Političen list za slovenski narod.
f • polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 f Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V I^jubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne Številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob Vi6. uri popoludne.
Štev. 20.
V Ljubljani, sredo v 25. januvarija 1893.
Letnik: XXI.
Proračunska razprava.
Iz Zagreba, 19. jao.
V zbornici od 11. januvarija spregovori prvi v pročunski razpravi dr. Jakčin, član stranke prava, ter s tehtnimi dokazi opiše neopravičeno delovanje današnje hrvatske vlade posebno pri volitvah in koliko narod trpi, če opozicijonalno voli. Za njim se je vzdignil prvi govornik od večine župnik Jagic, ki je hvalil vlado, koliko stori v gospodarskem pogledu za deželo, v novejšem času posebno za po-novljenje po filokseri pokončanih vinogradov. V tem pogledu ima hrvatska vlada zares zasluge, pa jej je narod za to tudi hvaležen. Kaj je pa vlada storila za vrejevanje rek in osuševanja močvirja, o tem pa dotični govornik ne vč nič povedati in vendar bi se ravno v tem pogledu moralo v kratkem nekaj storiti, sicer bode narod hrvatski v nižinah kmalu propadel. Mesto da je župnik Jagič priporočal Hrvatom učenje madjarskega jezika, naj bi bil raje kot kulturni svetnik vlado opozoril na veliko nevarnost, ki preti v gospodarskem pogledu narodu hrvatskemu od naših nevrejenih rek.
Za tem vladnim govornikom se oglasi zopet opozicijonalec Grdenič, ki je na isti način kakor poprej Jakčin današnji zistem opisal kot sovražen hrvatski ideji. Ko je pa v svojem govoru navel, da se je neki kotarski predstojnik izrazil pred volitvijo v deželni zbor, da on mora prodreti s svojim vladnim kandidatom, če ima tudi kri teči, kajti ban izdaje sicer zapovedi o svobodni volitvi, ali mi vendar znamo, kaj zgoraj žele, zavpilo se je od vseh strani j na vladni strani, da je to laž. Celo ban sam se je tako izrazil. Pa da pobije opoz'cijonalne govornike, vzdigne se ter spregovori drugi govor, v katerem je seveda vse trditve od strani opozicije zanikal brez pravih dokazov. Po banovi trditvi nima Ogerska nobene gmotne koristi od Hrvatske, oger-ske reke se vravnavajo le s privatnimi dohodki, a
da imajo žandarji za časa volitev več opraviti, to je čisto umevno, ker opozicija takrat narod proti obstoječemu redu razburja. Kar je pa poslanec Grdenič o dotičnem predstojniku omenil, je prava laž in vsak, ki to govori, je lažnik, dokler ne dokaže. Vsled teh neparlamentarnih izrazov nastal je v zbornici nemir iu vpitje, a poslanec Barčič odide iz dvorane z besedami: Sramota je, da moramo slišati z bau-skega sedeža take neparlamentarne besede. Ne-dvojbeno je bilo za vladno stranko in za vlado samo neugodno, kar je povedal poslanec Grdenič, ki je tudi dokazati hotel, kar je govoril. Ban je bil vsled tega tako hudo vznemirjen, da je prišlo do takih izrazov, katerih pa tudi drugi dan ni hotel preklicati, ko mu jih je Grdenič v osebni zadevi oponesel.
V	zbornici od 13. januvarija je govoril poslanec dr. Frank skoraj cele tri ure. Njegov govor je ne-dvojbeno najznamenitejši izmed vseh ostalih. Vse svoje dokaze je govorirfk potrdil s statistiškimi podatki in sicer s službenimi ter jasno dokazal, da nimajo prav niti ban niti oni privrženci njegovega zistema, ki trdijo, da ima Hrvatska kakšno korist od Ogerske, a še manje, da jo vzdržuje Ogerska, marveč da ima Ogerska od Hrvatske koristi. Govor pa razpravlja najpoprej zuuanjo politiko naše države pogledom na Hrvatsko, ter pride do sklepa, da bode mogla naša država Bosno in Hercegovino le tedaj stalno za-se pridobiti, ako ju zveže po historičnem pravu hrvatskem najpoprej s Hrvatsko in tako tudi z monarhijo.
V	drugem delu razsojuje naše avtonomne zadeve pod sedanjim zistemom ter sklepa, da tukaj ni pravega napredka, kakoršen bi moral biti pod pravo narodno vlado. V tretjem delu pa govori ob odnošaju mej Hrvatsko in Ogersko, kjer je jasno s številkami dokazal, da je grda laž ona trditev, češ, da je Hrvatska pasivna. Opozicijonalna stranka je burno pozdravila svojega vrlega člana po dokon-
čanem govoru, ali bilo je opaziti tudi med vladi-novci, da je ta mirni in stvarni govor prouzročil celo med njimi neko osupnjenost, češ, ni morda vendar-le mnogo tega resnica, kar je le-ta govornik povedal, sai je dokazoval, s številkami. Da se umirijo taki omahljivci* prinesel je precej drugi dan vladni list .Narodne Novine" uvodni članek, v katerem se pobijajo računi Frankovi. Samo ne vprašajte kako. Nekaj se je morata vendar-le reči, samo da se ne reče, da ima opozicijonalni govornik prav.
V zbornici od 14. januvarija govoril je poznati prijatelj banov Nikola Crnkovic pol drugo uro ter se trudil dokazati, da le vladna stranka za hrvatski narod blagonosno deluje, ne pa opozicija, ki išče neko megleno državno pravo hrvatsko, katerega sploh ni. Na Hrvatskem morete biti po njegovem mnenju samo dve stranki: madjarska in avstrijska, prvo zastopa vladna stranka, drugo pa opozicija, odkar se je zjedinila, dočim je poprej Starčevič imel samostalno politiko. Zakaj Crnkovic zjedinjeni opoziciji oponaša avstrijanstvo, ni dokazal, pa tudi nima prav, ko tako govori; Hrvati so od nekdaj bili verni svojim vladarjem in taki so tudi še sedaj, ter se nadejajo, da bodo ravno s pomočjo vladarjev iz habsburške hiše dosegli svoje ziedinjenje in sicer ne samo Dalmacije, nego tudi Bosne in Hercegovine, pa bilo to Madjarom, katerih se Crnkovio tako drži, drago ali nedrago. Govornik Crnkovic se je v svojem govoru spomnil tudi bana Jelačiča, ali na prav nedostojen način. Rekel je namreč, da je ban Jelačič, ko je stopil leta 1848 čez Dravo, vrgel hrvatsko zastavo na stran, pa razvil cesarsko mesto one. Jelačič pa je to storil kot cesarski general na Ogerskem, kajti v ime cesarjevo se je boril za Avstrijo. A da se je po dokončani revoluciji tudi na Hrvatskem širila germanizaciia, tega gotovo ni zagovarjal Jelačič, kakor misli Crnkovic, nego je bil radi tega ravnanja celo hudo užaljen, ali pomagati ni mogel. To primetbo o Jelačiča pa je storil go-
LISTEK.
Pisma iz Kima.
(Piše Tihomil.)
II.
Bilo je dne 1. januarija, pravo jesensko vreme, dasi sredi zime. Nebo so pokrivali svetlosivi oblaki, iz katerih je polagoma pršelo na starodavni in novi Rim. Prav neprijeten dan, ko človek najraje poišče prijeten kotiček pri gorki peči ter si s časnikom in duhtečo smodko krati dolg čas. A če ni v šobi tople peči in če ti primeroma draga italijanska smodka „duhti", kakor bi palil na žrjavici kurje perje?! Potem klobuk na glavo in na ulico, kamor te pot pelja!
Cez trg .Navona" in „Corso Vittorio Emanuele" se prerijem skozi gnečo v6z in ljudi j ter jo zavijem pri cerkvi Bdi Gesu" v ravno ulico „d' Ara celi" proti kapitolu. Nebroj spominov vzbuja se tujcu, ko stopa po širokih stopnicah na ono zgodovinsko-znamenito mesto, kjer so se, Bmemo reči, krvavo pričenjali in končavali skozi stoletja orjaški dvoboji rimskih mogotcev in malone vsega tedaj znanega sveta. Povsod še spomeniki starorimske propale slave, na vseh straneh ostanki strte in usahnele moči
rimskih vladarjev. Pričetkom stopnic ležita dva leva, najlepše delo te vrste; nad stopnicami dva velikanska kipa Kastorja in Poluksa, ki stojita poleg svojih orjaških konj; v isti vrsti na jedni strani kip Konstantinov, na drugi njegovega sina; v sredi na odprtem prostoru vlita podoba cesarja Marka Avrelija na konju, kjer je bilo starih Rimljanov sveto pribežališče. Tu je bilo srce starega Rima, svetišče starega poganskega sveta, središče despotizma, trdnjava pekla.
Na levi strani je stal krasni tempel Jupitra Eapitolina, poglavarja rimskih malikov, odkoder so rimski mogotci metali strele svoje jeze in nenasitne častiželjnosti v širni svet, kjer so se shranjevali uplenjeni meči in ščiti premaganih vojskovodij, zastave podjarmljenih narodov, kopja in drugo orožje planinskih stanovalcev. Tu so rimski vojskovodje molili k svojemu bogu, predno so odhajali na boj, tu so se zahvaljevali za zmage, tu so odposlanci tujih narodov rimskim vladarjem darove polagali pred noge ter prosili milosti in pokroviteljstva. Okolu sedečega Jupitra z zlato zvezdnato krono, rndečo togo, sulico v levi in zlatim bliskom v desni — stali so kipi drugih božanstev in znamenitih Rimljanov. Danes se na tem mestu leskeče križ na cerkvi .Ara Coeli". Vladar poganskega Olimpa seje umaknil Mariji, nebeški kraljici. Na desni strani griča je stala prvotna rimska trdnjava nad Tarpejsko pečino,
v sredi npribežališču" (asylu) so stali razni mali tempelni.
Ves strmi Kapitol je obdajalo pravo ciklopsko zidovje s stolpi, katerih ostanki doli proti Forumu še pričajo svetu o mogočnosti nekdanjih Rimljanov. Krščanstvo je zmagalo svet, zginili so s površja Jupiter in drugi bogovi, a potnik se ustavi ter zrč z nekim strahom nazaj v davne čase. ..
