i'fctročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta é dia, četrt leta 20 din, mesečno 7 dia jforen Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inseguii ali oznanila se zaračunajo po dogovoru | pri večkratnem inseriranju primeren popust iSpravnišivo sprejema naročnino, inserate in reklamacije,
Ol. štev.
Maribor, dne SO. màja 1924.
Poštnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure, Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
Imetnik XVI.
Pašičeva pot v parlament.
Danes se je zopet sestala narodna skupščina. Česar sta se tako bala Pašič in Pribičevič in čemur bi se bila tako rada odtegnila, temu sta se morala na višje povelje podvreči: morala sta v parlament.
Pašič-Pribičevičev blok se boji parlamenta ko vrag križa. Povse naravno: blok nasilja mrzi parlament, kojega temelji so ustavnost in zakonitost, blok korupcije beži pred narodnim zastopništvom v strahu, da bi narod po svojih zastopnikih razkril in razgnal korupcionistič-no družbo, ki je sedaj na vladi.
Ta mržnja proti parlamentu in ta bojazen pred njim sta narekovali one obsojevalne besede, s katerimi radikalsko in samostojno-demokratsko časopisje skoro že dva mesca grdi in psuje narodno skupščino ter ji odreka ne samo sposobnost, marveč tudi pravico do življenja.
In kljub vsemu temu sta Pašič in Pribičevič morala v Kanoso: morala sta v parlament ter se pokoriti parlamentarnemu principu.
Kako težka je bila Pašičeva pot v narodno skupščino, je izdal v svojem govoru na seji radikalskega kluba dne 22. maja. Naglasil je namreč, da je-situacija jako težka in ozbiljna, ker se vlada danes nahaja v manjšini; potrebno je na neki način osigurati obstanek te vlade, ne da bi se pri tem kršili parlamentarni principi.
Vidite ga, starega lisjaka, kako svetohlinsko obrača oči proti parlamentu, češ, da se parlamentarni principi ne sinejo kršiti! Kdo pa jih je bolj kršil nego on in njegova vlada? Dolžnost parlamenta je, da takoj verificira mandate od naroda izvoljenih zastopnikov, ko se ti pojavijo v skupščini ter izročijo svoje poslaniške poverilnice. Pašič pa je parlamentarni zakon brezstidno pogazi!. Hrvatski poslanci morajo že dva mesca čakati na verifikacijo, mesto da bi takoj začeli izvrševati svoje pravo in svojo dolžnost, ki jim jo je poveril narod.
Parlamentarni princip zahteva, da vlada, ki nima za sebe večine v parlamentu, ne sme niti eden dan ostali ua upravi države. Pašič priznava, da je njegova vlada v manjšini, da torej krši parlamentarni princip, ako še dalje ostane na vlasti. Kljub temu pa izjavlja Pašič, da se mora osigurati obstanek te njegove vlade.
Pašič je torej grešnik, ki ne pozna pravega kesa in ki se tudi nikdar poboljšati ne more. On bo ostal to, kar je bil: balkanski državnik, ki mu je glavni motiv vsega delovanja in politiziranja njegov lastni blagor in ki v tem stremljenju brezstidno krši vse parlamentarne in moralne principe. Ako je torej danes moral iti v parlamentarno Kanoso, ni verovati v njegovo spreobrnjenje.
In v istini Pašič svoje politične protivnike v parlamentu po svoji stari navadi olcrivlja protidržavnosti. V svojem govoru v radikalskem klubu v četrtek je rekel
io-le: »Današnji položaj se zrcali v dveh frontah. V prvi so oni, ki hočejo ohraniti obstoječo enotno državo, a drugi, ki so proti tej državi. Mi želimo koncentracijo t vsemi skupinami, ki priznavajo Vidovdansko ustavo in ki ljubijo to državo.« Pašičeva vlada je torej državna fronta, vsi njegovi politični protivniki pa tvorijo proti-državno fronto. In kako bi se naj tej protidržavni fronti dala vlada v roke, četudi to zahteva parlamentarni princip?!
Pdšič bo torej nadaljeval svoje delo v zapostavljanju parlamenta in osiguranju svoje vlade. V to svrho se trudi, da bi skrpucal pred verifikacijo hrvatskih poslanskih mandatov nekako večino za prvo potrebo. Tako ibi se vsaj na videz ohranilo parlamentarno načelo. Kot pretveza bi naj služil invalidski zakon, kateremu prav nobena stranka ne more nasprotovati. Podal se je posebno na lov za nemškimi in turškimi poslanci. V radikalskem klubu je izdal geslo o koncentraciji z vsemi skupinami, ki priznavajo vidovdansko ustavo in ki ljubijo to državo. Ali mar turški poslanci s Dženanzijo ali •Ferad-begom na čelu bolj ljubijo državo, kakor Davi-dovič s svojimi demokrati in slovenski in hrvatski poslanci? Na seji džemieta v Skoplju 21. maja je bila sprejeta ta-le resolucija: »Džemiet kot skupina narodnih manjšin se ne vmešava v nobeno vprašanje, katero se tiče notranje ureditve države, ker nacionalne manjšine nimajo za to pravice.« Turški poslanci so torej desinteresirani v vprašanju o ureditvi države, o centralizmu in avtonomizmu. Pašič pa jih prišteva med pobornike za vidovdansko ustavo in ljubitelje države.
Nam niti ne pride na misel, da bi protestirali zoper Pašičevo pogrdo opozicionalnega bloka kot protidržavne fronte. V svojih mlajših letih je Pašič hujskal Bolgare zoper svojo domačo srbsko državo, ki ni bila urejena in upravljana po Pašičevi volji. To je bil v istini protidr-žaven akt, ki je svojega storilca za vedno diskvalificiral (onesposobil) za sodbo o državnosti, odnosno protidržav nosti. To, za čemer gre opozicionalni blok, je eminentno v korist države in vseh njenih državljanov: osvoboditi državo nasilnikov in korupcionistov ter jo urediti na pravem, trajnem temelju.
Ta velika borba se vrši že dolgo časa. Zadnjo dobo se je krog teh ne protidržavnih borcev, kakor jih denuncira in psuje Pašič, marveč istinsko državotvornih elementov pomnožil tako, da tvori jo večino v parlamentu. In ti borci so v svojem proglasu na ljudstvo izjavili, da bodo do skrajnosti branili to, kar želijo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, namreč ustavnost in parlamenfar-nost. Strnili bodo svoje moči, da državi dajo definitivno organizacijo ter uredijo njeno upravo. Kar se dostaje ureditve države, priznavajo in sprejemajo samo lakšno ureditev, ki ljudstvu zagotavlja svobodo ter mu jamči pravo do samoodločbe o lastni usodi.
Princip o samoodločbi narodov je bil tisti princip, ki je za časa svetovne vojne usužnjene slovanske narode privedel do osvoboditve in ustanovitve lastnih držav. Pravo o samoodločbi ljudstva je tudi tisti princip, ki je edini sposoben, da uredi našo državo ter ji da krepko in trajno podlago.
Dvojna fronta v našem parlamentu se torej ne da opredeliti po kriteriju (sodilu) državnosti ali protidržav nosti, marveč se samo da karakterizirati s tega-le vidika: ali za pravo o samoodločitvi ljudstva, ali proti temu pravu. Končno pa bo zmagala tista fronta, ki vodi borbo pod zastavo prava o samoodločbi ljudstva.
Politični položaj.
Pašič-Pribičevičeva vlada pred parlamentom. Radikali so dolgo časa širili vesti, da bo seja parlamenta dne 1. ali pa celo 3. junija. Računali so pri tem, da se bodo opozicionalni poslanci razgubili in da bo vladi na vsak način ostala večina, če se skupščinska seja skliče nepričakovano. Opozicija je takoj spoznala vladne nakane in ima svoje poslance zbrane za sejo, ki je sklicana za danes. Ta seja bo določila dnevni red za prihod njdč. Mogoče opozicija že danes naskoči vlado, gotovo je pa to, da sta Pašič in Pribičevič doživela poraz in prišla v veliko zadrego, ker morata dati na dnevni red tudi verifikacijo hrvatskih mandatov, kar je vladi naložila krona. To se pravi, da mora vlada sedaj nekaj storiti, o čemur je od 11. aprila govorila, da ne bo potrebno, ker itak gre na volitve. Sedaj stojimo pred ponovnim reševanjem krize in do pravilne rešitve mora priti po verifikaciji mandatov HRSS, ko ne bo več dvoma, kje je večina. Če se ostane pri parlamentarnih načelih, je že danes jasno, kakšna mora biti rešitev in odločitev. Proti izigravanju ustave, parlamentarnih načel in proti zaničevanju ter teptanju suverenitete ljudstva pa bo narod nastopil. Kdorkoli se je še dosedaj v zgodovini zoperstavil ljudstvu, ta je vedno propadel, ker je ljudska volja najmočnejša in tudi poslednji sodnik.
