/ Kaj se dogaja v mestu? Arhitekt Dimitri Waltritsch o današnji okrogli mizi v muzeju Revoltella /6 Primorski Novega predsednika čaka težko delo Rado Gruden Slovenija bo jutri petič izvolila predsednika republike, tretjič pa bo izvoljen v drugem krogu. Doslej je le Milan Kučan dvakrat zmagal v prvem krogu, Janez Drnovšek in Danilo Türk pa sta predsedniški položaj osvojila šele v drugem krogu. Tokrat bo odločitev padla med nekdanjim premierjem Borutom Pahorjem in sedanjim predsednikom Danilom Türkom, ki sta pred tremi tedni v prvem krogu dobila več glasov kot tretji predsedniški kandidat Milan Zver. Pahor in Türk sta predstavnika politične levice, predvolilne napovedi pa so tokrat izrazito na Pahorjevi strani. Ali bo na koncu rezultat res tako prepričljiv, kot kažejo napovedi, pa bomo zvedeli jutri nekaj po 20. uri, ko bodo prešteli prve glasovnice. Sicer pa je treba ob tem dodati, da so jav-nomnenjske ankete v Sloveniji že nekajkrat pokazale, da niso najbolj zanesljive; zadnjič v prvem krogu predsedniških volitev, ko je Borut Pahor premagal velikega favorita Danila Türka. Toda Pahorjeva anketna prednost je zdaj tako velika, da bi bila Türkova morebitna zmaga res veliko presenečenje. Nekdanji premier ima namreč zagotovljeno podporo v svoji stranki SD, podpirajo pa ga tudi simpatizerji des-nosredinskih SDS, NSi, SLS in DL, medtem ko Danila Türka večinsko podpirajo le simpatizerji PS in volivci manjših zunajparlamentar-nih strank, medtem ko so volivci DeSUS-a, ki uradno sicer podpira Türka, razdeljeni približno na polovico. Volilna kampanja je bila tudi v drugem krogu razmeroma mirna in ni pretirano razburkala vod, tako da gotovo ni prispevala k večjim premikom v volilnem telesu. Neznanko lahko predstavljajo ljudski protesti, ki so se začeli v Mariboru in se nato razširili na ostala mesta v državi. Vprašanje pa je, če bodo imeli kak vpliv na izid in na spremembo razmerij med kandidatoma. Novega predsednika čaka zahtevna naloga. Finančni in gospodarski položaj v državi je zelo slab, nezadovoljstvo med prebivalci je veliko, tako da se bodo protesti, ki so izbruhnili v tem tednu, verjetno še okrepili. Predsednikove pristojnosti niso velike, toda v teh zahtevnih razmerah bo zelo pomembno, kako spretno bo znal krmariti med čermi, kolikšen prostor si bo uspel izboriti v slovenskem političnem prostoru in še posebej kolikšna bo njegova avtoriteta pri stvareh, ki ne sodijo v njegovo neposredno pristojnost, imajo pa vpliv na življenje ljudi in stanje v državi. dnevnik SOBOTA, 1. DECEMBRA 2012 št. 283 (20.606) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € DEŽELA - 70 milijonov evrov več v proračunu FJK Bo kaj denarja tudi za Slovence? VIDEM - V blagajno Furlanije-Julijske krajine je nenapovedano prišlo 70 milijonov evrov, ki jih je deželna vlada takoj vključila v svoj proračun, torej v finančni zakon 2013. Iz te postavke bo 44 milijonov evrov šlo občinam in pokrajinam, 10 milijonov javnemu prevozu, preostalih 16 milijonov pa kulturi. Morda se bo kaj našlo denarja tudi za slovensko manjšino, ki ima predvsem dve odprti vprašanji: letna deželna »članarina« za Slovensko stalno gledališče in manjkajoči zneski iz letošnjega državnega prispevka. Na 3. strani ITALIJA - Taranto Odlok za rešitev železarne RIM, TARANTO - Vlada je na svoji včerajšnji seji z odlokom odobrila integrirano okoljevar-stveno dovoljenje, ki bo železarni Ilva v Tarantu omogočilo obratovanje v naslednjih šestih letih, vendar pod pogojem, da bo sprejela vrsto ukrepov za sanacijo okolja in za zaščito javnega zdravja. Medtem so včeraj v morju pred železarno v Tarantu našli truplo 29-letnega delavca Fran-cesca Zaccaria, ki so ga pogrešali od srede dopoldne, ko se je nad tovarno znesel tornado in podrl v morje žerjav, na katerem je nesrečni Zaccaria delal. Na 11. strani MIREN PROTEST SE JE IZRODIL V NASILJE Skupine nasilnežev divjale po Ljubljani LJUBLJANA - Miren protest v Ljubljani, kjer se je včeraj zbralo več tisoč ljudi, se je izrodil v nasilje, ko je nekaj sto pripadnikov neonacističnih in na- vijaških skupin napadlo policiste (foto Delo). Ti so uporabili solzivec, vodni top, divjanje pa se je nadaljevalo pozno v noč. Na 2. strani Življenje se nekoliko umiri in čas se za trenutek ustavi. Prepustite se čarobnemu prazničnemu vzdušju pod Zreškim Pohorjem in namenite sebi in svojim najbližnjim priložnost za sprostitev in razvajanje. Info: +386 75 76 000 www.terme-zrece.eu MARINI GH i Cyoíi^e^lom/ 1 GANT CANADIEW^*^ WOOLñlCH Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču TRST - Energija Dežela naj takoj razveljavi sklep o uplinjevalniku TRST - Občina in Pokrajina zahtevata naj Dežela razveljavi sklepe servisne konference, ki je privolila v gradnjo žaveljskega plinskega terminala. Župan Cosolini in predsednica Bassa Poropat sta predsednika Dežele opozorila o kopici nepravilnosti in nezakonitosti na konferenci, ki jo je treba čim prej ponovno sklicati. Po možnosti ob navzočnosti deželnih upraviteljev in ne funkcionarjev, ki so prejšnji teden preglasovali občinskega in pokrajinskega odbornika, hkrati pa v uradnem zapisniku navedli, da Občina in Pokrajina podpirata plinski terminal. Na 4. strani V NŠK brez novembrskih plač? Na 4. strani Čezmejni projekt o nevarnosti požarov Na 8. strani Na Opčinah živahen december Na 8. strani Hašiš je bil skrit v copatah Na 12. strani V Novi Gorici protestni shod proti vladi Na 14. strani Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 2 Sobota, 1. decembra 2012 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Po mirnem začetku večja skupina zamaskirancev napadla policiste in sprožila nerede Protesti proti politiki so se sprevrgli v nasilje LJUBLJANA - Včerajšnji protesti v slovenski prestolnici so se sprevrgli v nasilne izgrede, v katerih je bilo poškodovanih več protestnikov in policistov. Deset so jih prepeljali na ljubljansko urgenco in tri policiste obdržali na opazovanju. Policisti so pridržali okoli 30 ljudi. Drugje so protesti minili mirno. Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so na miren način, s transparenti in vzkliki zahtevali korenite družbene spremembe. S seboj so prinesli rože, večinoma nageljne in vrtnice, ki so jih nato podarjali policistom, ti pa so jih zatikali v svoje ščite. Protestniki so imeli tudi transparente, s katerimi so tako koalicijskim kot opozicijskim politikom, med njimi Janezu Janši, Zoranu Jankovicu in ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigi Turku sporočali "gotof si" in "fertik si". Prav tako so sporočali, da je tajkune in lopove treba zapreti, politikom, sodnikom in sindikalistom pa, da so odgovorni za stanje v državi. "Tukaj nismo ne levi ne desni, ampak ogoljufani," je navajal eden od napisov, nekaj ljudi pa je nosilo majice z napisi, da je treba hoditi med ljudmi in ne po njih. Zagorelo je tudi nekaj slik politikov. Posebne policijske enote so bile že od zgodnjega popoldneva v pripravljenosti in so zavarovale predvsem območja okoli predsedniške in vladne palače ter DZ. In čeprav so policija, politični vrh in številne družbeno-politične organizacije pozivali k mirnim protestom in proti nasilju, so se kmalu potem, ko se je množica preselila pred državni zbor, zgodili prvi izgredi. Med protestnike se je namreč pomešala skupina zamaskiranih skrajnežev, ki naj bi pripadali neonacističnim skupinam in tako imenovanim navijaškim skupinam. Ti so začeli med ljudi in proti policistom metati močne petarde in bakle, kmalu pa so se posamezniki zapodili v policiste in sprožili val incidentov. Spopadi so bili najprej na Trgu republike, kasneje pa je policija protestnike razgnala v različne smeri, večjo skupino tudi nazaj na Kongresni trg, kjer jih je nato mirila tudi z vodnim topom. Med izgredi so večkrat uporabili tudi solzivec, nad dogajanjem je stalno krožil tudi helikopter, sodelovali so tudi policisti s konji, psi. Nasilneži so se nato v več skupinah razkropili po mestu, posamezniki so tudi razgrajali in podirali smetnjake, nato pa se je stanje večinoma pomirilo. Policisti so ostali predvsem v okolici DZ, vlade in Magistrata. Po podatkih Policijske uprave Ljubljana, so na protestu policisti pridržali okoli 30 iz-grednikov. Po prvih ugotovitvah so bili iz- V PONEDELJEK Zaposleni ■ v • • plačujejo ... in sprašujejo TRST - Zaposleni plačujemo in sprašujemo - 15 vprašanj o hiranju slovenskih ustanov je naslov javnega srečanja, ki bo v ponedeljek potekalo v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini. Prirejajo ga uslužbenci slovenskih ustanov in organizacij, ki so se v zadnjih mesecih znašle v hudih finančnih težavah: zaposleni so kot znano brez plač, v dopolnilni blagajni ali podvrženi tako imenovanim solidarnostnim pogodbam. Položaj je marsikje že dramatičen, na obzorju pa ni videti pozitivnih dolgoročnih rešitev. Na ponedeljkovem srečanju bodo vprašanja postavili senatorki Tamari Blažina, deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Igorju Kocijančiču ter predsednikoma krovnih organizacij Rudiju Pavšiču (SKGZ) in Dragu Štoki (SSO). Pričetek ob 20.30. gredniki zelo dobro opremljeni s pirotehničnimi sredstvi, palicami, plinskimi maskami. Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je svoje državljane, ki potujejo v Slovenijo, obvestilo o napovedanih protestih po slovenskih mestih ter jih ob tem pozvalo k ustreznim previdnostnim ukrepom. Pre- Ljubljanski protesti so se začeli miroljubno in z nageljni za policiste, končali pa z nasiljem, ki ga je povzročila skupina neonacistov in tako imenovanih nogometnih navijačev foto delo mier Janez Janša pa se je na Twitterju odzval z vprašanjem: Je bilo res vredno zaradi slabih volilnih trendov ceno izstaviti celotni državi?" Na proteste sta se na zadnjem televizijskem soočenju pred nedeljskimi volitvami odzvala tudi kandidata Danilo Turk in Borut Pahor. Slednji je dejal, da razgra- jači ne sodijo na demonstracije, ker kradejo njihovo sporočilo, Türk pa je poudaril, da izgredniki niso protestniki in se zavzel, da se preišče, kdo ti izgredniki so. Drugod po Sloveniji so protesti minili veliko bolj mirno. Protestni shodi so bili v Kopru , Novem mestu, okoli 500 protestnikov se je zbralo tudi na Bevkovem trgu v Novi Gorici, okrog 200 pa kljub burji in mrazu v Ajdovščini, kjer so zahtevali odstop vseh politikov, ki so bili na politične sceni zadnjih dvajsetih let. Novi protesti so napovedani za v ponedeljek. Poleg Maribora in Ljubljane, so proteste napovedali na Ravnah na Koroškem, v Celju in na Ptuju. (STA) SLOVENIJA - Jutri drugi krog predsedniških volitev med bivšim premierjem in sedanjim predsednikom Borut Pahor ali Danilo Türk? LJUBLJANA - Slovenski volivke in volivci bodo v nedeljo izbirali, kdo bo naslednjih pet let na čelu države: aktualni predsednik Danilo Türk ali nekdanji premier Borut Pahor. Potekal bo namreč drugi krog petih predsedniških volitev, v katerem bo 1,7 milijona volilnih upravičencev svoj glas lahko med 7. in 19. uro oddalo na več kot 3300 voliščih po državi. Ker v prvem krogu glasovanja na predsedniških volitvah 11. novembra nihče izmed kandidatov ni dobil absolutne večine glasov, bodo novega predsednika države izvolili v drugem krogu. V njem se bosta pomerila kandidata, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov. To sta kandidat SD Borut Pahor, ki je v prvem krogu prepričal 39,93 odstotka volivcev, ter aktualni predsednik in neodvisni kandidat Danilo Türk, za katerega je glasovalo 35,9 odstotka tistih, ki so prišli na volitve. V prvem krogu se je z omenjenima pomeril še kandidat SDS in NSi Milan Zver, a je s 24,18-odstotno podporo izpadel iz predsedniške tekme. Prvi krog volitev je zaznamovala tudi rekordno nizka volilna udeležba, saj se Danilo Türk je prvega kroga glasovanja udeležilo le 48,25 odstotka volilnih upravičencev. Zmaga Boruta Pahorja v prvem krogu volitev je bila presenetljiva, saj so jav-nomnenjske raziskave večinoma kazale precejšnjo prednost aktualnega predsednika. Od prvega kroga volitev naprej pa Pahor, sodeč po anketah, le še pridobiva podporo. Zadnje volilne napovedi kažejo, da bo Pahor Turka premagal s 60- do 70-odstot-no podporo volivcev. Analize namreč napovedujejo, da bo kandidata SD Pahorja v drugem krogu podprlo tudi precej desno opredeljenih volivcev. Volilna kampanja se je po prvem krogu volitev sicer v retoriki obeh kandidatov nekoliko zaostrila, sicer pa je potekala po že znanem vzorcu. Pahor je tako nadaljeval s prostovoljnim opravljanjem različnih del, medtem ko je bila Turkova bolj klasična. Tudi zaradi gospodarske situacije v državi je bila celotna kampanja pred tokratnimi volitvami finančno bolj skromna. Jutri po 19. uri bo najprej znano, kako so glasovali volivci na predčasnih volitvah, ki so potekale od torka do četrtka. Če izidi predčasnega glasovanja volje volivcev navadno še ne nakazujejo, pa bo ta predvidoma znana do 20.30 ure, ko bo preštetih dovolj glasovnic. Če rezultat ne bo tesen, bo tako že jasno, kdo bo naslednjih pet let na čelu države - Borut Pahor ali Danilo Türk. Naslednji dan bodo izidom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije, 10. decembra pa tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Volivcev s stalnim prebivališčem v tujini je 63.106, vsem pa je Državna volilna komisija po pošti poslala volilno gradivo. Ti volivci lahko glasujejo po pošti ali pa jutri na enem izmed 32 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, tudi na generalnem konzulatu v Trstu. Če volivci predsedniškega mandata ne bodo vnovič podelili aktualnemu predsedniku Danilu Türku, bo Slovenija dobila četrtega predsednika v zgodovini samostojne države. Doslej so bili na čelu države trije predsedniki. Dva mandata je bil to Milan Kučan, nasledil ga je Janez Drnovšek, leta 2007 pa je bil izvoljen Danilo Türk. Predsedniški mandat traja pet let, opravljanje funkcije pa je omejeno na dva mandata. GOSPODARSTVO - Sindikat Filcams-Cgil Trgovina nujno potrebuje korak nazaj VIDEM - O normativih glede urnikov trgovin in dovoljenj za odpiranje novih trgovin morajo odločati deželne vlade oziroma lokalne uprave. Padec potrošnje in izrazita brezposelnost v tem sektorju je namreč jasen dokaz, da je bila odločitev vlade italijanskega premierja Maria Montija glede liberalizacij v tej panogi zgrešena, ker ni prišlo do napovedane nove rasti. Liberalizacija urnikov pa je imela zelo hude posledice, in to še predvsem za ženske in družine. To je stališče deželnega sindikata Cgil in panožnega sindikata Filcams-Cgil, ki so ga uradno iznesli včeraj na nekem posvetu ob udeležbi generalnega tajnika Filcamsa Franca Martinija, evropske poslanke Demokratske stranke in kandidatke za predsedniško mesto na prihodnjih deželnih voltivah Debore Serracchiani ter videmskega župana Furia Honsella. Zaradi tega, je poudarila deželna tajnica sindikata Fil-cams-Cgil Susanna Pellegrino, je nujno potreben korak nazaj. Pristojnosti glede zakonodaje in odločanja o urnikih ter dovoljenjih se morajo vrniti v roke deželnih in lokalnih upraviteljev. V terciarnem sektorju so skratka nujne spremembe, pravi Cgil, ker je t.i. »deregulation« negativno vplivala na to panogo in še predvsem na kakovost dela, hudo pa so bile prizadete ženske. Sprostitev dovoljenj pa je izrazito spodbudila odpiranje velikih trgovin oziroma rast velike distribucije, kar je bil zelo hud udarec za majhne trgovine. Sindikat je posredoval tudi nekaj podatkov iz analize, ki jo je opravil zavod Ires. iz študije med drugim izhaja, da je zaposlovanje žensk in mladih med letom 2008 in letom 2011 upadlo za -4,5 odstotka. Povprečen upad zaposlovanja ljudi pod 35. letom starosti pa je bil skoraj 20-odstoten. Za leto 2012 je trend še hujši, kot to dokazuje izrazit upad novih zaposlitev (-5 odstotkov oziroma -13 odstotkov v prvih dveh tromesečjih letos) in silovit porast posebne dopolnilne blagajne (+168 odstotkov). (ag) TRST - Deželni sedež RAI Collini odhaja v pokoj Kdo bo naslednik? TRST - Direktor sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino Roberto Collini se bo z današnjim dnem uradno upokojil. Ustanovo je vodil 13 let, prej pa se je uspešno ukvarjal z novinarstvom (predvsem športnim) na krajevni in vsedržavni ravni, bil je tudi sindikalist. Deželni sedež bo po njegovem odhodu začasno vodil Alessandro Zucca, državni koordinator deželnih sedežev italijanske javne radiotelevizijske ustanove. Collini, ki je doma z Goriškega, je slovenskega porekla. O njegovem nasledniku bo odločal upravni svet RAI, kot možna kandidata za to mesto se omenja sedanjega šefa italijanskega deželnega novinarskega uredništva Giovannija Mar-zinija ter novinarja RAI Cristiana Degana, ki je bil svojčas deželni svetnik leve sredine. Do imenovanja Collinijevega naslednika bo po vsej verjetnosti prišlo po spomladanskih Roberto Collini arhiv državnih in deželnih volitvah. V sklop deželnega sedeža RAI sodiita tudi slovenski radiotelevizijski programski oddelek ter novinarska redakcija Radia Trst A in slovenske televizije. O Colliniju se je govorilo kot o možnem županskem kandidatu leve sredine na zadnjih volitvah v Gorici, stvar je potem padla v vodo. Nekatere občila mu vsekakor še vedno napovedujejo politično prihodnost, tokrat v deželnem svetu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 1. decembra 2012 3 VIDEM - Predsednik Renzo Tondo sporočil spodbudno novico Deželna vlada ima na voljo dodatnih 70 milijonov evrov VIDEM - V blagajno Furlanije-Julijske krajine je nenapovedano prišlo 70 milijonov evrov, ki jih je deželna vlada takoj vključila v svoj proračun, torej v finančni zakon 2013. Razveseljivo novico je sporočil predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, ki je pojasnil, da je omenjena vsota sad razsodbe ustavnega sodišča. Slednje je v sklopu nekaterih državnih proračunskih poglavij priznalo upravno avtonomijo Dežele, ki je s tem pridobila 70 milijonov državnih prenosov oziroma prihodkov. Iz te postavke bo 44 milijonov evrov šlo občinam in pokrajinam, 10 milijonov javnemu prevozu, preostalih 16 milijonov pa kulturi. Tondo in odbornica za finance Sandra Savi-no sta tudi najavila enoletno zamrznitev vračanja posojil za prvo stanovanje za brezposelne in ljudi, ki so v dopolnilni blagajni ali t.i. mobilnosti. Dežela se o tem vprašanju sicer še pogaja z bančnimi zavodi, medtem ko je nekoliko revidirala t.i. pakt stabilnosti z občinami in pokrajinami, ki bodo tako v letu 2013 imele na razpolago dodatnih 90 milijonov evrov za investicije. Predsednik je ob tem še sporočil, da je bila Dežela od volitev 2008 prikrajšana za več kot milijardo evrov proračunskih sredstev. Tondo je dodatnih 70 milijonov evrov oce- nil kot zmago upravne avtonomije FJK in tudi deželnega odbora, »ki je to avtonomijo dosledno in odločno zagovarjal, kar so morali sedaj priznati tudi ustavni sodniki.« Predsednik in ponovni kandidat za predsedniški stolček je bil kritičen do leve sredine, ki po njegovem prepričanju mu ni nikoli priznala naporov za pridobitev dodatnih finančnih sredstev. »Namesto spodbudnih besed in pomoči sem bil vseskozi deležen le kritik in v glavnem brezpredmetnih izjav in stališč. Štiri mesece pred volitvami seveda ne pričakujem kakšnih posebnih spodbud,« je dejal Tondo, ki je s tem priznal, da je tudi on pravzaprav že v volilni kampanji. Da je »presežek« 70 milijonov evrov dobra novica za vso deželno skupnost soglaša vodja deželnih svetnikov Demokratske stranke Gianfran-co Moretton. Tondo bi se lahko sicer po njegovem izognil vsaj nekaterim proračunskim težavam, če bi njegova vlada pravočasno pripravila finančni zakon, medtem ko je s svojim početjem ustvarila nepotrebno paniko med krajevnimi upravitelji in kulturniki. Zastopnik DS dodaja, da je ustavno sodišče svojo razsodbo objavilo konec oktobra, tako da so imeli Tondo in odborniki na voljo kar nekaj časa za proračunske dopolnitve. Deželna odbornica za finance Sandra Savino in predsednik Dežele Renzo Tondo kroma DEŽELA Se bo kaj našlo tudi za Slovence? VIDEM - Kulturne organizacije, ustanove in gledališča bodo iz deželne blagajne prihodnje leto dobile okoli 16 milijonov več od napovedane vsote. Če bi obveljali prvotni sklepi deželne vlade, bi proračunski rezi na področju kulture namreč ponekod celo razpolovili prispevke posameznim ustanovam, sedaj bodo krčenja manjša in manj boleča. Tondo in odbornica Savi-no sta napovedala, da bo o dodatnem financiranju kulture v glavnem odločal deželni svet. Upati je, da se bo kaj našlo tudi za slovensko manjšino, ki ima odprti predvsem dve vprašanji: manjkajoči državni prispevki 2012 in deželna »članarina« 160 tisoč evrov za Slovensko stalno gledališče. Za obe zadevi je na potezi odbornik De Anna. SSG - V Špetru predstavili abonmajsko sezono za Benečijo Za predjed 110 okusnih let Kot predjed nove sezone so ponudili 110 okusnih let nm ŠPETER - Izvedenka za kraško kuhinjo Vesna in njena nečakinja Lara, zaljubljena v francoskega režiserja, sta se v nedeljo preselili v Benečijo, kjer sta zabavali občinstvo v Kulturnem centru v Špetru z dvojezično predstavo »110 okusnih let«. Komedija o ljubezni in kuhinji, katere tekst in režijo je podpisala Sabrina Morena, ki je z velikim uspehom že gostovala v dvoranah društev na Tržaškem, Goriškem in v Sloveniji, je tokrat s sodelovanjem Inštituta za slovensko kulturo, KD Ivan Trinko in KD Rečan zaživela tudi v Benečiji. Pred začetkom predstave je potekala uradna predstavitev programa sezone Slovenskega stalnega gledališča za Benečijo. Predsednica Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik je izrazila svoje zadovoljstvo zaradi tesnega sodelovanja med Trstom in Benečijo. »Ponosna in hvaležna sem, da smo tudi letos uspeli pripraviti abonmajsko sezono v Benečiji. Verjamemo v gledališče, kljub finančnim težavam bomo vztrajali do konca in še dlje, če se bo dalo,« je med drugim povedala. Nato je Diana Koloini, umetniška koordinatorka SSG, predstavila sezono, ki predvideva tri predstave med aprilom in junijem, ki jih bodo odigrali v različnih krajih. Ob tem bo tudi krajši, a zanimiv program za otroke, ki vključuje dve predstavi. (NM) PRIMARNE VOLITVE - Senatorka DS Blažina podpira Bersanija, deželni koordinator Slovencev v DS Gergolet pa Renzija Bolje »izkušenost« ali »mlad obraz«? TRST - Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je pravi človek, ki lahko izkoplje državo iz hude mednarodne gospodarske krize. Bersani je namreč izkušena oseba, ki zna dobro sodelovati z drugače mislečimi in ki mu je še posebej pri srcu reševanje težav delavcev, brezposelnih in šibkejših. Ne, za Italijo je primernejši mlad obraz in mlada gonilna sila, ki jo predstavlja župan Firenc Mat-teo Renzi. Ta je pravo zdravilo za demokracijo in tudi za Demokratsko stranko, ki potrebuje korenito prenovo. To sta nam povedala senatorka DS Tamara Blažina, ki podpira Bersanijevo kandidaturo na primarnih volitvah leve sredine, in deželni koordinator slovenske komponente DS Andrej Gergolet, ki je Renzijev podpornik. Z njima smo se včeraj popoldne na kratko pogovorili o jutrišnji balotaži, na kateri se bosta Bersa-ni in Renzi potegovala za mesto pre-mierskega kandidata leve sredine na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Senatorka Tamara Blažina, ki je tudi podpisnica vsedržavnega apela »Z Ber- Tamara Blažina sanijem, za prenovo« je pozvala vse volivce in volivke, da jutri s svojim glasom podprejo Bersanija. Tajnik DS je namreč oseba, ki lahko jamči, da se bo Italija uspešno otresla posledic gospodarske krize. Za to ima vse potrebne izkušnje, za to ima tudi ustrezen program, je poudarila Blažinova. Poleg tega zna Bersani posredovati in se pogovarjati z drugimi. Skratka, z njim uspešno sodelujejo različno oziroma drugače misleči ljudje. Kaj pa, ko bo na vladi? Bersani bo zagotavljal kontinuiteto z zdajšnjo vlado italijanskega premierja Maria Montija glede rigoroznosti oziroma kontrole nad javno bilanco. Toda še posebno pozornost bo namenil delu in podpori šibkejšim, kar v Montijevi vladi žal pogrešamo, je dejala Blažinova. Senatorko smo vprašali tudi za mnenje o Renziju in njegovemu pozivu, naj občani, ki se niso vpisali na prvi krog primarnih volitev, zasujejo z elektronskimi pismi organizatorje primarnih volitev z zahtevo po udeležbi na balotaži. Prava škoda, da Renzi ni vztrajal z vsebinskimi sporočili, ampak je uporabil sredstva, ki mu bodo bolj škodila kot koristila, je ocenila Blažinova in dodala, da bo to žal škodilo tudi Demokratski stranki. Če je stranka po prvem krogu pridobila na resnosti, je povedala, je Ren-zijeva poteza to resnost načela. Andrej Gergolet Andrej Gergolet je bil mnenja, da so ljudje prejšnjo nedeljo dokazali, da si želijo spremembe. Več kot 3 milijoni volivcev predstavljajo zdravilo za demokracijo, pravi Gergolet, po mnenju katerega politika nujno potrebuje nove, mlade obraze. Gergolet je vsekakor zaskrbljen zaradi pravil primarnih volitev, ki »niso demokratična«. Zakaj? Absurdno je, da ljudje, ki se niso udeležili prvega kroga primarnih volitev, ne smejo sodelovati na balotaži, je poudaril Gergolet in dejal, da so to pravila »ad personam«, ki bodo preusmerila zmago na Bersanija. Ali je torej to razlog, da je Renzi pozval ljudi, da množično uporabijo elektronsko pošto? »Kot sem že povedal, ta pravila me ne prepričajo,« je odgovoril Gergolet in dejal, da »so postavili količke, ki ne bi smeli obstajati«. Skratka vse je bilo določeno vnaprej, nomenklatura pa je 90-od-stotno podprla Bersanija, je menil Ger-golet. Renzijeva krivda pa je v tem, da se je postavil proti nomenklaturi in proti pravilom, je še poudaril Gergolet in izrazil upanje, da bo prišlo na jutrišnji balotaži do preobrata. Zato je pozval volivce, da podprejo Renzija in omogočijo stranki korak naprej. A.G. / ŠPORT Sobota, 1. decembra 2012 4 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŽAVLJE - Skupna zahteva župana Cosolinija in predsednice Pokrajine Basse Poropat »Tondo naj razveljavi sklep o uplinjevalniku« Občina Trst in Pokrajina zahtevata naj Dežela razveljavi sklepe servisne konference, ki je privolila v gradnjo žaveljskega plinskega terminala. Župan Roberto Cosolini in predsednica Maria Teresa Bassa Poropat sta predsednika Dežele Renza Tonda včeraj formalno opozorila o kopici nepravilnosti in nezakonitosti na konferenci, ki jo je treba čim prej ponovno sklicati. Po možnosti ob navzočnosti deželnih upraviteljev in ne funkcionarjev, ki so prejšnji teden preglasovali občinskega in pokrajinskega odbornika, hkrati pa v uradnem zapisniku navedli, da Občina in Pokrajina podpirata plinski terminal, kar ni res. Občinski odbor je medtem znova formalno zavrnil žaveljski načrt, odklonilno stališče pa poslal v presojo občinskemu svetu, ki se bo po pričakovanju spet opredelil proti upli-njevalniku. Odbornik za okolje Umberto Laureni je ta nov postopek vezal na zadnja dogajanja, nedorečenosti in nepravilnosti, novost v tej zgodbi pa predstavlja razlastitveni postopek za gradnjo elektrovoda na Krasu, ki je neposredno vezan na plinski terminal. Skratka kar nekaj novosti, ki jih bo občinski svet obravnaval na eni izmed prihodnjih sej. »Uporniki z dežniki« Paolo Rumiz, od vedno velik nasprotnik uplinjevalnika, je sredin protest pred županstvom označil kot upor dežnikov, saj se je pobuda odvijala pod silovitim nalivom. Kljub dežju, strelam in grmenju so ljudje vztrajali na trgu, kar priča, da glede terminala ne nameravajo popustiti, piše Rumiz v Re-pubblici. Tržaška demonstracija j'e doživela velik medijski odmev v Italiji in v Sloveniji. »Plinska do-gajja^a« neposredno spremljajo predvsem v Delu, Primorskih novicah in pri RTV Slovenija. Včerajšnja Repubblica objavlja mnenje župana Cosolinija, ki nasprotuje žaveljskemu terminalu, ter vodje krajevne Confin-dustrie Razeta, ki ga podpira. DANES IN JUTRI Srečanje o umetnosti kot gonilni sili razvoja Združenje Gruppo Immagine prireja ob svoji 25-letnici v sodelovanju z deželno direkcijo spomeniškega varstva in Deželo Furlanijo Julijsko krajino srečanje Trst si zamišlja - Bauhaus mladih: igranje z umetnostjo v postmunarijski dobi, ki bo danes in jutri v razstavnih prostorih skladišča št. 26 v starem pristanišču. Pobuda, ki se bo začela danes ob 9. uri, bo obsegala vrsto srečanj, okroglih miz in delavnic na temo umetnosti kot gonilne sile razvoja kulturne in družbene zavesti, ki je v stanju zarisati nove scenarije visoke vzdržnosti na področjih gospodarstva, umetnosti, družbe in okolja. Pri tem bodo sodelovale osebnosti, kot so Michelangelo Pistoletto, Riccardo Dalisi, Miroslava Hajek, Mario Pieroni, Maria Rosa Sossai, Coca Frigerio, Sabrina Zannier, Milica Gilas, Fabio Turc-hini, Laura SafTed, Tiziano Agostini, Ful-vio DellAgnese in drugi, predstavili pa bodo tudi knjigo Bauhaus mladih. t » m Tržaški odbornik Umberto Laureni Deželna odbornica Federica Se-ganti (Severna liga) je napovedala nasprotovanje uplinjevalniku, v primeru, da se bo o tem moral opredeliti deželni odbor. To pa se najbrž ne bo zgodilo, in če se bo, bo to šele po spomladanskih deželnih volitvah. Na Velikem trgu bo danes popoldne spet protest proti terminalu in sicer pod tamkajšnjo božično jelko. Glavni pobudnik je združenje Multicultura Center, ki je k pobudi privabilo šte-vina krožke in društva. Začetek ob 17. uri. V zgornji načrt je treba dodati elektrovod Žavlje-Padriče KRIZA SLOVENSKIH USTANOV - Tiskovna konferenca sindikata USB NŠK: za plače ni denarja »Odnos Italije in FJK je nesprejemljiv« - Kakšna usoda čaka knjižnico in zgodovinski odsek? Z leve: Puglia, Volk in Gianolla med včerajšnjo tiskovno konferenco NŠK - Izjave podpore od vsepovsod Ukinitev Odseka kot požig Narodnega doma? »Neprecenljiva gradiva te edinstvene zbirke bodo brez ljudi, ki se z njimi ukvarjajo, jih hranijo in iz njih črpajo ter tako razvijajo znanje in vedenje o zgodovini (in s tem sedanjosti) Slovencev v Italiji, samo mrtev papir.