Na levi strani pelje strma pot s Kapitola proti oboku Septimija Severa, . ki je še dobro ohranjen. Vštric na levi je mala cerkvica nad znamenito Ma-mertinsko ječo, kamor so metali nesrečne obsojence.
Bil je to v skalo vsekan prepad, temen, vlažen, strašen. Pod to prvo ječo bila je druga še straš-nejša, katero je dal napraviti šesti kralj rimski Servij Tulij. Tu so končali življenje v groznih mukah veliki hudodelniki in zarotniki kot: Lentul,n Ceteg, Statili). Gabinij in Ceparij, sokrivci Katilinovi, katere je Ciceron ukazal zadaviti; Aristobul iu Tigran po zmagi Pompejevi; Simon, sin jonov, vodja Judov, po razdejanju mesta Jeruzalema itd.
V ta brlog je ukazal krvoločni cesar Neron vreči sv. Petra in Pavla; od tu so peljali sv. Petra na grič Janikul, kjer je bil križan, sv. Pavla po cesti proti Ostiji, da so ga obglavili . . .
Tu je umrl lakote 1. 104 pred Kr. Ab-del-Kader svojega časa Jugurta, kralj Numidije. Zgodovino-pisec Plutarh pripoveduje: Rablji so mu strgali
vornik radi tega, ker je brat pokojnega Jelačiea še sedaj živeči feldmaršal, čestitat zjedinjeni opoziciji prigodom sprave. Crnkovič in njegovi privrženci so podobni Madjarom v tem pogledu, da ne trpi Av-strijancev, in govornik se je javno v saboru izrazil, da bi se vsi njegovi somišljeniki vzdignili vkup z Madjari v boj za ogersko-hrvatske pravice proti Avstriji, ko bi bilo potrebno. Na te zadnje besede je prav umestno pristavil eden naiih opozieijonalnih listov, da bi se v takem slučaju vsi omenjeni junaki poskrili, kakor je to bilo leta 1848 na Hrvatskem.
Za Crnkovičem se oglasi za besedo Pavel Jo-vanovič, jedini poslanec takozvane neodvisne stranke na hrvatskem saboru. Da temu Velikosrbu ni na Hrvatskem nobena vredba po volji, je prav razumljivo, kajti on hoče, da bode vse ono, kar je namenjeno Hrvatom, v prilog le Srbom, katere po njegovem mnenju zatira na Hrvatskem vse razven bana in nekoliko višjih činovnikov.
Srbi ne morejo nikjer napredovati, kajti celo šole so večjidel v rokah hrvatskih učiteljev. Govornik je uašteval v svojem govoru še mnogo drugih zaprek, katere stavljajo Srbom neljubeznjivi Hrvati na pot, tako, da se oni ne morejo prav izobraziti. Na potu mu je celo društvo sv. Jeronima, ker so knjige tega društva pisane v hrvatskem in katoliškem duhu, pa ga zato tudi vlada podpira. Tedaj katoličanstvo je temu Srbu na potu, da Srbi ne napredujejo. Zakaj se pa tudi oni ne potrudijo, osnovati tako prekoristno društvo za svoj narod, ki je zares zapuščen v vsakem oziru. Tukaj bi imelo du-hovenstvo pravoslavno dovolj dela, pa tudi korist-nejega, nego pravoslavnemu prebivalstvu Hrvatske vtepati v glavo srbsko misel, ki naš drugače tako dobročutni narod le razdražuje.
Tukaj naj bi Jovanovič svetoval svojim privržencem ter jih nagovarjal na delo, ne pa po svojem časopisu „Srbobranu" grdil Hrvate.
Zatorej je pa tudi dobil na svoj govor precej pristojen odgovor od poslanca Ciriea, ki je dokazal, da se pravoslavnemu narodu na Hrvatskem ne godi nobene krivice, da ima svoje konfesijonalne šole, samo da jih noče vzdrževati, ker je preveč indo-lenten za vsak napredek. A po hrvatskih šolah morajo se vsi otroci učiti poznavati in ljubiti Hrvatsko in Slavonijo kot svojo splošno domovino, ne pa ?amo srbsko.
A da ni dosti pravoslavnih učiteljev, krivo je prebivalstvo samo, ker ne pošilja svojih otrdk v do-voljnem številu v šolo, kajti vlada podeljuje mnogo štipendij, in dokazano je, da ravno več pravoslavnih vživa podpore, nego katolikov, če tudi je pravoslavnega prebivalstva štirikrat manj, nego katoliškega. Vladi se v tem oziru od strani pravoslavnih ne more nič očitati.
Se dveh govornikov nam je omeniti v tej razpravi. Prvi je prof. Maretič, vladen privrženec, ki je pa s svojim m>rnim načinom v govoru prav ugodno iznenadil celo opozicijo. On je dokazoval, da sedanja vlada stori za prosveto več, nego so to
obleko z života, raztrgali uho, ko so se vlekli za uhan. Ko stopi (Jugurta) v strašno ječo, zakolne: „Pri Herkulu, kako mrzla je vaša kopel."
Ad vocem „Jugurtha!" Ta zviti in brezvestni kralj se je več let vzdržal na uropanem kraljevskem prestolu stare Nuraidije v severozapadni Afriki, kajti že tedaj je veljal pregovor: Denar je sveta vladar! Podkupil je po vrsti vse rimske poveljnike, ki so z armado prišli proti njemu. Ko so ga pozvali v Eim na odgovor, podkupil je sodnike, ti pa ljudskega tribuna Bebija, da je pregovoril svojega sodruga Memija, naj molči o zločinih Jugurtovih in podkupljenih vojskovodij. Tako daleč je že segla tedaj podkupljivost rimskih uradnikov in vladarjev, da se je studila celo Jugurti, ki je zapuščajoč Rim zakli-cal pomenljive besede: „0 urbem venalem et mature perituram si modo emptorem invenerit" — o podkupljivo mesto, kako hitro propadeš, če le najdeš kupca. Od tega časa so se tudi pričele državljanske vojske, doba cezarjev in otemnevala je rimska zvezda, da je zatemnela ob navalu tujih, divjih rodov. —
Ali neso sedanji dogodki na Francoskem v mnogem podobni rimskim ob času Jugurte? V Parizu se ne povprašuje, kdo je bil podkupljen s panamskimi denarji, temveč: kdo ni bil podkupljen. Kajti skoraj je manj teh, ki niso bili podkupljeni, kakor onih, ki so si polnili žepe po pregovora: Roka roko umiva. Oe se ne motim, pisal je Gothe
učinile do zdaj vse vlade. To je sicer deloma istina, ali drago vprašanje je, odgovarjajo li tudi vspehi tem žrtvam od strani vlade? Skoro je dvojbeno, da bi to bila istina, kajti tudi pri nas je zavladal liberalizem na šolskem po|ju v preveliki meri, pa bi se moralo tudi pri nas vprašati, ne jadramo li brez eilja v tmini dalje?
Ce zahtevajo pravoslavni svoje konfesijonalne šole, nimajo gotovo katoličani nič manj razlogov, da zahtevajo isto z4-se. O tem sevida učeni profesor ni razpravljal, kajti tudi on spada med liberalce, katerim je sevida konfesijonalna šola zoperna. Prav je imel govornik pa gotovo, ko je vlado opozoril, da bi bilo potrebno, da se že zdaj poskrbi za profesorje na medicinski fakulteti, katero želi narod hrvatski čim prej oživotvorjeno. Vlada naj zatorej pošlje mlade medicinarje na zunanja vseučilišča, da se tamkaj spopolnijo v svojih strokah, v proročun pa naj vsako leto uvrsti 20.000 gld. več za medicinsko fakulteto. Na tak način bi se malo prej zbrala potrebna glavnica, nego z letnimi 10.000 goldinarji.
Drugi govornik pa je veliki župan Kovačevie, ki je poznat po dosedanjih svojih volitvenih činih. V svojem auktoritativnem dokazovanju je bil sicer malo blažji, nego je po navadi, ali v dokazovanju, da ni bilo skozi celih 800 let hrvatske države, nego da je bila jedinstvena država ogersko-hrvatska, ni najbolje vspel. Navel je sicer v svojem govoru za svojo trditev nekoliko starih listin, ali večjidel pri-vatno-pravnega značaja, ki potrjujejo njegove nazore sevida le deloma.
Vsakdo pa vi, da imamo za protivni dokaz, da je bila namreč med Ogersko in Hrvatsko le perso nalna unija, na stotine listin.
Tudi trditev, da Hrvatska ni imela nikdar svojih lastnih financ, ne stoji; saj nam je vendar znano, da je Hrvatska skozi več stoletij kovala svoj lasten denar, kakoršnega je tudi že gotovo veliki župan sam videl.
V enem oziru pa je vendar ta govor zanimiv. Veliki župan se je namreč^izjavil ob oni važni zadevi, o kateri se je dozdaj v vladni stranki mislilo, da se mora pri tej trditvi ostati, kakor je to bilo do zdaj, namreč, da Hrvatsko vzdržuje Ogerska. Ali veliki župan Kovačevič se je izjavil na čudo vladne stranke, da Hrvatska sama sebe vzdržuje in da nimajo prav oni Madjari, ki trdijo, da Ogerska trosi na Hrvatsko; ali ob enem je pa tudi vztrdil proti trditvi naše opozicije, da Ogerska nima od Hrvatske nobenega dobička. Prvo je gotova istina, pa je gotovo pošteno od velikega župana Kovačevida, da je pred celim saborom povedal, kar se je imelo že zdavuej storiti z vladne stolice; druga trditev pa se bode sčasoma dokazala, saj je vso stvar dr. Frank že prav lepo zasnoval, pa se bode gotova istina odkrila, ko se bodo vsi podatki o naših dohodkih natanko izvedeli.