Seja radikalnega kluba. V petek je 34 radikalskih po slancev zahtevalo od Pašiča, da se mora takoj sklicati seja kluba, ki še nobenkrat ni bil vprašan za mnenje. Pašič se je tej zahtevi moral udati in je na seji razlagal, kako je dobil zopet mandat za sestavo vlade. Glede zahtevke vladne rekonstrukcije je izjavil, da se še ne ve, kak položaj bo nastal tekom tega tedna in da radi tega nima smisla spreminjati vladnih mest za ta kratek čas. Pašiča je vneto podpiral tudi bivši minister Laziča Markovič, proti vodstvu vladne politike je pa zopet nastopal poslanec Rankovič. Pašič 'se je v svojem govoru dotaknil tudi znanih očitanj Davidovičevega pisma. V podrobnosti se ni spuščal ter je samo rekel, da bodo odgovor na vse to njegovi spomini, katere spiše, če mu Bog da še dovolj časa in življenja. V splošnem je bila cela seja samo odlaganje na pozneje in na negotovo.
Konferenca Male antante. Glede naslednje konference Male antante, ki bi se po dogovorih morala sestali v Pragi, pišejo češki listi, da bo na njej sodeloval sam rumunski vladni predsednik Bratianu. »Prager Tagblatt« še posebej naglaša, da bo la konferenca Male antante razčistila še posamezne nesporazume v Češki in v Jugoslaviji, ki so nastali vsled rumu n sko- ruskega spora.
-Miril, mn n r n ■■	I**-.* W«
Po svetu.
Italijanski pi'estolni govor. V soboto, na dan devete obletnice italijanskega vstopa v vojno, je bil s prestolnim. govorom slovesno otvorjen novoizvoljeni italijanski parlament. Poslanci so najprej prisegli na ustavo, potem pa je kralj prebral prestolni govor, s katerim najpoprej povdarja uspeh aneksije Reke ter izreka priznanje vojaštvu in fašistovski milici, kakor tudi vsemu narodu. V zunanjem političnem delu se naglaša, da hoče ostati Italija tudi v bodoče miroljubna, bo pa pri tem čuvala svoj ugled in svoje koristi. Reparacijsko vprašanje je pa življenjskega pomena tudi za Italijo, goji sé pa nada, da bo dosežen na podlagi strokovnjaških predlogov zadovoljiv sporazum. Glede pogodbe z Jugoslavijo, pravi prestolni govor: Pogodbe bodo1 omogočile z našimi sesedi aktivno
in prijateljsko sodelovanje, čegar dobrodelne učinke bo občutila vsa podonavska in balkanska Evropa. Fašistovski listi so s prestolnim govorom zelo zadovoljni, demokratska opozicija pa graja zlasti kraljevo priznanje fašistovski milici.
Sestanek v, Milanu. Sestanek Mussolinija z belgijskimi ministri v Milanu na Laškem se lahko smatra kot delo za obnovo antante. Mussolini je za sedaj dal samo dve splošni direktivi za svojo vlogo v zavezniški politiki in sicer sprejem strokovnjaških predlogov kot temelj za rešitev reparacijskega vprašanja in pa združitev mecLzavezhiških dolgov s tem vprašanjem. Prvo je koncesija Macdonaldovemu stališču in najbrž tudi,stališču bodoče francoske vlade, drugo je pa koncesija zahtevam vseh francoskih strank in vlad. Mussolini je začel svojo vlogo kol posredovalec zelo oprezno ter je na obeh straneh pustil dovolj prostora za koncesije.
Pogajanja za nemško vlado. Za sestavo nove vlade se z vedno manjšimi uspehi pogajajo stranke dosedanje nemške vlade ali sredine z nacionalisti. Največ težave dela različno naziranje glede odškodninskega vprašanja in predlogov strokovnjakov. Nacionalistične zahteve so take, da mečno nasprotujejo programu centruma, ki zavzema prvo mesto med strankami sredine. Tudi socialisti so ostro nastopili prod kompromisu z nacionalisti ter zagrozili z najostreqšo opozicijo proti vladi, v kateri bi bili tudi socialisti. Najbrž se 'bo novemu nemškemu parla-t mentu predstavila stara vlada, katero bodo tudi socialisti podpirali.
Ogrski fašisti. V ogrskem parlamentu je neki poslanec opozicije ogorčeno protestiral, da so glavni krivci ezongradskega atentata na svobodi, dočim se glavne priče proli njim niti na ulico ne upajo pred terorjem fašistov, ki uživa vso toleranco ali pa celo podporo vlade in oblasti. Kakor znano, so v Czongradu fašisti z bombami razgnali neko judovsko zabavo in ko so bili povzročitelji tega nasilja in krvoprelitja že davno znani, se nikakor ni moglo priti do sodnijske razprave. Nekatere so sicer aretirali, potem pa zopet spuščali, in sedaj, ko se misli, da je cela stvar že več ali manj pozabljena, so pa vsi svobodni. Mogoče je do tega doprineslo tudi to, da je eden od glavnih atentatorjev zagrozil, na razpravi povedati, kako se je tudi sin ministrskega predsednika udeleževal raznih nasilnih činov.
Rusija in vprašanje Besarabije. Ruski zastopnik Ra kovski v Londonu je izjavil novinarjem, da misli Rusija kmalu spraviti vprašanje Besarabije pred mednarodni forum, ker je to vprašanje mednarodnega značaja in ne more biti rešeno med samo Rusijo in Rumu-nijo. Ruska vlada že tudi v naprej naznanja, da ne bo pristala na kako teritorijalno rešitev, ki bi jo brez njenega sodelovanja izvedel kak internacionalni forum ali Zveza narodov. Ruska vlada smatra, da je še vedno v polni veljavi slovesna obljuba zaveznikov v spomenici italijanskega zastopnika v Bukarešti. Ta spomenica je bila leta 1918 poslana vladi v Moskvo in v njej izjav-* ljajo zavezniške vlade, da je okupacija Besarabije za-* časna in samo vojaškega in ne političnega značaja. Potem je bil sklenjen sporazum med Rusijo in Rumu-nijo, po katerem bi morala Rumunija odpoklicati svojo vojsko iz Besarabije. Rumunija je pa svojo obljubo poteptala. Ruska vlada zahteva sedaj glasovanje, da se prebivalci Besarabije lahko popolnoma svobodno izjavijo. Če bi plebiscit izpadel v korist Rumunije, bi se mu Rusija pokorila.
Avtonomija Nemcev v Rusiji. Vseukrajinski sovjetski izvrševalni odbor je sklenil, da z ozirom na kulturne in gospodarske interese narodnih manjšin dobijo Nemci v južni Ukrajini v onih pokrajinah, kjer so kom paktno naseljeni, svojo avtonomijo. Podrobnosti tega sklepa bodo dane nemškemu prebivalstvu v južni Ukra j ini na glasovanje in določitev.
Zelena internacionala. Češka agrarna stranka si že dolgo časa prizadeva, da bi iz Prage organizirala kmetsko ali zeleno internacionalo ter jo raztegnila v prvi vrsti črez slovanske države. V naj ožjih stikih so bili češki agrarci z bolgarskimi zemljoradniku Pokojni Stambolijski je bil v Pragi zelo čislana oseba in ravno tako tudi njegov ubiti tovariš Rajko Daskalov. Lahko se reče, da je v Pragi nastala ideja jugoslovanske federacije, katero je pokojni Stambolijski imel v svojem programu. Ko je v Bolgariji zmagala gosposka reakcija, je propadel tudi prvi temelj slovanske zelene internacionale. Zveze med češkimi in bolgarskimi zemljoradniki so ostali v toliko, da listi češke agrarne stranke še danes ostro obsojajo Cankov režim v Bolgariji in da se na praškem terenu odgaja mlada bolgarska zemljorad-niška generacija. Kakor z bolgarskim, tako so češki agrarci vzdržavali zveze tudi s srbskim zemljoradništ-vom. Prejšnji vodja srbskih zemljoradnikov Avramo-vič je prihajal često v Prago. Avramoviča so imeli v Pragi za rftkakega agrarnega marksista, Avramovič je pa zopet imel s Čehi težave, ker so preveč dajali na Pa-šičev režim in niso razumeli položaja zemljoradnikov j in delovnega ljudstva sploh v državi SHS. Tudi o Ra-I diru so imeli po beograjsko prikrojene pojme in Avrà-
movič se je dosti trudil, da Čehom pravilno oriše razne pojave v Jugoslaviji. Z ruskimi zemljoradniki se dolgo časa sploh ni iskala nobena zveza, ker so češki agrarci tudi sodelovali v protisovjetski kampanji. Danes je v tem pogledu nekoliko bolje in je tudi češka agrarna stranka za pravno priznanje zveze ruskih sovjetskih republik ter je celo organizirala kolonizacijo čeških poljedelcev na Kavkazu po ruski ponudbi. Ž mednarodnim kmetskim svetom v Moskvi pa češki agrarci ne mislijo stopiti v stike, ker bi radi imeli pred vsem raztegnjeno zeleno internacionalo na najbližje slovanske države ter zavračajo svetovno internacionalo. Najslabše so zveze s poljskimi zemljoradniki in sicer radi lega, ker odnošaji med češko in poljsko državo niso ravno najboljši. Praški biro zelene internacionale torej nima Rusov, Ukrajincev in Hrvatov, ni končno dogovorjen s Poljaki in ima torej samo zemljoradnike Bolgarije, ki pa kakor stranka ne morejo delovati pod sedanjim vladnim terorjem N' Moskvi pa obstoja odbor kmetske internacionale, ki ima članstvo v mnogih držav Evrope, pa tudi iz Azije in Amerike. Zadnji kongres kmetske internacionale je bil lansko jesen in poročila ter sklepi tega kongresa so že razširjeni v vseh svetovnih in še mnogih drugih jezikih.
