% 111., pondeljek, 12. septembra (Sept, 12), 1927 —Ü— UM. A* sf OH. K Ulf, mfttertné m Jim 14. III 8ubecrl»Uoa M.00 yearly $TEV.—NUMBER 214 nedelj tal liio«d daily d>n mí PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradailki in «i proaluifit MIT S. Uwndate Ave. Off Im of Publication« M67 South Lawndals Am Telephon«, Rockwell 4904. Federacija bo poma-H gala rudarjem v Penni Kompromisni sporazum na čikaški konferenci je napovedan za danes. V petek je četvorica, ki sestavlja novo pogodbo, poročala, da je "dosegla nekaj uspe-ha." Danes se ponovno snidejo zastopniki obeh strank. — V Pennsylvaniji stavkajo šolarčki stavku-jočih rudarjev. tujerodni rudarji ne smejo piketirati! Steuben ville, O. — Zvezni di-gtriktni sodnik Benson W. Hou*h je v soboto izdal prelimi narni "injunction? proti stav kujotim rudarjem v petih vzhodnih okrajih države Ohio. Sodnik je odredil, da samo oni rudarji, ki so ameriški držav-Ijani in ki govore angleško, sme jo biti na stavkovnih stražah. Nedržavljanom je prepovedano piketirati. Sodnik je zagrozil, da vsak tujerodni rudar, ki prelomi njegovo prepoved in pojde na stražo, bo deportiran! Washington, d. C. — Izvrše-valni odbor Ameriške delavske federacije je 9. septembra soglasno sklenil, da bo federacija pomagala članom United Mine Workers of America v zapadni in centralni Pennsylvaniji. Tam je 80,000 rudfu-skih delavcev v stavki že od 1. aprila t. 1. Chicago. — V soboto je bilo napovedano, da se komisija dveh rudarskih in dveh operatorskih zastopnikov zedini čez nedeljo • glede vseh spornih točk in popolni sporazum na temelju kompromisa bo dosežen v pondeljek, ko se «pet vrši skupna konferenca vseh 70 zastopnikov obeh strank v hotelu Auditorium. ravnati vqe sporna točke k sestaviti novo pogodbo med rudarji in lastniki rovov v Minoi-su. je v petek ¡poročala ostalim zastopnikom, da je "dosegla nekaj uspeha." Kakšen je ta u- Bpeh, niso povedali javnosti. Re ki i so poročevalcem le to, da pogajanja se vrše na "podlagi ekonomskih vprašanj" in reševanje teh vprašanj gre — sicer malo težko, a le gre — izpod rok. Nato je bilo zaključeno, da ko misija nadaljuje delo Čez soboto in nedeljo in' poroča v pondeljek. George fc. Harrington, eden baronov premoga v komisiji, je dejal, da v pondeljek pride de-finitivno poročilo; ni pa hotel povedati, kakšno bo. Nekaj minut kasneje je bilo ponovljeno, kar so že prej dvakrat, trikrat omenili: Ako prjde sporazum, ostane v pogodbi stara jacksonvillska lestvica s plačo $7.60 za osem ur dela in $1.05 od tone, rudarji pa dovolijo lastnikom nove delovne pogoje, predvsem instaliranje modernih strojev, ki znižajo število rudarjev in s tem izdatke obratovanja. '.. Washington, Pa. — V ljudski šoli Sunnyside v Allegheny o-kraju je z&stavkalo 200 šolskih otrok, ki so sinovi in hčere stav-kujočih unijskih rudarjev. O* troci so izjavili, da ne bodo sedeli skuj*j s šolarji, katerih o-, četje stavkokazijo. Pittsburgh Coal Company, ki obratuje premogovnik v Sunny Komisija, ki ima nalogo po- sidu na trtmflju odprte delavni- ce, je pozvala državni šolski svet, da kaznuje uporne otroke. Državni kozaki (konstablarji) so bili pozvani, da ščitijo šolarje sUvkokaških očetov — pred šolarji sUvkujočih očetov. Mornaričnf častniki ne smejo m polito Še ena ženska bi rada poskusila h poletom čez Atlantik. Izgubljene letalce zastonj tečejo. Washington, D. C. — Morna-rični department je v petek preklical dovoljenje dvema morna-ričnima častnikoma za polet iz New Yorka v Pariz. Caatnika sta Ime'a opremljati pilota Rene *<>ncka na njegovem prekomor-Rkem poletu, na katerega se pripravlja že tri mesece. P. MaoCracken, avijatični tajnik trgovskega departmenta, dejal, da mora zvezna vlada dobiti; kontrolo nad poleti na folgo distanco. On je proti te-da bi vlada imela oblast u-•taviti prekomorske polete civilnih letalcev, lahko jih pa nadzoruje. Windsor, On t. — Pilota mono-Plana "Royal Windsor," ki se Popravljata na polet iz Kanade v Anglijo, «ta odgovorila na po-«v. da opustita polet, da tega ne "tf'rita, ker bi Ju svet smatral ** strahopetca. Tampa, Fla. — Miss Ruth El-r I* iMroita je v petek prile-« «vojim monoplanom "A-m« ri< an Girl" iz DetroiU v Tam-1». Naredila je 1100 milj zrač-* Poti v nekaj manj kot dva-^JMiih urah brez vsake ovire. 4M m Elder namerava zdaj poleteti v NeW York, od koder miall 111 v Evropo. Nesreča dveh »•"rt. ki sta izginili zadnje te-;np *ed prekomorsklmi poleti, ne plaši. New York.—"The New York 'y Mirror" je najel pamik za '^anje monopJana "Old G\ory," V; zadnjo sredo IzguWI «00 J™ J od Amerike med poletom v Rim v*« dosedanje iskanje Je tl10 'rez u aH epa. Istotako Je Domišljav ii nestrpen pop obsodil srednjo iolo Znanost in vedo sovraži. — Naj-ljnble bi mu bUo, da bi v koli učili samo biblijo, i Stony Brook, I* I. — Tukaj se je obdržavala nekakšna biblijska konferenca, na kateri je rev. dr. Walter S. Greenway iz Philadelphije pokazal, kako je navdušen za znanstvene resnice. V plamtečem govoru je obsojal srednje šole, rekoč: "Predsednik Ateističnega druitva v A-meriki je produkt javne srednje šole." Temu Je pa dodal: "Nikoli ne bi smeli reči, da so ljudje mrtvi. Oni so Šli skozi nebeška vrata." Učeni doktor bogoslovja ni povedal kje so nebesa. Kljub temu bi pa bilo dobro, da pove, kje se nahaja duša očaka Abrahama, ki je umrl nekaj tisoč let pred Kristovim rojstvom, ako je na poti v nebesa letela i hi-trico pet sto milj v uri, kar Je dvakrat tako hitro, kot leti naj-hitreji eroplan. Zvezdoznanci no prav na talno izračunili, kako daleč so zvezde od nas: pre-mičnice, stalnice, dvojne zvezde, zvedne skupine in Rimska cesta. Zato je za učenegs člo-veka prav lako preračunlti. kje *e nahaja Abrahamova duša. mimo, katerih zvezd Je že letela na svojem potu v nebesa, če Je te ali še ni v nebesih, ako so nebesa nad zvezdami. Matematika In geometrija sta pozKIvni vedi, torej pomote ne bo. brezuspešno iskanje izgubljenega kanadskega prekomorskegs letala "Sir John Carting." Dve nagradi po $25.000. ki sU čskaM na nadaljne preko morske leUlske tekme, »ta bili 9. t. m. umaknjeni. Stnvbbski težaki v Rhode Island« so so vrnili na dolo Stavka je (rajala tri mesece. — V Haverhillu, Mass. so savkali čevljarski delavci. za- Washington, D. C. — Stavka stavbinskih