Ko sta izpregovorila še referent in pa ban, ki je hotel pobiti dr. Franka, ali ni niti najmanj vspel, kajti z zanikanjem obstoječih računov se nič ne do-
nekje: „Jeder dieser Lumpenhunde wird vom andern abgethan" — tako se ovajajo sedaj francoski politiki ter kopljejo jeden drugemu jamo — debeli židek Kornelij Hertz pa se v Londonu masti z milijoni ter smeje v pest. On je „hors de cause". In kako pride ta možič do tolikega vpliva, da bi bil en edini, kakor so pisali časniki, mogel ustaviti plaz, ki utegne zagrebsti več doslej veljavnih francoskih velmož? Meni se zdi, da je ta Hertz le slamnat mož častiželjnega Constansa, ki je bil bou-lanžizmu stopil za tilnik in se sedaj hoče maščevati nad onimi, ki so ga postavili v kot; ali pa so vsi nositelji francoske republike tako globoko zabredli v panamsko blato, da se ne morejo izkidati in je zviti Hertz dobil karte v roke ter jim zmedel vse račune. Oboje je mogoče. Na vsak način pa je korupcija v Franciji presegla že vse meje. Celo Bis-marck se je sramoval velfskega zaklada, da je uničil vse dokaze. V Parizu pa bivši minister naravnost pov^, da je z ukradenimi milijoni podkupoval vo-lilce in tako republiki podstavljal noge. Ali ni sedanja francoska republika v mnogem podobna rimski pred 2000 leti? Moderna pariška družba živi, kakor pagani v starem Rimu. Ze dvakrat se je Francija prodala Napoleonom. Ali je to v tretje nemogoče? Za korupcijo pride suženjstvo, in v dobi elektrike se katastrofe vršd hitreje, ko sa časa Jugurte.
kaže, bil je proračun za tekoče leto vsprejet z veliko večino.
Specijalna razprava se je zaiela danes, dni 19. januvarija.
Politični pregled.
V Ljubljani, 35. januvarija.
Veliko razburjenost je bil vzbudil ob svojem času na Dunaju ukaz, s katerim se je bil odpravil krit i« Sole. Ta ukaz je naposled katoliški stvari le koristil, ker je opozoril prebivalstvo, kake namene ima liberalizem. Vlada skuša to stvar sedaj nekoliko popraviti in prebivalstvu pokazati, da ne odo-bruje tacega postopanja. Te dni je vpokojila do-lenjeavstrijskega dež. šulskega nadzornika Scholza. Ta mož je služboval celih 45 let, ali pri vpoko-jenju ni dobil nobene odlike, ker je nekaj pripomogel, da se je odpravil križ iz šole. Ce vlada misli, da je s tem že zadovoljila katolike, se pač daleč moti. Je li odlikovan jeden šolski nadzornik ali ne, to pač ni tolikega pomena. Če jej je resna volja, ustreči željam katoliškega prebivalstva in za zmirom preprečiti take dogodke, predloži naj državnemu zboru tako premembo šolskih zakonov, da bode cerkev imela v šoli toliko vpliva, da bode take in podobne zlorabe lahko preprečila. Tega seveda od sedanje vlade ni pričakovati, kajti v ministerstvu za bogočastje in uk je še vedno oni brezverski uradnik, ki je s svojo pritožbo bil provzročil odpravo križa iz šole. Seveda dokler bode vlada koketovala z levičarji in se ž njimi pogajala o novi večini, ni upanja, da bi se stvari zboljšale.
Nova večina. Vzlic vsemu vladnemu prizadevanju pa vendar nove večine ne bode. Skoro bi rekli, da je tudi to nekoliko pripomoglo, da nove večine sestaviti ne bode moč, da je vlada pri teh pogajanjih dajala prednost levičarjem. Najprej je levičarje vsprejela in največ se ž njimi pogajala, prav kakor bi veljalo le levico zadovoljiti, druge stranke so že tako zadovoljne. Pri tacih razmerah seveda Poljaki in konservativci v vsa pogajanja ne-majo dosti zaupanja. Kakor se je dr. Menger na nekem shodu na Dunaju izrazil, ni dosti upanja, da bi se dobila trdna večina, temveč vlada bode morala iskati večino od slučaja do slučaja. Ta levičarski veljak se je posebno hudoval nad Poljaki, ki nečejo hoditi z Nemci. Potem se je seveda znašal tudi nad Hohenvvartovim klubom. O Mladočehih je pa precej laskavo govoril. Ce tudi ni odobraval, da se toliko poganjajo za češko državno pravo, vendar je hvalil njih navdušenost za svobodo in napredek, njih spretnost v parlamentarnem postopanju. Ta Mengerjevo hvala je pač najboljši dokaz, da je delovanje Mladočehov levičarjem precej po godu, če je pa tudi v korist češkemu narodu, o tem smemo pač dvomiti. Mengerju se zdi, da bi za zboljšanje političnih razmer v Avstriji bil neobhodno potreben narodnostni zakon. V tem ima morda prav, toda dokler si bodo levičarji, kakor je storil tudi Menger, jemali ogerske razmere za vzgled, ni misliti na konec narodnih prepirov.
Ogersko. Kakor v naši državni polovici, tako tudi na Ogerskem liberalcem ne gre vse po volji. Kakor vse kaže, 8 civilnim zakonom ne bode nič. Vlada že premišlja, kako bi se mogla na lep način umakniti. Tiszova skupina, ki je prav za prav priganjala to stvar, je zgubila vse zaupanje. Velik del vladne stranke se več ne mara pokoriti vplivu kal-vinca Tisze. Pri kroni so Tiszovi privrženci izgubili ves vpliv, odkar se je izvedelo, s kakimi intrigami so spodkopali stališče ministerskemu predsedniku Szaparju. Stališče ministrom Tiszi, Gzakiju in Szy-! lagyiju je popolnoma omajano in najbrž v kratkem ! odstopijo. Pa tudi se ne vi, če se obdrži Weckerle. Govori se, da se morda povrne grof Szapary. Pomenljivo je, da se je celo znani veliki mojster prostozidarskih lož na Ogerskem, Pulssky, izjavil, da se na Ogerskem vse boji kulturnega boja. Ni dolgo tega, kar so bili vse drugih mislij ogerski liberalci. Kar izzivali so cerkev na boj. Sklicevali so se na narod, da želi civilni zakon. Sedaj so se pa menda prepričali, da razven kalvinoev in Židov tudi na Ogerskem nemajo nobenega za seboj. Pravoslavni so ravno tako proti civilnemu zakonu, kakor katoliki. Mnogi protestanti pa tudi nečejo o vsem tem boju dosti slišati. Premembe na Ogerskem se moramo tudi mi veseliti, ker ogerBke razmere močno vplivajo tudi na tostransko državno polovico.
(Dalje v prilogi.)
največkrat pri prostem ljudstvu, pri delavcu, rokodelcu ali kmctiču. In vender ima ta pač ravno tako pravico navleči se ga, kakor gospoda izobražena pri svojih postavnih pijančevanjih: pri raznovrstnih ju bilejih, soarejah, veselicah i. t. d.
Sindikat podjetnikov za pridobivanje smrdljivega olja (petroleja). Sedem ua; Večji h firm je osnovalo s:ndikat za pridobivanje in prodajo smrdliivega olja v Biku u na Ruskem. Zmenili so se, da hočejo leto n^ leto pridobiti najmanj 30 in največ 40 milijonov pudov olja (lierosjna) in 100 milijonov pudov ostankov (mazuta). Vsi člani so se zavezali, da ne bodo pridelovali v svojih zavodih več kerosina, kakor so se zmenili. Prodajo bode oskrbovala tvrdka Nobel, stroške za sbraujenje bode plačeval BotŠild, za kar b;de dobival po 1'/, kopejke od puda v Rusiji, v inozemstvu pa pol kopejke. Nobel bode dajal predplačila za prevzeto blago, za kar ne bode računal nobeuih obrestij. V ta sindikat lahko vstopi vsak podjetnik v Baku-u, samo da ne bode imel glasu pri zborovanjih. Sindikat mu bode dal surovega olja iu pa sredstva za očiščenje. Olje bodo pa pozueje morali dati Nobelu v prodajo. Poslednii bode slednje leto vsem udeležnikom predložil natančen račun. Od Čistega dobička se bode 30 odstotkov odstopilo osnovateljem za pokritje raznih troškov in pa za kake morebitne izgube. 70 odstotkov se pa tazdeli mej udeležence. Sindikat bode iskal trgovišča za svoje blago po Rusiji in v inozemstvu. S prva bode posebno izvažal mazut v Moskvo in Nižnji Novigorod, kjer ga stane pud 6 do 7 kopek, dočim velja v Baku-u le poldrugo kopejko. Udele.žniki sindikata bodo izdelovali sedaj več, stdaj manj keros ua, kakor bode popraševanje po njem, da nikdar ne padejo preveč cene. To je prav za piav ves namen vsemu podjetju. Podražiti se hoče blago, da bodo židje imeli več dobička.
Cerkveni letopis.
Novi kardinali pri sv. očetu. (Konec.) Ob polu 10. uri so se zbrali novi kardinali v sosedni Sikstinski kapeli, kjer S9 v navzočnosti treh prvih starih kardinalov v drugo prisegli na apostolsko ustavo; vatikanski pevski zbor je pel običajne motete. Ob 11. uri so sv. očO stopili v dvorano „Sala dei Paramenti", kjer so jih pričakovali s častno stražo kardinali, nad-škofje, škofij prelati in razni svetni dostojanstveniki. V knežji dvorani (Sala Ducale) so sv. oče stopili v nosilnico, na kateri so jih v dolgem sprevodu prinesli v kraljevsko dvorano (Sala Begia), kjer je v ozadju stal papežev prestol. Iz stoterih grl zaori mogočen pozdrav: „E?viva il Papa!", ko sprevod s sv. očetom na krasni nosilnici stopi v veliko dvorano med zbrano množico, ki je nepremično zrla v jasni obraz namestnika Kristusovega.
Sredi čveterokotnika nosilci postavijo nosilnico na tla; sv. oče sedejo na vzvišeni prestol, stari kardinali na odločene prostore ob desni in levi, mej tem pdje pevski zbor.