« Tako so zapisali sodelavci in sodelavke Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v izjavi, s katero izražajo podporo Odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Prof. dr. Andrej Pleterski je bil radikalnejši: ukinitev odseka je programirana amnezija! Dr. Piero Purini brezizhoden: zaprtje odseka bi Trstu, obmejnemu območju in Sloveniji zadalo zelo hud udarec - primerljiv izgubi kulturne dediščine, ki jo je povzročil požig Narodnega doma ... Na včerajšnji tiskovni konferenci sindikata USB so novinarje seznanili tudi s številnimi podpornimi izjavami, ki so jih v teh tednih prejeli zaposleni na Odseku za zgodovino NŠK. Vsi podpisniki odločno nasprotujejo morebitnemu zaprtju odseka in podčrtu-jejo neizmerno bogastvo, shranjeno v njegovih skladiščih, a tudi strokovnost in prijaznost njegovih uslužbencev. Izjave so prišle od vsepovsod, iz Slovenije in številnih italijanskih mest, iz Aten, Basla, Celovca ... Oglasil se je predsednik italijanskega arhivarskega združenja, oglasila se je rimska profesorica, ki je s pomočjo zaposlenih na odseku lahko bolje seznanila svoje dijake z grozotami 20. stoletja. Oglasili so se zgodovinarji in založniki, katerim je bil arhiv NŠK v pomoč pri izdaji številnih študij in knjig. Oglasili so se ljudje, ki so ravno po zaslugi raziskovalcev NŠK spoznali fašistično raznarodovalno politiko. Iz zapisanega je še bolj očitno, da usoda NŠK ni in ne sme biti le »manjšinska zadeva«, saj gre za ustanovo, ki nudi visoko profesionalne usluge širši mednarodni javnosti. (pd) pd Blagajne Narodne in študijske knjižnice so prazne, zato so novembrske plače njenih uslužbencev postavljene pod vprašaj. Tako je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je po srečanju z upravnim odborom NŠK sklical sindikat USB. Na njej so Willy Puglia, Fabrizio Gianolla in Sandi Volk opozorili na hudo stisko, v kateri se je predvsem zaradi zamud pri izplačevanju državnih prispevkov znašla NŠK, z njo pa tudi ostale kulturne ustanove Slovencev v Italiji: podčrtali so, da je tak odnos Italije in Dežele Furlanije Julijske krajine nesprejemljiv. Tudi zato ne izključujejo možnosti, da bi v prihodnjih dneh priredili javni protest. Upravitelji knjižnice so predstavnikom sindikata USB na četrtkovem srečanju potrdili, da je finančni položaj NŠK dramatičen: blagajne so prazne, dolg zaradi neplačanih najemnin in dobaviteljev znaša okrog 100.000 evrov. Knjižnica namreč ni še prejela denarja za leto 2012, ki bi ji ga morala Dežela nakazati na podlagi zaščitnega zakona. Na Deželi sicer zagotavljajo, da je računovodstvo odobrilo izplačilo akontacije (glej sosednji članek), a denar ni bil še nakazan. Sindikalisti so od upraviteljev NŠK zahtevali, naj ob izplačilu akontacije omogoči povratek na delo zaposlenim v dopolnilni blagajni; podčrtali so, da je nastala situacija že privedla do obubožanja znanstvenega bogastva NŠK, saj je eden najbolj kvalificiranih raziskovalcev že dal odpoved. Predstavniki sindikata USB so sicer solidarni z upravitelji zaradi zamud pri izplačevanju, istočasno pa izpostavljajo neprimernost sistema, ki predvideva, da visoko kvalificirano ustanovo vodi skupina prostovoljcev. Pozvali so jih tudi k iskanju dodatnih dejavnosti, ki bi omogočile priliv novih sredstev v blagajne NŠK. Člani upravnega odbora so priznali, da brez rednega financiranja ne morejo izključiti možnosti, da bi NŠK dokončno zaprla vrata. Dejali so, da si prizadevajo za selitev knjižnice v kako občinsko stavbo: ob ekonomski bi NŠK tako rešila tudi hudo prostorsko stisko. Usoda knjižnice in njenega zgodovinskega odseka ostaja skrajno negotova. (pd) DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane Prodajni sejem plošč in koncert Jethro Tuli Združenje Musica Libera prireja že enajsti prodajni sejem plošč, CD-jev in DVD-jev, ki bo potekal jutri v stari športni palači v Ul. Visinada 7 na Čarboli in na katerem bo sodelovalo preko šestdeset razstavljalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Švice, Madžarske in Nemčije. Sejem bo odprt med 10. in 19. uro, vstopnina znaša štiri evre. Na predvečer sejma pa bo v omenjeni športni palači drevi ob 21. uri koncert slovite rock skupine Jethro Tull, ki bo publiki ponudila hite iz albuma Thick as a brick ob štiridesetletni« njegovega izida (1972-2012). Na Postaji Rogers o kraških zgodbah Na Postaji Rogers na Nabrežju Gru-mula 14 bodo danes popoldne ob 17. uri predstavili knjigo Elene Blancato Martin lo škrat - Storie del Carso e dintorni, ki je izšla pri založbi Luglio z ilustracijami Jasne Merku, grafično pa jo je opremil Jakob Jugovic. Knjiga je nastala iz želje po posredovanju kulture in namigov o slovenski zgodovini preko pripovedk, ki so dostopne širšemu krogu bralcev. Vsebine so sad poglobljenega raziskovanja, pri katerem so bili avtorici v pomoč znani informatorji (npr. duhovnik Dušan Jakomin in kapitan Bruno Vol-pi Lisjak), ki so avtorici posredovali zgodovinsko dokumentacijo in literaturo. Knjigo bo predstavil novinar Pierluigi Sabatti, nastopila pa bosta tudi pisatelj Spiro Dalla Porta Xydias in kulturni delavec Edoardo Kanzian. Pet let društva Equilandia Društvo Equilandia, ki se ukvarja s ko-njeništvom za osebe s posebnimi potrebami, obhaja peto obletnico delovanja, v tem okviru pa bo danes v centru za usposabljanje v Ul. Pastrovich 5/a v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu med 17. uro in 20.30 okrogla miza, na kateri bodo športni zdravnik Auro Gombacci, psihologinja Martina Flego in veterinar Daniele Mandelli govorili o dobrem počutju, ki ga nudi ljubiteljska športna dejavnost, dalje o terapevtskem in rehabilitacijskem pomenu integrirane športne dejavnosti ter o odnosu med konjem in človekom. Jutri se bo dogajanje preselilo v Repnič, kjer bo med 9. in 13. uro možen ogled konjušnice (Repnič 52) z igrami in zdravico, v ponedeljek pa bo na sedežu open-skega konjeniškega krožka med 14.30 in 20. uro prireditev Božič na konju, na kateri bodo svoje konjeniške veščine prikazali člani krožka (ob 17.30 bo nagrajevanje in družabnost). DEŽELA - Prispevki mm •• v* v Kocijančič: v računovodstvu odobrili izplačilo Narodna in študijska knjižnica in ostale primarne slovenske ustanove bi morale vsak hip prejeti prvi del prispevkov za leto 2012. Računovodstvo deželne uprave je namreč odobrilo izplačilo vsaj dela sredstev, ki jih predvideva zaščitni zakon: »na poti« je 1.375.000€, ustrezna nakazila bi morale ustanove prejeti v teh dneh. V računovodstvu pa »že« pripravljajo tudi dokumentacijo za izplačilo prav tolikšne vsote denarja: pred koncem leta bi torej morale slovenske primarne ustanove prejeti 2.700.000 evrov (od 4.400.000€, ki jih je Dežela predvidela za leto 2012). Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci sindikata USB (glej sosednji članek) dejal deželni svetnik Igor Kocijančič in citiral zagotovila deželnih funkcionarjev. (pd) / ŠPORT Sobota, 1. decembra 2012 5 PRIMARNE VOLITVE LEVE SREDINE - Od 8. do 20. ure Jutri odločilna balotaža Bersani-Renzi PRIMARNE - Drugi krog v tržaški pokrajini Kam na volišča V tržaški in v okoliških občinah bo odprtih skupaj 15 volišč Na Tržaškem bodo jutri odprta sledeča volišča. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure. Gre za ista volišča, na katerih so volilci in volilke oddali svoj glas v prvem krogu. V tržaški občini bodo prebivalci zahodnega Krasa lahko oddali svoj glas od 8. do 14. ure v gostilni Bita v Križu št. 401, od 14. do 20. ure pa v telovadnici na Kontovelu. Za vzhodni Kras bo volišče na sedežu Demokratske stranke v Domu Brdina na Opčinah (Pro-seška ulica št. 109). V Trstu bosta za prebivalce 3. rajonskega okrožja volišči na sedežu stranke SEL v Ul. Martiri della Liberta št. 18/b in na pokrajinskem sedežu Demokratske stranke v Ul. XXX oktobra št. 19. Za 4. rajonsko okrožje bo volilni sedež pod utico na vogalu med Ul. Dante in Ul. Genova. Za 5. okrožje bosta volišči na sedežu združenja ACLI na Šentjakobskem trgu št. 15 in pri utici pri Stari mitnici. Za 6. okrožje bodo volišča v Ul. Pasteur št. 41 (Rocol-Me-lara), na sedežu ACLI pri sv. Aloiziju v Ul. Aldegardi št. 15 in na sedežu ŠZ Bor na stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7. Za 7. okrožje bo volišče pod utico v Ul. Flavia št. 5 blizu športne palače PalaTrieste. V občini Devin-Nabrežina bo volišče na lokalnem sedežu Demokratske stranke na nabrežinskem trgu. Za prebivalce v občinah Zgonik in Repentabor bo eno samo volišče, in sicer na sedežu krožka Rdeča zvezda v občinski knjižnici v Saležu. V dolinski občini bo volišče v Boljuncu v gledališču Franceta Prešerna, medtem ko bo volišče v miljski občini na sedežu stranke Levice, ekologije in svobode v Ul. Dante št. 17/a. Prvi krog primarnih na sedežu DS v Domu Brdina na Opčinah kroma Jutri bo torej odločilni dan. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in župan Firenc Matteo Renzi se bosta na primarnih volitvah levo-sredinske koalicije pomerila na balo-taži. Iz tega dvoboja bo jutri zvečer izšlo ime premierskega kandidata leve sredine na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Kot smo že poročali, bodo lahko volilci in volilke oddali svoj glas od 8. do 20. ure. Volišča bodo ista kot v prvem krogu in se bodo volitev lahko udeležili vsi tisti, ki so prejeli volilno potrdilo za prvi krog skupaj s potrdilom za udeležbo na morebitni balotaži. Sodelovali bodo lahko tudi tisti, ki so se vpisali prek spleta pred 25. novembrom, četudi se niso udeležili prvega kroga. V tem primeru bodo morali plačati dva evra in dvigniti volilno potrdilo na pristojnem volišču. Kdor je volilno potrdilo izgubil, bo lahko prejel novo potrdilo neposredno jutri na volišču. Volili bodo lahko tudi tisti, ki se niso predhodno vpisali zaradi višje sile in ki so prejeli ustrezno dovoljenje od organizatorjev. V Trstu je bila medtem včeraj tiskovna konferenca, na kateri so nekatere predstavnice tržaške leve sredine izrazile podporo tajniku Demokratske stranke. Poziv volilcem in volilkam, da oddajo svoj glas Pier Luigiju Bersaniju so posredovale senatorka Tamara Bla-žina, pokrajinska odbornica Adele Pino, tržaška občinska odbornica Antonella Grim, tržaška občinska svetnica Anna Maria Mozzi, ki je v prvem krogu primarnih volitvah podprla kandidatko Lauro Puppato, in pokrajinska svetnica Sabrina Morena, ki je v prvem krogu podpirala kandidaturo Nichija Vendole. (ag) Libera: predstavitev knjige A testa alta V knjigarni Minerva bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo A testa alta, ki jo je napisal Paolo Miggiano. Predstavitev prireja pokrajinska koordinacija protimafijskega združenja Libera, prisoten pa bo tudi Paolo Siani, brat novinarja Giancarla, ki ga je leta 1985 ubila kamora. Sporočilo davčnega urada občine Dolina Davčni urad Občine Dolina sporoča, da je na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it «http://www.sandorligo-dolina.it/» na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka IMU in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije o davku IMU z naslednjim urnikom: ponedeljek - 14:30-16:00; od torka do petka - 8:30-10:30. Na razpolago bosta 2 okenci: na hitro okence se lahko obrnejo osebe, ki plačajo le za prvo stanovanje. Jutri nova premiera SDD Jaka Štoka Mladi člani igralske skupine Slovenskega dramskega društva Jaka Što-ka s Proseka-Kontovela so si postavili nov izziv - premierno uprizoritev igre sodobnega poljskega dramatika, avtorja številnih kratkih zgodb, satiričnega pisca, kolumnista in esejista Slawomirja Mrožka. Po vodstvom svojega dolgoletnega mentorja Gregorja Geča bodo jutri ob 18. uri v proseško-kontovel-skem Kulturnem domu uprizorili delo Na odprtem morju, ki ga je v slovenščino prevedel Darko Čuden. Ta nova in izzivalna odrska postavitev je že druga igra, ki so jo pri SDD Jaka Štoka postavili v tej sezoni, saj so komaj pred mesecem dni višješolci uprizorili Živalske novice Primoža Suhodolčana v priredbi in režiji Vesne Hrovatin. Naslednjo sredo pa bodo najmlajši društveni člani stopili na oder z novo igrico, s katero bodo pričakali obisk sv. Miklavža. DEVIN - Pobuda DS z evropskim poslancem Paolom De Castrom O evropski kmetijski politiki v luči hudega krčenja sredstev Predsednik komisije za kmetijstvo evropskega parlamenta se je srečal tudi s predstavniki stanovskih organizacij Predsednik komisije za kmetijstvo evropskega parlamenta Paolo De Castro (Demokratska stranka) se je včeraj mudil v Devinu, kjer se je popoldne v konferenčni dvorani tamkajšnjega gradu udeležil srečanja na temo Reforma pac - skupna kmetijska politika s posebnim ozirom na prihodnji proračun evropske skupnosti. Srečanje sta priredili vidni krajevni predstavnici DS - senatorka Tamara Blažina in evropska poslanka Debora Serracchiani v sodelovanju s sku- pino Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v evropskem parlamentu, na njem pa je De Castro orisal potek priprav na oblikovanje nove evropske kmetijske politike s posebnim ozirom na načrtovano hudo krčenje sredstev, ki ga bo parlament skušal omiliti, prav tako si bo prizadeval tudi za olajšanje birokratskih postopkov, marsikaj pa bo tudi odvisno tudi od deželne uprave, ki bo imela nalogo udejanjati evropska določila. Srečanje je potekalo v konferenčni dvorani Devinskega gradu kroma Ob robu srečanja, ki ga je vodil podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc in se ga je udeležilo več vidnih krajevnih političnih in gospodarskih predstavnikov, se je De Castro srečal tudi s predstavniki Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev in združenja Confagricoltura, ki so poslancu orisali položaj tržaškega kmetijstva z ozirom na težave pri dostopu do evropskih sredstev, problematiko zaščitenih območij Natura 2000 in protokol o vinu prosecco. OBČINA TRST - »Rdeča« Neptunova fontana Mednarodni dan proti smrtni kazni Ob prisotnosti tržaške podžu-panje so včeraj popoldne na Borznem trgu obeležili mednarodni dan proti smrtni kazni. Da bi pobliže seznanili občane s problematiko, so tudi razsvetlili z rdečo barvo Neptunovo fontano in podali nekaj misli. Tržaška občinska uprava je namreč v sodelovanu s pokrajinsko upravo in Skupnostjo sv. Egidija sodelovala pri pobudah ob mednarod- nem dnevu proti smrtni kazni. Razne pobude so predstavili dan prej na tržaškem županstvu ob udeležbi Joaquina Joseja Martineza, ki je več let preživel v oddelku za obsojene na smrt, preden se je dokazalo, da je nedolžen Podžupanja Martini je med drugim poudarila, da je Občina Trst na seznamu mest proti smrtni kazni »Cities For Life, Against the Death Penalty«. 6 Sobota, 1. decembra 2012 TRST / »Vsako mesto si želi trajnostni razvoj, a če ne konkretizira idej, se ne zgodi nič« kroma stavbe energetsko zelo potratne. Ta problem bo v prihodnosti treba rešiti. Jaz si denimo želim, da bi vse stare stavbe razširili za 10-12 centimetrov, tako da bi lahko izolirali zunanje strani, s tem pa bi te stavbe postale tudi energetsko varčnejše. Se vam to ne zdi utopična želja? V tem trenutku je utopična, vendar pa bomo v prihodnjih letih morali spremeniti pogled na to zadevo. Menim, da je to ključno. Pred 15-imi leti smo veliko govorili o zadevah, ki so se nam takrat zdele eksotične. Danes pa se nam zdijo samoumevne in nujno potrebne za varčevanje in odgovornejše ravnanje z viri. Kaj pa nova gradnja?Je okolju prijaznejša in varčnejša? Absolutno. Žal pa je novograjenih stavb veliko manj kot stavb, ki so bile narejene pred petdesetimi leti ali več. Ponavljam, da je problem energetske varčnosti potrebno temeljito analizirati in prepoznati glavne rešitve. In prav o tem bomo veliko razpravljali danes. Poudaril pa bi tudi, da se bomo na konferenci dotaknili še ene pomembne teme; ekonomske teme, v sklopu katere se bomo vprašali, kako v mesto privabiti kapital in osebe, ki bi bili sposobni generirati ekonomijo. Naslov današnje konference je Kaj se dogaja v mestu? In kaj se dogaja pri nas? Bolj malo, kajne? V našem mestu ne vidimo sodobne arhitekture, vendar bi poudaril, da Trst dobro skrbi za staro arhitekturo. Res pa je, da gre za mesto, ki je popolnoma pozabilo na inovativnost. Naj spomnim, da je bil Trst, ko je nastal, zelo napreden, primerjal bi ga s kitajskimi "instant" mesti, ki zrastejo zelo hitro. Na preteklost gledamo z napačnega zornega kota. Dela, ki so jih naredili pred 200 leti so bila zelo napredna in sodobna. Kasneje pa so imeli vsi arhitekti veliko težav pri uveljavljanju svoje sodobnosti. Tudi Maks Fabiani je denimo pri snovanju hiše na Borznem trgu v projekt moral vključiti motive, ki jih sprva ni imel v načrtih, vendar je klonil pred takratno gradbeno komisijo. Res je, da se trenutno v Trstu ne dogaja veliko. Projekt Urban je bil eden večjih, vendar pa moramo govoriti tudi o manjših projektih in manjših posegih, s katerimi bi lahko izboljšali sedanje stanje. Menim, da bi osebje v tehničnih uradih moralo biti bolj fleksibilno pri sprejemanju inovativ-nih arhitekturnih rešitev, ljudje pa bi morali imeti bolj širok pogled na arhitekturo. Kaj je danes dobra arhitektura? To je težko vprašanje. Po mojem je dobra tista arhitektura, ki v prostor vnese življenje. Arhitekturni dnevi v Trstu pomenijo tudi priložnost za strokovne debate. Se pri nas o teh temah dovolj debatira ali premalo? Strokovne debate so vedno dobrodošle in zanimive, pomembno pa je, da te debate postanejo toliko nestrokovne, da privabijo širšo publiko. Kako je danes s številom arhitekturnih projektov na področju javnih investicij? Se je zmanjšalo tudi število arhitekturnih natečajev? Arhitekturnih natečajev je vedno manj, če pa so, se ne izpeljejo do konca. Tudi javnih del je vedno manj. Poudaril pa bi tudi, da gre vedno več gradbenih podjetij v stečaj, zaradi česar se mnoga dela ustavijo. Gospodarska kriza je močno prisotna tudi v našem sektorju. Sanela Čoralič Včeraj danes DANES V MUZEJU REVOLTELLA - Okrogla miza Kaj se dogaja v mestu? Dimitri Waltritsch: Za trajnostni razvoj so potrebna dejanja Z odprtjem šestih fotografskih razstav in sklopom konferenc v muzeju Revoltella so se v Trstu začeli arhitekturni dnevi, ki so združeni v 2. izdajo prireditve Piazza dellArchitettura (Arhitekturni trg). Dogodek tudi letos pripravlja tržaška Zbornica arhitektov v sodelovanju s tržaško Občino in muzejem Revoltella, bistvo prireditve pa je načeti teme, ki so zanimive tako za strokovno kot širšo javnost. Danes popoldne bo v avditoriju muzeja Revoltella potekala zelo zanimiva okrogla miza z naslovom Kaj se dogaja v mestu? - Cosa succede in citta?. Na okrogli mizi bodo o sedanjosti in prihodnosti mest v naši bližini, delu mestnih uprav, privatnem kapitalu in o tem, kateri so principi in strategije trajnostnega razvoja, ki bi lahko bili pomembni tudi za nas, spregovorili strokovnjaki s področja arhitekture in menedžmenta. Podžupan Mestne občine Ljubljana, sicer pa tudi arhitekt in profesor Janez Koželj bo govoril o Ljubljani in arhitekturnih rešitvah, za katere je zaslužna sedanja uprava. Hrvaški arhitekt Saša Randič, sicer profesor na Fakulteti za arhitekturo v Splitu, bo govoril o Reki, Guido Guerzoni, profesor na Univerzi Bocco-ni v Milanu, pa bo predstavil projekt M9 (Mestre 900). Z gosti bo glavne izzive za razvoj poskušal analizirati zamejski arhitekt Dimitri Waltritsch, ki je tudi sodeloval pri organizaciji okrogle mize, na katero je povabil tudi dva občinska odbornika; Andreo Dapretta in Eleno Marchigiani. Pred današnjo konferenco pa smo se z arhitektom Waltritschem pogovarjali o pomenu javnih razprav o temah, ki so pomembne za posameznika in skupnost ter o aktualnih problemih in možnih rešitvah. Naš sogovornik pa se ni mogel izogniti tudi gospodarski krizi, ki občinam zaradi sta-bilnostnega pakta onemogoča zadolževanje, brez katerega pa ne morejo generirati ekonomije, kar pomeni, da so občine popolnoma blokirane. Danes boste povezovali konferenco, katere gosti bodo cenjena arhitekta iz Slovenije in s Hrvaške ter dober poznavalec menedžmenta. O čem bo tekla beseda? To srečanje je namenjeno širši javnosti, zato smo okrogli mizi dali zelo preprost in sporočilen naslov Kaj se dogaja v mestu? Naša želja je bila, da zberemo nekaj primerov dobre regeneracije mest, pa ne "top" primerov, ampak regeneracije v mestih, ki so okoli nas. V naši neposredni bližini so Ljubljana, Reka in Benetke oz. Me-stre. V okviru prireditve Arhitekturni trg nas zanima pomen mestne regeneracije, kaj se dogaja v bližnjih mestih, kaj počnejo njihove uprave in katere principe lahko uvozimo k nam. Prvi del konference bo namenjen tem temam. Drugi del pa bo ponudil okroglo mizo, na katero sta povabljena občinski odbornik za javna dela Dapretto in odborni-ca za urbanizem in promet Marchigiani. Želeli smo namreč, da te primere dobrih praks slišijo pristojni ljudje, ki bi te izkušnje lahko prenesli in realizirali v praksi tudi pri nas. Spregovorili boste o različnih tematikah. Kaj pa bo njihovo ključno sporočilo? Vsak gost bo predstavil eno mesto. Guerzoni bo govoril o regeneracij mest kot metodi za bodočnost naših mest, Koželj bo govoril o trajnostnem razvoju, Randič pa bo govoril o Reki. Tema letošnje izdaje prireditve Arhitekturni trg je Trajnostna urbana obnova. Kaj to pravzaprav pomeni? Je strategija trajnostnega razvoja lahko uspešna? O tej temi bomo danes govorili predvsem v drugem delu. Dejstvo je, da bomo trajnostni razvoj dosegli, če preidemo od deklaracij k dejanjem. Vsako mesto si želi trajnostni razvoj, a če ne konkretizira idej, se ne zgodi nič. Govorili bomo o mobilnosti, parkiriščih in tudi o energetskih problemih. Danes v mestih nimamo energetsko varčnih stavb. Po eni strani na številnih spomeniško zavarovanih stavbah niso dovoljeni posegi, po drugi strani pa so te Danes, SOBOTA, 1. decembra 2012 MARIJAN Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 18.59 in zatone ob 9.26 Jutri, NEDELJA, 2. decembra 2012 BLANKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,1 stopinje C, zračni tlak 997,0 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 25 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje C. [12 Lekarne Danes, 1. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke U Kino AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Le 5 leggende«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il so-spetto«. CINECITY - 15.30, 17.45, 20.00 »Le 5 leggende«; 22.10 »Le 5 leggende 3D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ancora in gioco«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Una famiglia perfetta«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«; 15.00, 16.00, 17.25, 18.30, 19.50, 21.00, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 19.00, 21.50 »007 Skyfall«; 15.05, 17.00 »Hotel Transylvania«. FELLINI - 16.20 »Un mostro a Parigi«; 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa pro-messa«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Di nuovo in gioco«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30, 22.45 »Asterix in Obelix v Britaniji«; 17.20, 20.40 »Atlas oblakov«; 13.30, 15.40, 17.40 »Hotel Transilvania 3D«; 20.15, 22.10 »Nahrani me z besedami«; 12.50, 15.20, 17.25 »Pet legend«; 11.50, 13.50, 16.05, 18.10 »Pet legend 3D«; 12.30, 15.20 »Pogum«; 19.40, 22.15 »Šangaj«; 14.05, 17.10, 20.00, 23.00 »Skyfall«; 13.00, 15.40, 18.05, 20.35 »Somrak saga: Jutranja zarja 2. del. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una faniglia perfetta«; Dvorana 2: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 3: 15.15, 16.50 »Hotel Transilvania«; 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 4: 16.00, 20.00 »007 Sky-fall«; 18.20, 22.15 »L'amore perfetto«. SUPER - 16.00, 19.30, 21.30 »Cosimo e Nicole«; 17.45 »Il marimonio che vorrei«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 21.40 »Le 5 leggende«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Di nuovo in gio-co«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«; 18.00 »Un mostro a Parigi«; Dvorana 5: 17.30, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 19.50 »Argo«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem, da bodo volitve za eno mesto starševske komponente v zavodskem svetu potekale v nedeljo, 2. decembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 3. decembra, od 8. do 13.30. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. S Izleti SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE zeleni abonmajski sklop Draga mama, nona, MARISA! Danes ob tebi zbrani, ti želimo, da še mnogo, mnogo let bi zdrava, vesela in srečna bila med nami!Živka, Štefan, Lorenza, Marko, še posebno pa Matija in Nikolaj. Kjara'&tfance project, Cankaijeirilom comPassion koncept in koreografija: Kjara Starič DANES- sobota, 1. decembra ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 333-7702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). 0 Mali oglasi V SAMATORCI pri balinišču se je izgubil tigrasti maček z belimi tačkami, ki odgovarja na ime Cefo. Kdor bi ga našel naj pokliče tel. št. 348-8721197. 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila). DAJEM V NAJEM garažo, 17 kv.m., v Bar-kovljah (Ul. Nicolodi). Tel. 333-4154687. DAJEM V NAJEM malo stanovanje na Kozini, prenovljeno. Najemnina po dogovoru. Tel. 392-2225821 ali 0038631260498. IŠČEM KATERO KOLI DELO: imam izkušnje na tiskarskem področju, govorim slovensko, italijansko, angleško in nemško, imam lastno prevozno sredstvo(voz-niško dovoljenje B); tel. +39340-0869489. MOTORNO KOLO YAMAHA YZF - R 125, letnik jan. 2012, prevoženih 500 km, v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 331-1388610. POMAGAM PRI UČENJU in opravljanju nalog v različnih predmetih. Sem univerzitetni diplomiranec. Tel.:339-8201250. PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222. PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM stroje za pralnico in suho čiščenje po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3468321835. PRODAM štiri zimska kolesa nokian vr 195/65 r15 91t. Tel. št.: 335-7794451. V NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.: 340-5589342. Id Osmice AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. NA OSMICO v Mačkoljah št. 33 vas vabi Paolo Parovel. Tel. št. 040-231572. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! V LONJERJU ima Gabrijel odprto osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! / ŠPORT Sobota, 1. decembra 2012 7 OPZ LADJICA in MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabita na uprizoritev mladinske igre Patricije Jurinčič RAZBOJNICE Režija: Maruška Guštin - Patricija Jurinčič Igrajo člani Dramske skupine Slovenskega kulturnega kluba: Klara Kravos, Nina Malalan, Gaja Guerrini, Jasmina Gruden, Andrej Pelikan, Nejc Kravos, Ksenija Kosmač, Ksenija Vremec in Danilo Devetak. Predstava bo na sedežu devinskih zborov jutri, 2. decembra 2012, ob 18.00 Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst vabi na JESENI 2012 danes, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se na Pesku nadaljuje tečaj acquafitnessa. Obiskovalce in zainteresirane obveščamo, da imajo na razpolago izkaznice z vstopi. Info in vpisovanja na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. Urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER prireja decembra tri delavnice emocij za otroke od 3 do 10 let in brezplačno delavnico dobrega počutja za odrasle. Informacije in vpis na tel. 320-7431637, in-fo@psicologo.trieste.it ali www.psicolo-go.trieste.it. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na predbožični razstavni sejem. Razstavlja 22 ustvarjalk. Urnik: danes, 1. in v nedeljo, 2. decembra, 10.00-13.00; od ponedeljka, 3. do četrtka, 6. decembra, 15.00-19.00. V sklopu sejma bo danes, 1. decembra, delavnica za otroke od 9.30 dalje, vodila bo Morena Forte; v torek, 4. decembra, ob 15. uri pravljica za najmlajše; v sredo, 5. decembra, sladki popoldan: razstava in ponudba domačih sladic. OBČINA ZGONIK sporoča, da na občinski spletni strani www.comune.sgonico.ts.it je na razpolago programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24 ter obvešča, da je končna stopnja za l. 2012 za glavno stanovanje in funkcionalne objekte ali prostore 0,37%, za druge zgradbe pa 0,74%. Občinski davčni urad bo do 17. decembra na razpolago za informacije in izračun davka IMU. Urnik: torek, četrtek, sobota (samo danes, 1. in 15. decembra) od 9. do 12. ure. SKD TABOR ZA OTROKE - Prosvetni dom: danes, 1. decembra, ob 10. uri »Ura pravljic« z Jasmino; sobota, 15. decembra, ob 10. uri »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se nam! SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 1. decembra, od 15. do 18. ure delavnici: »Adventni koledar« v Bri-ščikih 77, v prostorih Krd Doma Brišči-ki; »Japonski lampijončki« v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. Prost vstop. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 1. decembra, ob 12. uri odhod avtobusov iz Padrič za nastop, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 19. uri. ŽUPNIJA REPENTABOR v sodelovanju z občino Repentabor vabi na slovesen zaključek 500-letnice repentabrske cerkve v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri. Slovesno bogoslužje bo obogatil mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Po maši bo imel še krajši koncert. Po slovesnosti bo sledilo prijateljsko srečanje. DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. de- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in Stalno gledališče FJK "V / ¿ %T Alessandro Marinusi / William Shakespeare konec dober konec (nagradna predstava) v ponedeljek, 3.decembra ob 20.30 v sredo, 5. decembra ob 20.30 v četrtek, 6. decembra ob 20.30 v petek, 7. decembra ob 19.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi rezervacija obvezna Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro In pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com cembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.00-18.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 3484702070, 18.30-19.30 ali mercatino-tao@libero.it. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje vozov in skupin za 46. pustno povorko možno do vključno 12. januarja preko spletne strani www.kraski-pust.org. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 2. decembra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Vsi otroci sveta« v izvedbi gledališča Kukuc Lendava. Prva predstava bo ob 16.00 (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. VERNIKI OD KOROŠCEV bodo praznovali svojo zavetnico sv. Barbaro v nedeljo, 2. decembra, ob 15. uri. Zbirališče pri »Pi-lju«, sledi procesija skupaj z godbo Filarmonica di s. Barbara do cerkve, kjer bo ob 15.30 sv. maša, ki jo bosta darovala gospod Lampe in msg. Latin. Po maši bo v prostorih bivše šole družabno srečanje. Vabljeni! DAVČNI URAD Občine Repentabor obvešča, da bo na razpolago občanom za poravnavo davka IMU (Enotnega občinskega davka) od ponedeljka, 3., do petka, 14. decembra, od 9. do 14. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. decembra, v Peter-linovo dvorano, Donizettijeva 3, na okroglo mizo o političnem stanju v Sloveniji. Sodelujejo: Miro Petek, Peter Močnik in Andrej Černic. Začetek ob 20.30. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseživljenj-skih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD TABOR vabi na Miklavžev sejem v Prosvetnem domu na Opčinah: v ponedeljek, 3. decembra, ob 16.00 nastop šolskega zbora OŠ F. Bevka z Opčin; v torek, 4. decembra, ob 18.00 predstavitev knjige Le scale della Madonna, prisotna bosta avtor Giacomo Scotti in ilustrator Štefan Turk; v sredo, 5. decembra, ob 16.30 nastop plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec). Urnik: 16.00-19.00. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL sklicuje v torek, 4. decembra, ob 20.30 sestanek v kulturnem domu na Proseku za postavitev telefonske antene Telecom na Proseku. Vabljeni. NA AD FORMANDUMU V TRSTU so v teku vpisovanja na tečaje. Božični jedilni list low cost: 5 ur, v torek, 11. decembra, 17.30-22.30. Začetni tečaj kuhanja: 15 ur, ob sredah (5., 12., 19. decembra, 17.3022.30). Tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) in računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 0405660360, ts@adformandum.org. RAJONSKI SVET se bo sestal v sredo, 5. decembra, ob 20.15 na svojem sedežu v Do-berdobski ul. 20/3 za obravnavo točk: predstavitev S.U.P.N. s strani odbornice Elene Marchigiani; sporočila; javna dela SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in KŠD ŠTUMF m • ' .žfj . Bugy Gentile GLEDALIŠČE IZ KOVČKA nova otroška uprizoritev SSG! režiser: Dejan Spaslč - Igra: Luka Clmprlč v nedeljo, 2. decembra ob 16.00 (premiera) v Mali dvorani SSG in še... sejem otroške knjige v sodelovanju s Tržaško knjigarno predstavitev knjige Jem zdravo, živim zdravo založbe ZTT vstopnica: 8 € (otroci) / 2 € (odrasli spremljevalci) Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro In pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com na območju rajonskega sveta, ki naj bi se vključila v predračun 2013 ter v večletni načrt del - predlogi; prošnja za gradbeno dovoljenje - gradnja stanovanjske stavbe na k.p.št. 4101/5 k.o. Opčine; prva točka bo na skupni seji z rajonskim svetom za zahodni Kras. SKD VIGRED vabi v sredo, 5. decembra, ob 18. uri v prostore COŠ S. Gruden v Šem-polaju na Miklavževanje z nastopom OPS Vigred in otroške gledališke skupine z igrico Miklavževa sladica. Miklavževi pomočniki zbirajo darila v Štalci v torek od 15.30 do 18.30 in v sredo od 15.30 do 17.00. SVETI MIKLAVŽ bo spet prišel... v sredo, 5. decembra, ob 17. uri vabljeni v Srenj-sko hišo v Mačkoljah. Angelčki bodo na delu od 16. ure dalje. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA - ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 5. decembra, ob 10. uri. Gost tokratne sladke kave bo Nastja Milič, specializirana za cake design, dekorativno slaščičarstvo. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo kot vsako leto tudi letos priredila Božični sejem na glavnem trgu Gorici v Bo-ljuncu od 5. do 9. decembra. Ob sejmu bodo na sporedu prireditve in kulturni dogodki. ZSKD vabi včlanjena društva na srečanja o Primorskem dnevniku: torek, 11. decembra, ob 20.30 v prostore KD Igo Gruden v Nabrežini; četrtek, 6. decembra, ob 20.30 v prostore KD F. Prešeren v Bo-ljuncu; torek, 11. decembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu; petek, 14. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na tečaj božičnih venčkov in okraskov, ki ga bo vodila gospa Jadranka Sedmak v petek, 7. in torek, 11. decembra, od 10. do 12. ure. JUS MEDJA VAS obvešča člane, ki so zainteresirani za sečnjo drvi na jusarskem premoženju, naj naslovijo prošnje upravnemu odboru do petka, 7. decembra. DAVČNI URAD Občine Dolina sporoča, da bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije v zvezi z davkom IMU (ponedeljek 14.30-16.00; od torka do petka 8.30-10.30). Na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka IMU in tiskanje obrazca F24. 0 Prireditve VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS - CEO vabi na ogled razstave slik v Mavhinjah št. 22/d. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSEKU prireja ob 375-letnici postavitve cerkve sv. Martina na Proseku zborovski koncert »S pesmijo v srcu«. Nastopata MPZ Jacobus Gallus iz Trsta in MPZ Vasilij Mirk s Proseka. Dirigent: dr. Marko San-cin. Vabljeni v cerkev sv. Martina danes, 1. decembra, ob 20. uri. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pan-crazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Otvoritev bo danes, 1. decembra, ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 20. decembra. Urnik od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2012« danes, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA prireja ob praznovanju vaškega zavetni- Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju z ZSKD in ZSŠDI vabijo na srečanje na teritoriju, ki bo 4. decembra 2012 ob 20.30 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika. Vabljeni so vsi člani društev zahodnega Krasa ka koncert, ki bo v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. Vljudno vabljeni! MEPZ LIPA IZ BAZOVICE IN IGO GRUDEN IZ NABREŽIN E vabita na koncert v skupni zasedbi na otvoritvenem večeru pevskega ciklusa »Veni domine«, ki ga prireja »Societa Filarmonica Cappella Corale di SantApollinare dei Frati di Mon-tuzza« v nedeljo, 2. decembra, ob 20.30 v cerkvi na Montuzzi. Na sporedu: Jacob de Haan: Missa brevis za zbor, orgle, pavke in pihala ter skladbe pomembnih slovenskih in mednarodnih avtorjev. Sodelujejo: ženski zbor Cappella Civica in vokalna skupina Cappella Corale di SantApollinare. OPZ LADJICA IN MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabita na uprizoritev mladinske igre Patricije Jurinčič »Razbojnice«. Režija: Maruška Guštin in Patricija Ju-rinčič. Igrajo člani Dramske skupine Slovenskega kulturnega kluba Klara Kravos, Nina Malalan, Gaja Guerrini, Jasmina Gruden, Andrej Pelikan, Nejc Kravos, Ksenija Kosmač, Ksenija Vremec in Danilo Devetak. Predstava bo na sedežu de-vinskih zborov v nedeljo, 2. decembra, ob 18.00. Toplo vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre Na odprtem morju (avtor Slawomir Mrožek, režija Gregor Geč) v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 2. decembra, od 17.30 dalje v notranje prostore Parka Hribenca na »Veselo popoldne« z nastopom MoPZ Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin ter z glasbo v živo. Na razpolago bodo tipične jesenske jedi in pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE KILJAN FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita na predstavitev publikacije »Novice z miljskega konca - O zgodovini Slovencev v miljskem območju« v ponedeljek, 3. decembra, ob 18.30 v dvorani Millo v Miljah. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave »Božič na fronti« in Miklavževega sejma. Sodelujejo glasbenik Aljoša Saksida in pevka Martina Feri ter recitatorji dramskega odseka SKD Vigred. V TOREK, 4. DECEMBRA, ob 17. uri bo sv. Miklavž prišel k Banom. Otroci, ki so pridno vadili pod vodstvom prof. Nace-ta Duha, ga bodo s pesmijo pričakali v društvenih prostorih SKD Grad. CEO VZS - Vzgojno zaposlitveno središče Devin Nabrežina vabi na ogled slik v okviru pobude 8. fotografski izziv v dvorani CTP (ex-Aiat) v Sesljanu. Nagrajevanje bo v sredo, 5. decembra, ob 11. uri. Ob razstavi tudi Božični sejem. PREDSTAVITEV PROJEKTA »Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma« bo v sredo, 5. decembra, ob 10. uri v Tržaški knjigarni na srečanju Kava s knjigo. S prevajalci bomo imeli priložnost pokramljati o izzivih prevajanja podnapisov. V sodelovanju s TK in ZTT. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Ur-ha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Če-le-Podbonescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Prispevki Popravek: V spomin na drago Magdo Mokole vd. Kuk darujejo Radovan in Danica Šemec 50,00 evrov, Fani Adamič 20,00 evrov in Albina Vrabec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V spomin na Oskarja Kjudra daruje Ri-naldo Čač 25,00 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor in 25,00 evrov za MPZ Tončka Čok. V spomin na Magdo Mokole vd. Kuk darujeta Armando in Marta Gruden 20,00 evrov ter Darka in Silvijo Šuligoj 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. Namesto cvetja na grob Oskarja Kjudra daruje Aleksander Vodopivec 50,00 evrov za Partizanski zbor P. Tomažič. V spomin na gospoda Sandra Sulčiča darujejo Sonja in Aleksi Bezin 100,00 evrov, Dušanka in Claudio Sedmak 50,00 evrov, Desanka in Vojko Tretjak 50,00 evrov, Nadja Malalan 20,00 evrov in Alessandra Vaccan 10,00 evrov za Združenje staršev Križ. V spomin na drago Magdo daruje družina Cosma 30,00 evrov za SKD Vigred in 30,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na dragega Sergija Pertota daruje Alan Cosma 25,00 evrov za JK Ču-pa. V spomin na partizana Oskarja Kjudra darujeta Svetko in Aldo iz Podlonjer-ja 50,00 evrov za Partizanski pevski zbor. V spomin na dragega moža Ivana Nina Slavca daruje žena Ema 50,00 evrov za Sekcijo ANPI-VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. V spomin na drago Magdo Mokole daruje teta Hedvika 25,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na drago mamo Stano daruje Franka 100,00 evrov za KD F. Prešeren, 100,00 evrov za TFS Stu ledi, 100,00 evrov za novi oltar boljunške cerkve, 100,00 evrov za Zvezo žensk Boljunec in 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bo-ljuncu. V spomin na drago teto Stano darujeta nečaka Igor in Nadja z družinama 50,00 evrov za TFS Stu ledi in 50,00 evrov za KD F. Prešeren iz Boljunca. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin - Državna c. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. 8 Sobota, 1. decembra 2012 TRST DOLGA KRONA - Včeraj odprli prodajni center domačih proizvodov Pospeševalec kmetijskih dejavnosti V njem je mogoče najti proizvode 24 proizvajalcev, odprt pa bo ob sobotah Z včerajšnjim odprtjem prodajnega centra tipičnih domačih proizvodov je objekt pri Dolgi Kroni prešel v tretjo fazo delovanja od ustanovitve zadruge leta 1975. Prvo fazo je zaznamovalo delovanje zadružnega hleva, ki pa je leta 1998 zaprl vrata, sledila je preureditev hlevskih prostorov, zdaj pa so, kot že rečeno, odprli tudi prodajni center, s čimer objekt po besedah predsednika Zadruge Dolga Krona Vojka Kocjančiča dobiva podobo za tiste cilje, ki so si jih zastavili pred trinajstimi leti. Kocjančič, ki je pozdravil številne prisotne člane zadruge in kmetovalce ter več gostov, ki so se sinoči zbrali v prostorih centra, je med drugim poudaril, da bo moralo obdobje, ki prihaja, ta objekt še tesneje povezati z lastnim teritorijem, kateremu je namenjen in kateremu naj služi kot pospeševalec kmetijskih dejavnosti, prav tako pa je lahko ena izmed osnov, na katerih naj sloni turistična promocija, zanimiv pa bi lahko bil tudi za obiskovalce iz Slovenije in Hrvaške ter za proizvajalce iz sosednjih vasi na slovenski strani meje. V tem duhu so izzvenele tudi besede gostov. Tako so za dolinsko županjo Fulvio Pre-molin domači pridelki del bogastva tega prostora ter pripovedujejo o delu ljudi, zgodovini in tradiciji, želijo biti nekaj, kar nas predstavlja. Pri tem je Premolinova poudarila, da so skupaj s slovenskimi in hrvaškimi občinami, ki gravitirajo na Istro, postavili temelje za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Za deželnega svetnika Igorja Ga-brovca je center na Dolgi Kroni dokaz, da se z majhnimi stvarmi lahko veliko doseže, edina pot je po njegovem mnenju v ovrednotenju sicer maloštevilnih, a kakovostnih proizvodov in lepot ozemlja. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec pa je zaželel, da bi center postal referenčna točka za kmete iz celotne tržaške pokrajine in da bi se razširil tudi na Slovenijo. Udeleženci so po končanem uradnem delu lahko obiskali police prodajnega centra, kjer so na voljo proizvodi 24 proizvajalcev (v prvi vrsti gre za olje in vino, pa tudi za domača zelišča, pecivo, izdelke umetniške obrti ter strokovno literaturo, brošurami in spominki Naravnega rezervata doline Glinščice. Vse to bo v centru, ki ga upravlja Robi Jakomin, mogoče kupiti ob sobotah med 9. in 13. ter med 15. in 19. uro. (iž) Številni udeleženci (na sliki desno) so si lahko ogledali lično urejene prostore z razstavljenimi proizvodi kroma Danes srečanje o olju, jutri na sporedu pohod Včerajšnje odprtje prodajnega centra na Dolgi Kroni je predstavljalo uvod v večdnevno pobudo Dolina Glinščice - sprehodi sredi vonjav in okusov, ki jo prireja Zadruga Dolga Krona v sodelovanju z Občino Dolina, Naravnim rezervatom Doline Glinščice in Slovenskim planinskim društvom Trst. V tem okviru bo danes v sprejemnem centru Naravnega rezervata Doline Glin-ščice v Boljuncu ob 10. uri srečanje, posvečeno oljčnemu olju. Ob tej priložnosti bo Giacomo Cec-cotti iz spletne skupnosti čibo.si govoril na temo Oljčno olje: belica in industrija, je naše olje res tako drago?. Predavanju bo sledila ljudska pokušnja krajevnega ekstradeviškega oljčnega olja z Giannijem Degenhardtom in Ma-riso Cepach, ob 18. uri pa bo na Dolgi Kroni večer glasbe, hrane in vina s Klapo iz Brega, Pihalnim orkestrom Breg in harmonikarjem Markom Maninom. Jutri pa bo ob 8.30 z odhodom izpred sprejemnega centra rezervata Doline Glinščice pohod med vinogradi in oljčniki od Glinščice do Dolge Krone, ki mu bo sledila promocijska pokušnja krajevnih proizvodov. Ob tej priložnosti bo prodajni center stalno odprt. ČEZMEJNI PROJEKT CARSO - KRAS - Študija o nevarnosti požarov Gozdovi prekrivajo 55% Krasa Požarno ogroženost povečujejo mrtev les, grmičevje in ovijalke - Nevarnost največja februarja, marca in poleti Pogled na govorniško mizo kroma Izvajanje čezmejnega projekta Kras -Carso, v katerem sodeluje 17 partnerjev - pet občin slovenskega Krasa, občine Trst, Milje, Repentabor, Zgonik, Dolina, Devin - Nabre-žina, pokrajini Trst in Gorica ter različni zavodi - je zelo uspešno. Cilj tega projekta je izvedba aktivnosti, ki bodo zagotavljale trajno-stno upravljanje naravnih virov in teritorial- no kohezijo s skupnimi strategijami na čez-mejni ravni. V sklop teh aktivnosti sodi tudi študija z naslovom Gozdni požari in ekosi-stemska kompleksnost tržaškega Krasa, ki so jo na pobudo tržaške Pokrajine izvedli raziskovalci Univerze v Trstu (oddelek za življenjske znanosti). Rezultate te študije so znanstveniki PRED PRAZNIKI - Prižgali lučke in predstavili decembrske dogodke na pobudo trgovcev Božično ozračje na Opčinah Božično drevo na Škavenci in jaslice na Proseški ulici - Po vasi se bodo s kočijo vozili sv. Miklavž, dedek Mraz in Božiček Opčine so od včeraj božično okrašene, imajo svoje božično drevo in tokrat tudi jaslice. Krajevni trgovci in gostinci pa vabijo obiskovalce z bogatim programom decembrskih prireditev, pri katerih aktivno sodelujejo sv. Miklavž, dedek Mraz in Božiček. Včeraj popoldne sta prižigu božičnih lučk v deževnem vremenu prisostvovali dve odbornici, in sicer tržaška občinska odbor-nica za trgovino Elena Pellaschiar ter deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti. Občina Trst je namreč priskrbela božično drevo, ki stoji na trgu Škavenca (ali tudi Nanoškem trgu), Dežela pa je prispevala za nakup lučk. Njima in vsem prisotnim (navzoči so bili predstavniki vzhod-nokraškega rajonskega sveta, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kara-binjerjev in občinske policije) se je zahvalil predsednik konzorcija openskih trgovcev Centro in via - Insieme per Opicina - Skupaj za Opčine Boris Bogatec, ki je tudi predstavil bogat decembrski program dogodkov. Nato so se vsi skupaj sprehodili do kapelice na Proseški ulici, kjer je župnik Franc Pohajač blagoslovil jaslice. Opčine imajo prvič svoje jaslice na ulici, izdelala jih je »nona« Bruna Carli. Odprtje openskih božičnih prireditev je sklenil nastop pevskega zbora Voci dArgento v gostilni Veto. Openske uli- »Mokra« predstavitev božičnega drevesa in prireditev na trgu Škavenca kroma ce bogatijo posebni okrasi: izdelali so jih s plastenkami, ki so jih dali na razpolago trgovci. Decembrski program ponuja konzorcij Skupaj na Opčinah v sodelovanju z rajonskim svetom in on podpori Občine Trst ter Dežele FJK. V četrtek, 6. de- cembra, bo najmlajše osrečil sv. Miklavž, ki se bo med 16. in 17. uro s kočijo peljal po središču vasi in delil sladkarije. V soboto, 15. decembra, pa bo na vrsti dedek Mraz, ki bo ob 16. uri prav tako sedel v kočijo. V nedeljo, 16. decembra, bodo openske trgovine odprte, in sicer od 10. do 13. ure ter od 15.30 do 19.30. Teden pozneje - v nedeljo, 23. decembra - bo po maši mimohod trebenske godbe na pihala Viktor Parma (opoldne), nakar se bo po vasi peljal s kočijo še Božiček. Trgovine pa bodo spet odprte od 10. do 13. ure in od 15.30 do 19.30. (af) predstavili na včerajšnji konferenci v veliki dvorani Narodnega doma, kjer sta občinstvo uvodoma pozdravila podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolec in pokrajinska od-bornica Mariella Magistri De Francesco. Gostitelja sta poudarila, da so konkretni predlogi še kako dobrodošli za pokrajinsko upravo, ki si prizadeva, da bi kraško območje upravljala trajnostno in v sodelovanju z drugimi partnerji. Uvodno predavanje je podal prof. Livio Poldini, ki je govoril o gozdnih požarih in strukturni kompleksnosti gozdov. Slišali smo, da gozdovi sestavljajo več kot 55 % pokrajinskega teritorija, najbolj razširjeno je hrastje, nato pa borov gozd. Kras pa ima tudi veliko grmičevja, je razložil prof. Poldini, ki je tudi povedal, da na Krasu velik problem predstavlja tudi nekromasa; mrtev les, ki povečuje požarno ogroženost območja. Po besedah govornika se požarna ogroženost poveča tudi ob prisotnosti nekaterih ovijalk, grožnjo za razširitev požarov pa predstavljajo tudi nekateri grmički in nizka trava. Smola in druga eterična olja, ki jih vsebujejo borova drevesa in nekatero grmičevje, še pospešijo požar na Krasu, ugotavlja prof. Poldini in ob tem dodaja, da naš gozd ogrožajo tudi nekateri paraziti. O pripravi zemljevidov o ogroženosti pred gozdnimi požari je govorila Marisa Vi-dali s tržaške univerze, ki je predstavila uvedeno metodologijo za ugotavljanje požarne ogroženosti. Slišali smo, da je za pravo oceno požarne ogroženosti nujno potrebno preučiti sestavo gozdnih površin. V raziskavi so se oni osredotočili na več faz in prišli do zaključka, da požarno ogroženost sestavljata dve komponenti: nevarnost (možnost požara) in ranljivost (potencialna škoda). Govornica nam je predstavila zemljevide o ogroženosti, ki so narejeni za vsak mesec posebej. Nevarnost je največja februarja in marca ter v poletnih mesecih, je povedala Vidalijeva, ki je nato besedo prepustila inženirju Mariu Moi-raghiju, ki je predstavil predlog metodologije za ugotavljanje požarne ogroženosti. Do konca delovnega srečanja so spregovorili še drugi govorniki, ki so se še bolj poglobili v analizo požarne ogroženosti našega Krasa.