Dr. Fr. L.: Na jutrovem. 473 za mojega tamonjega bivanja dokonevali veliko cerkev. Jezuitovski pater sam je vodil zidanje. S kolegija je posebno lep in obiren razgled po kajir-skem mestu. O lepoti franikanskega samostana pa ni da bi govoril; cerkev franikanska katolika upna cerkev ne zaostaja za vrstnicami jutrovskimi. Ozrimo se sedaj e na jedno napravo, ki ni lepa sicer po vnanjini, a je lepa po namenu in uspehih. To je zamorska naselbina kofa Sogara v Geziri poleg Kajire. O tej smo itali nekoliko e v lanskem letniku, kjer (str. 185) je bila tudi slika, ki nam kae zamorke z redovnicami vred, in pa slika usta-novnika kofa Sogara. Naselbina je le malo proti severu oddaljena od poprej imenovanega gradu gezirskega. Gre do nje lahko ez Nilov most, ali pa stopi v oln in se da prepeljati ez Nil: tu je Pogled na vrt Ezbekije v Kajiri. (Po fotografiji JA1. Beera.) najkraja pot. Naselbina je na velikem zemljiu, ki obsega 55 hektarov. Poleg Nila zagleda najprej veliko pripravo, s katero se namaka zemlja. Glavna stvar pri obdelovanju egiptovskih tal je namakanje. Ko sem si ogledoval to naselbino, napravljali so podlago za veliki parni stroj, ki sedaj e urno dviga vodo na potrebno viino. Dalje vidi mnogo otorov in za njimi razna zidana poslopja; otori so bivalia zamorskih druin, zidana poslopja so namenjena delu in nadzirajoemu osebstvu. V gorkem podnebju ivi Arabec kakor zamorec jako rad v otorih. V lepem redu se vrsti tukaj otor za otorom, napravljen trdno in po ondotni egi zategneno ali podolgasto. Pred otori vidi zamorke ali pri domaem delu, ali pa z otroki v narojih. Vidi se jim, da jih je vzgojila in oblaila kranska olika, zakaj vedenje je dostojno in vljudno. Ne vem, koliko takih otorov je. Vsaka druina ima svoj otor. Za