Nato je konzistorijalni komendator Ludovik ToDgiorgi prečital uzroke beatifikaciie božjega služabnika Josipa Benedikta Cottolenga, bivšega duhovnika turinskega. Zatem pokleknejo novi kardinali po vrsti pred sv. očeta, ki vsakega objame jo ter mu položi ni glavo kardinalski klobuk, rekoč: „Sprejmi rudeči klobuk v hvalo vsemogočnemu Bogu in kras sv. apostolske stoliee, v znamenje izredne kardinaUke časti, ki naj te spominja, da se izkažeš ueustrašljivega do smrti in prelitja krvi za povišanje sv. vere in miru krščanskega ljudstva, za razširjenje iu blagor sv. rimske cerkve, v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Amen."
Konečno vsakateri novih kardinalov po vrsti objame starejše kardinale, ki so bili v mnogem številu zbrani.
Ko je bila vsa slavnost končaua, odnesli so zopet v jeduakem sprevodu sv. očeta na nosilnici skozi dvorano. Vsa množica zopet nepretrgano burno kliče: „Ewiva il Papal"; sv. oče pa smehljajočim se obrazom dele ua vse strani apostolski blagoslov.
Kmalu se vrnejo vsi kardinali ter gredo v Sikstinsko kapelo, kjer pevski zbor zap5|e „TeDeum". S tem jo bila slovesnost končana ob 12 uri.
Naj še dostavim, da je kardinal Guarino dobil titularno cerkev sv. Tomaža m Parione, Mocenni cerkev sv. Jerneja na otoku, Malagola cerkev sv. Balbine, Krementz cerkev sv. Krizogona, Persico cerkev sv. Petra in Viticoll, Logue cerkev sv. Marije della Pace, Vaughaii cerkev sv. Andreja in
Gregorija, in Kopp cerkev sv. Neže Juori le mura", kjer ravno danes na praznik sv. Neže med slovesno službo božjo blagoslovi dva jagnjela, iz katerih volne delajo palije za nadškofe. Liga -(- 57.
Udanostne izjave.
Udanostna izjava županstva Ajdovec:
Najponižnejše podpisani odborniki županstva Ajdovec odločno obsojamo vse zlobne napade na Vašo prevzvišeno osebo, ki ste čast in ponos naše kranjske kuezoškofije. — Izjavljamo s tem svoje so-žalje iu Vas, prevzvišeni knezoškof zagotavljamo svoje neomahljive zvestobe, udanosti in pokorščine kot zvesti sinovi katoliške cerkve.
Županstvo Ajdovec, dne 15. dec. 1892. Jer. Gnidovec, župan; Jan. Stupar, Job. Bobnar, občin, svetovalca; Ant. Strumbelj, Ant. Jarc, Fr. Stupar, Jan. Zupančič, Fr. Lavrič, Jan. Jarc, Jos.
Zupančič, odborniki.
Udanostna izjava županstva Srednjavas v Bohinj!:
Z radostnim srcem se pridružujem« podpisani občinski možje iz podnožja nebotičnega Triglava izjavam vrlih slovenskih katoliških mož. čudimo se, ko slišimo, da so po verni slovenski deželi ljudje, ki grde z lažmi našega premilega knezoškofa, kateri nam je od Boga postavljen, da nas vodi kot apostolov naslednik. — Mi zastopniki srednjevaške občine iu z nami tudi vsa fara Vas spoštujemo, ljubimo in ostanemo vam udani do smrti. Ni je reči, ki bi nas odtrgala od ljubeznjivosti in gorečnosti višjega pastirja.
Županstvo v Srednji vasi 18. dec. 1892. Jan. Žvan, Jan. Stare, Janez Gašperin. Sjm. Hribar, Jan. Odar, Mat. Zamik, Štef. Arh, Lov. Berce, BI. Hodnik, Val. Zmitek, Jan. Skantar, Jau. Pekove, Jan. Langus, Jan. Sodja, Jan. Mencinger, Mat. Mencinger, Prim. Porenta. .
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. januvarija.
(Slavnost škofovskega jubileja Leona XIII. v ljubljanskem semenišču.) Škofovski jubilej svetega očeta Leona XIII. proslavilo bode tudi knezoško-fijsko duhovsko semenišče s slavnostjo v torek 31. dan t. m. Vršila se bode v semenišču, začenši ob 5. uri zvečer. Bazvrstitev točk bo ta-le: 1. Proslov. Govori gosp. Pr. Finžgar. 2. Leonova himna. Za moški zbor in tenor-solo uglasbil Anton Foerster. Op. 46. b. 3. Pravo modroslovje. Dijalog na podlagi Leonove okrožnice „Aeterni Patris". Spisal M. Prelesnik. 4. Slovenske pesmi. Za dvoje navadne in ene elegiške citre sestavil g. Iv. Regen. 5. Chopin, op. 23: Balada v G molu. Igra na klavirju g. Fr. Bernik. 6. Svečeništvo cerkve Kristusove. (Nabožna kantata.) Za troglasni moški zbor s spremljevanjem klavirja, uglasbil B. Mettenleiter. Op. 39. 7. „Kdo bo razrešil delavsko vprašanje?" Dramatišk prizor v enem dejanju. Oziraje se na okrožnico Loonovo „o delavskem vprašanju", spisal Fr. Finžgar. 8. .Oremus pro Pontifice nostro Leone!" Moški zbor. Uglasbil II. Wiltberger. — Mesto drugih vabil.
(Pogreb g. župnika M. Jereba.) Iz Krope se nam poroča: Pretečeno soboto smo pokopali rajneega g. župnika M. Jereba v Kropi. Bilo je pri pogrebu petnajst duhovnikov, kar je veliko glede na neugoden dan in silni mraz. Kroparji so se zelo skazali svojemu rajneemu g. župniku, ker so mu darovali pet ali šest krasnih vencev. Tudi petje vrlih kroparskih pevcev pod vodstvom orgljarja g. Janeza Zupana prdd farovžem, v cerkvi in na pokopališču je veliko pripomoglo, da se je pogreb izvršil prav dostojno. Sploh se je videlo, da se je rajnki gospod v kratkem času svojega bivanja v Kropi (še komaj štiri mesece) vsem prikupil a svojim ponižnim in ljubeznjivim obnašanjem. Naj v miru počiva!
(Občinska volitev v Javorjah.) Občinski odbor je izvolil za župana posestnika Jož. Kreka iz Javor, za občinske svetovalce pa Jož. Mraka z Vovče, A. Ažbeta iz Dolenčic in Jan. Gantarja iz Malent-kega Vrha.
(Po čem je sneg v Ljubljani ?) Stroškov za spravljanje snega z mestnih trgov in ulic za zadnji teden je imelo mesto 801 gld. 85 kr. — Pripomnili bi ob tej priliki, da na magistratu mnogo delavcev ne vsprejmejo, češ, da jih imajo dovolj, dočim imajo najete delavce iz prisilne delavnice. Po
našem mnenju bi se smeli v zimskem času najemati posilniki le tedaj, ko bi drugih delavcev ne bilo.
(Ig Solkana) pri Gorici se nam piše: Že nekaj tednov se govori po Goric', da mislijo nekateri gospodje napraviti v Solkanu Kneippovo zdravišče. Vest ni neverojetna, ker vode bi imeli pri nas dovolj, ali zdi se, da manjka gospodom denarja. — Lani napravili so pri solkanskem mliun neki stroj, s katerim prevažajo drva in velike čoke s Št. Mavra na našo stran. V. četrtek je opravljal ta posel neki delavec iz Ajdovice. Ali železna vrv se je utrgala, stroj pa je uduil ubogega moža tako raofno v prsi iu ga tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v goriško bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Mož je bil star 40 let in je zapustil vdovo in šest otrok. — V soboto zjutraj mislil se je neki vojak vtopiti v Soči pri goriškem moslu. Ali voda mu je bila premrzla, ker prišel je zopet na suho in hodil ves moker v velikem mrazu do Solkana. Ves zmrznen prišel je do prve hiše, kjer je vsled mraza tako obnemogel, da ni mogel niti govoriti. Le počasi se je zavedel. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico; revežu se je bajč mešalo.
(Sv. gora pri Oorici) je najbolj znamenita božja pot na Primorskem. Že nekaj let obišče to slovečo božjo pot mnogo vernikov. Lani je bilo samo obha-jancev okoli 45.000, Božja pot še precej dobro preskrbljena s spovedniki. Letos bodo praznovali Btoletnico, odkar se je božja pot zopet odprla po smrti Jpžefa ,11. — Katoliško društvo v Gorici priredi letos tudi v proslavo papeževe škofovske petdesetletnice velikansko procesijo na Sv. goro, kakor je bija pred tremi leti.
(S Trsata) se nam javlja: Du4 23. t. m. po-poludne si je neki mož blizu Trsata prerezal vrat in takoj umrl. Ženi, katera mu je hotela vzeti mo-rilno orodje, je prerezal prste na roki. Mož je že dalje časa bolehal na duhu in ta b.olezen je baje kriva samoumora. — Silna burja je danes ponehala; zdaj imamo že 4-3° B. Tako hu?le burje, kakor letos, ni bilo tukjij že 10 let, kakor pravijo domačini. Daj Bog, da je več ne bi letos čutili!