(sč). / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 1. decembra 2012 9 SLOVENIJA TA TEDEN Koga vse bo odnesel protestni val? DARJA KOCBEK Začelo se je v Mariboru, nadaljevalo v Ljubljani, na Jesenicah in Kranju: v Sloveniji so ljudje začeli spontano in množično izražati nezadovoljstvo z javnimi protesti. Organizatorji teh shodov niso znani, napovedani so prek socialnih omrežij, večinoma Facebooka, kjer se združujejo različni ljudje, ki sicer v realnem življenju večinoma niso povezani. Shode v Mariboru, ki je drugo največje mesto v državi, pripravlja skupina »Franc Kangler naj odstopi«, ki ima okrog 25 tisoč podpornikov. Shode v Ljubljani organizira skupina »Janez Janša naj odstopi kot premier Republike Slovenije«, ki ima približno 50 tisoč podpornikov. Tudi za prihodnji teden so napovedani enaki protesti v obeh največjih mestih in drugod po državi, od Kopra do Murske Sobote. Udeleženci protestirajo proti politični eliti, za katero so prepričani, da zlorablja oblast za polnjenje lastnih žepov in žepov svoje klientele. Pred slabim mesecem dni se je protestno gibanje začelo z nekaj deset udeleženci v Mariboru; zahtevali so odstop župana Kanglerja, za katerega je protikorupcijska komisija ugotovila, da je v več primerih pri poslovanju z večinsko občinskim podjetjem Farma-dent deloval koruptivno. Ko so elektor-ji župana kljub temu gladko izvolili za državnega svetnika, je bilo na protestu že nekaj tisoč, ta ponedeljek pa kakšnih 10.000 ljudi. To je približno toliko, kot je Kangler na zadnjih volitvah dobil glasov. Shod se je končal z nasiljem, ker je nekaj vročekrvnih protestnikov začelo v policiste metati granitne kocke, palice, prometne znake in drugo. Policisti so, da bi jih umirili, uporabili solzivec. Poškodovanih je bilo sedem po- licistov in nekaj protestnikov. Zato je še isti večer prišel v Maribor minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, ki je vplivni član desnosredinske SDS, stranke predsednika vlade Janeza Janše, in povedal, da so bili protesti ilegalni, ker niso bili prijavljeni. Zahteve protestnikov so tako v torek zasenčile razprave, ali je policija ukrepala ustrezno. V stroki je prevladalo mnenje, da se je odzvala pretirano. Prav tako v torek so rubežniki zasegli hišo sina ljubljanskega župana Jureta Jankovi-ca, ker se izogiba poplačilu 3 milijonov evrov dolga. Ta pa je napovedal, da se bo izterjavi preprosto izognil tako, da se bo preselil na Ciper, kjer je že prijavil stalno bivališče. Zvečer je bil nato prvi protest tudi v Ljubljani. Udeleženci so se zbrali v podporo Mariborčanom, protestirali pa so tudi proti uvedbi policijske države, županom samodržcem nasploh in sedanji desnosredinski vladi. Na shod je prišlo tudi nekaj poslancev največje opozicijske stranke le-vosredinske Pozitivne Slovenije in Zoran Jankovic, njen predsednik in ljubljanski župan, a so jim udeleženci pojasnili, naj odidejo, ker protestirajo tudi proti njim. Jankovic, ki pravi, da mora njegov sin denar vrniti, istočasno razlaga, da ima pro-tikorupcijska komisija preostra merila in da ne vidi razlogov, da bi Ljubljančani zahtevali njegov odstop. V sredo je vlada obravnavala in potrdila poročilo o »nasilnih izgredih med protesti v Mariboru«. Pred novinarje ni stopil minister Gorenak, ki je pripravil poročilo, ampak minister za obrambo Aleš Hojs, ki je v vladi iz kvote najmanjše koalicijske stranke krščansko-ljudske Nove Slovenije. Kakor je dejal, vlada meni, da je v ozadju protestov »želja neka- terih, da se stvari razvnamejo pred predsedniškimi volitvami«. Janez Janša, ki je spomladi leta 2009 kot vodja opozicije pozival ljudi, naj pridejo na ulice in trge, pa je po Twitterju sporočil: »Žalostno. Predsednik republike in njegovi podporniki s svojimi izjavami opravičujejo nasilje. Toliko o pravni državi«. Predsednik države Danilo Türk, ki se bo jutri v drugem krogu predsedniških volitev potegoval za drugi mandat, je dejal, da mora vlada razumeti demokratično vsebino protestov, ki so se zvrstili v Sloveniji v zadnjem obdobju. Levosredinska opozicija je sicer nasploh obsodila nasilje, a podprla proteste kot izraz demokratične volje ljudi. Poslanski skupini SDS in Nove Slovenije pa sta grešnega kozla našli še v »nekaterih medijih«, ki da so »pozivali k nestrpnosti in nasilju«. Ti da so »svoj prostor odprli izjavam, ki so tolerirale, razpihovale ali celo pomenile neposredno pozivanje k nasilju«. Na to se niso odzvale tiste institucije, »ki bi bile prve poklicane«, med njimi so programski svet javne RTV in varuhinja človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik ugotavlja, da so protesti »posledica slabega delovanja pravne države in vse večjega ignoriranja demokratičnih standardov«. Politiki, tako na oblasti kot v opoziciji, so še vedno prepričani, da so shodi le prehodni izraz nezadovoljstva ljudi, odgovornost zanje pa pripisujejo eni drugim. Toda gospodarske in z njimi socialne razmere se vztrajno slabšajo in ker kriza še ni dosegla dna, prav tako pa še vedno ni videti, da bi se bil politični razred pripravljen učiti, velja računati s še večjo množičnostjo in vztrajnostjo protestov. PISMA UREDNIŠTVU Kocjančičevi ob strani Pišem v zvezi s prispevkom Starši otrok izbrali slovensko predsednico, objavljenim v Primorskem dnevniku 25. t.m. in v katerem opisujete neumesten dogodek, ki se je pripetil v slovenskih jaslih v Gorici. Za svojega predstavnika so starši določili Jasmin Kocjančič, a nekaterim italijanskim staršem to ni bilo po godu. Ena izmed mamic je Kocjančiče-vo obtožila celo rasizma in ji zabrusila, da naj otroka vpiše v Slovenijo, če želi v slovenske jasli. Rečeno je bilo celo, da »ako bi v jaslih v ulici Rocca bil predstavnik staršev slovenske narodnosti, bi to bilo neumestno in celo žaljivo.« Vsa naša solidarnost gre dragi Kocjančičevi s strani Kulturnega doma, SKGZ-ja, ŠZ Dom in ostalih slovenskih organizaciji s pripisom, da bo gotovo odlični predstavnik prav vseh staršev, kar bi sicer veljalo za kateregakoli drugega starša (tudi italijanske narodnosti), ki bi zagovarjal čim bolj kakovostno jezikovno in pedagoško dejavnost ustanove. Zavzemati se za enakopravnost in hkrati spoštovanje narodnih in jezikovnih skupnosti je predznak demokracije, istočasno pa tudi obogatitev našega prostora. In v zvezi z obogatitvijo delamo tudi v prid vzgoje za otroke tistih mamic, ki jim »predstavnik slovenske narodnosti ni po godu«. V upanju, da je bila ta polemika le sad nesporazuma ali trenutnega naelektrene- Nlfi ga ozračja, se bomo morali vsi še bolj potruditi za utrditev sožitja in medsebojnega spoštovanja. Glede formalnih nedorečenosti slovenskih jasli pa menim, da bi bilo primerno, da bi krovni organizacij poglobili to vprašanje z županom Romolijem tako, da bo to središče lahko v celoti odigralo pomembno vlogo, zaradi katere je nastalo. Igor Komel Lights Out Graveyard Hard rock, Heavy blues Nuclear Blast Records, 2012 Ocena: 7.5 Svetovna hard rock glasbena scena in njeni privrženci so nestrpno pričakovali nov glasbeni izdelek švedskega benda Graveyard, potem ko je lani plošča Hisingen Blues pozitivno prese- netila številne rokerje. Večkrat sem se vprašal, ali bo švedska zasedba zmožna ponoviti uspeh prejšnjega albuma, ali pa se bo njen »glasbeni trenutek« kmalu zaključil, kot poletna ploha. Ko sem jim aprila lani prisluhnil v »izgubljeni« vasici Quero (Belluno), mi je bilo takoj jasno, da ima bend izreden glasbeni potencial. Nastopu mlade četverice je takrat prisostvovalo malo več kot petdeset ljudi, danes pa ima zasedba na svojih koncertih veliko več poslušalcev. Glasbeni recept dolgolasih fantov ostaja podoben tistemu s prvih dveh albumov: rokerske kitare, hard rock in heavy blues ritmi, ki spominjajo na sedemdeseta leta, in izreden vokal pevca Joakima Nilssona. Poleg že omenjenega pevca in kitarista Nils-sona, sestavljajo skupino še kitarist Jonatan Larocca Ramm, basist Rikard Edlund in bobnar Axel Sjoberg. Album Lights Out je izšel pred mesecem dni, sestavlja ga devet komadov za malo prekratkih petintrideset minut glasbe. Plošča je izšla s pomočjo nemške neodvisne glasbene založbe Nuclear Blast Records. Energični rok, na katerega so nas privadili Nilsson in tovariši, zasledimo že v prvi An Industry of Murder, takoj za njo pa je na vrsti najdaljši komad plošče, umirjena Slow Motion Countdown. Kot strela iz jasnega se začne naslednja, hitra in kratka Seven Seven, sledi pa ji najboljši komad albuma The Suits, The Law & The Uniform, daljša hard n' blues pesem. Endless Night je mešanica hard in indie roka, v komadu Hard Time Lovin pa se pevec Nilsson z zapeljivim glasom za trenutek preobleče v pokojnega Jima Morrisona. Single Goliath je tipična, hitra, Graveyard pesem, sledi ji komad Fool in The End in že smo pri koncu z zadnjo, dolgo in umirjeno 20/20 Tunnel Vision. Plošča Lights Out je ponoven dokaz, da imajo švedski fantje še veliko nastopov pred sabo! SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Odnos do dela Razne javnomnenjske raziskave kažejo, da današnja mladina dela ne postavlja več na visoko pozicijo na lestvici vrednot, medtem ko stopnja brezposelnosti narašča. Znanec se mi je v pogovoru pritožil, da je že nekajkrat poskusil uvesti v svojo prodajalno nekaj mladih, da bi jih zaposlil, vendar mu ni uspelo, ker so bili apatični in nezmožni ugotoviti, kaj naj delajo in brez lastne iniciative. Tako je na koncu trgovec vzel v službo starejšo osebo, ki je bolj motivirana, kaže veselje do dela ter osebno pobudo. Mnogi mladi sploh ne vedo, kaj bi radi počeli. Velikokrat pristanejo v socialnih programih, ki poskusno uvajajo mlade v svet dela, da bi ti ugotovili, kaj si pravzaprav želijo. Mnogi ne vedo, za katero delo bi se radi potegovali. V sodobni družbi pogosto opazimo, da številni mladi ljudje živijo zelo lagodno življenje, saj jim to omogočajo vse inovacije in pritikline, ki nam jih je prinesel tehnološki napredek po industrializaciji. Sodobno življenje je povsem drugačno od tistega, ki so ga imeli ljudje le nekaj generacij nazaj. Izboljšave so se pojavile tako na družbenem kot na ekonomskem področju. Danes se npr. veliko število mladih vpiše na univerzo, znatno število svoj študij konča in že to kaže na veliko razliko s preteklostjo, ko si je univerzitetni študij »privoščilo« le malo ljudi in so ga mnogi opravili lahko le s z odtegovanjem in žrtvami. Drugi pa sploh niso imeli nobene priložnosti za to. Danes šolske obveznosti, ki se je krepko razpotegnila v mladostniška leta, mladi velikokrat ne vidijo kot priložnost, ki jim je dana, pač pa le kot nepotrebno in brezpredmetno izgubo časa, ki so jim jo naložili na pleča. Vprašanje o mladih in njihovi bodočnosti je čedalje bolj aktualno: priča smo neštetim okroglim mizam, anketam, debatam. Kaj mlade generacije pričakujejo od dela in zaposlitve?, je vprašanje, na katerega skušajo odgovoriti razni izvedenci. Nekateri ugotavljajo, da mladi nimajo zaupanja v svet dela ali da so do njega indiferentni. Zagotovo pa tudi sedanje krizne razmere, ki izhajajoč iz ekonomske podlage kažejo svoj vpliv tudi že na kulturne vrednote, niso v prid uspešnemu reševanju delovne problematike mladih, zlasti kar se tiče njihovega usmerjanja in vključevanja v svet dela. Nasprotovanja, napetost in negotovost iz družbe odseva v mlade neke vrste zbeganost, ki se stopnjuje vse do pozne adolescence, ki naj bi nastopila po 19. letu in trajalo po nekaterih avtorji vse do 24. leta. To se pravi do obdobja, ko napoči skrajni čas, da bi posameznik premislil svoja nagnjenja in možnosti, ki mu jih nudi družba, tako da bi se bolj ali manj uspešno lahko vanjo vključil in razvijal ter pokazal svoje potenciale. Dandanes mora biti človek ob vsaki izbiri pripravljen na fleksibilnost in prilagajanje in je torej skoraj nemogoče misliti, da se bo delovna izbira izkazala za dokončno in kot uresničenje nekih življenjskih sanj. Problemom samega bivanja se pridružijo še ekonomski problemi, ko postane stabilnost delovnega mesta vprašljiva; iz tega se rodi negotovost na raznih življenjskih ravneh. Že sam kasnejši vstop v svet dela spreminja odnose, če pa nastopi še grožnja, da bo posameznik ob delovno mesto in da ne bo imel tako kmalu možnosti dobiti drugo, potem vse to značilno vpliva na posameznikovo življenje, tudi do take mere, da ima njegovo obnašanje zaradi naštetih vzrokov negativen vpliv na družinske in druge medčloveške odnose. Za integracijo nekaterih mladih, ki so opravili osnovno šolanje in potrebujejo še poseben pristop, da bi se lahko vključili v poklicno izobraževanje, namenjajo ponekod različna združenja mladim od 15. do 20. leta posebne, lahko bi rekli terapevtske posege. Pri tem skušajo zlasti zajeti mlade, ki niso sposobni izdelati perspektiv za bodočnost in nimajo motivacije, da bi se vključili v poklicno delo. Med njimi so tudi taki, ki niso sposobni vztrajati na delovnem mestu sedem do osem ur, kot to zahteva delovni dan in ki nimajo v sebi izdelane pripravljenosti, da bi kljubovali težavam in bili sposobni primerne storilnosti. Italijanske raziskave kažejo, da se nove generacije mladih čedalje kasneje obnašajo tako, kot je značilno za odrasle osebe. Se pravi kasneje zaključijo študij, zapustijo prvotno družino, začnejo delati, si ustvarijo lastno družino in imajo otroke. Sodobna družina očitno teži k temu, da bi na vsak način zaščitila svoje otroke, - tudi če so na videz že odrasli in »v letih«-, pred neugodnimi razmerami, izobčenjem iz družbe in revščino. Nasprotno kot se to dogaja v anglosaških državah, kjer želijo, da se otrok osamosvoji, brž ko postane polnoleten, in zato odide npr. iz izvorne družine na študij v drugo mesto, kjer je primoran sam skrbeti zase in sprejemati odgovornosti na svoja pleča. Tako smo pri nas priča demografskemu pojavu zdrsa etap odraslega življenja kar za nekaj let naprej. Poroka in rojstvo prvega ter morebitnih drugih otrok se sedaj zgostijo v desetletju od 30. do 40. leta starosti. Izvedenci pripisujejo tudi temu relativno kratkemu času, ki ga lahko posamezniki biološko izkoristijo, razlog za manjše število rojstev. Mnoge raziskave so usmerjene v poglabljanje vzrokov za tak način obnašanja sodobnih mladih, da bi odkrili razlog za podaljšano bivanje pri starših, za drugačna pričakovanja in težnje mladih, za način, kako si predstavljajo delo in službo. Mnogi mladi nimajo prave službe, pomagajo si s kratkotrajnimi zaposlitvami, velikokrat »na črno« in so na nek način prisiljeni zanašati se na družinsko podporo. Neka italijanska anketa izpred skoraj desetih let je pokazala, da so mladi zadovoljni s svojo situacijo in nimajo neposredne želje, da bi odšli od doma. Med njimi je bilo kakih 83% mladih obeh spolov med 20. in 24. letom starosti in 68% tistih med 25. in 34. letom starosti. Večinoma so se izrazili, da bi raje pred tem dobili stalno delo, kakih 20% je hotelo prej imeti gotovost, da bodo lahko uživali enak življenjski standard kot pri mami in očetu, 40% je kot pogoj postavilo imeti lastno hišo in podobno. Tudi starši so v isti anketi dodali svoje težnje: kar 58% je bilo mnenja, naj bi sinovi in hčere odšli le ko se poročijo. Vse torej v kontekstu gotovosti in varnosti, pred tem pa je prav, da živijo s starši. O problemu odhoda je anketa pokazala, da se med seboj starši in odrasli otroci večinoma ne pogovarjajo. Zanimivo je tudi, da je v isti anketi kar 15% mladih izjavilo, da na noben način ne sodeluje pri vsakdanjem družinskem življenju, nad 40% pa je dejalo, da ne prispeva ekonomsko k družinskim stroškom, tudi če so v službi. Kakih 17% ni videlo nobene prednosti v tem, da bi zapustili dom svoji staršev. Zanimivo pa je, da kar 55% staršev ni videlo posebne prednosti v odhodu svojih odraslih otrok in da je kar 22% mladih odraslih še prejemalo tedensko ali mesečno »plačo« od svojih staršev. Morebiti pa bi se splačalo tudi v opisani lagodnosti poiskati razloge za spremenjen odnos mladih do dela. (jec) 10 Sobota, 1. decembra 2012 KULTURA USCI FJK - Ob sodelovanju ZSKD Začenja se niz koncertov Nativitas S prihodom adventnega časa se vsako leto začne pričakovanje božičnih praznikov, ki ga po tradiciji spremlja bogata glasbena ponudba. Za pevske zbore je to obdobje posebno zahtevno zaradi intenzivnih priprav na tradicionalne nastope, ki jih deželno združenje zborov USCI že več let povezuje pod skupnim naslovom Nativitas. Pobuda je nastala, da bi vrednotila, promovirala in povezala koncerte znotraj skupnega projekta z ohranitvijo samostojnosti in specifičnosti posameznih prireditev, ki zrcalijo etnično in kulturno raznolikost naše dežele. Kot članica združenja, se Zveza slovenskih kulturnih društev udeležuje priljubljenega cikla s koncerti slovenskih zborov iz naše dežele, ki bodo nastopili 14. decembra v cerkvi v Dolini s programom »Nativitas v Bregu«, naslednji dan v Barkovljah (Bila je luč, bila je pesem) in v Gropadi (Združeni v božični melodiji), 16. v Bardu (Božič v Terski dolini), 20. v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu (Naše mesto o Božiču). 28.decembra bo revija obiskala Kontovel, nato s koncertom nabožnih pesmi Nadiških dolin še Benečijo, s koncerti v Svetem Lenartu in v Pod-bonescu, po novem letu pa se bo selila še v Števerjan, na Katinaro, v Na-brežino, v Milje in Ronke. Skupaj bo revija Nativitas obsegala 135 koncertov (in petih maš), ki se bodo odvijali v vseh pokrajinah naše dežele, a tudi v Venetu, Lombardiji, v Rimu, Torinu, v Avstriji, Liechtensteinu in na Češkem od 30. novembra do 13. januarja. Od zbrane pobožnosti gregori-janskega petja do prikupne komunikativnosti pop govorice, z oblikovanjem liturgije ali z velikopoteznimi projekti za zbor in orkester, bo božično vzdušje zaživelo v cerkvah, gledaliških dvoranah, tudi na trgih in po ulicah s potujočimi glasbenimi prireditvami. V Trstu in v Gorici se bodo koncerti pričeli 1. decembra. V soboto bo evangeličanska cerkev v Trstu gostila popoldanski koncert (začetek ob 18.00) italijanskih višješolskih zborov in večerno priredite v v znamenju alpinske pesmi v gledališču Rossetti, v nedeljo dopoldne pa bo možno doživljati srednjeveški božični čar pri maši z gregorijanskim petjem (ob 11.30 v cerkvi na trgu Hortis). Gorica pa bo gostila prve letošnje kon- certe sklopa Nativitas v Gradišču ob Soči, Zagraju, Marjanu in Šlovrencu. Eden od večjih dogodkov pobude pa bo na sporedu na Videmskem in Porde-nonskem v sredo, četrtek in petek z izvedbo Tomadinijeve maše Missa Du-calis s sodelovanjem združenih zborov, orkestra videmskega konservatorija in članov orkestra Mitteleuropa pod vodstvom Walterja Themela. Program je na voljo na spletni strani deželnega združenja www.uscifvg.it ali na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev. ROP LJUBLJANA - V Mestni galeriji do 3. decembra »Nepregledna razstava« 30-letnega dela Milana Eriča V prostorih Mestne galerije v Ljubljani si lahko do 3. decembra ogledamo pregledno razstavo akademskega slikarja Milana Eriča z naslovom »Nepregledna razstava«. To je doslej najobsežnejša razstava risb, slik in objektov priznanega likovnika, ki zaobjema trideset let ustvarjanja. Po rodu iz Slovenj Gradca je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost končal tudi specialko v smeri slikarstva in grafike. Še kot študent se je izkazal in prejel študentsko Prešernovo nagrado. Ukvarja se s slikarstvom in ilustracijo (je med razstavljalci na 10. bienalu slovenske ilustracije v Cankarjevem domu), veliko je prispeval za vzpon slovenskega animiranega filma. Skupaj z akademskim slikarjem Zvonetom Čohom sta soustvarila med drugim prvi slovenski animirani celovečerni film Socializacija bika, za katerega sta poleg številnih priznanj prejela tudi Prešernovo nagrado. Milana Eriča odlikuje risarska spretnost ter sposobnost nenehnega nadgrajevanja klasičnih prijemov z inovativnimi. Navdih črpa iz svojega neposrednega življenjskega okolja ter iz asociacij, značilnih za sleherni ustvarjalni proces, na duhovit in iznajdljiv način ponuja gledalcu možnost večplastne berljivosti. Poslužuje se tradicionalnih risal kot so oglje, svinčnik, tuš, akril ali pastel. Mojstrsko obvladanje risbe mu dovoljuje zelo pretanjeno izpovedno in obenem pripovedno moč. Dinamično zasnovane kompozicije privabijo gledalca in ga vsakič zno- va presenečajo z nepričakovanimi domislicami ter namigi. Postavitev razstave ima konceptualno zasnovo, pri kateri prihaja do izraza še drugi razpoznavni element Eričevega pristopa do ustvarjanja, ki temelji na razvijanju posameznih vsebinskih sklopov, kjer je ključnega pomena kombinatorika, oziroma spajanje manjših modulov v enovito celoto. Mrežni sistem dopušča tako sistematiko in konstru-ktivnost v razvijanju organske likovne pripovedi. Pomemben je tudi Eričev odnos do specifike prostora, saj se sama postavitev ozmotično spaja z okoljem, s katerim je popolnoma uglašena in skladna. V obeh nadstropjih galerije se nam v vsakem prostoru ponuja nov vsebinski izziv, kar odseva umetnikovo moč nenehnega razvijanja tako na likovni kot na vsebinski ravni. Posamezni likovni objekti in instalacije bistveno prispevajo k skladnosti, predvsem ker gre za povsem surrealne in igrive domislice. Izbrane motivike odsevajo soočanje umetnikove intimne sfere čuteče pretanjene duše z zunanjim okoljem: najsi bo to narava, družina ali družba. Eričeve risbe črpajo navdih iz stvarnih doživetij, ki jih projicira v določen predmet ali obliko, pogostoma prihaja do nepredvidenih likovnih razpletov, ki odsevajo obenem pot rasti, razvijanja in spoznanja, ki vodi umetnika po neobičajnih poteh do razkrivanja resnice. Vprašanja, ki si jih Milan Erič postavlja so zelo življenjska, občutena. Pogostoma gre za dvogovor med stvarnim predmetom in risbo. Tak je primer izsušenih listov iz her-barija, ki jih avtor likovno interpretira s pomočjo prosojnih listov, ki dovoljujejo večplastno poseganje. Alegorično simbolični elementi odsevajo obenem umetnikovo duhovno pretanjenost, saj pogostoma obravnavajo zelo aktualna vprašanja sodobnega človeka. Širok razpon med čustvenim nabojem in miselno sfero, med virtuoznim obvladanjem tehnike in svobodo živega ustvarjalnega procesa dajejo moč Eričevim podobam, ob njih se gledalec bogati, uživa slast kakovosti likovnih del in se obenem polni s svežimi, duhovitimi idejami, ki mu dovoljujejo gledati na življenje z bolj optimistično naravnanostjo. Jasna Merku TOMIZZEV DUH Milan Rakovac Meni ljubi zgodovinar Bože Repe piše v posebni številki Mladine, Alternative 2012: »Je Evropska unija nova Jugoslavija? Za mnoge komentatorje svetovnih medijev je primerjava povsem relevantna. Če doma kdo to omeni, je hitro ožigosan za 'jugonostalgi-ka'... Jugoslavijo so pokopali trije, med sabo povezani razlogi: gospodarska neučinkovitost, regionalne disparitete (odnos razviti -nerazviti) in z obojim povezani mednacionalni spori. Tudi jugoslovanska kriza se je (podobno kot kriza EU) začela najprej na gospodarskem področju« ... Ben, ma, najprej nekaj mar-ginalnega, ljubi moji bralci; neskončno se zabavam; pišem ta tekst pri prijateljici v Sloveniji, in računalnik me opozarja z rdečo črto na jezikovne napake, ki jih je neskončno, in se hecava, češ, računalnik pošilja opozorilo - po-šlušte gospa, zakaj pišete v čefur-ski slovenščini; o boh moj, ma to piše moj gost s Hrvaškega; no, no, saj, ma če ta dotični že dvajset let piše za slovenske časopise, morda se bi potrudil naučiti slovenščine, tega milega, milozvočnega jezika ... Permajduš, se učim, co muoj, ma sem vedno bil slab učenec .. Pak nazad u Jugoslaviju in naprej v Evrojugoslavijo; ma, spoštovani Repe se morda moti; zakaj bi bili jugozombiji tisti ki pro-gnozirajo da bo EU najbrž kot Jugoslavija? Čuda inteligenti (by Krleža) i poli nas drugih nas straši da ce EU biti kako i Jugoslavija, ma to nikako nisu nikakovi no-stalgiki, uoni su propio cviece-hrvatske-misli! A mi drugi eurofili, mi smo ter vero nego »guske u magli«, by Svetozar Pribičevic kad je Sabor pri kraju Velikog rata izglasao ca-revinski ratni budget; e dopo Sti-pica Radic kad su naši pohrlili u Beograd. Uoni govore, ma jur dvajset lit - Europa da, EU ne! Ako hi pitaš ma koja to Europa da, pak muče ka'i zid, pak popensaš jeno malo bolje sam, ahaa merlo, uoni pensaju da mi moremo biti kako i Žvicera. Ma 'demo 'ngru-mar cassimarini tutti quanti, ma come 'sta gente no vol capir che l' EU-phobia vol dir europhobia? Apropos, lego un editorial sul in-sosspetabile giornal 'talian, d'un tal colega EinzA, che 'l fa che la federassion europea no xe possibi-le, perche per la federassion ghe vol un' lingua unica! Ma va! Ma cossa nissun no ga leto »La Babelle possibile« de Ulderico Bernardi? Ne znam, možda su se meni pomiješale karte; jer, ako logički rasudujemo, EU JE SAD KAO JUGOSLAVIJA 1989!!! Ali, samo zato što EU NIJE federacija! Do-duše, trikotnik Berlin-ParisLondon se obnaša v EU kot Beograd v Jugi?! Repe: »Zato je eden temeljnih problemov EU in njenega obstoja, podobno kot pri Jugoslaviji, vprašanje identitete. Jugoslovanska izkušnja kaže, da identitete ni mogoče vzpostaviti na silo. EU pa vsebinske integracije in povezovanje kultur zamenjuje z birokratizacijo«. O je, to je resen problem EU. Najhujši, se strinjam 100%. Ovdje oko ovih granica svjedoci smo kako je EU-birokra-cija odustala od praktički najlak-še ostvarivog i najboljeg svog projekta: Trnasfrontieristične regije, istina, Rim, Ljubljana i Zagreb su zadovoljno trljali ruke kad je ne-sudena Euro-regija nemarom i in-dolencijom i ignorancijom EU propala, jer za sve tri ovdašnje naše metropole ta Euro-regija ugro-žavala je njihove nacionalne interese, integritete, suverenitete i ostale državne i paradržavne ad-ministrativno-fiskalne privilegije: Što je posve točno. Ali, dovraga, pa baš ZATO je i došlo do euro-regionalizma kao mehanizma ko-ji če pomalo poslati Državu u ko-nobu historije. I baš ZATO najprije »Mer-kozy«, pa »Merkolande«, pa »Ca-merkel« mogu ovako suvereno i superiorno i besmisleno i beščut-no operirati po fondovima i cije-lom bankarskom sistemu EU, baš zašto? - baš zato što EU NEMA nikakav EU-sistem, i onda veliki mogu slobodno ordinirati i operirati i funkcionirati. Mislim da bi čvrsta sprega unutar same EU spriječila baš te i takve manipulacije i opasne podjele na velike i male, na sje-ver i jug, na stare i nove članice EU. SAD i Kina več su novi sve-močni tandem, Rusija je opet eu-ro-azijski div, a stara Europa či-je produkcione kvalitete nije dosegla nijedna od gore navedenih triju struktura, pa čak niti SAD (?!), ne propada više samo mo-netrano i ekonomski, nego, bojati se, i ekonomski i kulturlano i po-litički i historijski. Ne vjerujem da to ne vide Tri Metropole, ali problem je najprije u tome pšto te Tri Metropole najviše gledaju na svoj nacionalni, državni interes, i ništa zato što time ne ugro-žavaju samo europksi interes, nego i sam taj svoj državni i nacionalni interes. ZATO je čvršča, formalizirano uspostavljena EU sa barem zajedničkim ekonomskim, obrambenim i vanjskim poslovima jedni moguči izlaz iz krize, pa bila to konfederacija, federacija, savez država, nazovite to kako vam drago. Piše za istu Mladinu Alternative 2012. Vlado Miheljak: »Človek, ki je vso svojo kariero nasprotoval vsakršeni regulaciji (Alan Greenspan, nekdanji predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve), ki je verjel v or-ganično samoregulacijo trga, je, ko je kriza šele vzniknila, ko je še začela kazati zobe, resignirano ugotovil: 'Ne vem, kako bivstveno in trajno je to spoznanje, ki me je zelo pretreslo, ker sem 40 let verjel, da stvar deluje. Motil sem se, in prav to je razlog, da me je finančna kriza tako šokirala. 