Režimska policija.
Propadanje javne varnosti po državi in posebno še v Beogradu na eni strani, na drugi strani pa razna policijska nasilstva, daje nekaterim beograjskim listom priliko za zanimivo razmotrivanje o policiji in o režimu. Tako pravi beograjska »Pravda«, da ima policijska oblast v vsaki državi svoj poseben značaj in svoje posebno obiležje, ki prihaja od lega, ker je policijska oblast po svojem izvoru tudi politična oblast. Ker zasleduje policijska oblast dnevne dogodke, ter stoji neposredno v dotiki z narodnimi masami, je ona tudi temelj režima. Na ta način se lahko po policijskem režimu vsake države dobro oceni tudi kakovost notranje politike njene vlade.
Ge bi notranjo politiko Pašičeve vlade ocenili po policijskem režimu in kakovosti policijskega osobja, hi morali priti do najslabših zaključkov. Vse to, kar zadnji čas dan za dnevom iz policijskih krogov prihaja na dan. ne dela prvovrstne senzacije in prvovrstnih škandalov samo radi tega, ker se je naša javnost že preveč navadila na tako postopanje. Naš narod se je polagoma že navadil, da gleda v policiji neko sovražno oblast, ki je vneto služila že vsem mogočim protinarodnim oblastnikom in ki v državi ni več za to, da varuje državljansko svobodo in imovino, ampak zato, da narod potlači, razžene, zapira ali pa celo prebatini vse one, ki imajo toliko nesrečne smelosti, da se obračajo proti prvakom.
Radikalski režim ne pozna važne in visoke naloge policije in je iz nje napravil nasilno orodje ministra notranjih zadev. Režim je napravil iz policijskih organov poslušne in slepe kreature s hajduškimi navadami. V tem pravcu se dalje sploh ni moglo iti. Od ubijanja po zaporih do ubijanja po ulicah odvrne policijske agente in žandarje samo še kak liter vina ali pa rakija ter jih pripravi do tega. da ne uporabljajo najbrutalnejše sile. V policijskih organih se je ukoreninila zavest neodgovornosti in od te popuščajo samo še s podkupovanjem.
Dvoje vrstni slučaji poslednjih dni označujejo našo policijo v službi politične in osebne varnosti. Na eni strani je cela vrsta od policijskih organov razbitih shodov opozicije. Pri eni taki priliki je priredila policija sebi tudi to zadovoljstvo, da je mirno gledala, kako so nahujskani vladni agenti pretepali narodnega poslanca. »Pravda« navaja: Predvojna Azija se je preselila v Jugoslavijo, ker jo je Kemal paša nagnal. Naši politiki v »duhu ustave« so sprejeli zastarele 'turške recepte kot višek vladavine demokracije in zakona ter jih po svoje tudi izvajajo. Danes se politiku in državljanu, ki stori težki greh, da javno obsoja Pašiča, pred očmi policije lahko vse zgodi. Mogoče bodo današnji policijski heroji Še iznesli zakone, po katerih se lahko shode razganja, poslance pa pretepa. Na drugi strani vodi pa naša policija pravo inkvizicijo in sama sodi po »kratkem postopanju.« Bikovka, batina, peščene vrečice in odžak (dimnik) so sedaj preiskovalne metode, ki dajejo naši policiji že svetovni glas. Med tujci že dolgo časa vlada prepričanje, da se v Jugoslaviji radi kake napake v potnem listu človeku lahko vse mogoče pripeti. Mesce in mesce lahko sedi v zaporu, izgubi pa lahko tudi glavo. »Omrk-neš, a ne osvaneš« — izgineš in se ne prikažeš — govorijo pijani detektivi po kavarnah in delajo značilno kretnjo z roko. Uboj Ljubice Ljubičevič, mučenje raznih drugih jetnikov, zadnji izgredi v beograjskih zaporih in še marsikaj drugega je privedlo tako daleč, da po Beogradu že vsak, ki je klican na policijo, v smrtnem strahu vpije, ko vidi, da ga vodijo v policijski zapor. Zelo značilno je to vpitje pred poslopjem, kjer je ustoličena služba javne varnosti.
Mnogi slučaji dokazujejo, da je pri nas uveden režim nasilja, ki nam dela veliko sramoto. Vsega tega pa niso krivi samo nižji policijski organi, ki se udejstvujejo s silo svojih pesti, ampak za sistem mora odgovarjati šef sistema — minister notranjih zadev in cela Pa-šičeva vlada.
MARIBOR, Korošica, c. 19,
Dnevne novice.
Afera od 20 milijonov dinarjev. Beograjski list »Smotra«, glasilo radikalskega levičarja Rankoviča, razkriva, kako so si neki vladni ljudje na lahek način in v veliko škodo države in njenih najrevnejših državljanov prislužili 20 milijonov dinarjev. Ministrstvo pravde in socialne politike predaje posestvo grofa Ka-radjonija neki družbi, ki je to posestvo kupila in hoče sedaj iz njega izgnati otroke vojnih žrtev, ki so tam nastanjeni v nekem zavodu.; Družba, ki prevzema sedaj to posestvo, sestoji iz samih bivših uradnikov, izmed katerih je bil eden župan,'drugi pa višji uradnik ministrstva za socialno politiko. Ti ljudje so si gotovo v službi pridobili toliko denarja, da so lahko pred dvemi leti kupili to posestvo, ki' je vredno danes '2(f milijonov. To posestvo bi moralo pasti pod agrarno reformo in četudi se je že leta 1920 določilo, da se na tem posestvu ustanovi zavod za vojne sirote, se to vendar ni izvršilo in so odgovorni činitelji na vladi mirno gledali, kako si je posestvo kupila po zelo nizki ceni privatna špekulantska družba. Družba ima tajne pomočnike v ministrstvih in tako stojimo danes pred škandalom, da bodo vojne sirote brez zavetja, država oškodovana, umazani špekulanti pa lastniki velikega posestva in lahko zasluženega dobička od 20 milijonov dinarjev. Svoje razkritje končuje list tako-le: »če ministri nočejo preprečiti te samo pašnosti in ropa in če nimajo srca, da zavarujejo otroke žrtev, ki so padle za domovino, potem moramo apelirati na vodjo vseh vojnikov, ki jih je vodil v vojno, da intervenira.«
Eden od vzrokov naših izgub napram Rumuniji.
Beograjska »Republika« je razkrila nov vzrok, da smo izgubili v Banatu velike in bogate kraje v korist Rumu-nije. Na prostoru med Žomboljem, Srbsko Klarijo in Čemejo, ki smo jih odstopili Rumuniji, je 6000 oralov zemlje last nekega Moczonvja. Če bi ta mesta ostala pod našo državo, bi zapadlo to posestvo pod agrarno reformo. Iver smo pa mi Zombo) j o in drugo odstopili Rumuniji, bo pa Moczonv ostal lastnik tega veleposestva. Naša javnost se je dolgo čudila, zakaj dajemo Ru-nnmom mnogo več, kot pa oni nam, sedaj pa, ko se je zvedelo, kdo je Moczonv, je pa cela stvar precej jasna. Moczonv je namreč višji dvorni lovec rumunske kraljice in zato se je tudi poskrbelo, da uide naši agrarni reformi. List poziva vlado, naj pobije vse te trditve, kar se pa še ni zgodilo.