(Z Reke) se nam poroča: Te dni je priplula v našo luko velika barka s kavo. Podjetniki te bprke so židje. — Parobrad BAgatha," kateri je prevažal ljudi od tukaj v Jakin in nazaj, se je vendar potopil. 20 dnij so se trudili mornarji, da bi ga rešili, a ves napor je bil brezvspešen. Ta parobrod je bil lastnina nekega Žida iz Zagreba. Kmalu bode tudi pomorska kupčija v židovskih rokah. Dne 15. t. m. pa se je potopil parobrod „Milano" loydovega društva. Plul je od Lošinja proti Pulju. Bil je eden najstarejših parobrodov omenjenega društva. Nosil je lahko 409 ton in je veljal za 160 konj. močij. Zavoljo silne burje je jela teči vanj voda in kmalu se je pogrežnil v globočino od 35 metrov. Osebje se je rešilo. Vsa škoda skupaj znaša 169.000 gld. — Na naši železnici je bil že drugič letos ustavljen ves promet do 21. t. m. Dva Madjara, ki sta se hotela v tem času k nam pripeljati, sta se pripeljala skozi Zidani most in Šentpeter. Da je promet na omenjeni progi večkrat ustavljen, je mnogo krivo to, da je železnica slabo zgrajena. Ko se je delala, so Madjari gledali le na svoje koristi, naše pa popolnoma prezirali. Vsled tega so železnico speljali skozi samotne kraje, kolikor je bilo mogoče vstran od onih krajev, kateri bi bili ja nas ugodni in tako gre železnica ondod, kjer so veliki zameti in silna burja. Ob času burje vozijo sem in tja v zadnjem vagonu polno kamenja, da jim burja ne prevrne vlaka, kakor jim ga je pred nekaj leti. Tedaj rajše vozijo kamenje in rajše imajo večkratno ustavljenje prometa, kakor pa da bi tudi nam koristili1 njih železnica. S takimi humanitetcii smo mi v zvezi. Isto tako gleda tudi naša vlada samo na madjarske koristi. Razun mnogih faktov nam pričajo to tudi izjave v letošnjem saboru. Po izpovedi Crnkoviča je treba širiti ogersko ali rnad-jarsko idejo. Da je vlada madjaronska, smo že davno vedeli, a da je tako zaslepljena in nasprotna narodnemu gibanju, nismo pričakovali. Dobro da imamo vsaj peščico narodnih zastopnikov. Res je sicer, da ne morejo ti možje ničesar doseči vsled majhnega, števila, vendar pa vzbujajo madjaronskim kimovcem zaspano vest in pa resnici dajejo pričevanje. In to je nas v teh tužnih časih velika in edina tolažba. Madjaronska večina gleda zaničljivo na te narodne gospode, pomisli p^ ne, s kakimi sredstvi je prišla v sabor. Ko bi se pri nas volilo prostovoljno, po lastnem prepričanju, ne bi bilo v saboru niti 20 madjaronov. Upamo, da se bode vendar enkrat obrnilo na bolje. Nekdo je omenil v Vašem cenjenem
Priloga SO. štev. „Slovenca" d.116 25. januvarija 1893.
Baron Hirsch. Neki dunajski list opozarja na to, da se v Avstriji ne smemo posebno izpod-tikati nad Francozi zaradi panamskega Škandala. ' Pred kakimi dvajsetimi leti imeli smo podoben ' Škandal v Avstriji. Biron Hirsch je bil pridobil Turiijo, da bode gradil turške železnica. Izdelali eo se sijajni načrti, kakor pri panamskem prekopu. ; Izdalo se je turških srečk za 200 milijonov goldinarjev. Da so privabili ljudi, da so kupovali srečke, so jih jih slepili z lepimi dobiiki. Hirsch je pa za vseh 200 milijonov goldinarjev naredil le železnico Carigrad-Plovdiv, ki je stala kacih 80 milijonov goldinarjev. Ves drug denar je ostal v Hirschevih žepih, kolikor se ga ni porabilo za velike reklame. Da je avstrijsko prebivalstvo bil pridobil za svoj načrt, je baron Hirsch bil začel delati železnico od ogerske meje proti Banjaluki, katere pa seveda ni dodelal. Francoze je s tem vjel, da je v načrt vsprejel neko železnico od Soluna v notranjo Makedonijo. Koliko so tedaj pisali o dobičku, ki ga bode Avstrija imela od turških železnic. Konec je bil, da so ljudje zgubili pri turških srečkah, železnice se neso delale, Hirsch je pa obogatil in sedaj milijone trosi za židovske namene. Razlika mej Lessepsom in Hirscbem je ta, da je Lesseps res mislil nekaj velicega dodelati, H rsch je pa že z začetka nameraval le ljudi oslepariti. Lesseps je prišel pred sodišče, Hirsch je pa ostal veljaven mož.
Francija. Vsled panamske afere so po Iran-coskih listih bili napadi na razne zastopnike evropskih velevlastij. Nekaterim se je očitalo, da so podkupljeni, avstrijskega veleposlanika so pa napadali, ker se je potegoval za nekega žurnalista. Vsled tega se je v diplomatičnih krogih že sprožila misel, da bi v Parizu več velevlastij ne imele veleposlanikov, temveč navadne diplomatične poverjenike. Napadi na navadne poverjenike ne bi bili tacega pomena, kakor ga imajo napadi na veleposlanike. Obravnava pred apelnim sodiščem je razkrila, kako drago so se plačevale reklame po listih. „Bevue des deux mondes" je za jeden sam članek o napredovanju del pri panamskem prekopu dobila 20.000 frankov.
Nemčija. V nemške državnem zboru se pa sedaj vrši posvetovanje o zakonu proti oderuštvu. Konservativne stranke vse z veseljem pozdravljajo to predlogo, liberalci, zlasti svobodomiselna stranka, ki zastopa interese židovskega kapitalizma, vidijo pa v predlogi veliko nevarnost za narodno gospodarstvo, če se ta zakon vsprejme, bode težje dobiti denar na posodo. Liberalcem seveda ni za druzega, kakor za dobiček židovskih pijavk.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V. seji, o kateri bodemo še podrobneje poročali, naznanil je gosp. župan G r a s s e 11 i, da se je v spremstvu podžupana Petričič-a in mestnega odbornika A. K 1 e i n • a poklonil vodji c. kr. deželne vlade kranjske, dvornemu svetniku baronu Hein-u in ga naprosil, da naj blagovoljno poroči presvetlemu cesarju in očetu neveste presvetlemu nadvojvodi JKarolu Ludoviku najudanejše čestitke k poroki presvetle nadvojvodine Marjete Sofije s svetlim princem Virtemberškim. Župan naznani, da je gospod dvorni svetnik baron H e i n tej prošnji radovoljno vstregel in da se je presvetli cesar na tej častitki že jako laskavo zahvalil. To naznanilo mestni zbor z živio in slavoklici stoječ vsprejme na znanje. — Tudi naznani gospod župan Grasselli, da je o tem pohodu gospoda vodjo deželne vlade Kranjske naprosil, naj blagovoljno pospešuje posojilo ljubljanskega stolnega mesta v znesku 500.000 gld., katero je deželni zbor vže odobril, da dobi Najvišje potr-jenje. Gospod župan naznani, da mu je vodja c. kr. ■deželne vlade baron H e i n odgovoril, da se je že pri svojem zadnjem bivanju na Dunaji zanimal za to stvar, in da ni dvomiti, da kmalu dojde pritrdilo z Najvišjega mesta. Mestni odbornik dr. vitez Blei-weis-T rs teniški naznani, da misli staviti nujni predlog, ki se tiče petdesetletnice škofo-vanja sv. Očeta Leon-a XIII, katera se bode praznovala 19. februvarja. Mestni odbor vsak razgovor o nujnosti predloga odkloni in gospod župan podeli predlagatelju mestnemu odborniku dr. vitezu B 1 e i \ve is-Trsteniškemu besedo, kateri pravi, da bode vesoljni katoliški svet praznoval ta izredni dan in se spominjal spodobno in hvaležno sv. Očeta Leon-a XIII. Sedanji sv. Oče so v obče tudi pri jiekatolikih priznani kot moder, pravičen in ljubezniv
vladar katoliške cerkve in o raznih prilikah prosile so jih razne države, da so rnzsojevali v prepirih mej njimi. Slovanskim narodom pa bode nevenljivo ostala v hvaležnem spominu njih kra«»a enciklika „Grande munus", s katero so tako izredno proslavljali naše apostole sv. čirila iu Metoda. Modrost in ljubeznivost sv. Očeta oslavljali so govorniki, mnogi romarji, kateri so imeli srečo videti in govorili s sv. očetom Leonom. Posebno pa naglaša še govornik, da sveti Oče nikomur ne vsiljuje kakega političnega mnenja in kaže na vodila, katera so sv. Oče dali nemškemu centrumu v državnem zboru in pa monarhični stranki na Francoskem napram republiki. Mnogo mest je že sklenilo počastiti vrhovnega vladarja katoliške cerkve, mnogo bode to še storilo, tudi ljubljansko stolno mesto ima stopiti v ta krog slavljenja petdesetletnice sv. očeta škofovanja, zatorej dr. vitez Bleiweis-Trsteniški nasvetuje, naj se gospodu županu naroči, da izvrši to čestitanje primernim odličnim načinom. Predlog sprejme se enoglasno z vsestranskimi dobro- in slavaklici.
Župan g. Grasselli pravi, da občno pritrjevanje mu je porok, da si je predlog dr. viteza Bleiweisa-Trsteniškega ves mestni zbor osvojil, a ker je slučaj jako izreden, povabi mestne odbornike, da v znamenje splošnega pritrjevanja vstanejo vsi raz sedeže, kar store mestni odborniki mej živio iu dobrokliei, na kar gospod župan izjavi, da bode izvrševal mu dano naročilo primernim potom.
Socijalne stvari.
Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1892 dacu podvrženega blaga v Ljubljauo pripeljalo kakor sledi: 95 hektolitrov ruma, araka, rozolje iu likera; 1132 hektolitrov žganjevca; 724 hektolitrov žganja; 15.391 hektolitrov vina, 2233 hektolitrov vinskega mošta, 188 hektolitrov sadnega mošta, 21.600 hektolitrov piva, 1227 hektolitrov kisa, 3786 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih, 7800 telet do enega leta, 2311 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov, 2866 jagnjet, kozličev in prašičkov do 5 klgr., 222 prašičkov od 5 do 19'/» klgr., 8581 prašičev nad 191/, klgr. težkih, 486 mtr. st. svežega nasoljenega in prekajenega mesa, salam in klobas, 11.987 glav puranov, gosij, rac io kapunov, 89.326 glav kokošij, pišet in golobov, 231 srn in divjih koz, 1791 zajcev, 148 kilogramov razsekane in črne divjačine, 138 glav fazanov, divj.h petelinov in divjih kokošij, 269 gozdnih jerebic, kotovnov, divjih gosij, divjih rac, kljunačev in divj h golobov, 40 lisk, kožic in potopljavk, 171 ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in škrjancev, 68 kilogramov rab in školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin in sardelj, 151 mtr. st. klinov, navadnih morskih rib, pole-novk, slanikov, rakov, polžev, žab in ostrig; 1707 mtr. st. riža, 52 457 mtr. 8t. moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega in prepečenega kruha, 7017 mtr. st. ovsa v zrnju, 26.772 mtr. st. sena, slame in otrobov, 452 mtr. st. zelenjave, 7837 mtr. st. svežega sadja, 470 mtr. st. st. suhega in vloženega sadja, 667 mtr. st. masla, stearinovih in lo-jevih sveč, 42 mtr. st, loja in tolšče, 349 mtr. st. svinjske masti, hala in slanine; 420 mtr. st. mila, 512 mtr. st. sira, 1,319.161 jajc, 1462 mtr. st. ko-nopnega, lanenega in goršičnega olja, 194 mtr. st. oljkinega, mandelnovega in orehovega olja, 35.639 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa, 6083 kubičnih metrov mehkih drv in butaric, 2723 mtr. st. oglja, 252,643 mtr. st. premoga in koaksa.