težakov je končana v Providencu, R. I. Na stavki je bilo 4,255 težakov. Traja to je tri mesece. Delavci so priborili povišanje mezde. Stavbinski podjetniki so se v tem Času poslužUi najrazličnejših sredstev, da uklonijo delavce in se delavci vrnejo na delo pod pogoji, ki jih diktirajo podjetniki. Poskušali so^stare in nove metode za omalodušenje delavcev in razredčenje n)Jh organizacije. Vse te metode so se razblinile v prazen nič ob delavski solidarnosti, vztrajnosti in zaupanje v moč organiziranega delavstva, ki je združeno nepra magljivq, pocepljeno pa poraženo. Ko so podjetniki opazili, da je delavska solidarnost neomah-Ijiva, so pristali na koncesije. Tako je končala ta dolgotrajna stavka stavbinskih težakov z uspehom. V Havehillu, Mass. je za savkalo 8,500 čevljarskih delavcev zaradi kršitve pogodbe. Delavci so pristali, da se sporno vprašanje predloži razsodišču, kajti uverjeni so, da je pravica na njih strani. Stavka je s tem končana, a čevljarski delavci so svojo demonstracijo pokazali, da podjetniki ne morejo kar tje-vendan kršiti pogodbe, ki so jo podpisali in obljubili, da se bodo ravnali po nji. Za podjetnik« je to šola, da naj nijtar ne Izzivajo delavcev svojevoljno in radi pohlepnosti fx> večjem dobičku. Mol okel sveta Pritisk na' Američana, da opustita polet čez Pacifik. Morda pojde ta a parnikom lz Japonske v Honolulu. . Tokio, 12. sept. — Ameriško letalo "The Pride of Detroit", v katerem sta Brock in Schlee na poletu okoli sveta, je danes zjutraj poletelo proti Toki ju. a čez dve uri se je moralo vrniti nazaj v Omuro pri Nagasakiju, kjer je moralo pristati včeraj vsled hudega viharja med poletom Iz Sangaja v Tokio. To je bila prva nezgoda ameriških letalcev, ki sta dospela v ftangaj iz Hongkonga in včeraj prelete-a Kitajsko morje brez neprillk. fiele na Japonskem jima je začelo vreme nagajati. Polet v Tokio bosta nadaljevala kakor hitro se umiri vreme. Hongkong, 10. sept. — Ameriška letalca Brock in Schlee sta danes zjutraj poletela v San gaj. Preden sta se Američana dvignila v zrak, sta bila brzojavno obveščena iz New Yorka, da Je ameriška vlada odklonila dati mornariško spremstvo letalcema med poletom čez Pacifičnl ocean. Mornarični department Je Informiral General Airways korpora-cijo v New Yorku, ki Je aranžirala polet okoli sveta, da Amerika nima toliko rušllcev in kri-žark na razpolago. Vsled tega Je bil narejen pritisk na Bročka in Schlee j a, da opustita nevarne polete iz TokiJa na Sandy Is-lands In od Um na Havajske o-toke, od Um pa v San Francisco. Priporočajo jima. da vzame-U parnik Iz Jokohame do Ho- V šeet letih Je rekonstruirala popolnoma «niteno tekstilno industrijo. — j Tovarne so opremljene a modernimi stroji. — Delavci .zdaj poznajo tudi kulturno življenje. Washington, D. C. — Alfred G. Smaltz, ki se je ravnokar vrnil s potovanja po sovjetski Armeniji, pripoveduje v vodilnem strokovnem llatu "Textil World" v intervjuvu, kakšne so razmere v mali sovjetski industriji, V kateri ae prideluje bombaž in izdeluje v tekstilno blago. Armenija Je majhna sovjetska republika, ki Se nahaja med ['Kavkazom in Turčijo. Smaltz