Konferenca železniških ravnateljev. Koncem proš-lega ledna se je začela v Beogradu prva konferenca železniških ravnateljev v naši državi. Predsednik konference je pomočnik prometnega ministra, konferenco-je pa olvoril sam prometni minister. Na konferenci se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki zadevajo naš železniški promet s posebnim ozirom na to, kako bi se v bodoče preprečile razne nesreče. Mnogo se je razpravljalo tudi o administraciji pri posameznih direkcijah, in končno se je sklenilo, da se bodo lake konference vršile od sedaj naprej vsak mesec. Na konferenci se pa nihče ni spomnil, da je treba v interesu države, prometa ter v duhu kulture in čfovečanstva nekaj prav nujno ukreniti, da se železniško osobje od uradnika pa do zadnjega delavca reši iz neznosne bede.
Redukcija v ljubljanskem vojaškem! arzenalu. Pred nekaj dnevi je uprava vojaškega arzenala v Ljubljani vrgla na cesto radi »nema pare« nad sto delavcev. Pri odpustitvi se ni prav nič oziralo na oženjene delavce z veliko družino. Delavstvo se je enostavno vrglo na cesto in prizadeti so zlasti ključavničarji, od katerih so od 70 samo 4 še ostali v službi. Reducirani so seveda tudi še dru5gi profesionisti in od vsake stroke so ostali v službi samo še po 4 delavci. Odpustilo se jih je kar čez noč in brez vsake odpravnine. Tako postopanje od strani vlade je nekaj nezaslišanega ob vedno večji brezposelnosti. Čudno je pa to, da vojno ministrstvo za delavstv o v arzenalu nima denarja, ko se v Beogradu vendar pripravlja zgradba generalštabne palače in ko se za razno drugo na ime vojske najdejo vedno ogromni krediti.
Polovična vožnja na železnicah za posetnike okritja Malgajevega spomenika. G. minister saobraćaja je dovolil vsem članom narodnih društev, ki poseli jo proslavo odkritja Malgajevega spomenika dne 29. maja 1924 v Guštanju, polovično vožnjo na železnicah. Posetniki proslave naj kupijo na postaji, kjer vstopijo, cel vozni listek v Guštanj. Ta vozni listek se mora obdržati in jim velja za povratek, ako se izkažejo s potrdilom glavnega odbora za odkritje Malgajevega spomenika, v Guštanju, da so proslavi prisostvovali. Polovična vožnja za čas od 25. maja do 2. junija t, 1.
. Smrt usmiljenke. V sredo, dne 21. t. m., je v glavni hiši usmiljenih sester v Ljubljani umrla usmiljenka č. s. Lukrecija Peršuh. Shozi 29 let je žrtvovala svojo ljubezen in skrb drugim, večino teh let blaznim revežem v umobolnici Feldhof pri Gradcu. V starosti 55 let je odšla po zasluženo plačilo. Bila je sestra slovenjgraškega živino-zdravnika g. Antena Peršuha in teta bogoslovca č. g. Ivo Peršuha.
Nova razprava v procesu Varga. Vrhovno sodišče v Novem Sadu je zavrnilo razsodbo apelacijskega sodišča, ki je v znanem procesu proti špijonu Vargi in»lo-varišem izreklo oproštilno razsodbo. Varga je bil v prvem procesu obsojen na 10 let ječe, višja instanca pa ga je spoznala za nedolžnega ter je bil po poldrugolet-nem zaporu izpuščen. Sedaj se bo vršila vsled odloka vrhovnega sodišča ponovna razprava.
Brezžična brzojavna postaja pri Beogradu. Minuli petek je bilo dovršena največja radiopostaja v naši državi v Rakovici pri Beogradu. Postajo je zgradilo neko francosko društvo, 12 procentov čistega dobička pa pripada naši državi. Ravnotako preide postaja črez
30 let v last države. Postaja je v prvi vrsti namenjena privatnim potrebam. Sprejema privatne brzojave ter jih tudi oddaja, za vse kraje zemlje. Takse za brezžične brzojave so enake kot za navadne brzojavke.
Hidrotehnični odsek v Cetinju. V Črnigori je veliko pomanjkanje pitne vode in radi lega je prebivalstvo primorano, da zbira pitno vodo v posebnih cisternah, da jo ima pripravljeno za slučaj suše. Da se temu odpo-more, bo te dni otvorjen hidrotehnični ocfèek s središčem v Cetinju. S tem se bo dosegla dvojna korist: najprej ho ta odsek začel s pridobivanjem pitne vode in drugič se bo začelo delati na izsuševanju močvirnatih delov pokrajine ter jih na ta način vrniti umnemu gospodarstvu.
Trčenje vlakov. Na progi Negotin—Prahovo se je zgodila težka železniška nesreča. Osebni vlak iz Nego-tina je trčil ob tovorni vlak, prihajajoč iz Prahova. Ubit je bil en potnik, ranjenih pa je veliko število.
Javna deklama š samomorom. V dalmatinskem selu. Igrane živita dva zaljubljenca: Roža Taljančič in Ciril Lulič. Starši Rože so gledali to ljubezen po strani, jej začeli braniti nevarno ljubimkanje in sploh so- na njo, pazili v zadnjem času zelo strogo. Radi te nenaklomjeno-! sti napram mladostni ljubezni sta sklenila zaljubljenca, da I pojdeta prostovoljno v smrt. Hotela pa sta tudi, da mora zvedeti javnost, zakaj sta si prerezala sama mladostno nit življenja. Napisala sta javen plakat, v katerem sta razložila znancem in sosedom vzrok samomora in končno še pristavila: Ko boste prečkali ta oglas, naju že davno ne bo več med živimi. Ta oglas, ki je bil prilepljen na steno, je prečkal seljak iz vasi, zbral je hitro še več drugih pametnih možakarjev in začeli so iskati nesrečna zaljubljenca. Našli so jo kmalu v nezavesti skupno v čolnu. Popila sta nekaj lizola, a premalo za smrt in je veliko upanja, da bosta popolnoma okrevala in po preprečeni žaloigri nadaljevala ljubav.
Pogon za velikim županom. Kakor znano, je bila pred nekoliko dnevi v Podonavju velika poplava, ki je napravila mnogo škode. V teh dneh je bil vukovarsKi župan iz Beograda lelegrafičnim polom pozvan, da mora takoj v prestolico. Ravno ta dan, ko je dospel brzojav v Vukovar, se je mudil g. veliki župan nekje v poplavljenih krajih. Potom telefona in brzojava *o začeii vukovarski uradniki pogon za velikim županom, da tu ga našli in dirigirali v Beograd. Po raznih vaseh so se podili za g. županom kurirji, a g. župana ni bilo nikjer. Slednjič so ga vendarle iztaknili v neki prav zakotni ter neznatni krčmi, kjer je veselo in piirno srkal rujno vince, .ne meneč se za poplavljeno Posavino, še manj pa za Beograd.
Težka nesreča vsled narastlega potoka. Dne 17. t.
m. se je utrgal oblak nad mestecem Pakrac v Slavoniji. Vsled silnega naliva je rečica Pakra, ki teče skozi mesto, komaj v četrt ure narastla za 5 m nad normalno gladino. V hipu je bilo celo mestece preplavljeno. N a mostu, ki veže oba brega reke, se je zbralo kakih 15 oseb, večinoma šolarjev, ki so iz radovednosti opazovali povodenj. Naenkrat pa je narastla voda most dvignila in ga zdrobila. Vse osebe so se znašli hipoma v več metrov globoki drveči reki. Nastal je strahovit krik na pomoč, posamezni ponesrečenci so se oprijemali đesćk in tramov od razbitega mosta m par osebam se je posrečilo srečno priplavati do brega. Ostali, večinoma deca, so v kalni vodi utonili, ker jim ni bilo mogoče priskočiti' na pomoč. Po je čez nekaj ur voda zopet padla, so nesrečni roditelji utopljenih otrok začeli iskati žrtve. Pomagala jim je požarna hramba in orožništvo. Dosedaj so našli že večino utopljencev, katere je voda pustila v grmovju ob bregu. Poleg le nesreče je poplava napravila ogromno škodo, ker je uničila ob vodi ležeče polje ter odnesla vse mostove.
s> Izlet k Plitvičkim jezerom priredi Hrv. planinsko društvo, podružnica »Sljeme«, za binkoštne praznike dne S. in 9. junija. Vsled ugodne železnišk zveze bo izletnikom omogočeno prebiti oba dni pri jezerih, trenirani turisti pa poležejo na Golu Plešivicu (1649 m). S tem izletom je spojena slavnost 501etnice HPD. Natančnejši podatki sledijo. Ker bodo preskrbeli bratje Hrvati ' polovično vožnjo, je potrebno, da se vsi, ki se hočejo u-deležiti tega izleta> javijo pri Odseku amalerfotografov SPD v Mariboru, Krekova 5, in to dnevno od 19. dò
20.	ure.