40 let je namreč kazalo, da sistem ne bi mogel delovati bolje, kot je' ... Nova družbeno-ekonomska paradigma bi morala sloneti na novem socialnem dialogu . Revitalizacija participativnih družbenih in ekonomskih mehanizmov postaja imperativ« . »Sistem ne bi mogel delovati bolje«, veli Greenspan, dakle, insider, financijer, prva violina ame-ričkog (svjetskog) bankarskog i fi-nancijskog orkestra. To bi imao biti poziv na uzbunu, alarm bi mo-rao urlati u kabinetima rečenih metropola i kabineta i lobija, kao da su poletjele nuklearne rakete, ali - uzbune nema. Kao da nas opet uspavljuje neki mirni, sigurni, pouzdani, sneni glas nekadaš-njih pizzaferai - gradani, ponočna je ura, mirno spite, mi bdijemo za vas. E sai che ti dico, mi volto d'al-tra parte, e bona note! - zabora-vio sam otkud je ova mi draga replika, da li s nekog San Rema, ili iz nekog filma? Vsekakor, tako tudi vsi mi, ne odgovarjamo na telefonski klic, morda kličejo iz banke da gremo na dražbo, a? In tako lepo se obrneš na desni bok, da srček ne tolče preveč glasno, in spiš mirno kot angelček, a ne? Tomorow is another day, ča ni to iz Gone with the wind? Jutri bo nov dan, magari na ulici ali v pržunu, intanto... / ITALIJA, EU Sobota, 1. decembra 2012 1 1 OBMOČJE EVRA - Znašala je 11,7 odsotka Brezposelnost oktobra na novi najvišji vrednosti V Sloveniji je bila 8,6-odstotna, v Italiji 11,1-odstotna LUXEMBOURG - Stopnja brezposelnosti v območju evra se je oktobra dvignila na novo rekordno vrednost. Znašala je rekordnih 11,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot septembra. Stopnja brezposelnosti v celotni EU se je v primerjavi z mesecem poprej prav tako zvišala za 0,1 odstotne točke in je znašala 10,7 odstotka, je sporočil Eurostat. Evropski statistični urad ob tem ugotavlja, da se je v obeh območjih stopnja brezposelnosti v primerjavi z oktobrom lani močno zvišala. V območju evra je bila v desetem lanskem mesecu 10,4-od-stotna, v EU pa 9,9-odstotna. V sedemindvajseterici je bilo oktobra brez dela 25,913 milijona ljudi, od tega 18,703 milijona v območju evra. V primerjavi s septembrom se je število brezposelnih oseb v EU zvišalo za 204.000, v območju evra pa za 173.000. V primerjavi z oktobrom lani se je število brezposelnih oseb v sedemindvajseterici dvignilo za 2,16 milijona, v državah z evrom pa za 2,174 milijona. Med državami članicami so imele najnižje stopnje brezposelnosti v oktobru Avstrija (4,3 odstotka), Luksemburg (5,1 odstotka), Nemčija (5,4 odstotka) in Nizozemska (5,5 odstotka). Najvišja je bila brezposelnost v Španiji (26,2 odstotka) ter v Grčiji (25,4 odstotka v avgustu). V primerjavi z oktobrom lani se je stopnja brezposelnosti zvišala v 16 državah članicah, med temi v Italiji, upadla je v devetih, v Avstriji in Sloveniji pa je ostala nespremenjena. Največje znižanje so beležile Estonija (z 11,5 odstotka na 9,6 odstotka med septembrom 2011 in septembrom 2012), Litva (s 14,2 odstotka na 12,4 odstotka) ter Latvija (s 15,7 odstotka na 14.2 odstotka med tretjima četrtletjema 2011 in 2012). Največja zvišanja pa so na letni ravni beležile Grčija (z 18,4 odstotka na 25,4 odstotka med avgustom 2011 in avgustom 2012), Ciper (z 9,2 odstotka na 12,9 odstotka), Španija (z 22,7 odstotka na 26,2 odstotka) in Portugalska (s 13,7 odstotka na 16.3 odstotka). Na letni ravni se je oktobra brezposelnost med moškimi zvišala z 10,3 odstotka na 11,6 odstotka v območju evra in z 9,8 odstotka na 10,7 odstotka v EU. Med ženskami se je v državah z evrom stopnja brezposelnosti zvišala za 1,1 odstotne točke na 11,8 odstotka, v EU pa za 0,7 odstotne točke na 10,7 odstotka. Med mladimi, starimi do 25 let, je bilo v EU oktobra 5,678 milijona brezposelnih, od tega 3,609 milijona v območju evra. V primerjavi z lanskim oktobrom se je število brezposelnih mladih v EU zvišalo za I I I zlato (999,99 %%>) za kg 42.332,52 € -313,83 sod nafte (159 litrov) 111,05 $ +0,26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 30.11. 29.11. ameriški dolar 1,2986 1,29941 japonski jen 107,37 106,72 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,262 25,226 danska krona 7,4600 7,4604 britanski funt 0,81080 0,81053 madžarski forint 281,03 279,30 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 poljski zlot 4,1052 4,0968 romunski lev 4,5148 4,5100 švedska krona 8,6625 8,6371 švicarski frank 1,2054 1,2043 norveška krona 7,3760 7,3500 hrvaška kuna 7,5385 7,5391 ruski rubel 40,1786 40,0600 turška lira 2,3213 2,3241 avstralski dolar 1,2474 1,2432 braziljski real 2,7391 2,7264 kanadski dolar 1,2904 1,2886 kitajski juan 8,0899 8,091 7 indijska rupija 70,6760 71,2400 južnoafriški rand 11,4717 11,4055 ITALIJA - V šestih letih naj bi sanirali okolje Vlada odobrila odlok za »rešitev« železarne v Tarantu 279.000, v državah z evrom pa za 350.000. Stopnja brezposelnosti med mladimi je tako oktobra letos znašala 23,4 odstotka v EU in 23,9 odstotka v območju evra. Eurostat podaja še primerjavo z ZDA, ki so imele oktobra 7,9-odstotno brezposelnost, in Japonsko, kjer je stopnja brezposelnosti septembra znašala 4,2 odstotka. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti oktobra 8,6-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot septembra. Na letni ravni se, kot že omenjeno, stopnja brezposelnosti ni spreminjala. V Italiji pa je bila oktobra letos stopnja brezposelnosti 11,1-odstotna, za 0,3 odstotka višja kot septembra in za 2,3 odstotka višja kot pred letom dni. Mladinska brezposelnost je dosegla rekordno vrednost 36,5 odstotka. Vse kaže, da se bodo razmere prihodnje leto v Italiji še poslabšale. RIM, TARANTO - Vlada je na svoji včerajšnji seji z odlokom odobrila integrirano okoljevarstveno dovoljenje, ki bo železarni Ilva v Tarantu omogočilo obratovanje v naslednjih šestih letih, a pod pogojem, da bo sprejela vrsto ukrepov za sanacijo okolja in za zaščito javnega zdravja. Premier Mario Monti je poudaril, da dekret ne rešuje le podjetja, kot se rado govori, ampak tudi delo več tisoč delavcev in okolje, saj bi slednjega v primeru zaprtja tovarne neprimerno težje sanirali. Kar se tiče gospodarskega pomena zadeve, pa je Monti ocenil, da bi zaprtje Ilve italijansko gospodarstvo obubožalo za 8 milijard evrov letno. Vlada je odlok odobrila po dolgi in poglobljeni obravnavi. Zadnji hip so veljavnost dovoljenja z dveh razširili na šest let, to pa zato, da bi bil zapleten po- Davek Imu bo pogoltnil marsikatero 13. plačo RIM - Kot znano, bo treba do 17. decembra poravnati zadnji obrok oz. saldo občinskega davka Imu. Za lastnike drugih bivališč bo to kar precejšen izdatek, saj bodo morali plačati tudi do 1209 evrov. Tako izhaja iz študije, ki jo je opravila sindikalna zveza Uil. Očitno bo to marsikomu pogoltnilo 13. plačo. Za prva bivališča bo saldo povprečno znašal 136 evrov, v skrajnih primerih do 470 evrov. Po ugotovitvah raziskave UIL bo davek Imu za prvo bivališče povprečno italijansko družino skupno stal 278 evrov. Sicer pa so razlike med občinami velike. Najvišji je davek v občini Rim, kjer za prvo bivališče povprečno znaša 639 evrov. Sledijo Milan s 427 evri, Rimini s 414 evri in Bologna s 409 evri. Davek Imu na drugo bivališče pa skupno povprečno znaša 745 evrov. Tudi ta davek je najvišji v Rimu, kjer povprečno znaša 1885 evrov. Sledijo Milan s 1793 evri, Bologna s 1747 evri in Firence s 1526 evri. Skupen priliv davka Imu v državne blagajne bo po podatkih UIL predvidoma znašal 23,2 milijarde evrov. To je celo nekaj več od prvotne napovedi vlade, ki si je od davka obetala 21 milijard evrov. Včeraj so našli truplo 29-letnega delavca Ilve Francesca Zaccaria, ki ga je sredin tornado z žerjavom vrgel v morje ansa stopek vsestranske sanacije res izvedljiv. Na osnovi odloka bo nad postopkom bdel poseben garant, ki ga bo vlada imenovala z ločenim aktom. Odlok predvideva tudi možnost izredne uprave v primeru, da bi se sedanje lastništvo tovarne umaknilo. Medtem so včeraj v morju pred železarno v Tarantu našli truplo 29-letne-ga delavca Francesca Zaccaria, ki so ga pogrešali od srede dopoldne, ko se je nad tovarno znesel tornado in podrl v morje žerjav, na katerem je nesrečni Zaccaria delal. Potapljači so njegovo truplo našli v kabini kakih 30 metrov pod morsko gladino. Vodstvo podjetja je razglasilo dan žalovanja. Sožalje prizadetim svojcem in celotni krajevni skupnosti je izrazil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Preiskovalna sodnica v Tarantu Patrizia Todisco pa je včeraj zavrnila zahtevo podjetja, naj prekliče zaseg oddelkov železarne, ki ga je sodstvo odredilo letošnjega julija. O zasegu oddelkov, ki jih je sodstvo odredilo ta ponedeljek, pa se bo preiskovalna sodnica izrekla 6. decembra. A medtem bi že moral veljati odlok, ki ga je vlada včeraj odobrila. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV El Mundo: Na primarnih volitvah »zmagala« predvsem leva sredina Sergij Premru Dogodek tedna so nedvomno primarne volitve leve sredine, o katerih tuji mediji poročajo s precejšnjo pozornostjo, kot da ne bi šlo samo za notranje volitve enega od italijanskih političnih taborov, ampak za izbiro, ki opredeljuje celotno usmeritev italijanske politike. Kar je verjetno res. Iz prvega kroga sta izšla tajnik Demokratske stranke Bersani in župan iz Firenc Renzi, kakršen koli bo izid drugega kroga, pa so primarne volitve pomemben uspeh za prihodnost levice, ugotavlja sicer konservativno usmerjeni španski El Mundo. Glede jutrišnjega, odločilnega drugega kroga pa dnevnik iz Madrida piše, da devet točk zaostanka za Renzija ni nepremostljiva razlika, tudi ker si bodo nekateri, ki so sicer bolj »rdeče« usmerjeni, »za-tisnili nos« in glasovali Renzija kot predstavnika prenovitve, medtem ko se bodo drugi, predvsem tisti, ki so v prvem krogu izbrali levičarja Vendolo, opredelili za Bersanija. Resnični zmagovalec pa je vsekakor visoka udeležba, saj so primarne volitve priklicale več kot tri milijone sto tisoč volilcev, kar pa je občutno manj od 4,3 milijona ljudi, ki so se udeležili primarnih volitev leta 2005, ko je zmagal Prodi, ugotavlja El Mundo. Ostanimo kar v Madridu. Uspeh primarnih volitev potrjuje, da je Demokratska stranka favorit za zmago na prihodnjih političnih volitvah, piše El Pais, in uspeh je treba pripisati v isti meri kandidatoma, ki se bosta pomerila v drugem krogu. Ren-ziju je treba priznati zaslugo, da »je vdrl brez kompleksov v statični svet Demokratske stranke kot slon v trgovino s porcelanom« in poimensko pokazal na veterane - predvsem Bindijevo in DAlemo - ki jih je treba upokojiti. Bersani pa ima še večjo zaslugo za uspeh volitev, saj je bil na podlagi statuta stranke uradni kandidat, pa se je vseeno odločil za volilno soočenje, piše pro-gresistični španski dnevnik. V Dublinu in v Londonu izstopa podobna ocena. »Kdor meni, da je finančna strogost s povečanjem davkov in rezanjem javnih storitev privedla Italijane do nezaupanja v politiko, se bo moral premisliti.« Več kot tri milijone ljudi se je udeležilo primarnih volitev leve sredine in, bolj kot izid prvega kroga, je tokrat pomembna množična udeležba, piše The Irish Times. Londonski The Economist pa meni, da je Italija menjala usmeritev in da je visoka udeležba na primarnih volitvah pokazatelj, da je Italija pripravljena staviti na Demokratsko stranko, tudi ker je desna sredina brez liderja in brez strategije. Vsekakor, piše londonski ekonomski tednik, je Italija pripravljena izbrati levo opcijo kot redkokdaj v preteklosti. Na koncu analize o vzrokih in perspektivah nove usmeritve pa The Economist ugotavlja, da je sedanji razplet razočaral tiste, ki bi tudi po prihodnjih političnih volitvah najraje potrdili sedanjega tehničnega premiera Monti-ja. »Monti bi bil idealni kandidat za široko koalicijo v parlamentu brez izrazite večine. Morda je še prezgodaj za oceno, a v tem trenutku kaže, da njegove usluge ne bodo več potrebne.« The Economist posveča še drug dopis italijanski politiki oz. perspektivam italijanske politike, ki so trenutno dokaj nejasne. Prav v dneh, ko se je premier Monti mudil v Katarju, da bi prepričal arabske investitorje, naj vlagajo v danes stabilno Italijo, se je v Milanu odvijalo megleno dogajanje okrog poskusa izsiljevanja Berlus-conijevega blagajničarja. Gre za ponoven dokaz o dveh plateh Italije: na eni strani je treznost sedanjega premiera, na drugi pa težnja k nestabilnosti in škandalom. Leto dni potem, ko je Monti nadomestil Ber-lusconija, in z volitvami pred vrati, kaže, da se spet uveljavlja druga, slabša Italija in zato Monti v Katarju ni mogel nuditi tehtnih zagotovil o prihodnosti države. Na prihodnjih volitvah napovedujejo uspeh Gril-lovega gibanja, ni pa še jasno, kdo bo vodil glavni koaliciji: za levo sredinsko se bodo opredelili volilci v drugem krogu primarnih volitev, ko bodo odločali o generacijskem spopadu med Bersanijem in Renzijem, med konservativci pa ni jasno, če bodo sklicali primarne volitve, na katerih bi se potegovalo večje število kandidatov. Nejasna je tudi usoda volilnega zakona, glede katerega bi desnica rada preprečila, da bi verjetni zmagovalec, levosre-dinsko zavezništvo, pridobilo preveč poslanskih mest in bi raje imela parlament brez stabilne večine, v katerem bi se morale stranke pogajati za širše zavezništvo in v katerega bi se vključila tudi Berlusconi-jeva stranka. »Corrupción a la italiana«, to se pravi korupcija po italijansko, je naslov dopisa, v katerem argentinski Los Andes izhaja iz škandalov, ki so pred 20 leti izničili praktično ves italijanski politični razred. Takratno dogajanje pa ni preprečilo, da se je italijanska politika danes znašla v podobnem ali celo slabšem položaju. Časopis iz Mendoze obnavlja zadnje škandale, od plačila v zameno za glasove mafije v Lom-bardiji in od počitnic njenega guvernerja na Karibih vse do »mastnih pojedin« v La-ciju. Za razsipavanje javnih sredstev so med drugimi krive tudi deželne strukture, ki prejemajo velikanske vsote, s katerimi razpolagajo samovoljno in brez odgovornosti. Italijanska družba v glavnem sprejema korupcijo dokaj pasivno in, po dolgem Ber-lusconijevem obdobju, celo prizanesljivo. Vendar so politiki prekoračili vsako mejo in se vedno bolj širi pojav »antipolitike«. Za nekatere je politika postala posel, nekakšen urad za zaposlovanje, in to z visoko donosnostjo. Če so do leta 1992 podkupnine razjedale demokracijo, je italijanska demokracija danes zares bolna, meni Los Andes. V zvezi s privilegiji italijanske politike je zanimivo pisanje nemškega Frankfurter Allgemeine. Dopisnik si je v boljši restavraciji v Toskani postavljal vprašanje, kdo sedi pri edinih dveh zasedenih mizah, kjer si elegantni ljudje veselo in sproščeno naročajo jedi, očitno brez problemov stroškov. Odgovor je bil na dlani: zunaj so jih čakali »plavi avtomobili« s šoferji, šlo je za pripadnike »politične kaste« in za njihove spremljevalce, ki so tistega dne bili glavni gostje lokala. Po kosilu ni nihče plačal računa, ki so ga očitno naslovili na kako institucijo. Šoferji so pripeljali avtomobile tik pred izhod in se ustavili kar sredi ceste, da bi uglednim gospodom ne bi bilo treba prehoditi niti tistih nekaj korakov do parkirišča. V nobeni drugi državi ni toliko političnih predstavnikov, nikjer niso tako plačani in privilegirani, ugotavlja dnevnik iz Frankfurta. Monti je nameraval zmanjšati število parlamentarcev za okrog 180 mest, vendar se sedanjih 945 poslancev in senatorjev o tem ni domenilo: »Sicer tudi v živalskem svetu noben parazit ne zapusti prostovoljno svojega gosta. Zakaj bi se to moralo zgoditi v Italiji?« Pač pa so poslanci soglasno sprejeli sklep, da ustanovijo 90-člansko komisijo pripadnikov parlamenta, ki naj odloča o zmanjšanju števila parlamentarcev. Italijanski predsednik Evropske centralne banke naj zato natiska 20 milijonov evrov, kolikor bodo dodatno stali člani te komisije, »izkoriščevalci najdražje demokracije na svetu«, piše nemški dnevnik. / ŠPORT Sobota, 1. decembra 2012 12 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Dogovor med občino in zvezo Confartigianato Solidarnostne cene za obrtniške storitve Po podpisu sporazuma na goriškem županstvu bumbaca Solidarnostne cene za obrtniške storitve in manj goljufij. To sta cilja sporazuma, ki sta ga sklenila goriška občinska uprava in zveza obrtnikov Confartigianato iz Gorice, s katerim želijo pomagati predvsem družinam v gmotni stiski in starejšim občanom, ki živijo sami. Dogovor, ki je z včerajšnjim podpisom sporazuma na goriškem županstvu postal operativen, je sad srečanja, ki je potekalo letos poleti med goriško občinsko odbornico za produktivne dejavnosti Arianno Bellan, goriško občinsko odbornico za socialo Silvano Romano ter pokrajinskim direktorjem zveze Confartigia-nato Brunom Gazullijem. Vodoinštalaterji, električarji, zidarji in drugi obrtniki, ki so pristopili k pobudi (trenutno jih je 24, zanimanje pa je že izrazilo 40 podjetij), bodo storitve ponujali po ugodnejši ceni, ob tem pa se bodo odpovedali pravici do plačila za prihod na dom, če ne bodo izvedli dela. Občani bodo predračun izročili občinskim uradom, ki bodo glede na ekonomsko stanje posameznika ali družine odločali, kolikšen del zneska bo krila občinska blagajna. »Trenutno smo v pro- račun vključili 10.000 evrov, v prihodnje pa bomo lahko temu namenili dodaten denar,« je povedala občinska odbornica Arianna Bellan. Tarifa za najbolj revne občane bo 28 evrov na uro (DDV in cena nadomestnih delov sta izključena), za ostale pa 35 evrov. Pobuda je namenjena občanom, katerih ekonomski količnik ISEE ne presega 7.500 evrov. »Cilj sporazuma in sodelovanja z zvezo obrtnikov ne bodo le solidarnostne tarife, s katerimi želimo pomagati družinam, ki se spopadajo s čedalje večjimi težavami zaradi posledic gospodarske krize. Ob ekonomskih problemih je resno vprašanje tudi varnost: starejši občani namreč neradi odpirajo vrata svojih stanovanj neznancem. Zato bomo občanom ponudili seznam podjetij, na katera se bodo lahko zanesli,« je povedala odbornica Silvana Romano. Občina bo seznam podjetij objavila na svoji spletni strani, kjer bo na voljo tudi občanom, ki niso v hudi gmotni stiski. »Predlog goriške občine smo z veseljem sprejeli. Podjetja, ki so pristopila k pobudi, so certificirana in profesionalna,« je poudaril predsednik zveze Confartigianato Ariano Medeot. (Ale) TURJAK Tatovi izkoristili temo na cesti Tatovi so ponoči plenili v Turjaku, in sicer na območju južne obvoznice, ki so jo že pred leti zgradili na pobudo Pokrajine Gorica in je še vedno povsem brez razsvetljave. Nepovabljeni gostje so naskočili štiri hiše v Ulici Micheluzzi, peta se nahaja na bližnjem polju. Tatovi so kradli na dvoriščih in v garažah, v enem primeru je plen znašal okrog 10.000 evrov. Ukradli so namreč avtomobil peugeot, dve dokaj dragi kolesi ter več ročnih električnih strojev, ki so bili spravljeni v zaklenjenem fugonu, opremljenim z alarmom. Na delu so bili torej izkušeni tatovi. Oškodovanci se zgražajo nad pomanjkanjem razsvetljave na obvoznici. GORIŠKA - Drugi krog primarnih volitev leve sredine Spet 23 volišč Po vsej Italiji bo jutri drugi krog primarnih volitev leve sredine. V ba-lotažo sta se prejšnji teden uvrstila Pierluigi Bersani in Matteo Renzi. V goriški pokrajini so v prvem krogu našteli 7202 volivca, ki imajo tudi jutri pravico, da se odpravijo na volišča. S seboj bodo morali prinesti potrdilo o vpisu v volilne sezname. Kdor se pred prvim krogom ni registriral v volilne sezname, se jutrišnje balotaže ne more udeležiti; izjemo predstavljajo primeri, v katerih bodo volivci dokazali, da se med 4. in 25. novembrom niso uspeli vpisati v volilne sezname zaradi višje sile. Upravičenost njihovih prošenj bo preverila Pokrajinska komisija za primarne volitve, ki je edini organ, ki lahko o tem odloča. Jutri bodo volišča odprta med 8. in 20. uro, spet jih bo 23. Brez volišča bosta le občini Števerjan in Dolenje: Števerjanci bodo glasovali na goriškem sedežu v telovadnici sloven- skega višješolskega središča v Ulici Puccini, prebivalci Dolenj pa v Krminu. V doberdobski občini bo volišče na sedežu društva Jezero, v So-vodnjah v dvorani občinskega sveta, v Tržiču v galeriji sodobne umetnosti, v Krminu v občinski dvorani na Trgu XXIV Maggio, v Fari v knjižnici, v Gradišču v dvorani Bergamas, v Gradežu v avditoriju Biagio Marin, v Marianu v socialnem centru, v Me-deji v dvorani Aldo Gallas, v Mošu na županstvu, v Moraru v konferenčni dvorani, v Zagraju v večnamenski dvorani v nekdanjem vrtcu, v Škocjanu v večnamenskem središču, v Štarancanu v večnamenski dvorani, v Vilešu v palači Ghersiach ter na sedežih Demokratske stranke v Foljanu-Redipulji, Ronkah, Ro-mansu in San Pieru. Vsak volivec se bo moral odpraviti na volišče v občini, kjer ima bivališče; študentje glasujejo v kraju, kjer stanujejo. Na goriškem volišču bumbaca GRADIŠČE Hašiš skrit v copatah Neznan razpečevalec je gostu centra za identifikacijo in izgon v Gradišču poslal copate, v katerih se je skrival hašiš. Drogo sta v četrtek popoldne odkrila policista, ki sta temeljito pregledala poštno pošiljko. Med ogledom z rentgenskimi žarki sta na ekranu opazila sumljivo senco in izkazalo se je, da je v spodnjem delu copat 12 gramov hašiša. Snov sta pozneje izročila kolegom mobilnega oddelka, ki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kdo je poslal copate. V preteklih mesecih so policisti že odkrili mamila, ki so na raznovrstne načine prispela v center v Gradišču. PEVMA - Otroški vrtec Začenja se sejem Danes se v Gorici začenja Andrejev sejem. Stojnice bodo že v jutranjih urah zasedle trg pred županstvom, Travnik, ulice De Gasperi, Crispi, Roma, Oberdan, Boccaccio in prevozni del Korza Verdi. Kramarji bodo v mestu ostali do ponedeljka, vrtiljaki pa do 9. decembra. Vrtiljaki bodo delovali v Ulici Cadorna, na Battisti-jevem trgu, v Ulici Petrarca in v ljudskem vrtu. Drevi se bo začel tudi niz prazničnih prireditev Božič v Gorici. Ob 18. uri bodo prižgali božično razsvetljavo na Verdijevem korzu in v Ulici Garibaldi, pol ure kasneje pa bodo prižgali lučke na jelki na Travniku. Nastopili bodo gojenci glasbene šole Komel. Oborožen rop na črpalki Bencinsko črpalko v Šempasu je v četrtek zvečer oropal zamaskiran moški. Ta je do prestrašenega prodajalca stopil le nekaj minut pred zaključkom delovnega časa, mu zagrozil z lažnim orožjem in pobral dnevni izkupiček iz blagajne. Potem, ko mu je prodajalec izročil manjšo vsoto denarja, je ropar pobegnil neznano kam. Po opisu naj bi šlo za mlajšega vitkega moškega, srednje visoke postave, visokega približno 180 centimetrov. Prodajalec je bil po ropu tako pretresen, da ni uspel poklicati na pomoč, policiste pa je o tatvini obvestila ženska, ki je prišla po gorivo kmalu po dogodku. Policija drznega tatu še išče, v četrtek je bilo po okolici več oboroženih policijskih patrulj, ki so ustavljali voznike in jih pregledovali. V zvezi s primerom sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča in pristojno Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Policija poziva vse morebitne očividce, da pokličejo na policijo. (km) Parkirišče uporabno, čeprav še neuradno Občinski delavci v Pevmi vip Čeprav po kapljicah, se stvari okrog parkirišča pri vrtcu v Pevmi končno razpletajo in dobivajo konkretnejšo podobo. Včeraj zjutraj se je skupina občinskih delavcev mudila na zemljišču, ki ločuje dvorišče sloven-skegavrtca in jahalno šolo Remuda ter opravila še nekaj nujnih del za končno usposobitev parkirnega prostora. Delavci so odstranili mrežo, ki je zapirala vhod na parkirišče, očistili in uredili so sam vhod, z manjšim kopačem pa so odstranili vse odvečno vejevje in grmičevje, ki se je bohotilo ob pregradni mreži vrtca. Pred kakim mesecem je neko goriško podjetje že prebilo zidek vrtca in tam postavilo vhodna vratca, ki bodo omogočala staršem in učnemu osebju prehod s parkirišča na dvorišče vrtca. S tem se bodo oboji izognili nevarnega parkiranja ob glavni cesti, kar se je vsa ta leta vsak dan dogajalo. S tem vprašanjem se je dolga leta ukvarjal Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ki je praktično na vsaki redni seji obravnaval to kočljivo zadevo. Ničkolikokrat so na občinske urade romale ustne in pisne prošnje, naj se ta pomankljivost vendarle uredi, vrstili so se tudi obiski pri pristojnih službah, pa tudi obiskov občinskih veljakov in funkcionarjev v Pevmi ni manjkalo. Razen obljub pa se dolga leta ni nič zgodilo. Upati je torej, da se bodo tokrat vse obljube udejanjile, kajti celotna zadeva je v javnosti dobila že tragikomičen prizvok. Da so se stvari premaknile, je brez dvoma zasluga občinskih svetnikov SSK Marilke Koršič in Walterja Bandlja; slednji je na zadnjih občinskih sejah kar ostro posegel in dosegel, da je občina vendarle bolj resno pristopila k zadevi. Včeraj smo se pogovarjali z delavci na parkirišču, ki so nam zatrdili, da je sedaj parkirišče uporabno, pa čeprav še neuradno. Srečali smo tudi svetnika Bandlja, ki nam je povedal, da bo potrebno še rešiti nekatere malenkosti, nakar bo parkirišče tudi uradno izročeno svojemu namenu. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 1. decembra 2012 13 GORICA - Sodišče obsodilo mladega očeta, matere pa ne Za osem let v zapor, ker je poškodoval dojenčka 26-letni Marco Moratti je bil danes obsojen na osem let zaporne kazni, ker je svojemu novorojenčku namerno povzročil zelo hude in trajne poškodbe. Sodbo je izreklo goriško sodišče. Morattijev otrok bo januarja dopolnil štiri leta, v goriško bolnišnico pa so ga sprejeli 17. februarja 2009, ko je bil star komaj 45 dni. Njegovo stanje je bilo kritično, zato so ga kmalu prepeljali v videmsko bolnišnico. Predsednik sodnega senata Matteo Trotta je sodbo izrekel po enournem posvetovanju, postopek o povzročitvi poškodb proti soobtoženi dojenčkovi materi pa so zaradi manjkajoče ovadbe zaustavili. 23-letna Cristin Nardon in Marco Moratti pa sta bila oproščena obtožb nasilja v družini in poskusa umora. Državno tožilstvo je za Morattija predlagalo dvanajst let zapora. Mlademu očetu niso priznali splošnih olajševalnih okoliščin, izključili pa so tudi ob-teževalno okoliščino okrutnega ravnanja. Po drugi strani pa so sodniki ocenili, da je Mo-ratti namerno poškodoval otroka, medtem ko se je njegov odvetnik trdil, da je bilo dejanje nenamerno. Moratti bo moral plačati visoke odškodnine: 40.000 evrov materi 23-letne Nardonove Alessandri Polo, očetu Massimilianu Nardonu prav toliko, sodni stroški znašajo 6000 evrov, v korist svojega sinčka pa bo moral zaenkrat odšteti milijon evrov. Trajno so mu prepovedali opravljati javne funkcije, za obdobje 16 let pa ne bo mogel izvajati očetovske oblasti. Mlada Cristin Nardon je bila z razsodbo zelo zadovoljna, v solzah je objela svojega odvetnika Stefana Benettija. Le-ta je poudaril, da so sodniki potrdili, da otroku ni hotela narediti nič slabega. »Zelo se je bala, da ji bodo odvzeli otroka, zdaj pa se veseli, ker bo lahko še naprej ob njem. Žalostno je, da so njegove poškodbe trajne,« je povedal odvetnik Benetti, ki je razsodbo označil kot »epohalno«. Morattijev odvetnik Alberto Tofful je napovedal pritožbo na prizivno sodišče, najprej pa bo pazljivo prebral utemeljitev razsodbe, ki bo znana najpozneje čez 90 dni. Tofful je delno zadovoljen, saj je tožilec predlagal višjo kazen, njegova stranka pa je bila oproščena najhujše obtožbe - poskusa umora. »Vsekakor pa se z razsodbo ne strinjamo,« je komentiral odvetnik. Goriško sodišče bumbaca TRŽIČ - Legambiente o načrtu za termoelektrarno A2A Premoga nočejo Zveza Legambiente odločno nasprotuje načrtom družbe A2A, ki namerava po obnovi termoelektrarne v Tržiču uporabljati kot energetski vir t.i. »čisti premog«. Čeprav družba zagotavlja, da se bo posluževala najsodobnejših tehnologij, so okoljevarstveni-ki zelo kritični do njenih odločitev. »V pripravi je državni strateški energetski načrt, ki mora določiti, kako se bo Italija razvijala na energetskem področju. Na tem razpotju bomo lahko ubrali pot nevarnega in brez-perspektivnega modela, ki temelji na premogu, ali pa se bomo odločili za inovacijo, učinkovitost, energetsko varčevanje in traj-nostni razvoj z uporabo obnovljivih virov,« pravijo predstavniki zveze Legambiente, ki pa cenijo, da namerava družba A2A poskrbeti za sistem daljinskega ogrevanja in posodobitev obrata. Legambiente ne soglaša s tistimi, ki družbo A2A pozivajo k spoštovanju sporazuma, ki ga je leta 2004 podpisala prejšnja lastnica termoelektrarne, družba Endesa. Le-ta se je obvezala, da bo po obnovi obrat deloval na metan, kar pa po ocenah okoljevarstvenikov ni dobra izbira, saj bi v tem primeru delovanje težko prila- gajali povpraševanju. »Staviti je treba na inovacijo in čisto energijo,« zaključuje Legambiente. Za naložbo v metan, o kateri družba A2A pravi, da bi se glede na današnje gospodarske razmere ne obrestovala, pa se zavzema tržiški krožek SKP. »Ko je družba A2A odkupila termoelektrarno, je vedela za sporazum iz leta 2004,« pravi tajnik Emiliano Zotti in dodaja: »Glavni problem je v tem, da zasebne družbe skrbijo predvsem za lastne interese. Zato naložbe v metan, ki bi bila iz okoljskega vidika najboljša, ne jemljejo v poštev.« TRŽIČ - Pokrajina Zahtevajo preureditev železniškega ■ • v v vozlišča Goriški pokrajinski svet je z veliko večino odobril resolucijo levosredinske koalicije, ki se zavzema za čimprejšnjo preureditev železniškega vozlišča med tržiško četrtjo San Polo in Ronkami ter za »preselitev« stare proge Tržič-Ronke pod zemljo. Resolucijo so predstavili načelniki svetniških skupin Demokratske stranke, Levice ekologije in svobode ter Italije vrednot Alessandro Zanella, Mario Lavrenčič in Andrea Ferletic. Alessandro Zanella v tiskovnem sporočilu razlaga, da so ima Evropska unija v načrtu pomembne čezalpske železniške koridorje, vse bolj aktualna postaja zamisel o povezavi med severom in jugom celine s t. i. balt-sko-jadranskim koridorjem. Na tej trasi je tudi goriško ozemlje, velika globina v tržiškem, tržaškem in koprskem pristanišču pa predstavljajo prednost, ki jo je treba izkoristiti. »Na ta konec moramo privabiti blago, ki trenutno potuje po Sredozemlju do Baltskega morja, ne da bi se pojavilo v severnem Jadranu,« piše Zanella, ki trdi, da je eno ključnih vprašanj zmogljivost železnice v tržiškem zaledju. Potrebna je analiza zmogljivosti in razvojnih možnosti v prihodnjih dvajsetih letih. »Študija bo zelo verjetno potrdila, da so obstoječe železniške proge neizkoriščene za kakih 40 do 50 odstotkov,« piše v sporočilu. Učinkovite povezave med pristanišči in železnicami so v času ostre konkurence osnovnega pomena, napovedana obnova elektrovoda in železniških prehodov pa ni dovolj. Glavne težave nastajajo pri železniškem vozlišču San Polo, kjer se vlaki med seboj ovirajo, tako da mora vlak za Mestre počakati, da pripelje mimo vlak iz Vidma. Zaradi takega položaja so težave v prometu, kar negativno vpliva na kakovost življenja v teh krajih. Pokrajinski svet z omenjeno resolucijo poziva predsednika Enrica Gherghetto, naj pritisne na železniško družbo Rete Ferroviaria Italiana (RFI) in spodbudi nujen poseg -preureditev železniškega vozlišča, ob tem pa tudi gradnjo podzemnega predora za staro progo Tržič-Videm, in sicer od tržiške železniške postaje do izven Ronk, v celotni ronški občini. »Tako bi preprečili, da se razne proge med seboj prepletajo, na stari progi pa je - v Selcah in drugod - veliko železniških prehodov, ki ovirajo promet in so tudi precej nevarni,« je včeraj pojasnil Mario Lavrenčič. GORICA - Občina Slovenske jasli imajo ime: Tika-Taka Občinske jasli s slovenskim učnim jezikom iz Ulice Rocca v Gorici tudi uradno imajo svoje ime. Imenujejo se Tika-Taka, kar je bilo včeraj potrjeno s sklepom občinskega odbora. V dokumentu je zapisano, da imajo ostale tri občinske jasli z italijanskim učnim jezikom že svoje ime - Incanta-tempo, Scoprire e giocare in Trenino blu, poleg tega pa je pojasnjeno, da je 18. julija predstavnica slovenskih jasli iz Ulici Rocca na občini vložila prošnjo po poimenovanju z imenom Tika-Taka. Za to ime so se dogovorili vzgojiteljice in starši, v sklepu občinskega odbora pa je razloženo, da se ime nanaša na pesmico o uri, ki so se jo malčki učili in jim je bila posebno všeč. Ker v poimenovanju ni imen oseb in ker poimenovanje ne zadeva ulic ali trgov, mnenje občinske toponomastične komisije ni bilo potrebno. V Ulici Rocca torej po novem delujejo »občinske jasli s slovenskim učnim jezikom Ti-ka-Taka«, sploh pa je ta uradni naziv, ki jih bodo zanje uporabljali na goriški občini. ŠTEVERJAN - Vrtec Kekec Pravljične živali spoznali tudi v živo V Števerjanu se tudi letos nadaljuje pestro sodelovanje med prvim razredom osnovne šole in vrtcem zato, da se omili prehod v novo stopnjo šolanja in prežene marsikateri strah, ki se poraja v malčkih. Mednje se je na veselje prav vseh ponovno vrnila amaterska igralka Majda Zavadlav, ki že vrsto let navdušuje otrok s svojimi pravljicami. Tokrat je »nona Majda« popeljala otroke v svet domačih živali in jim na svoj edinstven, simpatičen in prisrčen način pripovedovala pravljico Prav poseben dan, ki govori o domačih živalih, ki jih srečujemo na kmetijah. Izbor pravljice ni bil slučajen. Navezoval se je namreč na letošnji glavni projekt otroškega vrtca Živali na kmetiji, ki predstavlja vezno nit vseh poglavitnih dejavnosti, ki so bile in bodo izvedene v letošnjem šolskem letu. Ko je bilo pravljice konec, so se poslušalci iskreno zahvalili gostji za njen izviren nastop. Pred povratkom v vrtec so se ustavili še v vaški knjižnici, ki se nahaja v istem poslopju kot šola. Knjižničarka jim je prijazno razkazala njim primerne knjigice ter jim pomagala in svetovala pri izboru. Kdor je želel, si je namreč lahko izposodil knjigo, ki mu je bila najbolj všeč. Prejšnji mesec je bil za štever-janske Kekce prav pester, saj so se v sredo, 21. novembra, napotili še do kmetije Štekar in si v živo ogledali vse živalice, o katerih je bilo govora v pravljici, in sicer gosi, kokoši, raco, psa, itd. Predvsem pa so lahko na bližje spoznali prašičke. Prijazen gospod Štekar, ki je tudi oče male Anje, je razkril otrokom marsikatero zanimivost o teh živalicah. Pozorno so ga poslušali, ko jim je razlagal, da uporabljajo njihove ščetine za izdelavo čopičev. Izvedeli so tudi, da imajo pač rilec zato, da rijejo po zemlji ter si iščejo hrano, da se radi valjajo po blatu, zato da se ohladijo v vročih poletnih dneh ipd. Tudi simpatični prašički so radovedno gledali male obiskovalce in zadovoljno krulili. Prav nič se jih niso bali in otroci so lahko na njihovo veselje prašičke tudi pobožali. Ker so naposled začeli kruliti tudi želodčki malih obiskovalcev, so na kmetiji poskrbeli za okusno malico ter goste pogostili s piškoti, čokolado in pijačo. Po skupinski sliki in seveda iskreni zahvali družini Šte-kar je napočil čas pozdrava. Otroci se kar niso hoteli posloviti, saj je bil ta utrinek iz kmečkega življenja zanje izredno zanimiv. (SG) 1 4 Sobota, 1. decembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / VIPAVSKA DOLINA - Problematika namakanja Ob Vogrščku končno začetek del Te dni so se vendarle začele aktivnosti za dolgo pričakovano sanacijo zadrževalnika Vogršček. Letos so sicer na vrsti pripravljalna dela ter interventno-vzdrževalna dela, ki bodo predvidoma končana do 31. decembra. Druga faza del pa se bo nadaljevala spomladi, ko bo pripravljena projektna in investicijska dokumentacija za celovito sanacijo. Po zaključku namakanja v septembru 2013, se bo zadrževalnik ponovno izpraznil, nato se bodo nadaljevala sanacijska dela. Ko bodo opravljena, bo spet možna polna napolnitev zadrževalnika. Kljub temu, da so se zadnja leta na zadrževalniku Vogršček kar vrstili ministrski obiski, se v zvezi s problematiko namakanja v zgornji Vipavski dolini ni veliko spremenilo. Poleti kmetje že nekaj let v obupu vijejo roke: zaradi premalo vode v zadrževalniku ne morejo namakati, spomladi pa so zaradi istega razloga v zagati, ker se z oroševanjem ne morejo boriti proti slani. Če pa že je dovolj pritiska v ceveh, je voda, ki priteče, umazana in ledeno mrzla, saj jo morajo zaradi nizkega vodostaja črpati pri dnu. Z nastopom nove vlade sta se kmetijsko in okoljsko ministrstvo, ki sta bili ločeno vključeni v načrt sanacije, združili v eno: ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kar je očitno pospešilo zadeve. Zadrževalnik Vogršček je bil zgrajen med letoma 1986 in 1989 z namenom zadrževanja vode za potrebe namakanja kmetijskih površin ter za zadrževanje poplavnih valov. V letu 2007 se je pod pregrado pojavil moker madež, kar je pomenilo nevarnost puščanja. Zaradi zagotavljanja varnosti se je zadrževalnik lahko polnil le do kote 93,6 metrov nad morsko višino. V letu 2008 so bila izvedena interventna sanacija s prevezavo odvzema vode za namakanje na cev talnih izpustov, s čimer je bila omogočena normalna oskrba namakalnega sistema z vodo iz zadrževalnika. Nižja gladina vode v zadrževalniku, ki se je znižala na koto 92 metrov, je povzročala težave pri zagotavljanju ustreznega pritiska vode za namakanje, pa tudi voda ni bila čista. »Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se zaveda pomena namakanja v Vipavski dolini, zato je pristopilo k sanaciji zadrževalnika po preučitvi zasnov projekta sanacije in preverjanja optimalne variante, ki bi čim manj otežila samo izvajanje namakanja. Cilj sanacijskih del, je omogočanje varnega delovanja zadrževalnika pri polni polnitvi do kote 99 metrov nad morsko višino,« sporočajo iz ministrstva. Celovita sanacija se bo izvajala dvo-fazno v dveh časovnih obdobjih. Letos se bodo torej izvedla pripravljalna dela ter interventno vzdrževalna dela. Te dni se zaključuje praznjenje zadrževalnika do ko- Zadrževalnik Vogršček je bil zgrajen med letoma 1986 in 1989 km te 75 metrov. Nato se bo izvedel monitoring stanja pregrade ter noveliral sistem alarmiranja. Vzdrževalna dela zajemajo pregled hidromehanske opreme in drugih objektov in naprav, sanacijo podora na levem bregu, zatesnitev namakalne cevi ter remont ventilov na ceveh talnega izpusta. Dela bo opravilo podjetje Hidrotehnik, koncesionar upravljanja in vzdrževanja zadrževalnika Vogršček. Končana bodo predvidoma do 31. decembra, vrednost je ocenjena na 359.000 evrov. Takoj po izvedbi prve faze se bo pričelo polnjenje zadrževalnika. Do marca bi se na podlagi podatkov o padavinah lahko napolnil do višine, ki bi omogočila izvajanje protislanske zaščite ter rednega namakanja, obljubljajo na ministrstvu. V začetku leta 2013 bodo pripravljali projektno in investicijsko dokumentacijo za drugo fazo: celovito sanacijo. »Po zaključku namakanja, v septembru 2013, se bo zadrževalnik ponovno izpraznil; kot v letu 2012. Sledila bo izvedba sanacijskih del, ki zajemajo sanacijo hidromehanske opreme (zapornice, ventili na talnem iztoku), sanacija vtočnega objekta (namestitev zapornic), sanacijo cevi talnega iz- pusta ter sanacijo odvzemnega objekta za namakanje, ki bo povezan na cevi talnega izpusta. Skupni stroški sanacije so sedaj ocenjeni na 2,7 milijona evrov, natančnejša vrednost pa bo znana po pripravi projekta celovite sanacije,« še pojasnjujejo na ministrstvu. Če bo šlo vse tako gladko, bo po zaključeni sanaciji zopet možna polna polnitev zadrževalnika, ki bo omogočil namakanje in zaščito proti slani z višjimi pritiski vode. Voda za namakanje bo topla in čista, ker se bo odvzemala iz zgornjih plasti. Katja Munih NOVA GORICA - Protest proti vladi Množično in mirno Množica na Bevkovem trgu km Prvi protestniki so se pod geslom »Gorica, stopimo skupaj - Gorica protestira« včeraj na Bevkovem trgu začeli zbirati že pred 18. uro. Pol ure kasneje jih je bilo že dobrih 300, ljudje pa so še prihajali. Nekateri so s seboj prinesli transparente, drugi slovenske zastave. Neka gospa je prišla z rdečimi nageljni. »Raje to, kot pa granitne kocke,« je utemeljila svoj način izražanja ne-strinjanja. Do zaključka redakcije so protesti potekali povsem mirno, slišati je bilo nekaj vzklikov proti vladi in petard, dogajanje je spremljalo nekaj varnostnikov in policistov. Protestniki so bili vseh starosti: tako mlado kot staro je prišlo izrazit svoje nezadovoljstvo proti sedanjim razmeram, ter politiki: levim in desnim. Protest, ki ni bil usmerjen proti lokalni politiki in županu Mateju Arčonu, pač pa vladi, je sklicala Fa-cebook skupina Protesti Nova Gorica. Tudi oni so vse pozivali k mirnim demonstracijam brez uporabe nasilja. Dve uri po začetku novogoriškega protesta je bil podoben dogodek napovedan tudi v Ajdovščini. Že popoldan so se na nadvozih nad hitro cesto pojavili napisi Vstala Primorska.(km) NOVA GORICA - Knjižnica na Kostanjevici Samostanske knjige dostopne na spletu Bohoričeva slovnica Zimske urice je dostopna tudi v digitalni obliki km NOVA GORICA-GORICA - Od 7. do 14. decembra Festival Pixxelpoint letos o zvoku v umetnosti Nova Gorica in Gorica bosta od 7. do 14. decembra ponovno v znamenju Pix-xelpointa, ki že 13. leto zapored poskuša predstavljati različne aspekte t.i. umetnosti novih medijev. Prvotni namen festivala, ki si je za cilj zadal približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je daleč presegel svoje okvire. Letošnji naslov festivala je 333.7 m/s, kar je hitrost zvoka ob povprečni temperaturi 4,1 celzija decembra v Novi Gorici. »S takšno hitrostjo se bo po tirnicah novih medijev gibal 13. festival Pixxelpoint. Zvočne arhitekture, pokrajine, konstrukcije in zrna, pulzi, modulacije in šumi, ki jih proizvajajo kompleksni stroji ali najbolj preprosti resonančni objekti, bodo obiskovalca naslavljali z nizom vprašanj o osnovnih elementih novomedijskega umetniškega izraza v drugem desetletju 21. stoletja, 99 let po tem ko je futurist Luigi Rus-solo izdal ključni manifest Umetnost hrupa in z njim definiral podobo zvočnosti v umetnosti 20. stoletja,« je poudaril eden izmed dveh kuratorjev festivala Aljoša Abrahamsberg. Drugi letošnji kurator je Marko Peljhan, ki je eden najbolj profiliranih slovenskih intermedijskih in konceptualnih umetnikov. Sodelujočih umetnikov je letos 16. Ti prihajajo iz Avstrije, Portugalske, Italije, Nizozemske, Norveške, Madžarske, Velike Britanije, Slovenije, ZDA in Kanade. Direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc je izpostavila čez-mejnost tega festivala, s katerim, kot je dejala, »presegamo zidove in mejo«. K sodelovanju so tako ponovno povabili društvo Lucide iz Gorice, zato bodo nekateri spremljevalni dogodki potekali na obeh straneh meje. Festival se širi, je dejala Jar-čeva, saj so vključeni trije novi razstavni prostori, med katerimi je tudi palača Lan-tieri iz Gorice. Bogato bo tudi obfestival-sko dogajanje. Za glasbeni del bodo v projektu Pixxelmusic poskrbeli soorganizatorji iz Gorice, društvo Lucide. V sklop festivala pa letos sodi tudi mednarodni strokovni simpozij Novi pristopi v akustiki in zvoku. Tao Vrhovec, Solid Sound Od letošnjega septembra je celoten katalog knjig, ki se nahajajo v samostanski frančiškanski knjižnici na Kostanjevici nad Novo Gorico, dostopen na svetovnem spletu. Delo je trajalo več kot deset let, saj se na knjižnih policah omenjene knjižnice nahaja natanko 16.568 knjig. V lanskem letu so začeli tudi z digitalizacijo nekaterih knjig: v takšni obliki je na spletni strani samostana že dostopnega nekaj gradiva o zgodovini Kostanjevice, najstarejša knjiga knjižnice oz. inkunabula 1476 iz leta ter prva slovenska slovnica Adama Bohoriča Zimske urice. »Trenutno digitaliziramo sadove Škrabčevega projekta: njegova jezikoslovna dela in zbornike simpozijev,« pojasnjuje pater David, gvardijan frančiškanskega samostana Kostanjevica. Da je projekt katalogizacije samostanske knjižnice, ki nosi ime po patru Stanislavu Škrabcu, stekel, je bila odločilna tudi podpora s strani novogoriške mestne občine. Ta je pod vodstvom tedanjega župana Črtomir-ja Špacapana prepoznala vrednost in pomen Kostanjevce tudi glede njenega zgodovinskega in kulturnega poslanstva. Leta 1994 se je pater Niko, takratni predstojnik samostana, odločil, da bi na Kostanjevici obeležili 150-le-tnico Škrabčevega rojstva, ki je prav tam preživel večino, kar 42 let svojega življenja. Iz Škrabčevega odbora je prišla tudi pobuda o obnovi samostanske knjižnice, ki je bila nato slovesno blagoslovljena decembra 1998. Za knjižnico je strokovno skrbel Marjan Brecelj, odkar so leta 1947 samostan prevzeli slovenski frančiškani. Njegova dolgoletna želja, da bi knjižnico na novo katalogizirali, se je začela uresničevati leta 2001. V naslednjih desetih letih je bilo v projekt katalogizacije vključenih deset zaposlenih preko javnih del, kar je financirala novogoriška občina, ter Mirjam Brecelj, ki je pri projektu sodelovala ves čas. »Na začetku smo podatke zapisovali v programu Word in v obliki kataložnih listkov, kasneje so bili podatki konvertirani v programu šolska knjižnica,« se spominja Brecljeva. Vsako knjigo je bilo treba prelistati od začetka do konca, saj je v eno enoto lahko vezanih več različnih del različnih avtorjev in iz različnih obdobij. Nekdaj so namreč knjige skupaj vezali kar po velikosti. Leta 2009 je bil katalog poskusno konvertiran v program, ki ima možnost objave na spletu, sledili so popravki in poenotenje. Letos pa je bila tista različica nadgrajena in vključena na portal WinKnj, kjer je sedaj celoten katalog knjig, ki se nahajajo v knjižnici, dostopen javnosti. Med najdragocenejšimi primerki je 30 inkunabul -prvotiskov, ki so nastali med letoma 1445 in 1500, ter že omenjena Bohoričeva slovnica z avtorjevim vpisom, edina, ki je na ogled javnosti. V knjižnici se nahajajo dela v 25 jezikih, tudi v kitajskih pismenkah. Med zanimivimi so še Galilejevo delo iz 17. stoletja, pa Andersenove pravljice iz 19. stoletja. Sicer pa si bo moč vsaj nekatere dragocenosti knjižnice ogledati v ponedeljek, 3. decembra na Ta veseli dan kulture, ko bodo javnosti tudi na Kostanjevici na široko odprli vrata. Vodeni ogledi bodo ob 9., 15. in 17. uri. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 1. decembra 2012 15 »iipmii 75 v Novi Gorici H Gledališče Pred nekaj dnevi se je v galeriji Rotunda v Novi Gorici zaključila kar odmevna skupinska razstava osemnajstih članov slovenskega fotokluba Skupina75 iz Gorice. V isti galeriji, ki se nahaja v sklopu Narodnega gledališča v sosednjem mestu, bodo tokrat postavile na ogled svoja dela tri mlajše članice Skupine 75 in sicer Katerina Pittoli s sklopom New York lights, Tamara Puc z nizom Toskanske geometrije, Slavica Ra-dinja pa se bo predstavila z deli pod skupnim naslovom Začarani gozd. Naslov celotne razstave je »Skozi oči popotnic«. Vse tri avtorice so se že pojavile na različnih skupinskih prikazih in so s svojimi upodobitvami že opozorile, da jim je fotografija pisana na kožo. Odprtje novogoriške razstave bo v torek, 4. decembra ob 18. uri. Za glasbeno kuliso prireditve bodo poskrbeli člani Glasbene matice iz Gorice, ki so stalni spremljevalci tovrstnih razstav. (vip) Prost vstop v muzeje Jutri, 2. decembra, bo vstop v goriške Pokrajinske muzeje prost. Pinakote-ka v palači Attems Petzenstein bo odprta od 10. do 17. ure, Arheološka zbirka, Muzej prve svetovne vojne ter Muzej mode in umetne obrti v grajskem naselju pa od 9. do 19. ure. Izbrali najlepši izložbi Trgovina z oblačili Sushi Fashion in kavarna Bar Posta sta zmagovalki tekmovanja v oblikovanju najlepše izložbe, ki jo je združenje inCorso priredilo v sodelovanju z zvezo Confcommercio in občino Gorica. Udeleženci pobude so pripravili izložbe na temo razstave »Ju-ke Box & The Beatles«, ki je posvečena 60. letom prejšnjega stoletja in je na ogled v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu. Vsi tekmovalci so prejeli potrdilo o udeležbi, trgovina Sushi Fashion in Bar Posta pa tudi priznanje. Žirijo so sestavljali Alberto Princis, ki je uredil raz-stavo»Juke Box & The Beatles« ter novinarji Alessandro Bonfanti, Igor De-vetak Manuela Masseria, Marco Bisiach in Omar Costantini. Koncert skupine Kresnice Vokalno inštrumentalna skupina Kresnice prireja danes ob 19. uri jubilejni koncert Teh sedemnajst pomladi. Skupaj z glasbenimi gosti bodo pevke nastopile v kulturni dvorani v Šempasu. Vstop je prost. Koncert v Šempetru Kulturno umetniško društvo Šempeter vabi danes na koncert Desetnica Ženskega pevskega zbora Biser Grosuplje, ki bo 19. uri v dvorani Coroninijevega dvorca v Šempetru pri Gorici. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Q Kino KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkov-skega »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bra-tuz@libero.it. ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri »Sedma zapoved: kradi malo manj« (Dario Fo), nastopata AG Vrba Vrbje in KD Galicija; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: izven abonmaja v gledališču Verdi v Gorici danes, 1. decembra, ob 20.30 »Titanic«, nastopa gledališka skupina Anà-Thema teatro iz Vidma; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. KD TOJVA iz Vrtojbe vabi na glasbeno-gledališko predstavo »Čaj za taščo 2« danes, 1. decembra, ob 19. uri v dvorani MC Vrtojba. Sodelovali bodo dramska sekcija KUD Šempeter pri Gorici in mladinski zbor Šempeter -Vrtojba. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - goriška sezona: 10. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Proti severnemu vetru« (Daniel Glattauer), nastopata Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 11. decembra, ob 20.45 deželna premiera »Netopir« (Johan Strauss), nastopa skupina Corrado Abbati (»Glasba in balet«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri »Pinocchio« (od 5. leta starosti); v četrtek, 6. decembra, ob 21. uri »La bisbetica domata« (William Shakespeare), nastopata Vanessa Gravina in Edoardo Siravo; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481969753; več na www.artistiassociati-gorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 1. decembra ob 10.30 in 16. uri »Deklica v vlogi detektiva« (Jasmina Šogolj, Matjaž Koman); ob 20. uri »Rokovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valenti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 1. decembra, »Piccolo Asmo-deo«, Teatro Gioco Vita; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). fl Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -21.40 »Le 5 leggende«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Di nuovo in gioco«. Dvorana 3: 17.40 »Il peggior Natale della mia vita«; 20.00 - 22.10 »Il so-spetto«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -21.40 »Le 5 leggende«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di nuovo in gioco«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 4: 18.00 »Un mostro a Pari-gi«; 19.50 - 22.10 »Venuto al mondo«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del; 19.50 »Argo«. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu bo še danes, 1. decembra, na ogled skupinska razstava srbske grafične produkcije iz 90-ih let 20. stoletja. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu v Gorici prireja odprtje slikarske razstave Marialise Birsa in Aloisie Schleindler danes, 1. decembra, ob 17.30. Umetnici bo predstavila slikarka Rosanna Braida; na ogled bo do 10. decembra vsak dan 10.00-12.30 ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah tudi 16.00-18.00. JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 2. decembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 pogovor s Stefanom Cosmo z naslovom »Do-tato d'eccellentissimi vini e il contado di Goritia...«; sledil bo aperitiv. KD STANKO VUK MIREN-OREHO-VLJE v sodelovanju z Društvom žena Miren-Orehovlje vabi na odprtje razstave ročnih del z naslovom »Skrita ustvarjalnost naših deklet in žena. Bo-žično-novoletne dekoracije« v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v poslovni stavbi Jožeta in Andrejine Kogoj v Mirnu; na ogled bo 3., 5., 7., 8. in 9. decembra 16.00-18.00. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v nedeljo, 2. decembra, ob 17.30 odprtje razstave Adriane Rigonat. Dela in slikarsko bo predstavila Isabella Bembo; na ogled bo do 15. decembra od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00, ob nedeljah 10.30-12.00. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic -Arbor Vitae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Da cappelle di guerra a simboli di pace« (Iz vojnih kapel v miroljubne simbole) Tullia Po-iane; do 9. decembra 9.00-12.30, 15.30-19.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. decembra. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-le-tnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. A Koncerti V DVORANI CORONINIJEVEGA DVORCA v Šempetru bo danes, 1. decembra, ob 19. uri koncert ženskega pevskega zbora Biser - Grosuplje z naslovom »Desetnica«; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncertov z naslovom »Gorizia classica«: danes, 1. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju 13 nastopata violinistka Lena Yiokoyama in pianist Diego Moccagnola; vstop prost. ŽENSKI PZ IZ RONK TER DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejajo »Koncert v spomin na Bernardko Radetič« v nedeljo, 2. decembra, ob 17.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Koncert bo oblikovala Baročna komorna skupina iz Nove Gorice: Eva Dolinšek -čembalo, Marjetka Luznik - sopran, Mirjam Pahor - alt, Doris Kodelja -flavta, Tina Grego - violina in David Šuligoj - kontrabas. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču bo 2. decembra, ob 11. uri koncert iz niza »Galleria musicale volume 7; nastopila bosta sopranistka Karina Oganjan in tržaški pianist Luca Delle Donne s koncertom »Il Lied romantico di Shumann e Chopin«; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 20.15 koncert godalnega kvarteta Pavel Haas; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. □ Obvestila AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da so uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. NA PLACUTI bo v nedeljo, 2. decembra, umetnostna in obrtniška tržnica; ob 11. uri bodo priredili tudi igre z balončki za otroke. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je podaljšala urnik: trikrat na teden je odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. decembra, ob 13. uri. »FEŠTA LETNIKI 1972!« - Letniki '72 organizirajo družabnost z večerjo, da bi nazdravili prvih 40 let, v petek, 14. decembra, v gostilni Koršič v Štever-janu. Informacije in vpisovanje najkasneje do 11. decembra: Lucia Fer-folja (mail: lucia.fer72@libero.it), tel. 348-4735330, Ilaria Tomasin, 3489237807 in Cristina Corsi 3282148806. IS Prireditve CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00, v soboto, 8. decembra, 10.3012.30,15.00-20.00). Danes, 1. decembra, ob 17.30 srečanje z Margherito Hack in Stenom Ferlugo z naslovom »Viaggio dalla Terra ai confini dell'ignoto« in ob 18.30 se bo Margherita Hack pogovarjala z g. Pierlui-gijem Dipiazzo na temo vere in ateizma. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD ŠTANDREŽ, SKULTURA 2001 vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika Štandrež 2012«: danes, 1. decembra, ob 9.15 adventne delavnice, ob 19. uri maša, sodeluje združenje UNITALSI. V nedeljo, 2. decembra, ob 9.30 na Trgu Sv. Andreja tržnica v pričakovanju Božiča, ob 10. uri maša, vodi škof Metod Pirih, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev desetega Klasa, ob 11.15 maša, vodi dekan Karel Bolčina, ob 17.30 Praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V torek, 4. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava. V PROSTORIH UGG v Ul. Rismondo 2 v Gorici bo danes, 1. decembra, ob 11. uri predstavitev knjige Andree Berette »L'ultimo basket a Gorizia« s fotografijami Pierluigija Bumbace. Večer bosta predstavila Roberto Covaz in Marco Treu. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata danes, 1. decembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. »LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: v nedeljo, 2. decembra, »Sogno di una not-te di mezza estate« (Willaim Shakespeare), recitirala bosta Claudio de Maglio in M. Cristina Parzianello ob glasbeni spremljavi Alessandra Cos-sija, Gianpaola Capuzza, Fabia Ac-cursa in Giuseppeja Paola Cecereja; vstop prost. SREČANJA »LINEA DI SCONFINE« v centru Mare Pensante v parku Basa-glia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 3. decembra, med 16.30 in 18. uro prebiranja odlomkov iz »Le piccole cose che cambiano ola vita« Raffaeleja Morellija; več na www.gruppiama.4000.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 18. uri Ivan Buttignon predstavil svojo esej »Gli spettri di Mussolini«. ZA DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKE KULTURE, 3. decembra, bodo v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici na Trg Edvarda Kardelja 3, odprli od 8. do 18. ure vrata vsem, ki bi želeli po-bliže spoznati arhivske prostore; na ogled bo razstava »Z dopisom se predstavim«, ki prikazuje logotipe gospodarskih organizacij v spisih različnih časovnih obdobij, predstavili bodo njihovo dejavnost in posamezne zanimive dokumente iz fondov in zbirk, razstavljene bodo publikacije Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki bodo obiskovalcem tudi brezplačno na razpolago; več na www.pa-ng.si. V GRADU KROMBERK prirejajo KD MoPZ Kromberški Vodopivci, Goriški muzej Nova Gorica in mestna občina Nova Gorica predavanje Dorice Makuc, Lojzke Bratuž in Bojane Pav-šič o Vinku Vodopivcu z naslovom »Kromberški farovž in njegovi pevci« v torek, 4. decembra, ob 20. uri. Ze.RZ. iz Ronk ter društvi JADRO in TRŽIČ v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prirejajo KONCERT V SPOMIN NA BERNAR.VKO KADETtč Koncert bo oblikovala Baročna komorna skupina iz Nove Gorice: Eva Dolinšek - čembalo Marjetka Luznik - sopran Mirjam Pahor - alt Doris Kodelja - flavta Tina Grego - violina David Suligoj - kontrabas Nedelja, 2. dec. 2012, ob 17.30 ^Cerkev sv. Lovrenca (Ronke) i KULTURNI DOM GORICA, DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ IN ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM prirejajo tradicionalno Miklavževanja v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Otroci bodo pričakali Miklavža v družbi anima-torja Stena Vilarja in gledališke skupine Anima iz Ljubljane. Ob zaključku zabavno kulturne animacije, bo Miklavž s svojim spremstvom obdaril vse pristotne otroke; informacije nudi Kulturni dom Gorica, Ul. I. Brass, 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri 8. dobrodelni večer za misijone goriške nadškofije. Večer z naslovom »Ne pozabimo na Afriko« organizirajo združenje ACLI - mestni krožek mons. Carlo Margotti, KC Lojze Bratuž in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Sodelovali bodo mladi iz goriške nadškofije s pričevanji ter učenci SCGV Emil Komel. KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Čebelji pridelki in proizvodi« v četrtek, 13. decembra, ob 19. uri na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. O medu, cvetnem prahu, propolisu in apiterapiji bo predavala Cirila Maru-šič ob degustacijah domačih pridelkov in proizvodov. Obvezna predhodna prijava do 13. decembra vsak četrtek od 9. do 12. ure v pisarni po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. 0 Mali oglasi PODARIM sivo-belega mačka, starega tri mesece. Tel. 347-3590912. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V KRMINU: 9.30, Natalina De Sabbata vd. Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Lineo Lo-renzon iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 12.15, Maria Argentin vd. Paronit s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 10.00, Riccardo Vrech (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 / ŠPORT Sobota, 1. decembra 2012 16 APrimorski r dnevnik SMODIŠ ZA KONEC PRI KRKI NOVO MESTO - Nekdanji kapetan slovenske reprezentance Matjaž Smodiš se bo košarkarski ekipi novomeške Krke pridružil na treningih in tekmah v drugi polovici januarja 2013. »S tem sem dobil priložnost, da na najlepši možni način zaključim svojo športno pot tam, kjer sem jo tudi začel,« je na dejal Smodiš. Po tej sezoni se bo se bo Smodiš vključil v strokovno organizacijsko delo kluba, je drugi del dogovora pojasnil še predsednik kluba Brane Kastelec. Smodiš je po izjemni karieri na tujem zaradi vedno večjih težav s hrbtom pred lansko sezono zapustil moskovski CSKA. OLIMPIJSKI ŠPORTI BOGATEJŠI LONDON - Federacija mednarodnih športnih zvez poletnega olimpijskega programa (ASOIF) bo iz programov za letošnje olimpijske igre v Londonu 26 zvezam izplačala okrog 400 milijonov ameriških dolarjev, kar je precej več, kot po OI leta 2008 v Pekingu. Tedaj so 28 mednarodnim športnim zvezam namenili 296 milijonov. Direktor ASOIF Andrew Ryan je celo dejal, da bi lahko januarja prihodnje leto, ko bo Mednarodni olimpijski komite dokončno opravil revizijo sponzorskih dohodkov in prihodkov iz televizijskih pravic, celoten znesek presegel 400 milijonov. Največji delež bo dobila Mednarodna atletska zveza (Iaaf). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu FERRARI UMAKNIL PRITOŽBO LONDON - Moštvo formule 1 Ferrari v letošnjem prvenstvu drugouvršče-nega Španca Fernanda Alonsa je včeraj umaknilo pritožbo proti svetovnemu prvaku, Nemcu Sebastianu Vettlu (Red Bull). Šlo je za sporni manever Vettla, ki bi naj na zadnji dirki v Sao Paulu prehiteval v času, ko to ni bilo dovoljeno. Če bi bila pritožba Ferra-rija utemeljena oziroma če bi ji Mednarodna avtomobilistična zveza ugodila, bi se lahko pravkar končana sezona razpletla drugače. ALPSKO SMUČANJE - V smuku Tina Maze tri sekunde počasnejša od Vonnove Najhitrejši Innerhofer BEAVER CREEK/LAKE LOUISE -Christof Innerhofer je zmagovalec drugega smuka svetovnega pokala alpskih smučarjev v ameriškem Beaver Creeku. 27-letni »azzurro« je smuk na sloviti progi Ptic roparic prevozil najhitreje s časom 1:41,69. Zanj je bila sinočnja zmaga četrta v karieri. »Azzurri« so zadnjič slavili zmago v smuku leta 2008 v Bormiu. Dosegel jo je prav Innerhofer. Od Slovencev je bil najboljši Andrej Šporn (+1,53), ki je s 23. mestom prvič v Beaver Creeku osvojil smukaške točke. In-nerhoferju se je najbolj približal norveški dvojec Aksel Lund Svindal (+0,23) na drugem mestu in Kjetil Jansrud (+0,50) na tretjem. Med prvih deset sta se uvrstila še dva »azzurra«: Dominik Paris je bil 5., Peter Fill pa 8. Svindal, zmagovalec uvodnega smuka in superveleslaloma v kanadskem Lake Louisu, je ohranil vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala in v posebnem seštevku discipline. Presenetil je Avstrijec Florian Scheiber, ki se je s štartno številko 42 zavihtel na četrto mesto. Od štirih Slovencev na startu sta se dva vpisala med dobitnike točk. Najvišja Špornova uvrstitev v Beaver Creeku še vedno ostaja osmo mesto, ki ga je osvojil leta 2004 v slalomu. Na uradnih treningih je Šporn, ki bo v soboto dopolnil 31 let, nakazal, da bi lahko posegel tudi po mestih v prvi petnajste-rici, na prvem treningu je bil šesti, na drugem 11. in na tretjem 27. Rok Perko (+1,74) je osvojil prve točke v letošnji sezoni s 27. mestom, kar so tudi njegove prve točke na smukih v Beaver Creeku. Andrej Jerman, ki se je lani v Beaver Creeku poškodoval in ostal brez cele sezone, je odstopil. Četrti Slovenec na startu Boštjan Kline je zaostal za 2,72 sekunde, kar je zadostovalo za 46. mesto. Smuk za svetovni pokal alpskih Christof Innerhofer (letnik 1984), se je rodil v Brunecku, stanuje v kraju Gais ansa SMUČ. SKOKI Slovenci za Nemci in Avstrijci KUUSAMO - Nemška reprezentanca je zmagovalka ekipne tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v Kuusamu. Nemci so za svoje nastope zbrali 1104,1 točke, drugi so bili Avstrijci (1098,8), Slovenci Robert Kranjec (128/104,5 metra), Jurij Tepeš (131,5/128,5), Jaka Hvala (138/137,5) in Peter Prevc (137,5/135,5) pa so s 1064,4 točke osvojili tretje mesto. Slovenski skakalci so odlično nastopili na ekipni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Kuusamu. Po prvi seriji so slovenski orli celo vodili pred Nemci in Norvežani. »Tekma je bila zelo zanimiva. Če hočeš obdržati prvo mesto, morajo vsi štirje skakalci dobro nastopiti. Rezerve imamo. Tretje mesto je super rezultat,« je po tekmi dejal glavni trener Goran Janus. smučark v kanadskem kraju Lake Louise je bil med nastopom 26. tekmovalke zaradi megle tretjič prekinjen. Po tretji prekinitvi pa so se organizatorji vseeno odločili za nadaljevanje. Zmagala je Američanka Lidsey Vonn, druga je bila njena rojakinja Sta-cey Cook (+1,73), tretji pa Tina Wei-rather iz Liechtensteina in Nemka Maria Hofl-Riesch (+1,74). Tina Maze je bila 18. (+3,26). V Trst prihaja Barcellona Košarkarji tržaškega AcegasaAps bodo v jutrišnjem domačem krogu drugoligaškega prvenstva Lega Due ob 18.15 v Trstu gostili Sigmo Barcellona. Miljčanke v Vidmu Miljski Interclub bo v jutrišnjem krogu (ob 18.00 Ul. Marangoni) košarkarske ženske A2-lige igral v Vidmu proti domači ekipi Delser Udine. Tržačani v Meranu Tržaški rokometni prvoligaš Pallamano Trieste bo nocoj ob 20. uri gostoval v Meranu. V Gorici knjiga o košarki V Gorici (prostori Caminetto UGG, Ul. Ri-smondo 2) bodo danes ob 11. uri predstavili knjigo Andree Beretta L'ultimo basket a Gorizia. Publikacijo bogatijo fotografski posnetki Pierluigija Bumbace. Tržaški Christmas Run V ponedeljek zjutraj bodo na tržaški občini predstavili tekaško prireditev Christmas Run, ki bo 16. decembra startala na tržaškem Velikem trgu in končala pri gradu Svetega Justa. V Trstu skoki v vodo Danes in jutri bo v tržaškem bazenu Bianc-hi na sporedu mednarodna trofeja v skokih v vodo Alpe Adria. Danes bodo tekmovali od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, jutri pa od 9.30 do 13.00. Vstop bo prost. Smučarski tek: Björgenova zmagala, Višnarjeva šesta Cerar častni predsednik KUUSAMO - Norvežanka Marit Bjorgen je zmagovalka klasičnega sprinta za svetovni pokal v finskem Kuusamu. Drugo mesto je v nizkih temperaturah in sneženju osvojila Rusinja Jevgenija Šapovalova, tretja je bila rojakinja slednje Anastazija Docenko. Edina slovenska finalistka Katja Višnar je končala na šestem mestu. Vesna Fabjan se je poslovila v četrtfinalu, Barbara Jezeršek in Alenka Čebašek pa v kvalifikacijah. V moški konkurenci je zmagal Rus Nikita Krijukov pred Norvežanom Brandsdalom. Gimnastična zveza Slovenije (GZS) je na slovesnosti v Ljubljani obeležila 50 let delovanja. GZS je ob tem za častnega predsednika zveze imenovala legendarnega telovadca Mira Cerarja, ki je s 30 kolajnami z največjih tekmovanj, olimpijskih iger ter svetovnih in evropskih prvenstev, najboljši slovenski športnik vseh časov. NOGOMET - Vnaprej igrana tekma A-lige Milan uspešen, a ne brez polemik CATANIA - Milan je na Siciliji v mestu pod Etno dosegel drugo zaporedno zmago in se tako povzpel na sedmo mesto na lestvici. Vrh je še daleč, saj ima Juventus še 11 točk prednosti (in tekmo manj), vseeno pa so rdeče-črni naredili korak naprej. Prvi so sicer povedli domači nogometaši. Milanovo mrežo je v 11. minuti zatresel Nicola Legrottaglie, ki je bil prvem polčasu med boljšimi na igrišču. V drugem polčasu so Maranovi varovanci ostali z igralcem manj že po štirih minutah. Igrišče je moral zaradi drugega opomina zapustiti Barrientos. Odtlej se je začela Milanova prevlada. Gostje so kmalu izenačili z golom El Shaarawyja, ki pa je bil po podaji Robinha v nedovoljenem položaju. Sodnik Orsato ga je spregledal. Po nekaj minutah so Allegrijevi varovanci še povedli z zadetkom Boaten-ga, ki je bil proti koncu tekme izključen zaradi prekrška. Tretji gol je padel šele v sodnikovem dodatku. Znova je bil uspešen »faraon« El Shaarawy. Danes bo v A-ligi na sporedu turinski derbi. Vse ostale tekme pa bodo jutri. 15. krog A-lige Catania - Milan 1:3 (1:0) Strelci: Legrottaglie (C) v 11El Shaarawy v 53. in 92., Boateng v 56. min. DANES: 20.45 Juventus - Torino; JUTRI: 12.30 Napoli - Pescara; 15.00 Bologna - Atalanta, Genoa - Chievo, Inter - Palermo, Lazio - Parma, Siena - Roma, Udinese - Cagliari; 20.45 Fiorentina - Sampdoria. VRSTNI RED: Juventus 32, Napoli 30, Fiorentina 28, Inter 28, Lazio 26, Roma 23, Milan 21, Parma 20, Catania 19, Atalanta 18, Sampdoria 16, Udinese 16, Cagliari 16, Torino 15, Palermo 14, Genoa 12, Chievo 12, Siena 11, Bologna 11, Pescara 11. Rokomet: poraz Slovenk APELDOORN - Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v drugi tekmi predkvalifikacijskega turnirja za nastop na svetovnem prvenstvu v Srbiji leta 2013 izgubila z Nizozemsko s 23:24. Slovenija se bo jutri pomerila z Izraelom, tekma pa se bo pričela ob 11. uri. NEODLOČEN IZID IZOLE - 1. SRL: Izola - Krka 22:22 HOKEJ NA LEDU - Liga Ebel: Vienna Capitals - Olimpija 3:4. NOGOMET - Srečanje na županstvu Palermo bo na začetku le tehnično pomagal Triestini TRST - Pred natanko dvanajstimi dnevi je prišlo do prvega srečanja med tržaškim županom Robertom Cosolini-jem in predsednikom Palerma Mauri-ziom Zamparinijem, ki je furlanskega rodu in veliko časa preživi prav na svojem domu v vasi Aiello Del Friuli. Seveda je bil predmet pogovorov Triestina, točneje možen prevzem kluba oziroma sodelovanje s sedanjim vodstvom s strani v nogometnem svetu dobro znanega podjetnika. Včeraj je prišel v Trst Pietro Lo Monaco, Zamparinijeva desna roka in od septembra tudi 10% delničar sicilijan-skega prvoligaša. Lo Monaco in Cosolini sta se včeraj v jutranjih urah srečala na tržaški občini, nato je sledil še prvi organizacijski sestanek med Lo Monacom in upravitelji Triestine s predsednikom Zottijem in direktorjem Puglio na čelu. Na kratki tiskovni konferenci je Pie-tro Lo Monaco - slednji našo deželo dobro pozna, saj je bil v preteklosti tudi opazovalec pri Udineseju - že začrtal prve smernice sodelovanja med Zamparini-jem in Triestino: »Na začetku bo šlo le za tehnično podporo sedanji upravi kluba. Skupaj bomo preštudirali sedanje stanje in možnosti okrepitve ekipe, ki je vsekakor že v boju za sam vrh elitne lige. Mislim, da je že naša prisotnost tu v Trstu pomemben znak zanimanja, ki ga ima predsednik Zamparini za Triestino. V nasprotnem primeru predsednik Zampa-rini gotovo me ne bi delegiral in mi zaupal pogovore s sedanjim vodstvom. Trenutno sta seveda Palermo in Triestina v dveh različnih svetovih, a mislim, da je Triestina le zelo začasno med amaterji. Vse bolj se razvija diskusija o možnosti, da bi lahko A-ligaški klubi imeli možnost nakupa kakega satelitskega kluba, ki bi igral v nižjih ligah in omogočal rast mladih talentov. Seveda bi lahko ta ideja veljala na začetku, potem sem prepričan, da bi morala Trie-stina shoditi oziroma se ne bi smela opirati na kak drug klub. Zavedam se, da so amaterska prvenstva najtrša, a mislim, da je trenutek pravi. Odobrili so namreč revizijo C-lige, tako da bo od leta 2014 prišlo do spojitve 1. in 2. divizije, kar pomeni, da bi se lahko Triestina v par letih znašla že v tretji ligi. Vemo, da so v ama- terskih prvenstvih mladi igralci odločilni, tudi zaradi pravilnika, ki prisili vsako ekipo, da v začetno postavo vključi določeno število mladih igralcev. In verjetno bo ravno prihod mladih okrepitev eden izmed prvih korakov v smeri vse tesnejšega sodelovanja.« Župan Cosolini se je v svojem posegu zahvalil prisotnima svetnikoma Francu Bandelliju in Alessii Rosolen, ki sta sploh omogočila prvi stik med Zam-parinijem in županom ter nato z upravitelji Triestine. Poudaril je še, da je to pozitiven zaključek drugače za Triestino res tragičnega leta. Spominjal se je vseh kritik, ki jih je občinska uprava bila deležna, ko je zaupala sedanjemu vodstvu Trie-stine: »A šlo je za pametno odločitev, saj smo zaupali resnim osebam, čeprav je bilo težko prebaviti dejstvo, da se je Trie-stina znašla v šesti ligi. Zdaj pa sem prepričan, da lahko leto 2013 pričakujemo z večjim optimizmom.« Cosolini se je tudi zahvalil navijačem, ki s svojo prisotnostjo in številčnostjo potrjujejo, da je ljubezen do Trie-stine vedno enaka, ne glede na ligo, v kateri ekipa nastopa. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 1. decembra 2012 17 NOGOMET - V D in deželnih ligah Za Kras »misija nemogoče«? V deželnih ligah večina ekip naših društev na domačih igriščih - V ospredju dvoboj 1. AL Ronchi - Sovodnje Gostovanje v Pordenonu bo prava »misija nemogoče« za repenski Kras, ki bo skušal čim bolj drago prodati svojo kožo. »Ponavadi so tiste najlažje tekme najtežje in nasprotno. Tako bomo skušali presenetiti v Pordenonu in iztrgati vsaj točko, ki bi bila za moralo izjemno pomembna,« pravi član Krasovega štaba Paolo Sarazin. Do božično-novoletnega premora čakajo Kras še štiri močni nasprotniki. Po gostovanju v Pordenonu bo 9. decembra v Repnu gostoval San Paolo iz Padove, nato bo na vrsti tekma pri Sambonifaceseju v Venetu in nazadnje, v soboto 22. decembra še doma proti SanDonaJesolu. Nato se bo prvenstvo nadaljevalo že na dan svetih treh kraljev (6. januarja), ko bo Kras v prvem krogu povratnega dela prvenstva gostil Tamai. Jutrišnji nasprotnik je v zadnjem krogu igral neodločeno s Sacilesejem in zaradi tega izgubil stik z vodilnim (-2 točki) Virtusom Vecompom. Varovanci trenerja Dragutina Rističa bodo skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v nedeljskem drugem polčasu proti Trissinu Valdagnu (poraz s 3:2). Pri rdeče-belih bo še odsoten Rok Božič, ki bo danes igral z mladinci. »Na blatnem igrišču žal trpimo, saj nimamo fizično močne ekipe. Upamo, da v Porde- Napadalec Zarje Marko Kočič kroma nonu ne bo tako hudo, čeprav je v prejšnjih dneh veliko deževalo,« je še dodal Sarazin. PROMOCIJSKA LIGA - Kriška Vesna bo jutri gostila Zaule, ki ima enako število točk na lestvici. Dvoboj bo zaradi tega zanimiv. Pri plavih ne bo diskvalificira-nega Spinellija in Mercandela, ki je po poškodbi začel trenirati šele ta teden. Juven-tina bo igrala v gosteh v Špetru Sloveno-vem proti Valnatisoneju (14 točk). Pri rde-če-belih ne bo poškodovanih Seclija (ker je koleno še oteklo, zdravniki s pomočjo magnetne resonance še niso uspeli natančno diagnosticirati poškodbe) in Morsuta ter kaznovanega Zorzuta. 1. AMATERSKA LIGA - Tekma kroga bo v Ronkah (z domačo ekipo igrata tudi Doberdobec Thomas Marusic in Medvejec Michele Leghissa), kjer bo gost ekipa Sovodenj. »Moštvi igrata podobno. Doslej sva obe ekipi enkrat izgubili in tudi razlika v prejetih in doseženih golih je podobna,« razmišlja predsednik belo-modrih Zdravko Custrin. Sovodenjci bodo igrali brez poškodovanih Reščiča in vratarja Demitrija Devetaka. Primorec bo na domačem igrišču poskusil podaljšati pozitivno serijo. Gostil bo Isontino. 2. AMATERSKA LIGA - Vse tri ekipe naših društev bodo jutri igrale na domačem igrišču. Breg bo proti Opicini skušal doseči še dvanajsto letošnjo zmago. Pri-morje (Moraro) in Zarja (Torre) pa bosta skušala popraviti slab vtis, ki sta ga zapustila v zadnjem krogu. 3. AMATERSKA LIGA - Na Padri-čah bo Gaja igrala proti Strassoldu, ki ima le tri točke manj na lestvici. Mladost pa bo igrala pri Scvetem Sergiju v Trstu proti ekipi Cgs. KOŠARKA - V državni diviziji C brez Mattea Marusiča Jadran Franco na gostovanju v Gorici proti »visoki« Arditi Brez Mattea Marusiča in (še) brez Massimiliana Spigaglie. Tako bo jutri nastopil Jadran Franco na deželnem derbiju državne divizije C v Gorici (ob 18.00), kjer ga čaka novinec v ligi Isogas (Ardita). »Spi-gaglia ne bo igral, ker še ni v formi,« je pojasnil trener Andrea Mura (klub je že pojasnil, da ga bo registriral šele, ko bo pripravljen za nastop), Marusič pa bo moral nekaj časa mirovati zaradi poškodbe kolena. »Ker bomo igrali brez Marusiča, ki je za nas zelo pomemben, pričakujem od De Petrisa in Bernetiča zrel nastop. Zelo važen bo njun doprinos, saj ima Gorica odlične visoke igralce.