piše, da je komaj malo več ko pet let, odkar je Armenija posula del sovjetske Unije, in da konstruira. Smaltz meni, da se zdi, da je načrt, po katerem se dežela razvije v bombažni industriji, izgleda, kakor da bi U načrt izdelal kak ameriški poljedelski izvedenec. Smaltz pripoveduje, da je bilo kulti viranje bombaža v Armeniji leta 1921 skoraj popolnoma ustavljeno. l^eta 1922 je pričelo k uiti vlranje bombaža zopet pod sovjetsko kontrolo. Seme prve vrste ie je sistematično ra/.deljevalo in ljudje ao prejeli praktične f lnstrukclje. Ustanovljene ao bile kreditne zadruge. Zgradili so tovarne, v katerih se bombaž izpreminja v dovršene produkU. Otvorje-ne so bile posUje za ek*peri menU. ; -1 Lenlnkan Je glavno središče tekstilne industrije. Tu Je 7,-500 tekstilnih delavcev. Manjšo tovarne se grade v Krivanu in Karaklinu. Delavci se lahko organiziraj^ strokovno, kar ni bilo dovoljeno v carski Rusiji. Te unije nadzorujejo tudi delavska sUnova-nja. Smaltz Je nušel U stanovanja čista. V tovarnah Je zdaj tudi kulturno življenje. Tu so klubske sobe, knjižnica in gledališče, kar tudi ni bilo ob času ruskega carlzma. Erivan posUne središče tekstilne industrije. Velika hidro-električna centrala se Jo ravnokar odprla in več tovaren se gradi. BURJA PHOT I TRUSTU ELEKTMlNK SILE SE PRIPRAVI J A. Zagovorniki programa za odporno* ae>.v prihodnjem kon-grešnem aaaedanju združijo za skupen program. Washington, D. C. — Zagovorniki odpomoči za farmarje se združijo s kritiki trusU električne sile, ko prkne kongresno zasedanje v mesecu decembru letošnjega leU. Tako izjavlja senator Nye iz Severne Dakote. "Strašen bo boj glede kontrole," Je rekel senstor Nye. "Jaz razumem, da so s* zsgovornlkl odpomoči za farmarje, vladnega razvijanja Boulder Dama In zakonov za razvoj Muscle Shoslss dogovorili glede i. h treh vprs-šsnj. Ako pojdejo zagovorniki odpomoči za farm«rje, Boulder Dama in Muscle Hhoelsa, tedaj bo to velika bitka. Od leta IUI io nI bilo tako brozposel- nosti v Zdrni. državah Glasilo Ameriške delavake federacije to naglaša v sep(em> berskl izdaji. > Waahlngton, D. C. — Od leta 1921 še ni bilo Uko velikega fttevila brezposelnih delavcev v Ameriki, kot je letos. "Federationiat", pficijelno glasilo Ameriške delavske federacije, je porabil skoraj polovico prostora v septemberski številki, da je obdelal to nevarnost, fc! prihaja v industriji. List je ponatisnil govore, ki so bili ob-državani na konferenci Delavskega učiliiča v Philadekphtji, ki je obdeloval vprašanje brez-poselnostl. TI govori pokasuje» jo, kakšno stališče zavzemajo glede tega vprašanja unijaki odborniki, ekonomičarji, inženirji in podjetniki. "Konferenca", pravi Spenoer Miller, Ujnlk Delavskegs izobraževalnega biroja, "ni skušala rešiti problema, ampak vendar je končno dognala dve stvari, da sU razumljivi in jasni, Prvič, da se problem brezposel-nosti da rešiti, Drugič, da vsaka širila rešitev tega vprašanja zahteva sodelovanje delavstva, uprave in konsumentov pri skupni nalogi." Israel Mufson, povdarjajoč, da je bilo treba štirideset let boja. da se je dosegel osemurnl delavnik, , apelira na delavce, Vda