Koča na Urški gori bo olvorjena že 26. t. m., a od
31.	t. m. bo stalno oskrbovana. Inventar in drugo se bo temeljito popravil in pomnožil tako, da ho bivanje v koči jako udobno.
Odsek jamaterfotografov SPD izleti v soboto, 31. t. m., k otvoritvi koče na Urški gori ter vabi vse prijatelje in člane, da se priključijo. Obenem prosi, da se vsi udeleženci javijo, in to dnevno od 19. do 20. ure, v Mariboru, Krekova 5.
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	292 9—I
t
Pravo
Schicht- ovö
z znamko »Jelen«
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah. Pravo samo z imenom »Schicht« in znamko Jelen«!
milo
DRUŠTO KATEHETOV ZA LAV. ŠKOFIJO.
Število elanov že 224. Iz dekanij Maribor levi in desni breg, Celje, Ljutomer, Ptuj, Rogatec, Šaleška dolina in Šmarje še nimamo prijav. Na zadnji sestanek je prišlo nad 30 katehetov, nekateri iz zelo oddaljenih župnij. Referat g. prof. Vrežeta je bil poučen, zanimiv ter nam je podal marsikatero porabno misel za usposobi jenje' in delo kateheta v metodičnem oziru. Važnost in težave katehetskega pouka in vzgoje, potreba temeljite, vsestranske, kolikor mogoče praktične priprave že v bogoslovnici, nadaljevanje strokovne samo-izobrazbe posebno s pomočjo katehetskih društev, metodično pravilno postopanje pri pouku, razne učne in vzgojne metode, važnost nazornosti pri verouku, sredstva za to, snov, ki jo mora katehet posebno skrbno, metodično pravilno obravnavati, kakor molitev, prisostvovanje službi božji, prejem sv. zakramentov, praktično udejstvovanje verskega življenja med šolsko mladino, so nekatere giavne misli in referati, ki bi se naj na katehetskih sestankih večkrat z metodičnega stališča obravnavale.
Posebno je povdarjal g. referent, da so hospitacije, praktični nastopi pod vodstvom izkušenih katehetov metodično izobraževalni pripomočki, ki hi se morali bolj upoštevati in uporabljati. Bogoslovcem že bi se naj nudila večkrat priložnost, da prisostvujejo katehetskemu pouku v tej ali oni šoli, hospitacije, kakor so bile za nje urejene pred leti, bi se naj zopet uvedle, katehetsko društvo bi naj aranžiralo pri svojih sestankih sem-patje hospitacije, praktične nastope v šoli, isto bi lahko priredili tudi katehelje po dekanijah in župnijah med seboj. Take hospitacije, prej dobro pripravljene in potem v medsebojnem razgovoru razmotrivane, bi veliko pripomogle, da postane katehetsko delo enotno ter v metodičnem oziru kolikor mogoče dovršeno, prihranile hi pa tudi marsikateremu katehetu dolgotrajno, truda-polno iskanje pravih polov in načinov pri katehizira-nju, kakor je to dobro povarjal na sestanku g. župnik F. Pšunder. V razgovoru, ki je sledil referatu, se je omdtijalo vprašanje o nadzornikih verouka, o izkušnjah v cerkvi in šoli, polagala bi se naj pri njih večja važnost na versko-inoralne vzgojne uspehe, kakor na samo reprodukcijo na pamet priučeni snovi. Delo kateheta hi se naj presojalo bolj iz vzgojnega stališča. Govorilo se je dalje ó razmerju in vzajemnem delovanju z •učiteljstvom, o potrebi novega učnega načrta, učbenikov, posebno katekizma. O knjigi »Nauk za prvence«, dr. Pečjak, se je razvila daljša debata, ki je pokazala potreba posebnega referata o tej knjigi, ker so mnenja zelo deljena. Pretirano kaznovanje učencev, posebno telesno, vzgojni vpliv katehetske osebnosti in več drugih vprašanj, ki jih bo treba v bodočih sestankih raz-moirivati podrobneje, vsako posebej, se je spravilo v razgovor. Na sestanku se je dalje sklenilo, da ho katehetsko zborovanje v drugi polovici julija. Dan in program se bo objavil v začetku junija. Dekanijski pododbori naj že sedaj določijo vsaj po enega delegata, sestavijo različne predloge in popravljajo kolikor mogoče lepo udeležbo iz svojih dekanij.
Glede redukcije nekaterih katehetov in glede krivične uvrstitve pri zadnji prevedbi, ki kaže zapostavljanje bogoslovnih semenišč od strani državne naučne uprave, se sklene sporazumno z ljubljanskim društvom katehetov, pridobili vsa katehetska društva v Jugoslaviji za enotno akcijo in naprositi škofijstva, da se zavzamejo odločno za bogoslovja in za gmotne zadeve katehetov.
G. katehet A. Rezman poroča o finančnem stanju društva, ki je dobro, predlaga, da se raztegne društveno delo tudi na Prekmurje in naše dele Hrvatske in da nastopi katehetsko društvo proti širjenju in javnemu na-lepljanju demoralizujočih publikacij.
Tako je nudilo društvo katehetov za lav. škofijo na svojem zadnjem sestanku lepo, razveseljivo sliko ter pokazalo, da je veliko zmisla, zanimanja in dobre volje za delo katehetskega društva, da bo Reba to delo le še nekoliko bolj podrobno, inicijativno in smotreno urediti, pa bomo imeli dobro urejeno in delujočo katehetsko društvo.
Odbor se bo trudil storiti svojo dolžnost, prosi pa, da se ga krepko s sodelovanjem podpira, o delovanju zunaj večkrat poroča in med člani goji ono stanovsko zavest in kolegialnost, ki je predpogoj za skupno uspešno delo. .	'/
Tajništvo DK.
Štajerske novice.
Grozna vremenska katastrofa. Od Sv. Križa pri Mariboru poročajo: V sredo, dne 21. maja, je zadela naše kraje strašna vremenska katastrofa. Sem od lučanske strani so se pripodili ob šestih zvečer gromeči oblaki, ki so v silnem viharju razlili in razsipali vso svojo mokro in ledeno vsebino na naše kulture. Nekaterim posestnikom je uničeno poleg ozimine, vinogradov in vrtov še vse sadno drevje. Ledeni kosi v premeru 4—5 cm so odbijali precej močne lanske vejice, kaj šele letošnje nežne mladike. Zimsko rž so že nekateri pokosili, pšenice še zna biti vsaj za seme. Prav pametno so storm tisti, ki so takoj začeli škropiti prizadete vinograde. Grozna ploha je odnesla v strmih ieg'ah na stotine centov rodne zemlje na nižje ležeče travnike — škoda, ki se ho dala težko popraviti. Ako se ho zahteval od prizadetih posestnikov letos še kak davek, ho to vnehovpijoči greh in znalo: hi se zgoditi, da hi v tem slučaju celo našim mirnim ljudem kri zavrela. Vse smo zgubili: svoje pravice, svoje šole, svoj denar, ki nam ga je izvlekel Pašič, zdaj nam je še pa toča vzela kruh in vino. Zdaj naj pošlje davčni urad svo-
je eksekutorje k nam, da pogledajo grozoto opustošenja! Ne samo davka oproščeni morajo biti prizadeti posestniki, pravično hi bilo, da debe zastonj seme za novo setev, kolikor bi še bila mogoča. Naše želje in prošnje pa seve ne bodo uslišane, dokler nas bo bičal beogradski Pašičev, bič od strani, potem ko nas je uničil ledeni bič od zgoraj^ Dokler nimamo svoje besede v svoji deželi, se ne moremo v stiskah in nadlogah nikamor zatečj. Pašič in tisti, ki vlečejo z njim (salostojni, demokrati), sicer niso krivi to-, če, pa krivi so, da ne bomo dobili nobene podpore in o-lajšave po tako strašni nesreči. Da nas bo prej konec, bo, pač najboljše, če se udarno v svojo usodo: za naše grehe nas biča bič od zgoraj, za našo neumno politiko pa bič iz, Beograda, ki ga vihti g. Pašič. Kaj si naj želi osel druge-, ga, kot lakoto in batine?