, „Vzajemno podporno društvo v Ljubljani."
„Miru piše: Tako se imenuje nov denarni zavod, ki se je ravnokar v Ljubljani ustanovil in ki zna poslati velikega pomena za slovensko nilrodno gospodarstvo ter mnogo koristiti revnejšemu delavnemu ljudstvu na Slovenskem. Osnovano pa je to društvo talro: Kdor pristopi, mora obljubiti, da bo vplačeval vsaki teden 50 kr. skozi 7 let in 6 mesecev. V tem času bo vplačal 195 gld. Ko teh sedem let in pol preteče, izplača se mu teh 195 gld. in pa dividenda, to je. kar društvo dobička naredi, to se med ude razdeli. V Gradcu je podobno društvo in tam je dividende okoli 5 od sto. Kdor pa je k društvu pristopil, ima že prvi dan pravico, prositi za posojilo, ki se mu dii seveda le potem, ako more dati potrebno poroštvo ali pa zastavo. Obrestij pa ni treba plačevati celoletno, ampak po krajcarjih na tiden.
Kdor si izposodi 100 g:ld, mora potem plačevati svoj navadni tedenski donesek 50 kr. in zraven še 14 kr. za obresti. Kdor bi si izposodil 200 gld., plača od njih vsak te len 28 kr., toraj 50 in 28 je vsega 78 kr. Kdu je pri tem društvu, on prav za prav le sam sebi obresti plačuje, če si kaj izposodi; kajti če prav od posojila po 7°/0 obresti plačuje, dobiva pa od tistih 50 kr., ki jih tedensko vplačuje, po 5°/0 dividende, toraj plača od posojila le 2°/0, kar je gotovo po ceni. Koristno bo to društvo, ker ima zdaj vsak delavec priložnost, da si kaj prihrani. Najslabši rokodelski pomočniki zaslužijo po 5 do 6 gld. na teden. Od teh si vendar lahko 50 kr. odtrga in jih nese v društveno bla-gajnico. V enem letu ima že 26 gld. in dividendo, v 7'/t letih pa potegne nad 200 gold. in potem lahko samostojen (mojster) postane. Reklo se bo morda: „Saj lahko tudi v poštno ali mestno hranilnico tiste goldinarje nosi, kar si jih prihraniti zamore." To pa ni tako. Revni ljudje piidejo večkrat v denarne zadrege. Iz hranilnice lahko denar spet vzame, kedar hoče, in to bo tudi storil pri prvi stiski, če bi tudi ne bila tako huda. Ako je pa pri „vzaieranem podpornem društvu", mora sedem let ostati in ne sme brez uzroka odstopiti. In če bi si prav iz društva kaj izposodil, ne dajo mu njegovega vplačanega denarja nazaj, ampak tisti ostane v blagajnici in se še vedno s tedenskimi doneski pomnožuje, dolg pa se mu po preteku 7l/t let odtegne, ko svoj deuar dobi. Reklo se bo morda: „Saj društvo ne bo nič posodilo siromaku, ki nič nima in tudi poroka ne najde." To je pa le it začetka res. Če je pa kdo že en par let traven in ima vplačanih že nad 50 gld., bo pa vendar njegova deležna knjiga dovolj poroštva, da se mu posodi vsaj 37 gld., in ne potrebuje nobenega druzega poroka.
Iz rečenega je pač jasno, da je društvo dobro vravnano in da bo koristno za bolj revne in ta srednje stanove. Da je pa društvo tudi v dobrih in skušenih rokah, to nam jamčijo imena odbornikov. Mi želimo novemu društvu najboljši vspeh. Kdor pa hoče pristopiti, se mora brž oglasiti, še pred 1. fe-bruvarijem. Ako se pa hoče natančneje poučiti, naj piše nemudoma na društveni urad, da se mu pošljejo pravila in pa pristopnica. Ako so mu pravila po volji, potem podpiše pristopnico in se oglasi kot ud; to se mora pa zgoditi še pred 1. februvanjem. V času med 1. in 6. februvarijem pa mora poslati 1 gld. vpisnine in vsaj 50 kr. za prvi teden. Zamore pa tudi za več tednov naprej plačati. — Opozarjamo čitatelje na pravila objavljena v sobotnem listu ^Slovenca".
Volna. Golni zastop na Francoskem je itdal podrobno poročilo o obrtih z volno po celem sveta. Iz teh podatkov se vidi, da so leta 1892 omikani narodi potrošili 900 milijonov kilogramov volne. Za 10 let Be je dobilo 30% Te& volne. Največ so k temu pripomogle: La Plata, avstralske in kapske naselbine in Zjedinjene države, koder se ovijereja bujno razvija. Leta 1890 se je nvotile it Amerika v Evropo 26 milijonov kilogramov volne; in ane-riška volna bo po tem potu za kratko preplavila vse trge in izpodrinila drugo volno.
Pijančevanje je tako rekoč stalno očitanje, s katerim pitajo tujci ruski narod. Vendar moramo resnici na ljubo priznati, da se v srednji Evropi več alkohola povžije od jedne osebe, nego v Rusiji. Z večine kmetsko ljudstvo mej tednom niti ne okusi pijače; nedelje in praznika si pa seveda ne more misliti brez nje. Veselje, počitek — pijača; saj to troje blezu ni samo v Rusiji zvezano mej seboj. Sedaj nekako po 30 rubljev na leto popije jedna kmetska družina; a pri tem moramo pristaviti, da je jako velik dac na Ruskem. Ruski listi so se jeli zadnji čas jako živahno razgovarjati o tej zadevi, kako omejiti pijančevanje. Nekateri svetujejo, naj bi se pojtavodajalnim potom kaj ukrenilo. Toda za to neso drugi razvneti, kateri zopet svetujejo, naj se preskrbi prostemu ljudstvu ob nedeljah drugačna zabava; v to predlagajo, naj bi se prirejala poučna predavanja ali druga jednaka poučna razvedrila.
Z naše strani smo tudi zato, da se mora proti pijančevanju postopati najpreje z nravnimi sredstvi: s poukom, s cerkvenimi bratovščinami, nadnaravnimi pripomočki ter sodimo, da zakon sam v tem obzira jako malo pomaga. H krati se pa tak zakon izvršuje
dnevniku, da hoče imeti vlada naša tudi v cerkvenih zadevah prvo besedo in prav je imel. Resnico te trditve priča odredba, katero je zdaj izdala vlada gled<5 poučevanja v krščanskem nauku. Poslala se je vsem duhovnikom, delujočim v šolah. Naredbo imajo katehetje že v rokah, a škofje molčijo, in vendar imajo samo oni tukaj govoriti, ne pa vlada, še manj naša, katere kulturšef je izobčen zavoljo dvoboja, katerega je imel pred več leti z nekim narodnjakom. To je po našem mnenju že skrajna predrznost in vprašamo: »Quousque tandem ....?"