se med njkfcl oživi šari duh, ki je vedno drzen in pripravljen plačati ceno za napredek." Priporočil je Delavskemu izobraževalnemu odboru, da vodi narod no vojno proti brezposelnosti a konferencami tudi > drugih industrijskih središčih. Zakaj spet gonja proti tujezemskim delavcem? To vprašanje prihaja nehote na uatnlce strokovno organiziranega delavstva, ko se ¿Itajo nove hajakarlje proti tuje-semskemu delavstvu. Washington, D. C. — Voditelji strokovnega organiziranega delavstva v Waahingtonu se nehote vprašujejo, čemu zopet gonja proti tujezemaklm delavcem, ki so osumljeni ali obtoženi radikalizma, ko v induatriji ni velikih bojev In se skušajo doseči sporazumi med podjetniki In delavci s poganjanji? Čemu so nekateri vladni uradniki in gotovi tlak pričeli zopet oživljati lov na "rdečkarje"? V in-d ust ri j i je mir. Zakaj to hujskanje proti tujezemskim tielavoem T Delavski UJnik Daviš bo pri-poročil bodočemu kongresnemu zasedanju ostrejše neseljeniške postave. To se bo zgodilo pod pretvezo, da se zatre "butlegar-stvo" In nepostavno prihajanje naseljenikov v Združene drŽave. Kljubtemu bo moralo organizirano delavstvo zelo pazno študirati predlogo. Davia baje dela na tem, da ae. mišljenje naseljenikov bolj temeljito preišče. Baje Ima pripravljeno že paiho-logično metodo, po kateri bo lagljo dognati» koliko so novi naseljenikl naklonjeni idejna delavski strokovni organizaciji in radikalnim idejam. Te pre* izkušnje s« bodo Izvršile že v tujini za zaprtimi durmi In izvrševali ' Jih bodo konzularni agenti. Taka metoda bo izbrala po njegovem mnenju "ne-zaželjene" naaeljenike in one, ki so agiUtorjU ; Davisa zelo lojalno podpira dnevnik "Washington 8Ur," republikanski reakcijonarni list, ki je v zadnjem mesecu prinašal članke za potlačenje radikalne agitacije. V teh člankih Je Člankar zmešal vse In napravil rlčet is anarhistov, radlkalcev in kriminalcev., Svoje želje }e člankar povedal na Ule nfčin: "Zahteva se, odkar je pričela Sacco-Vanzettljeva agitacija, da se radikalci sistematično polove z namenom, da ae deportirajo oni tujezemci, ki vplivajo na eden ali drug način na onf, ki so državljani, Tako osnašenje hiše se teli v očlgled dejstva, da je U dešela sedaj okužena i anarhisti, ki delajo odprto In tajno, da Izpodkoljejo temelje vlade. Na neare&> nI v tej deželi registracije, ki bl omogočila policiji dognati nevarne ka-rakUrje, toda vpričo odprtih groženj in aktivnoati od atrani onih, ki širijo na ta način propagando in zločine napram državi, bl ne bilo težko počistiti na široko s temi aarotnlkl in uničevalci, in posledica bl bila pridobitev za Javno vamoat.H • Kitajske demonelra» olje proti Japonoem Hongkong, U. sept. — Čete komunistične kmeUke unije so včeraj okupirale prlsUnlščno mesto Svatov v Južnem KiUJu. AangaJ, 10. sept. — Protlja-ponsko gibanje v Mandžuriji Je vedno večje. Včeraj Je 50,000 KiUjcev demonstriralo proti Japoncem v Mulnlonu. Iz TokiJa poročajo, da Je Japonsko vlado začelo resno skrbeti glede situacije v Mandžuriji in pripravlja s« ns drastične korake. voiJtovi v lUJNoisn . KOI JEJO OVCE. 101 letna sUrk« v letal«. Old