Pevski zbor Slov. kat. izobraževalnega društva v Celju priredi v četrtek, dne 29. t. m., ob pol 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma koncert s sledečim sporedom: »Geslo pevske zveze«, mešani zbor, dr. Fr. Kimovec. »V Korotan«, mešani zbor«,, Stanko Pre-
mrl.	»Tožba«, moški in mešani zbor, Emil Adamič. »Ples kralja Matjaža«, mešani zbor, Karl Adamič. »Gor čez jezero«, šesteroglasni zbor, Matjaž Hubad. »Če ti ne boš moj«, mešani zbor, Emil Adamič. »Ne maram za te«, mešani zbor, Emil Adamič. »Ecce dolor«, mešani zbor, Emil Adamič, »Rožmarin«, ženski zbor s spremlj. glasovirja, Fr. Gerbič. »Še ena«, mešani zbor, dr. Anton Schwab. »Oj, Doberdob«, moški zbor, Prelovec. »Mlad junak«, mešani zbor, Emil Adamič. »Lahko noč«, meš. zbor, Al. Mihelčič. — Komaj dve leti obstoječi zbor, ki šteje danes že nad 40 pevcev, si je pod spretnim vodstvom g. Mihelčiča pridobil obče priznanje in bo tudi tokrat nudil poslušalcem umetniški užitek. Prijatelji in ljubitelji lepe slovenske pesmi ste uljudno vabljeni, da se udeležite koncerta!
V ilustracijo »Jutrovih« obrekovalcev. Z ozirom na notico »Jutra« smo zvedeli od kompetentne strani glede zadeve g, dr. Rupnika, odvetnika v Šmarju pri Jelšah, da cela zadeva še ni pravomoćna. Vsekakor je pa značil no, da se dr. Rupnika, ki vsaj doslej še ni bil pristaš SLS, imenuje »klerikalnega odvetnika« ter popolnoma neumestno pristavlja opazko o klerikalnih obrekovalcih, ki se »zvijajo kakor črvički, ako jih trdo prhneš.« Seveda noben odvetnik po naziranju »Jutra« ne sme držati s preprostim ljudstvom, ker je sicer v nevarnosti, da se ga bode takoj označilo kot klerikalnega odvetnika. Menda je bil ravno to povod napada na dr. Rupnika, poštenjaka, ki bode morda ravno radi tega izpregledal ter morda celo »Jutru« na ljubo postal v resnici klerikalni odvetnik. Opazko o nerodnem zagovoru — gospod dr. Rupnik pri razpravi namreč niti navzoč ni bil — prepuščamo »Jutru«, kakor njega bralcem v premišljevanje. Sapienti sat.
Avtomobilsko zvezo dobi, kakor čujemo, Savinjska dolina in sicer baje že s 1. juni jem na progi Rečica na Paki—Mozirje—Ljubno—Gornjigrad, a v seziji Mozirje
—Luče—Solčava. Pozdravljamo to razvseljevio vest ter upamo, da se kmalu potrdi.
Iz Prekmurja.
Birmo va ni« v Prekmurju je bilo v nedeljo, dne 25. maja kenčano s sv. birmo v starodavni Tišini. Velikanske množice ljudstva so bile navzoče pri tej cerkveni slovesnosti ter so z navdušenjem pozdravljale svojega novega slovenskega škofa. Ljudstvo: je po vaseh pričakovalo ob krasnih slavolokih svojega nadpastirja, ga nagovarjalo, izražalo svoje globoko veselje ter mu delalo ovacije. V Tišini ima velike zasluge za cerkveno in narodno: probujo ljudstva že pred mnogimi leti umrli župnik dr. Ivanovi, kateremu je ljudstvo ohranilo hvaležen spomin. Nima pa še dostojnega nagrobnega spomenika. Zato-se je sprožila od škofa dr. Karlina misel, da se slavnemu bojevniku za verske in nadrodne svetinje prekmurskega ljudstva postavi spominska plošča v tišinski cerkvi ter napravi tudi dostojen nagrobni spomenik. Poslanec Klekl je v ta namen pr-vi izročil tišinskemu župniku 2000 din.
Birmancev v Prekmurju je bilo po vseh župnijah zelo veliko, ker že mnogo let tam ni bilo sv. birme in so* mladeniči in dekleta stari do 20 let in še več prejeli zakrament sv. birme. Skupno je bilo birmanih v celem. Prekmurju 12.953. Res visoko število.
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Malgajeva slavnost v Guslanju. Odbor Prosvetne zveze v Mariboru je sklenil, da naj sodelujejo včlanjena društva pri Malgajevi slavnosti v Gušlanju cine 29. t. m. pri odkritju Malgajevega spomenika. Prosvetna zveza sama pošlje svojega zastopnika. Mariboru bližnja društva dobe osebno nakaznice za polovično vožnjo v pisarni Prosvetne zveze v Mariboru, Aleksandrova 6 I (popoldne od 4. do 6. ure), druga društva pa naj se obrnejo za nakaznice naravnost na pripravljalni odbor v Guštanju. Kolikor je možno, naj se udeleže društva slavnosti v obilnem številu!
Poslovne knjige in Poslovnik naj društva, takoj naročijo. Poslovne knjige stanejo s poštnino in priporočeno 79 din. Povdarjamo, da oddajemo le vso garnituro skupaj, ne pa posameznih knjig. Knjige so zelo priročne in lične, ž njimi dobimo pri vseh društvih enotno poslovanje, kar je že sledhji čas. Društva naj knjige na-roče, nakar plačajo znesek po prejemu takoj po čekovi položnici. Poslovnik stane izvod 6 din. in poštnina. Vsako društvo mora imeti najmanj 3 ali 4 izvode. Pošiljamo ga priporočeno s čekovno položnico proti takoj-šnjeinu plačilu. Društvom, ki Poslovnika ne bodo naročila vsaj v bližnjem času, pošljemo Poslovnik-brez na
ročila ,kar bo pa stroške gotovo zvišalo. Zalo prosimo, da naj društva poslovne knjige in Poslovnik naroče ra-t je sama.
Občnega zbora še ni imelo marsikatero društvo. Vsa ta društva prosimo, da skličejo občni zbor čimprej. Občni zbor javite poprej Prosvetni zvezi, ki ji je treba poslati nato natančen prepis zapisnika občnega zbora, treba je, da vsa društva tako ožive in urede svoje delovanje.
Pisarna Prosvetne zveze posluje v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I (nova plača pri frančiškanski cerkvi). Za stranke je začasno odprta samo od pol 4. do 6. ure popoldne vsak delavnik.
Razdelitev društev na prosvetne okraje bo objavljena v 6. številki »Vestnika«, nakar že društva sedaj opozarjamo. Prosvetni okraji morajo biti organizirani vsi najpozneje do letošnjega občnega zboru Prosvetne zveze.
Društvena Travila so društvom stalno na razpolago
pri Prosvetni zvezi v Mariboru. Izvod velja 2 din.
Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru.
JVov žepni vozni red, reif ave n oa ž. iunlfa É&34, je ravnokar izdala tiskarna sv. Cirila v Mariboru in stane komad s poštnino vred 9 Min., brez poštnine 1-So din.
Iz Maribora.
Kolesarska in motorna dirka. Včeraj se je vršila na dirkališču na Teznu od mariborskih športnikov tako težko pričakovana dirka kluba »Edelweis«. Izid je bil za Mariborčane nad vse zadovoljiv, ker so skoro pri vseh tekmah odnesli prva darila, dasi so se morali boriti z odličnimi in priznanimi dirkači iz Ljubljane. Kolesarskih tekem so se udeležili poleg klubov »Peruu«, »Edelweis«, Del. koles, društva tudi dirkači ljubljanske »Ilirije«, dalje tekmovalci iz Ptuja in Varaždina. Za motorno dirko pa je poslala najnevarnejše konkurente Ljubljana (Hribar) ter Zagreb (Sotler). — Potek dirke je bil sledeči: Tekme kolesarjev: 1. Pozdravna dirka, prvi Dvorak (Edelweis), drugi Sepp Sehmiermaul, tretji Fr. Nabergoj (Perun). 2. Dirka juniorjev (na 400G m). Prvi Maks Bračič, drugi Anton Medved. — 3. Vztrajna dirka-(na 3000 m). Prvi Ivan Vesenjak (Del. koles, društvo, drugi Anton Plavček. — 4. Vožnja gostov (4000 m). Prvi Sepp Sehmiermaul, drugi Anion Škrajnar (Ilirija) in Vinko Bar. 5. Damska dirka: Prva Greli Karner, druga Resi Kasch. — Dirka za prvenstvo Slovenije (na 1 kilometer). Prvi Joe Dvorak, drugi Franc Nabergoj. 7. Izločilna dirka (6000 m). Prvi Dvorak, drugi Ernst Pahor, tretji Fr: Nabergoj, 3, Vojaška dirka. Prvi Plavčak, drugi Bencik, — Dirka motorjev: 1. pomožni motorji 100 kub. cm. Prvi Stanko Vesenjak (DKW). 2,- Lahka motorna kolesa do 15Ö kub. cm. Prvi Pepo Baumanu (Pueh), drugi Maks Radios. — 3. Motorna kolesa do 250 kub. cm (na 5000 m). Prvi Radios, drugi Pepo Baumann, tretji Franc Hergo. 4. Motorji do 350 kub. cm (5000 m). Prvi Klaibl (Douglas). 5. Motorji do 500 kub. cm (5000 m), Prvi Strizzi (BSA), drugi Klaibl (Douglas).