(Iz Celovca), dnd 21. januvarija: Tukajšnje »Freie Stimmen" poročajo v št. 7 od 17. t. m., da bode štajerski deželni zbor v svojem prihodnjem zasedanju določil nemški uradni jezik, in da ga bode v tem posnemal bržkone tudi koroški deželni zbor. Tudi se bode nemško-liberalna večina štajerskega deželnega zbora po poročilu istega lista posvetovala, kako se more a pritiskom »od zgoraj* ohraniti nemški .Besitzstand" na Spodnjem Štajerskem in zabraniti napredovanje Slovencev. — Po tem takem čakajo Slovence na Štajerskem in Koroškem nove hude borbe za narodni obstanek, katerega jim nemški »liberalizem* na noben način noče privoščiti!	-rj-
(Šolska novica s Koroškega.) Poroča se nam: Velik čin pravega pravcatega nemškega Junaštva" posrečil se je zopet koroškim nemčursko-liberalnim mogotcem. Dosedaj — vsaj še na papirju — dvojezična šola Podkrnosom spremeni se v čisto nemško. Sklenil je tako, kaipak, »jednoglasno" občinski odbor v Žrelcu na prizadevanje župana Ore-musa, tamošnji krajni šolski svet, in konečno tudi posestniki. Da bode deželni šolski svet tej združeni zahtevi rade volje ustregel, in slovensko nemški šoli podkrnoški, ki je dosedaj vsaj na papirju še smela životariti, izpihnil brlečo lučico zemeljskega bitja, o tem pač ni treba dvomiti! Za ta Junaški" čin prišli so »napredni" prebivalci podkrnoški seveda v „cajtunge", in celovške žlobudrave „Freie Stimmen" so samega veselja nad tem kar nore, ter ne morejo dosti prehvaliti »dsn gesunden (? ?) Sinn" tamošnjih Slovencev, ki tako zelo znajo ceniti nemščino. Kar omenjeno glasilo dalje čveka o »Treiben gewisser Hetzer", je stara pesem, katero sedaj Čivkajo že vsi nemčurski vrabci po koroških strehah! Silno radovedni pa smo, koliko krompirja se bode sedaj na leto Podkrnosom več pridelalo, ko imajo nemško šolo! ?	-rj-
(Celovški mestni zastop pa slovenščina.) Znano je, koliko hrupa je nastalo po vsem nemškem taboru od Liberice do Celja in Celovca, ko je c. kr. notranje ministerstvo zaukazalo, da mora eelovški magistrat sprejemati in reševati tudi slovenske vloge. Da se je izpolnila čisto naravna zahteva odločnega „Katol.-polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", to nemškim »pravičnim" prenapetnežem nikakor ni hotelo v glavo! Celovški mestni očetje so se kajpak silno repenčili nad tem ukazom, a slednjič so se mu veudar-le udali, oziroma morali udati, kakor smo že poročali. — Slovenščiua je prišla tako do svoje postavne veljave tudi v celovški mestni hiši in omenjeno društvo je prejelo sledeči slovenski odlok: „St. 16.797. Slavno predstojništvo katoliškiga - političniga in go-epodarskiga (!) društva za Slovence na Koroškem tukaj. Tajistin (!) se naznani, da je uloga od 4. Decembra t. 1. (??) na znanje uzeta. Magistrat v Celovcu 9. Decembra 1892. Zupan: Posch 1. r." — S tem, upajmo, je dolgi prepir radi slovenskega dopisovanja končan. Da je gornji odlok »zanimiv" iz več ozirov, je jasno. Opozarjamo le na njega klasično slovenščino; vidi se, da je g. prelagatelj še iz »stare" šole, ker mu »nova". slovenščina dela sitnosti! Pa vemo tudi, da na naši mestni kolibi veje odločno »napreden" duh. Zato i ne dvomimo, da se bodo odloki slavnega magistrata tudi v slovničnem oziru zboljšali! V ostalem dostavimo, kar o tem odloku piše zadoji »Mir": »Vprašamo, je li bilo vredno, zaradi teh par besedic, ki so se imele napisati v slovenskem jeziku, našim slavnim mestnim očetom in n|im poslužnim liberalnim listom nagromaditi toliko besedičenja in pridušanja zoper mirne Slovence? In je li bilo treba zaradi te malenkosti nakladati slovenskemu političnemu društvu, kakor tudi mestnemu magistratu samemu toliko nepotrebnega dela in troškov? To prepuščamo v razsodbo vsem razumnim Slovencem z zagotovilom, da tode odbor našega slovenskega političnega društva kakor do sedaj tudi v bodoče vedel varovati in bra-
niti r polni meri čast in pravice koroških Slovencev ne le samo po deželi, marveč tudi v stolnem mestu | Celovcu. Le neustrašeno naprej! Pravična stvar j mora priti tudi do popolne zmage!" — V stvar-I nem oziru treba še opomniti, da se v odloku orne-| njena vloga ni vložila dne 4. decembra 1892. leta, marveč že 4. decembra 1891. leta.	— rj—
(Človek bi skoro ne verjel!") V posebni foli-jevi prilogi objavil je »Paine's Illustr. Familien-kalender" za leto 1891 obraze nemških odličnjakov pod naslovom: »PortrSt-Gallerie berilhmter deut- i scher Manner." Laskavi čitatel) se prosi, da nam verjame, če mu povemo, da se v oni »Portriit-Gal lerie" med C. Reineckem in Fr. pl. Suppč-jem nahaja »der berflhmte deutsche Mann" — dr. Anton Dvorak, slavni češkoslovanski glasbeni mojster, poznat i slovenskemu občinstvu po svojih kompozi- j cijah, čegar »Stabat Mater" se bode izvajala v postu ' v koncertu »Glasbene Matice".
Društva.
(Velikonedeljski pevski zbor.) Vabilo na narodno veselico, katero priredi velikonedeljski pevski zbor v Vel. Nedelji v torek dne 7. fe- j bruvarija 1893. leta v gostilni g. Ivana Goričana.
—	Vspored: A. Petje. 1. F. Vilhar: „Domovinia, mešan zbor. 2. Durner: »Zakletev viharja", mešan zbor. 3. J. Kuba: »Slovenci vince ne prodajmo", moški zbor. 4. H. Mašek: »Pri zibeli", mešan zbor. ; 5. G. Ipavic: »Slovenka sem", ženski zbor. 6. Vo-larič: »Slovan na dan", mešan zbor. B. Prosta zabava in ples. — Začetek ob 6. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabijo uljudno	pevci.
(Katoliško rokodelsko društvo na Vrhniki.) V nedeljo dne 22. t. m. je bil občni zbor „Katol. društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki. Stanie društveno je ugodno. Poučevalo se je v krščanskem nauku, petju (poučuje g. V. L e v-stik), slovenskem jezika (pončuje g. J. Cm e), v nemškem jeziku (poučuje g. J. S t o j i c) in risanju (poučuje g. S. O g r i n). Skrbelo 6e je tudi za poučno zabavo in za poučno berilo. Občni zbor je počastil tudi blagorodni g. župan G. Jelovšek in spodbujal rokodelce k pristopu in se častno izrazil o društvenem delovanju. V načelništvo so bili voljeni zopet gg. J. K o p r i v n i k a r, dekan, načelnikom, P. Bohinjec, podnačelnikom, F. F r i e s, posestnik in krojaški mojster, blagajnikom in Ant. Bučar, trgovec, tajnikom. —Radi smrti č. gosp. načelnika dekana J. Koprivnikarja preloži se nameravana predpustnica na poznejši čas.
(Koncert ruskega narodnega pevskega zbora Nadine Slavjanske), ki se priredi v četrtek dne 2. februarja v veliki dvorani »Tonhalle". Vspored. I. del. 1. Pri vhodu v Kalugo, narodna pesen, priredila N. Slavjanska. 2. Crnooki mladec, poskočnica. 3. Zanjica, poljska pesen, priredila N. Slavjanska (solo poje: N. Slavjanska). 4. Vanjina pesen, vesela pesen s premenami (solo poje N. Slavjanska. 5. Ponočni čuvaj, pesen, priredil Varotnikov. 6. Travna bilka moja, otožna narodna pesen (solo poje: N. Slavjanska.) q. Oj ti široka cesta moja! Plesna pesen (solo poje: N. Slavjanska.) II. del. 1. Pesen in kolo iz opere Rusalka, zložil Dargomigsky. 2. Milo je slavec gostolel na vrtu mojem, starodavna pesen o „Oevres posthumes", zložil Varjamov (solo poje: N. Slavjanska). — 3. Ljubezniva deva , prihajajo bolj&ri! Vesela pesen, zložil Dargomigsky (solo poje: N. SlavjanBka).
—	4. Skrila bom prstan svoj, starodavna skrivna pesen. 5. Pred našimi vrati, kolo. 6. Mamica, usmili ee me! Starodavna vzdihajoča pesen, zložil Gourilev i (solo poje N. Slavjanska. 7. Ej uchnem! Značilna j pesen. Tekstne knjižice po 10 kr. dobivajo se pri 1 blagajnici. Cercle od I. do IV. vrste po 3. gold., sedeži od V. do X. vrste po 2. gold., od XI. do XV. vrste po 1. gl. 50 kr., od XVI do XX. vrste po 1 gl., prostor na galeriji v I. vrati po 150 gl.
v drugi vrsti po 1 gl., stojišča 80 kr. Ustopnice se vže naprej dobivajo v glavni trafiki na Mestnem trga.
(I. Narodni dom v Novemmestu.) K občnemu zboru delniškega društva I. narodni dom v Rudolfovem so vabljeni čč. delničarji na: 11. februarja t, 1. ob 6. uri zvečer v čitalnici za rešitev: 1. letnega sporočila, 2. računa in bilance za leto 1892, 3. divende. Iz računa se posname, da je bilo leta 1892 dohodkov 389 gld. 54 kr. stroškov 302 gld. 4 kr. preostanka 37 gld. 50 kr. Iz bilance se razvidi da je imetje naraslo na 11218 gld. in reservni fond na 970 gld. 941/, kr.
I (Skupščina »Narodne čitalnice v i P t u i u* za 31. društveno 1-to 1893 bode v nedeljo I dne 29. jaouvaria t. I ob 3. oziroma 4. uri po-' poldue v lastni hiši »Narodni dom". — Z ozirom [ na jako kratki predpust priredi »e edina veselica v 1 nedeljo dne 5. februvaria in sicer: »Plesni veuček, ! kostume dobro došle. Shirala b >de godba ptuiskega muzikalnega društva." — K mnogobrojuemu obiskovanju vabi uljudno vse svoje ude in goate odbor. {
Telegrami.
Danaj, 24. januvarija. Virtemberška kraljeva dvojica je odpotovala danes v Na-chod, da obišče kraljičinega očeta. Cesar jo je spremljal na kolodvor in se prisrčno poslovil.
Praga, 24. januvarija. V premogovniku pri Oseku na češkem so se užgali plini iu vsled tega bila močna eksplozija. Izvlekli so že 26 mrtvih in 8 ranjenih. Na stotine jih je baje še v jami, o katerih se ne ve, so li živi ali mrtvi.
Praga, 25. januvarija. Po daljših čas-niških poročilih je v Oseku v jami, v kateri je bila eksplozija, bilo 250 delavcev. Dosedaj se je konstatovalo mrtvih nad 60. Ravno sedaj so jih izvlekli 56 mrtvih in ranjenih. 60 jih je še v goreči jami, ki so pa gotovo izgubljeni, ker jih ni moč rešiti. Pre-mogokopi, ki so hoteli v jamo na pomoč, morali so se vrniti, ker so bili v nevarnosti, da se zaduše.
Praga, 25. januvarija. Kakor časopisi poročajo, cenijo v Oseku število ponesrečencev na 130. 50—80 je še zasutih, katerih ne bode moč rešiti.
Budimpešta, 24. januvarija. Brzovlak, ki je včeraj zvečer odšel na Dunaj, je na postaji Kobolhut zadel v tovorni voz. Lokomotiva in poštni voz pri brzovlaku sta se razbila. Nekaj potnikov je lahko ranjenih, štirje od vlakovega osobja pa težko. Jedna oseba je mrtva.
Hyderabad, 24. januvarija. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je povrnil z lova v Tandur.