« Pod košem igrajo namreč izkušena Davide in Massimiliano Vecchiet, Basile in For-nasari, ki jih bosta skušala torej zaustaviti mlajša jadranovca z zanesljivim Petrom Francom na čelu. Ardita je v zadnjih treh krogih ostala praznih rok, zato bo na domačem igrišču skušala iztržiti obe točki. Ekipa izstopa po fizičnosti in tehničnem znanju, tako da je predzadnje mesto na lestvici (doslej je zbrala le dve zmagi) lahko zavajajoče, poudarja trener. Prav zato bo moral Jadran pokazati tako igro, kot jo je že proti Margheri in v Vidmu, ali celo boljšo: »Važno bo, da bomo predvajali igro ena proti ena z Banom, Danielom Batichem in Ma-lalanom, zelo pozorni pa bomo morali biti tudi pri odbitih žogah. Le tako bomo lahko šli v hitre protinapade in jih presenetili. Poglavitna pa bo seveda obramba, ki nam vselej omogoča lažjo organizacijo napadov,« je pojasnil taktiko Mura, ki je pri pripravah na tekmo upošteval tudi prvi »derbi« z Ardi-to na predsezonskem turnirju K2 sport (Jadran je izgubil 73:67): »Tam so nasprotniki kar nekaj minut igrali s peterko, v kateri so bili čisto vsi igralci višji od jadranovcev. V težave smo jih takrat postavili, ko smo vzpostavili naš ritem, zaigrali hitreje v napadu in agresivneje v obrambi.« To bo bržkone tudi jutrišnji recept za zmago. V deželni diviziji C bosta ta teden na vrsti dva deželna der-bija. Poleg tržaško-goriškega bosta danes igrala na Judovcu Servolana in vidmeski GSA Udine (ob 20.30). (V.S.) PROMOCIJSKA LIGA - Tako Sokol kot goriški Dom bosta igrala drevi. Domovci bodo v domačem Kulturnem domu gostili Isontino, medtem ko se bo ekipa nabrežin-skega društva v Trstu pomerila z 69ers-i. Jadranovec Ivan Bernetič (levo) HOCKEY IN LINE Ekipi Poleta na edinih domačih tekmah Ekipi Poleta ZKB Kwins se bosta danes prvič (in edini krat) predstavili pred domačimi navijači. Openski Pikelc bo namreč gostil tekmi slovenskega državnega prvenstva 2. in 3. Pro-Sports.si lige. Na prvi tekmi (ob 16.15) bo Polet ZKB U20 (v 3. ligi) gostil tolminske Muflone. Ob 17.30 bo v okviru 2. lige tekma med Poletom Kwins in postojnskimi Piščanci. Ob 18.45 bodo mlajši poletovci igrali proti Dina-mitom iz Horjula, proti katerim se bodo ob 20.00 pomerili še starejši poletovci. KOŠARKA - C-liga Okrnjeni Breg registriral novo krilo Breg bo nocoj v Dolini gostil La-tisano, ki je zadnja na lestvici, toda - kot je poudaril Bregov spremljevalec Walter Mocor - bodo prej ali slej popravili položaj na lestvici. Bregov trener Klemen Kladnik danes ne bo imel na razpolago treh pomembnih igralcev. Brata Alberto in Marco Grimaldi sta diskvalificirana, Robba pa je poškodovan (gleženj). Pri Bregu so včeraj registrirali 195 centimetrov visokega krilnega igralca Francesca Gorija, ki se je rodil v Livornu, košarkarsko je dozorel v Trstu, kjer tudi živi. Gori je igral tudi v višjih poklicnih ligah. Bor Radenska bo proti Ronkam igral šele v torek. VOLITVE FIGC »Naj se ne zgledujejo po profesionalcih« Danes (od 9.30) bodo v Vidmu volitve, na katerih bodo izvolili novega predsednika deželne nogometne zveze. Kandidata sta Luciano Quoco in Gianni Toffoletto. Z današnjim dnem bo končal svoj drugi mandat na čelu deželne FIGC Renzo Burelli. Na kaj ste posebno ponosni, da vam je uspelo v vseh teh letih storiti kot predsednik zveze? Ko sem prevzel krmilo, je bil finančni položaj zveze dramatičen. Dolgovi so znašali 170 tisoč evrov. Novemu predsedniku bom zapustil pozitivno dediščino 300 tisočih evrov. Ves ta denar smo pridobili tako, da nismo posebej obremenjevali društev. Česa pa vam ni uspelo narediti? Predvsem v prvem mandatu sem se močno angažiral za prenovo prvenstev. Ukiniti smo želeli eno skupino promocijske in eno skupino prve amaterske lige. Na koncu nam to ni uspelo in mogoče je boljše tako. Zakaj? Ukrep bi lahko bil preveč drastičen. Zdaj se bolj zavzemam, da bi ukinili le eno skupino 1. amaterske lige. 3. AL bi tako postala bolj kompetitivna. Katero je vaše sporočilu novemu predsedniku, ki ga bodo deželna nogometna društva izvolila jutri (danes)? Naj se ne ubada samo s finančno krizo, ampak naj skrbi predvsem za klube in vse prostovoljce, ki delujejo v društvih. Te osebe so prepomembne za celotno gibanje. Brez teh ljudi ne bi imeli tako razvejane dejavnosti in toliko društev, ki imajo tudi socialno funkcijo, saj se tam zbirajo mladi in starejši. Nočem, da bi se začeli zgledovati po profesionalnih modelih. Amaterski in profesionalni nogomet sta dva čisto različna svetova. In taka naj ostaneta. (jng) Domači šport Danes Sobota, 1. decembra 2012 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg -Latisana PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Isontina; 21.00 v Trstu, telovadnica Fabiani, Ul. Monte S. Gabriele: 69ers - Sokol UNDER 15 - 17.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran - Azzurra B NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Montebelluni: Montebelluna - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Vižovljah: Sistiana - Vesna ZAČETNIKI - 15.00 v Krminu: Cormonese B -Sovodnje; 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs A -Kras A ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet C -Tarcento MOŠKA C-LIGA - 17.30 v Sovodnjah: Val Soča Zadružna Banka Doberdob Sovodnje - Sloga Tabor; 20.00 v Tržiču: Fincantieri - Olympia; 20.30 v Standrežu: Val Soča Imsa - Real Casarsa ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih, Ervatti: Zalet D - Rigutti; 20.30 v Sovodnjah: Govolley - Fincantieri BALINANJE B-LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Gaja -Mugnai HOKEJ NA ROLERJIH 2. SLOVENSKA LIGA - 17.30 na Pikelcu na Opčinah: Piščanci Postojna - Polet Kwins ZKB; 20.00: Polet Kwins ZKB - Dinamiti Horjul 3. SLOVENSKA LIGA - 16.15 na Pikelcu na Opčinah: Mufloni Tolmin - Polet Kwins ZKB U20; 18.45: Dinamiti Horjul - Polet Kwins ZKB U20 Jutri ODBOJKA - Deželne lige Popravni izpiti in derbi v Sovodnjah □ obvestila Nedelja, 2. decembra 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Gorici, Palabigot: Ardita - Jadran DRŽAVNI UNDER 17 - 11.00 v Foljanu: Fogliano - Jadran; 11.30 v Trstu, Ul. Istria: Salesiani Don Bosco - Breg UNDER 15 - 18.00 v Foglianu: Ronchi - Jadran UNDER 14 - 17.30 v Nabrežini: Sokol - Ronchi NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Pordenonu: Pordenone - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Zaule; 14.30 v Spetru Slovenovem: Valnatisone - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Isontina; 14.30 v Ronkah: Ronchi - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Opicina; 14.30 na Rouni na Proseku: Primorje -Moraro; 14.30 v Bazovici: Zarja - Torre 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja - Strassoldo; 14.30 pri Domju: Cgs - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Domju: Esperia - Kras; 10.30 v Starancanu: Pro Staranzano - Juventina; 10.30 v Premarjagu: Azzurra Premariacco -Sovodnje NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans - Medea; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Cervignano; 10.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Kras ZAČETNIKI - 9.00 v Trstu, Ul. Felluga: Montebello Don Bosco B - Kras B ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Volley Treviso UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Trstu, ex Suvich: Virtus - Sloga Tabor; 15.00 v Gorici, športni center Spacapan: Olympia Hlede - Ausa Pav Danes v živo po našem spletu vse tekme www.primorski. eu naših članskih ekip TUDI NA iPadu in iPhonu y Dobiš nas tudi na t^^itterju primorski_sport V deželnih odbojkarskih ligah bo večina ekip naših društev igrala na domačem igrišču. V ženski C-ligi bo Zalet C pod taktirko Edija Bosicha gostil Tarcento, ki je s točko na repu lestvice. Zmaga je torej za zaletovke imperativ. Pozitivno reakcijo pričakujejo tudi pri ekipi Zalet D v nižji D-ligi. Varovanke trenerja Martina Maverja bodo gostile Rigutti, ki je z 11 točkami na sredini lestvice. Zalet D bo skušal prekiniti dolgo negativno serijo sedmih zaporednih porazov. Vsaj na papirju lažjo delo naj bi imele odbojkarice Govolleyja, ki bodo v Sovodnjah igrale proti zadnjeu-vrščenemu Fincantieriju. V moški konkurenci deželne C-lige bo v že ob 17.30 v Sovodnjah na sporedu slovenski derbi med združeno ekipo Val Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje in Slogo Tabor. Obe ekipi sta v skupini A še brez točke na lestvici. Sloga Tabor tudi brez osvojenega seta. Ena od dveh naših ekip bo torej danes osvojila prve prvenstvene točke. Zanimiva tekma se obeta v Štandrežu, kjer bo ranjeni Val po porazu proti Vivilu gostil še Casarso, ki ima enako število točk na lestvici. Težko nalogo bo imela tudi Olympia, ki bo igrala v Tržiču pri prvouvrščenem Fincantieriju. Trener Olympie Ivan Markič kroma Gajevci pri Briščikih gostijo močni Mugnai V balinarski državni B-ligi bo danes Gaja v balinišču Ervatti pri Briščikih gostila ekipo Mugnai, ki je z 10 točkami druga na lestvici. Ekipa s Padrič in iz Gropa-de pa je še brez točk na samem repu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). SK DEVIN prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina predstavitev ekip, trenerjev in tekem nove zimske sezone. Večer bo potekal v sredo 12. decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 12. oz. 13.januarja 2013 dalje. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 335 8180449 (Erika), ali 040 2908105 (Alternativa Sport). Predstavitev tečajev bo pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina v ponedeljek 17.decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85 AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. Kako ujeti miško z dnevnikom? Naročniki tiskane izdaje boste imeli dostop do spletne izdaje brez dodatnih stroškov. Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga NAROČNIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! X-Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Dnevnik Slovencev v Italiji Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 . , 7 A www.primorski.eu /jUUJ uyu / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. decembra 2012 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Otroška animacija: Kle-pelutke: Izdelovanje Klepetulk „Mila" 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Finalmente arriva Kalle 9.55 Rubrika: Melaverde 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Odd.: Amici di Maria 16.00 Rotocalco: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: The winner is (v. G. Scotti) 23.45 Film: Scrivimi una canzone (kom., ZDA, '07) 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai 11.10 Dreams Road 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Lineablu 15.20 Rotocalco: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Passag-gio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) V Italia 1 7.05 19.00 Risanke 10.55 Film: El Cid - La leggenda (anim., Šp., '03) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Charlie's Angels (akc., ZDA, '00) 15.45 Film: I Goonies (pust., ZDA, '85) 17.25 Nan.: Tutto in famiglia 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 18.55 Alpsko smučanje: svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Beaver Creaka 20.25 Alpsko smučanje: svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Lake Louisa 21.50 Aritmija 22.20 Najboljši festivali: Metalska glasba 6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.30 Il Divertinglese 7.00 Rubrika: Cartoon Flakes Weekend 8.55 Nan.: The Elephant Princess 9.20 Nan.: L'albero magico 9.45 Serious Amazon 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Sulla Via di Damasco 10.55 Rai Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Dok. odd.: Teen Manager 15.00 Dok.: Catastrofi nel mondo 15.35 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 17.10 Sereno Variabile 18.05 Rubrika: 90° Minuto Serie B 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike 19.20 Film: Scooby-Doo 2 - Mostri scatenati (kom., ZDA, '04) 21.10 Film: Mostri contro Alieni (anim., ZDA, 'G9) 22.55 Film: Tremors 2 (zf., ZDA, '96) 7.00 Nan.: Wind at my back 7.50 Film: La spada normanna (pust., It., '71) 9.25 Nan.: 14° Distretto 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Madama Palazzo 11.45 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.051 menù di Benedetta 15.00 Odd.: Cuochi e fiamme 16.00 Nan.: 4 donne e un funerale 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Odd.: Com-plotti 23.50 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 17.20 Film: La volpe e Ia bambina (dok., Fr., '07) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Film: Stanlio e Ollio - La bugia - Sotto zero (kom., ZDA) 21.05 Rubrika: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Odd.: Telepatia u Rete 4 7.00 Nan.: Questa e la mia terra 8.55 L'Ita-lia che funziona 9.05 Nan.: Carabinieri 7 10.05 Come si cambia 10.50 Aktualno: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.25 Film: Poirot - Assassinio sull'Orient Express (krim., VB/ZDA, '10) 17.10 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Tempesta d'amore 20.00 Odd.: Scene da un matrimonio 20.40 Nan.: Le indagini di padre Castell 21.30 Film: Codice Mercury (tri-ler, ZDA, '98) 23.40 Film: 8mm 2 - Inferno di velluto (triler, ZDA, '05) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.00 Dnevnik 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.30 20.30 Dnevnik 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Kratki dok. film: Sama doma 10.25 Nan.: Polna hiša živali 10.55 Nan.: Vlomilci delajo poleti 11.35 Film: Grdi raček 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.30 Slovenski magazin 14.55 O živalih in ljudeh 15.25 Na vrtu 15.55 Dok. serija: Village Folk 16.05 Dok. odd.: Gospodična Stinnes na poti okoli sveta 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Volitve 2012: Kako bomo volili 20.00 20. Dobrodelni Miklavžev koncert 22.00 Film: Čisto tako, samo drugače 23.45 Poročila 0.20 Maribor 2012 (f" Slovenija 2 9.40 Skozi čas 10.20 Slovenski utrinki 11.00 Posebna ponudba 11.25 Univerza (pon.) 11.50 Dok. film: Hoja po vodi 12.45 Osmi dan (pon.) 13.25 16.20 Biatlon: svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Oster-sunda 14.50 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Kuu-sama 17.50 Športni izziv 18.20 Nogomet: FIFA Magazin 23.15 Bleščica, oddaja o modi (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.45 Slovenska kronika 8.10 21.30 Žarišče 9.00 Nujna seja Odbora za finance in monetarno politiko, posnetek 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.10 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.05 Svet v besedi in sliki 21.15 Kako bomo volili Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 15.00 Glasb. odd.: Boben 16.00 Nautilus 16.30 Arhivski posnetki 17.15 Dokumentarec 18.00 Evropski magazin 18.15 Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Tednik 20.15 Kino premiere 20.30 23. mednarodni festival - Pevski zbori 22.15 AS : SP SVSL (m), posnetek 23.15 K2 23.35 »Q« - trendovska oddaja 0.20 Glasba zdaj Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 14.00, 16.30 Tv prodajno okno 12.00 Vi-deostrani 14.30 Koncert 15.30 Bese miru 16.00 Žogarija v Lendavi 17.00 ŠKL 18.00 Primorska znamenja 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Otroški Fens 2012 21.05 Znanstveni večer 22.20 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno, Glasbeni večer in videostrani pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.35 Nan.: Grda račka 11.25 Nan.: Monk 12.15 Kuharski mojster (dok. serija) 13.15 Film: Zaljubljen v Grace (rom., ZDA, '06) 15.15 Nan.: Zvit in prebrisan 16.10 Dok. serija: Okrog sveta do srca 16.45 Film: Darilo sreče (dram., ZDA, '06) 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resni-čnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Sobotni filmski hit: Pretty Woman (rom., ZDA, '90, i. R. Gere, J. Roberts) 23.15 Film: Gone Baby Gone (krim., ZDA, '07, i. M. Freeman) A Kanal A 8.00 Najlepši avtomobili (kratkometražni film) 8.10 9.05, 10.00 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Nan.: Jimova družina 12.55 Film: Danielle Steel - Varni pristan (dram., ZDA, '07) 15.00 Film: Mladi naslednik (druž., ZDA, '05) 16.50 Dok. serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Operacija nevihta (akc., ZDA, '02) 21.45 FiIm: VaniIIa sky (zf, ZDA, '0l, i. T. Cruise, C. Diaz) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Marjan Marinc: Odmev je vedno zadnji: - radijska igra v režiji Lučke Susič; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per unora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonori-camente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Odgovor se začne na črko...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Protestni shod v Ljubljani- oglašanje izpred vlade; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Ob svetovnem dnevu boja proti aid-su - vprašanje: Nas bolezni ni več strah?; 15.30 DIO; 16.00 Rokomet, liga prvakov, St. Petersburg : Gorenje; 16.50 Nogomet, 1.snl, 21.krog, Olimpija : Gorica - konec tekme; 17.00 Proti etru; 18.30 Knjižni namig; 18.45 Nogomet, 1.snl, 21.krog, Koper : Triglav -konec tekme; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 1. decembra 2012 VREME, SVET jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC -1/3 CELOVEC O -1/4 TOLMEČ O -2/1 TRBIŽ O -3/0 O -4/-1 KRANJSKA G. O TRŽIČ ^ -1/2 O o-2/1 S. GRADEC CELJE -2/3 O MARIBOR O 0/3 PTUJ O 5/8 4/6 ČEDAD O " ' KRANJ VIDEM O ^ 5/8 XX O ^ 4/9 ' Cr^ LJUBLJANA O PORDENON -GORIr^To N. GORICA 0/3 N. MESTO 0/3 GORICA O „„. POSTOJNA O O -2/1 KOČEVJE ™oT V - o PORTOROŽ O 2/7 REKA 1/4 OPATIJA ZAGREB 0/5 O ČRNOMELJ PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' Nebo bo spremenljivo do oblačno z zmerno Burjo na planotah, močnejšo na obali. V vzhodnih predelih bo več oblačnosti, deževalo bo ter snežilo v višini nad 500 m. V višjih kraških predelih se bo lahko pojavil rahel sneg. Pretežno oblačno bo in sprva povečini suho, popoldne in zvečer pa bo v južni, osrednji in vzhodni Sloveniji snežilo. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 1, na Primorskem do 4, najvišje dnevne od 1 do 3, na Primorskem do 9 stopinj C. J Nad Italijo je obsežno območje z izrazito hladnim zrakom v višjih plasteh, kar pogojuje nastanek več hitrih in blagih front, ena izmed teh bo nad našo deželo v nedeljo, sledilo ji bo iz severa « območje bolj suhega zraka. Nad severnim Sredozemljem, Alpami in srednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje. Od vzhoda doteka k nam vlažen in bistveno hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.58 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.59 in zatone ob 9.26 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo še obremenilen in z vremenom povezane težave bodo še pogoste. Okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.05 najvišje 21 cm, ob 4.55 najnižje -1 cm, ob 10.30 najvišje 31 cm, ob 17.57 najnižje -43 cm. Jutri: ob 0.57 najvišje 19 cm, ob 5.43 najnižje 3 cm, ob 10.52 najvišje 24 cm, ob 18.42 najnižje -37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............3 2000 m...........-8 1000 m...........-1 2500 m...........-9 1500 m...........-7 2864 m .........-10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. CjUiJ TOLMEČ O -4/0 ""^^ VIDEM O 2/9 C O PORDENON 3/8 flLÚ TRBIŽ O -5/-2 O -6/-3 KRANJSKA G. ČEDAD O 3/8 CELOVEC O -1/1 o TRŽIČ 0/2 o KRANJ o GRADEC -2/2 o-2/0 S. GRADEC CELJE 1/2 O o LJUBLJANA 1/3 POSTOJNA O-4/2 KOČEVJE O N. MESTO 0/1 O ^__ 6uS M. SOBOTA MARIBOR °1/2 00/1 ^ PTUJ O ZAGREB 3/3 O K (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo povečini oblačno, milo bo deževalo, nad 400 m pa bo rahlo snežilo, verjetno lahko tudi na Krasu. Ob obali bo predvsem popoldne in proti večeru zapihala zmerna Burja. V nedeljo bo oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo. Zvečer se bo burja na Primorskem okrepila. V ponedeljek zjutraj bo sneženje ponehalo in čez dan se bo začelo jasniti. Burja na Primorskem bo dopoldne ponehala. EGIPT - Ustavodajna skupščina z islamistično večino na hitro končala delo V Kairu novi množični protesti proti Mursiju, a tudi proti osnutku ustave KAIRO - Več deset tisoč ljudi je včeraj preplavilo ulice Kaira in vnovič izražalo nasprotovanje predsedniku Mohamedu Mursiju, pa tudi osnutku nove ustave, ki ga je na hitro sprejela ustavodajna skupščina, v kateri imajo večino islamisti, liberalci in kristjani pa so jo bojkotirali. "Dol z ustavodajno skupščino," so med drugim vzklikale množice. S transparenti so protestniki obsojali "diktatorja" Mursija in vzklikali gesla proti Muslimanski bratovščini, iz vrst katere je izšel egiptovski predsednik. Ustavodajna skupščina je včeraj zjutraj sprejela osnutek nove ustave, o kateri bodo zdaj državljani odločali na referendumu. Obor je zasedal vso noč in po besedah njenega predsednika Hosama el Girianija soglasno potrdil vseh 234 členov. Kot je dodal Giriani, bo delegacija skupščine danes obiskala Mursija in mu predložila osnutek ustave. Mursi naj bi nato v nekaj tednih sklical referendum. Po mnenju borcev za človekove pravice načrtovana ustava spodkopava pravice žensk in verskih manjšin, opozicija pa trdi, da so jo tako na hitro pripravili zato, da bi čim prej izsilili referendum. Osnutek nove ustave med drugim ohranja nedorečeni člen prejšnje ustave, ki je bila v veljavi v času vladavine Hosnija Mubaraka, da so "načela islamskega prava" glavni vir zakonodaje. A temu hkrati dodaja novo določilo, ki navaja, da je treba načela islamskega prava interpretirati v skladu s pravili sunitskega islama, čemur so nasprotovale krščanske cerkve v Egiptu. Osnutek ustave državi tudi podeljuje vlogo pri "zašiti etike in morale" ter prepoveduje "žaljenje ljudi", kar bi po mnenju aktivistov lahko pomenilo cenzuro politične kritike predsednika države. V znak protesta je več časopisov v zasebni lasti napovedalo, da v torek ne bodo izšli. Sprejetje osnutka nove ustave je le še prililo olja na ogenj nezadovoljstvu v Egiptu, ki se krepi od prejšnjega tedna, ko si je Mursi z dekretom občutno razširil pooblastila in si podelil imuniteto -čeprav naj bi vse to veljalo zgolj do potrditve nove ustave. (STA) Protestnik z napisom, na katerem je predsednik Mursi upodobljen skupno z Musolinijem in Hitlerjem ansa BLIŽNJI VZHOD - Odziv na glasovanje Generalne skupščine ZN Po potrditvi palestinske državnosti Izrael napovedal gradnjo novih naselbin JERUZALEM - Po prepričljivi večini na četrtkovem glasovanju za Palestino kot državo nečlanico opazovalko v Generalni skupščini ZN je izraelski premier Benjamin Netanjahu včeraj pohvalil peščico držav, ki so si drznile glasovati proti. "Devet držav se je postavilo na stran resnice in miru. Zgodovina jim bo dala prav," je sporočil. V odgovor na odločitev v GS ZN pa se je Netanjahu odločil odobriti gradnjo 3000 novih stanovanjskih enot za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, je včeraj potrdil neimenovani izraelski uradni vir. Pri tem sicer ni razkril, kje natančno bodo gradili nova stanovanja. Načrte o tem je v sporočilu na Twitterju prvi razkril dopisnik izrael-sekga časnika Haarec, ki je ob tem navedel tudi, da bodo nekaj izmed teh novih domov zgradili na izjemno spornem območju E1 na Zahodnem bregu, ki anektirani vzhodni Jeruzalem povezuje z judovsko naselbino Maale Adumim. Gradnja na tem območju bo sever Zahodnega brega odrezala od juga in s tem postavila veliko oviro na poti oblikovanja palestinske države. Zaradi tega ji Palestinci najostreje nasprotujejo. Izrael je sicer v okviru leta 2003 sproženega časovnega načrta za mir na Bližnjem vzhodu obljubil, da bo gradnjo na tem območju zamrznil. V četrtek je sicer za predlog, da se Palestini da status države nečlani-ce opazovalke, v GS ZN glasovalo 138 držav, 40 držav se je vzdržalo, devet pa jih je bilo proti. Ob Izraelu so bile to še ZDA, Češka, Kanada, Panama, Mikronezija, Maršalovi otoki, Nauru in Palau. Resolucija potrjuje palestinsko državnost na ozemlju Zahodnega brega, Gaze in vzhodnega Jeruzalema. Odločitev GS ZN ne pomeni sprejema Palestine v ZN - to mora potrditi Varnostni svet ZN, kjer imajo ZDA pravico veta - vendar Palestincem omogoča, da postanejo člani agencij ZN in mednarodnih organizacij ali ustanov. (STA) Ugibanja o Putinovem zdravstvenem stanju TOKIO/MOSKVA - Japonski premier Jošihiko Noda je zaradi zdravstvenega stanja ruskega predsednika Vladimirja Putina odpovedal za december predvideni obisk v Rusiji, so včeraj poročali japonski mediji, to informacijo pa so potrdili tudi vladni viri. V Kremlju pa so te navedbe odločno zanikali, češ da datum obiska japonskega premiera ni bil točno določen. O Putinovem zdravstvenem stanju v Rusiji ugibajo že več tednov, saj je predsednik v zadnjem času odpovedal več predvidenih obiskov v tujini. Po poročanju ruskih medijev naj bi imel Putin težave zaradi poslabšanja stanja neke starejše poškodbe hrbta. Putinov tiskovni predstavnik Dmi-trij Peskov, ki je včeraj zanikal informacije iz Tokia, je v začetku meseca javnosti sporočil le, da ima predsednik težave zaradi lažje športne poškodbe, kar pa naj ne bi vplivalo na njegovo delo. Da Putin, ki v javnosti že leta goji podobo "pravega", športnega moškega, nima resnih težav z zdravjem, je pred časom zagotovil tudi ruski premier Dmitrij Medvedjev. Hiv ostaja problem v Evropi BRUSELJ - Število okuženih z virusom hiv je v Evropi naraščalo tudi v letu 2011 in ostaja eden glavnih problemov za evropsko javno zdravstvo, ugotavljata Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Svetovna zdravstvena organizacija v skupnem poročilu ob svetovnem dnevu boja proti aidsu. V poročilu o spremljanju virusa hiv in aidsa v Evropi v letu 2011 ugotavljajo, da je bilo v državah Evropske unije ter Norveške in Švice lani zabeleženih več kot 28.000 novih okužb z virusom hiv. Nove okužbe so zabeležili zlasti v nekaterih ključnih skupinah prebivalstva - v zahodni Evropi pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, v vzhodni Evropi pa pri in-travenoznih uporabnikih drog in ljudeh z izvorom iz držav s splošnimi epidemijami hiva. (STA) POREČ