6.	Motor ji do 750 kub. cm (10 km). Prvi Pepo Baumann (Indian), drugi Rado Hribar. 7. Motorji do 1000 kub. cm (20 km). Prvi Rupert Sotler (Excelsior), drugi Thalmann (Indian), tretji art. podporočnik Dimitrijevič (Harley Davidson). — I. Handicap: Prvi Klaibl, drugi Stuzzi, III. Radies. — II. Handicap: Prvi Sotler, drugi Baumann. — Dirke so poLekle brez nesreče, dasi ni manj kalo zlasti pri motorni tekmi opasnih trenutkov.
Konjska dirka na Teznu pri Mariboru. Prijave za udeležbo na mariborski konjski dirki, ki se bo vršila dne 29. maja in 1. junija, so zelo povoljne. Načelnik zagrebških dirkačev je prijavil za dirko na Teznu 7 konj, žrebčarna Turniš 5, Maribor se bo'postavil s sedmimi dirkači. Ljutomerčani bodo dirkali s svojo izborno konjsko pasmo in so prijavili sedem prvovrstnih dirkačev. Začetek dirke ob 14. uri.
Nesreča vsled neprevidnosti. V soboto zvečer se je obstrelil v Mlinski ulici stanujoči finančni stražnik Dert nik. Z službenim samokresom si je vsled neprevidnosti prestrelil roko.
Glasbena Matica. Pevskemu zboru Glasbene Matice je došlo povabilo od celjskih bratov pevcev, da tudi v Celju priredi kak večji koncert, oni sami pa hi v jeseni prileteli v naše mesto. Mi smo se temu kaj radi odzvali, zlasti še, ker so si celjske in naše povojne razmere do pičice podobne in bi si kot bratje in nositelji slovenske pesmi v nekdaj hudo nemških mestih zelo radi v osebnem spoznanju posegli v roke. Koncert je bil najpreje določen na 17. majnik, zaradi škrlatinke pa smo ga preslvali za teden dni pozneje. Celjska kulturna društva so se sešla v ponedeljek zvečer na medsebo jni razgo-jh'or glede našega sprejema. Popolnoma nepričakovano pa izjavi zastopnik Or june, da bi ona odločno nastopila proti našemu koncertu v Unionski dvorani in da bi v slučaju, da vstrajamo pri svojem sklepu, celo agitirala proti nam. Tudi zastopnik Sokola ni bil zadovoljen z našim nastopom v Unionu. Sokoli bi samo bojkotirali koncert, a protiagitirali ne bi. Zastopnica Ženskega društva se ni izjavila ne pro in ne contra. — Svetuje pa se nam, da restringiramo število pevcev na 60 in z njimi nastopimo v Narodnem domu in da v svrho kritja stroškov zvišamo vstopnino za 50%. Če pa vsekakor
vstrajamo pri svojem sklepu, moramo seve nositi tudi riziko, če bo dvorana prazna in bi odšli s primernim deficitom. Oder in dvorana v Narodnem domu je za naš nastop premajhna. Pevcev restringirati ne gre. To bi pomenilo društven razkroj. Opisan nastop Orjune in Sokola nam ni prav jasen, ker so razmere v Celju najbrž ravno iste, kakor v Ptuju in v Mariboru. Vendar pa se tukaj nihče ne spodtika nad našimi koncerti v Götzovi dvorani, in ves Ptuj, tudi Nemci, je prišel k našemu koncertu v nekdanji »Vereinshaus.« V celjskem »Unionu« pa je že pred obstojem Orjune koncertirala Glasbena Matica iz Ljubljane. Na prijateljski nasvet raznih gospodov iz Celja bi naj preložili svoj koncert na kak poznejši datum. Pevski zbor Glasbene Matice pa je v svoji seji dne 21. maja enoglasno sklenil, da v Celju ne bo priredil koncerta. Za pevski zbor Glasbene Matice: predsednik: Janko Arnuš, koncertni vodja: Iv. Topič.
»Mlini pod žemljo, ali zadnje ure poganstva v Rimu.« Krasno zgodovinsko igro v petih dejanjih priredi Mladeniška Marijina družba v Mariboru dne 1. junija t. 1. ob petih popoldne v dvorani katoliški hpomočnikov v Lekarniški 6. Ker je ta igra zelo pomenljiva, vabi odbor za polnoštevilno udeležbo. Režira ruežiser Ljudskega odra.
Na Vnebohod dne 29. maja ima Krščanska ženska zveza svojo cerkveno pobožnost pri Mariji Materi Milosti ob 6. uri zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Vse članice se vabite, da se skupne pobožnosti sigurno in točno udeležite!
Ponovni poziv k obveznemu cepljenju koz. Mestni magistrat razglaša: Ker je bila udeležba pri glavnem obveznem cepljenju zoper koze minuli teden izvanredno; slaba, kljub razglasitvi po časopisih, cerkvah in šolah, se bo vršilo cepljenje še nadalje od 26. do 31. maja t, 1^ (izvzemši 29., četrtek, praznik) vsaki dan od ~ 9. do 12. ure na mestnem fizikatu (rotovž) soba št. 7. Starši nad 6 mescev starih otrok se opozarjajo na člen 3 zakona o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze, po katerem; se kaznuje opustitev cepljenja z globo od' 5 do 250 din., ali z zaporo möd 1 do 6 tednov.
Mestno kopališče bo tekoči teden odprto v torek, sredo, petek in soboto. V četrtek ostane kopališče radi praznika zaprlo. Parna kopelj bo v torek in soboto za gospode, v siedo in petek pa za dame.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
Narodno gledališče. Repertoir: Danes, pondeljek, dne 26. maja: Magda, ab. B. — Torek, dne 27. maja: Selo Stepančikovo. Gostovanje Hudožestvenikov. — Sreda, dne 28. maja: Češnjev vrt. Gostovanje Hudožestvenikov. — Četrtek, dne 29. maja: Življenjski bcj. Gostovanje Hudožestvenikov.
Prihod Hudožestvenikov v Maribor. Odlična umetniška grupa moskovskega hudožestvenega teatra dospe v Maribor v torek, dne 27. maja, okoli desetih dopoldne. Na kolodvoru bodo sprejeli odlične goste uprava in gledališki člani. K sprejemu vabimo tudi ostalo občinstvo.
Začetek predstav o priliki gostovanja Hudožestvenikov bo vselej ob 19. uri.