Berolin, 24. januvarija. Ruski carjevič se je ob desetih zvečer semkaj pripeljal. Prijazno so ga pozdravili cesar in druge navzoče knežje osebe.
Pariz, 24. januvarija. Formalnosti za-stran izročitve Hertzove so končane. Preiskovalni sodnik Franqueville je dovršil preiskavo proti obdolženim parlamentarcem in izročil akte državnem pravdništvu.
Peterburg, 24. januvarija. Neresnična je novica, da boharski han misli prodati svojo državo. Han obišče še več evropskih mest in sredi junija se povrne v domovino.
Svileno blago za plese
meter — potem irno, belo in barvasto svileno blago po 46 kr. do U gld. 65 kr. meter — gladko, progasto, kri-žasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 baz in 2000 različnih barv, desinov itd.). Vožnjine in carine prosto. Pisma stanejo 10 kr.. dopisnice pa 5 kr. v Švico.	15 (4 5—2)
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Zurich).
T U j 1.
23. januvarija.
Pri Molidu : Rayer, zasebnik ; Rys s soprogo ; Hirschman, inžener ; Heinz, potovalec ; Smeipidl, Schwarz, Wagner, Wiche-pfenig in Freudenthal, trgovci, z Dunaja. — Wick, trgovec, iz Prage. — pl. Urbančič, posestnik, iz Polhovega Gradca,— šink, posestnik, iz Zagorja. — Rozina iz Zagreba. — Meiler in Caldara iz Trsta.
Pri Mfnm: Nastopil s soprogo; Reiss, Heinhofer, Rosen -berg, Koblitz, Meyer, trgovci; Beck, potovalec, z Dunaja. — Luftsobitz, Fischl in Moses iz Karlovca. — Goldschmid, trgo-' vec, iz Trsta. — Haimer, trgovec, iz Zagreba. — Beissbart, trgovec, iz Norimberka. — Zanier, trgovec, z rodbino, iz Št. | Pavla. — Gaberšek, vrednik, iz Gorice. — Barbo, župnik, iz j Trebelovega. — Mnuring, duhovnik, iz Kranja. — Viletal, in-! iener, iz Ribnice. — Kuerth iz Cabara. Poženel iz Idrije. — Petrič iz Logatca. — Altman iz Gradca.
Pri Jutitrm kolodvoru: Werner trgovec s konji. — Wran z Dunaja. — Gaspari iz Bleda.
Pri bavarskem dvoru: Cvek, potovalec, iz Kamnika. — Scheschitz, trgovec s konji, iz Trsta. — Vičerič iz Ljubljane. — Olivieri iz Šmartna.
Umrli *o:
24. januvarija. Henrik Bučar, delavčev sin, tv", leta. Strmi pot 8, jetika.
V bol nisn ioi: 22. januvarija. Jo*ef Frakle, delavec, 23 let, jetika,
Josip Šubic,
kipar, v Gorenji Vasi pri Škofji Loki,
priporoča se najuljudneje prečast. duhovščini in slav občinstvu za
iz lesa, kamna, mavca in marmor-cementa. D»t>r<>, solidno in c*uo. 570 10-9
napeljuje metodi in
po najnovejši, zanesljivo delujoči najnižji ceni
Albin Ahčin
■ trgovina z železjem =—
Gledališke ulice št. 8 v Ljubljani
p ro d a j a po jako z n i žan i h cenah
železje, kmetiško orodje, kuhinjsko opravo,štedilna ognjišča * •
in vse v njegovo stroko spadajoče blago.
Halifaks drsalke 1 gld.
JJCjT' in najcenejše
priporoča
Oroslav Dolenec
v I^jiifoljaiki.
iliMli;
I kt Morpnr' Zanesljiva lnformaotja o stalno U1SI< jlU^I^Ul • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sv&ti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60.
Ttmmm^mmmmmmmmmm
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Dr. Ivan Janeili,
99
Menjarnična delniška družba
M E R C U B"
Vifollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
MJf Vestni nasveti ~3tXL za dosego
kolikor mo6 visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti fff naložo nlh glavnic, "^B
Tisu .Katoliške I isiiarci" v l.iuhliani
	gl.|kr.	
Pšeni"*. hkti. .	6	1
Rež. . -	4	79
Ječmen.	3	58
! Oves,	2	62
i Ajda. . . ..	5	44
i Proso,	4	41
i Koruza,	4	65
1 Krompir, r	3	20
Leča,	14	—
Grah, . . .	13	—
i Fižol,	10	-
Masio, ktrr.	:—	96
| Mast.		66
i Speh »v«*,		54
Speh povojen, kgr. Surovo niaMo. Jajce, jedno Mleko, liter .
Goveje lue^u, tur ToleJje	,
Svinjsko . t Koštrunovo „ „ .
Pisane«	. . .
Golob .....
Seno. 100 kičr. . . Slama, „
Drva trda. 4 kub. rotr. „ mehka.	„
Prošnja.
Nobene župnije ni v Ljubljani, razun trnovske, kjer bi stanovalo toliko ljudij rokodelskega in delavskega stanu. — Odkar so se pozidale mnogoštevilne hiše in hišice proti mestnemu logu, Be je število duš trnovske fare podvojilo. Ker so stanovanja v mestu samem draga, vse semkaj sili, ker je stanarina primeroma majhna. Tn zato je bila zlata vredna misel, da se je odprla tem ljudem župna knjižnica, da si vedrš in blaže duha ob nedeljah z dobrim berilom. Nekaj knjig imamo, ali kaj ie ta peščica za toliko ljudstva ! In vendar je marsikatera ura prav obrnjena, če ima rokodelec ali reven delavec knjigo v rokah, mnogo bolje, kakor če bi je ne imel. Zato podpisani prosi vse prijatelje nižjega ljudstva, ki je revno in samo sebi prepuščeno, naj mu podard ali pošljejo za župno knjižico kaj berila. Zelo bi ugajalo „Življenje svetnikov", ..Življenje.Gospodovo", starejše povesti Mohorjeve družbe, starejši letniki ..Danice", letniki Cvetja iz vrta sv. Frančiška", .Vrtec" itd Posebno naj ne prezro te prošnje oni častiti gospodje, ki so kdaj tu službovali, če kdo kaj pošlje z delavce in delavke, stori veliko dobro delo usmiljenja. Treba je le delavski stan in otroke delavcev pogledati, in koj se vidi, kako lepo in zaslužno je. jim pomagati z berilom
And. Plečnik,
kapelan trnovski.
Prošnja
Hišo kupim
(na deželi)	78 1
na Primorskem ali na Notranjskem, ki bi bila pripravna zn kupčijo.
Več se zve pri vredništvu tega lista.
do častitih prejemnikov »Zabavne knjižnice 2a slovensko mladino".
P. n. naročnikom svoje mladinske knjižnice sem bil o svojem času na ovojnem listu II. zvezka obljubil, da hočem i/dati III. zvezek Zabavne knjižnice" —ako ne bode kakih ovir — meseca januvarija 1893. Ker sem pa našel sedaj o novem letu pri pregledovanju svojih beležk še prav mnogo zaostaline, ne upam si pri najboljši volji že sedaj s III. zvezkom
□Pjpm l&Oez jpje v
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
Uhald pl. Trukoczy,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
Lekarna Trnkoczy-jeva v Gradcu.
Hišne telegrafe,
telefone	Josip Rebek
ključavničar v lijubljani.
lil Strelevode VosMni&nu dela, so vedno v zalogi.
Tremenako sporočilo.
opazovan ia
Tržne cene v Ljubljani
dn* 21. jauuvarija.
na svetlo, in to tembolj, ker se mi je do sedaj s poslano naročnino še le polovica tiskarskih troškov povrnila. Z ozirom na to, obračam se na tem mestu do vseh p. n. prejemnikov, ki še za doposlano jim knjižice dotičnih zneskov nieo poravnali, da to prav kmalu storiti izvole da mi bode potem mogoče izdati ze skoraj obljubljeni snopič, — Tudi na „NArodnih iegendah" j i še precej zaostankov, in baš to je vzrok, da še do sedaj s IV. zvezkom — ki je v rokopisu že davno dovršen nisem mogel na svetlo, Ako kdo knjižic ne mara, lahko mi je vrne pod istim ovitkom, pod katerim jih je prejei Onih p. n. naročnikov, zlasti pa krajnih šolskih svčtov, ki so mi pismeno naznanili čas, kedaj da račune poravnajo, ta prošnja ne zadeva.
V Središču, dne 20. januvarija 1893.
Anton Kosi,
učitelj, izdajatelj in vrednik „Zabavne knjižice za slov. mladino.
najnovejših oblik iz domače in tuje slame
izdeluje, prodaja in popravlja po možno nizki ceni
prej «ar. umi 2» m*. ■■ » 1
Domžale, Kranjsko. 75 3—1
(Cenike pošlie franko. — Ustanovljeno 1863.)
Dunajska l> o r z a. f§§|§
Dn6 24. januvarija.
Ogerska zlata renta 4<& • v • ■ • • U4	gld. 30	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	„	40	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	165	„	—	„
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . .	193	„	—	.
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 %	97	„	50	.
Zastavna pisma..... „ . 4' ,»	100	„	80	„
Kreditne srečke. 100 gld. . . .	193	„	60	„
St. Genois srečke 40 irld.	68	„	—	.
Ljubljanske srečke, 20 gld..............23	gld.	—	k--.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	,	-	,
Rudolfove srečka, 10 gld.......24	.	50	,
Salmove srečke, 40 gld........67	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....72	„	—	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	153	.	75	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2800	,	—
Akcije južne železnice. 300 gld. ?r.	93	50
Papirni rubelj...... ...	i	„	23	.
Laških lir 100 ....	—	„	—	r
Dn6 25. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	98	gld.	40	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98	.	10	,
Zlata renta 4%, davka prosta.....116	r	45
Papirna renta b%, davka prosta ....	101	.	05	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	998	„	—
Kred tne akcije. 160 gld........,	319	,	-	.
London, 10 funtov stri..............120	.	8'i	.
Napoleondor (20 fr.)..............9	.	62	.
Cesarski cekini .... .	5	.	69	„
Nemških mark 100 .. .	=i9	.	25	.