Kamela skozi šivankino uho. Veseloigra v treh dejanjih. Češki spisal Fr. Langer. Poslovenil" Josip Šest. Režiser Jožko Kovič, — Zapisano je, da pomeni v slabi letini čeških veseloiger Langerov »Velbloud uchem jeli Iv* pozitivno dejanje. Letos, 17. marca so pritirali tega velbloda v Švandovem gledališču v Pragi petdesetič na oder in sicer pred same oči predsednika Masaryka, vlade, poslancev in raznih umetnikov. In kamelina slava se je mahoma razširila tja do amerikanskih gledaliških desk v Chicago, k nam preko Ljubljane v Maribor. Mora biti torej sila zanimivo, kako leze kamela skozi šivankino uho, kar je vsekakor lažje, ko da pride bogatin v nebesa. — Vendar reč je takale: V kletnem stanovanju se tolčejo skozi življenje prav na poseben način Pešta, Peštovka in njena nezakonska hči Zuzka. Absolutna vladarica vsem je Peštovka, zlasti Pešta je čisto pod njenim pantofeljem. Vsi pa se preživljajo na račun »simuliranega siromaštva. Slučajno pride v to družbo Alan Vitim, veletrgovcev sin, bogataš, a mladenič izredne vrste: govori le za največjo potrebo, brihtnosti nima ravno preveč v glavi. Pa Zuzka mu je všeč in sklene jo vzeti za ženo. Njegov oče Joe je seve drugega mnenja; bogataš se ne sme ponižali do siromaštva, to je zanj največje onečaščenje. Oče in sin se spreta. Raje pa, ko bi zapustil Alan Zuzko, gre za hlapca v mlekarno, ki sta jo oživotvorili med tem vsestranski podjetni Zuzka in njena mati. Končno pa se poravnajo vsa nasprotstva v splošno zadovoljnost: Alan je zlezel kljub bogastvu v zakonska nebesa, poroči se s prej siromašno Zuzko. Za nameček še pomagajo v zadregi bančni ravnatelj Bezchyba, komercijalni svetnik Andrejs, dama, gospodična in sluga. — Torej zgolj vsakdanjost, ki jo je pisatelj pač nasolil z nekaterimi prav nečednimi dovtipi, ki so daleč od humorske bistvenosti. Drugo v igri je tipična in situacijska komika, karakternega humorja skoro nič. Zato nikakor ne moremo pritegniti mnenja, da je Langerov »Velbloud uchem jehlv* res izredno pozitivno dejanje, dasi nasprotno tudi ni brez vpake cene. Človek po nehote vpraša: Kaj najde občinstvo v igri, da ga ponekod tako podžiga. Vsekakor svojevrstno zanimiv pojav! — V mariborskem Narodnem gledališču je bila igra uprizorjena na običajen način. Alana je igral g. Kovič, ki je izbil iz vloge prav uspešno kreacijo; pogodil v vseh posebnostih osebo, ki jo je pisatelj najbolj opilil. Zvesto ob strani mu je šla gdč. Kogejeva kot' Zuzka. Kar smo je mi videli na odru, smatramo, da je to njena dosedaj najbolj uspela in izobličena vloga. Pokazala je, da ve, kaj je svojstvenost igre, in da ni vse samo naštudirano, kar kritika mora zametovati. Ako se gospodični hoče napredovanja, je tu točka, kjer naj prične z vso resnostjo, pridnostjo in ljubeznijo stvarjati res umetniško igralčevo individualnost. Kako, izve drugod; ker' najnehvaležnejši posel je biti igralcem in pevcem svetovalec. Pešlova gdč. Petkove je bila njen naturel. Dasi dobra in zelo sposobna, bi videli kaj radi v njenih vlogah več srca in poglobljenja vase. G. Kokot kot Andrejs se je pomaknil lep korak naprej od dozdajnih nastopov, tako, da upamo pri njem še veliko več. Res zabaven je bil Bezchyba g. Železnika; škoda pa, da je imel zelo slabo masko,'kar se na našem odru pripeti večkrat igralcem. Jeli za to premalo
Eozornosti in zanimanja? Joe g. Tepavca in Pešta g. Ras-ergerja sta bila na mestu, ako ravno ne na najbolj uspelem'; enako gdč. Savinova. Damo je odigrala gdč. Kraljeva z dobrim umevanjem, kakor tudi sluga g. Tovornika vedno več obeta. Taka je naša sodba po prvi reprizi; samo
premijera pa nam je dala v precejšnjem delu slabše mnenje. — Za naše podeželske odre igra ni priporočljiva. —
Jošta.
Dušica.
Rtman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. >
16
Koj je bil pri volji, da pojde z njim. Nežno je poljubil mater na čelo, stisnil seslričini roko in obema zaklical vesel »Na svidenje!«
Ko je prišel mimo Juliette, se ji je priklonil in šepnil komaj slišno: »Z Bogom!«
Cula je pa ni odgovorila. Njen pogled je bil edini odgovor ira njegovo zadnje, večno slovo —.
Njihovi koraki so odmevali po stopnicah, hišna vra ta so se odprla in spet zaprla. Skozi odprto okno se je čulo hripavo kričanje poulične drhali.
Naglo se je namreč razširila po mestu novica, da je Merlin s štirimi vojaki šel v Déroulèdovo hišo.
Vest je vplivala kot bi dregnil v sršenovo gnezdo. Ni bilo.človeka v Parizu v listih dneh, ki bi ne vedel, kaj pomeni tak vojaškTobisk s članom odbora za javno varnost na čelu.
Mahoma se je nabrala stoglava, razburjena množica pred Déroulèdovo hišo. Osumiti Déroulèda izdajstva je pomenilo razžaliti vsemogočno ljudsko voljo.
Komaj se je torej pokazal Merlin z vojaki in Dérou-lèdom na ulici, že se je z divjim vpitjem zagnala vsa drhal vanje. Posebno ženske so razsajale kakor znorele.
»Na vešala, na svetiljko s teboj, stari hinavec!« so vpile in tiščale Merlinu koščene pesti pod nos.
»Reci besedo, Déroulède, pa ga pobijemo na tla!« so silili drugi v Déroulèda.
Déroulède je bil ljudski govornik in njegov glas, njegova beseda je imela magično moč med ljudskimi masàini. Pa le moči si ni pridobil lako, kakor delajo običajno »ljudski govorniki« —.
Déroulède ni nikdar podžigal ljudskih strasti. Le predobro je vedel, da je naklonjenost mas minljiva in
omahljiva. Gorje tistemu, ki zaneti ogenj njihovih strasti! Prej ali slej uniči požar ljudske nebrzdanosti njega samega!
Déroulède je govoril drugače. Ščuvanje in hujskanje mu je bilo tuje. Pač pa je skušal ogreti srca posluše-valcev, zanetiti in razpihati v njih poslednjo iskro člo-večanstva, ki je še niso udušlli krvoločni tirani revolucije pod gesli svobode in bratstva. Kadar so njega po-sulšali so se čutili boljše, pametnejše, manj so občutili brezupno ponižanje, živalsko krutost in sirovost, v katero so jih pahnili voditelji revolucije. Zato so ga ljubili, za to so ga ubogali, kadarkoli jim je govoril.
Tudi topot ni hotel izrabljati svoje moči in priljubljenosti. Le z nemo kretnjo jih je miril. Vedel je, kako hitro menjava ljudska volja svoje bogove —.
Merlin je naročil dvema vojakoma, naj spremljata Déroulèda v sodno palačo.
Mirno je stopil Déroulède V njima. Množice pa so obkolile njega in spremljevalce, klicale »Živijo Déroulède!« in grozile, da porušijo sodno palačo, če se le las skrivi njihovemu varovancu.
Merlin sam pa ni šel seboj. Bal se je Déroulèdove zgovornosti. Pa tudi opravka je še imel v njegovi hiši —.
Kmalu so spel zaropotali njegovi težki koraki na hodniku. Gospa Déroulède in Anica sta plašno pogledali k durim.
»Ne bojte se!« ju je mirilalJulietta. »Le po mene je ■ prišel!«
»Po vas —?«
»Da. V ječo me odpelje. Prej tega ni hotel storili, ker —.«
(Dalje prihodnjič.)
Ned. univ. Dr. Josip Narcius
ordinira od 1. junija do 15. septembra t. 1. v lječilištu Slatina-Radinci, od 16. septembra t. 1. naprej pa zopet v Slovenski Bistrin.	313
Gumioe pete iti gumine podplate
4HH	4*4 sfwf, 1*44* fK§i
ŠKERBEC & GiSPARI
Preselite* mehanične delavnice.
Cenjenim odj-malcem vljudno naznanjam, da
sem se preselil z mehanično delavnic > in trgovino šivalnih strojev, koles, itd. iz Miklošičeve ulice 18 v
Panoasko ulico 5 Ptui (stara vojašnica).
V zalogi imam Singer šivalne stróje na mesečno odplačevanje.
Slavnemu crčinstvu jamčim za solidno delo in točno postrežbo ter se priporočam
z velespoštovanjem
Josip Prosnik,
Ptuj, Panonska ulica 5,
Vam naj Vaš čevljar stavi na obuvalo, ker s tem ne samo, da si prihranite denar, ampak si čuvate tudi noge in obutalo.
preje Ig. Tischler
Maribor. Aleksandrova cesta 19
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—I.	107
priporoča prvovrstno banaško mòko po najnižjih dnevnih cenah, kakor tudi kavo, sladkor, riž itd.
.§u$t2§s44'Bg'.$,4.4i	•fr+Hh
cunje;
krojaške, suknjene in platne- ] ne odpadke, staro železje, ! kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Širite „Stražo“!
IVAN KOVAČIČ
Koroška cesta 10 MJšRliOll naspr. Cirilove tisk
MHiMliiiiMfinunuTuTTTTmTwmTnrn?ff?IT7RtTTmTO *
Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni. :—:	Točna in solidna postrežba! :
MHiwnuiiiiii iii»i:ii'i:iiii:ii||‘litlllbtl!l;!l!ll.ll*l!lLlllt!iIMI!ll.ll|l|.|-l|lll|.lllllllllllllll-lltl
Idina slov, tvrdka te stroke v Mariboru I
Poskusite in prepričajte se!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.