Odrchard, Me. — Pilot _ Harry M. Jone« j« zadnji petek nolula na Havajih. UUka se. še I priletel semkaj Iz Bostona In s nisU odločila, kaj storiU. Naj- seboj Je ImH sUro mamo Al-rsjši bi dokončsls pot okoli zem-' matljo B*nnett iz Checopee |je v zrsku, če hočeU doseči do- ! KsINs. Mae., ki J< stara 101 le-ber rekord to, In i*hartesa W. Bardleyja iz * Brock in Schlee sU v trinaj- RoeluaUrJe, H. H, ki f* «Ur stih dneh prelMela 10.465 milj. *» ^ Trojica je letela 100 Zdaj imsts še 11.545 milj zrsč- milj In «Ura marrs Je rekla, da ne poti. . ' i bl rada šla še dalj.1 Na eni farmi In v eni noči Je hllo usmrfenlh eden la dvajael. % Dixon, III. — Volkovi so v tukajšnji okolici napadli več ov-čjih čred in so usmrtili več ko sto ovac. Na farmi Oscar Coass so v eni sami noči razmesarill oden in dvajset ovac. Francoski komunisti odpovedali demonstracije proti legiji. Pariz, 10. sept. — "L'Hamsnl-te," glavno glasilo komunistični* stranke v Franciji, Je včeraj objavila manifest Izvrševalnega odbora strsnke. ki se glasi, da Je odbor preklical napovedane demonstracij« proti ameriškim legi JonarJem dne 1». septembra. Komunisti so pozvsni, da pustijo iegijonsrje ns miru, ker J« francoska vlada nasUvila past delavcem z mobillzlranjem 00,-000 vojakov, žandarjev In policajev, da inseenira krvave masa-k re in vržs vse voditelje strsnke v zapor. Manifest se dalje glasi, da ameriški legijonarjl so le zapeljani delavci, ki niso odgovorni za umor Hacca in Van-zettlja. Socialističns atrsnks Je U-prej strogo zabtčila svojim ¿Is-nom, naj se drže proč od komu- lovirur liiliM oh« Islaa nAliiVAlb IndlanapoNa. Ind. > Gover-ner Rd Jackaon, ki Je prevzel govemerstvo Indiane pred malo več kot dvema letoma, Je bil 9,. t. m* obtožen po veleporotl, da j« hotel podkupiti prejšnjega governerja Warrena T. McCray> ja, ki je bil pravkar Izpuščen iz ječe radi sleparij. Obenem Je bil obtožen indisnapollški župan John L. Duvall korupcije, Jack-son Je obtožen, da je leU 19(fft ponudil tedanjemu governerju McCrsyJu §10,000, ako Imenuje Jsmesa K. McDonald« proseku-torjem v Marion okraju. Cela sfers potoka Iz nezaslišane korupcije kukluksklanakega režima v Indianl v zadnjih štirih letih. riKAAKI "III ITI,E( i AR" OB-STREUEN V DETROITU. Italija so norinje Iz razoroiovania v Ženevi V hotelu je bib nanj oddanih več strelov. Det roti, Mlch. — Raymond Schocker, ki J« bil obstreljen v nekem hotelu, Je prisUl, ds Je čikaški "butlegsr." Ns fMilicIJI Je Izpovedsl, ds je prišel v Detrolt s 94.HOO, ds plsčs žs dostavljene o(M>Jne pl> jače. Komaj Je prišel v hotelsko vežo, Je bil,že povabljen v lH>sebno sobo ns rszgovor. Ko J« vstopil so pričeli psdstl streli. Hchocker trdi, ds Js ««len Izmed njegfivlh nsfiadslcev IUy-mond Doherty iz frhicags. PO^AR V TOVARNI. I.A00 delavcev v nevarnosti. Chicago, IU. — V tovarni Stewart-Warner S|iew<|omet«r komrsinije je minoli teden nastal požar, ki Je ogroža! nabiralnik, v katerem Je bilo 500 galon gazolina. Delavci, katerih J« 1,500 v tovarni, so bdUli urno ns eeslo. I> hitre skrije «»gnje-gascfv Je preprečile večjo ne-srečo. nlstičnih demonstracij in ostanejo pop«>lnams pasivni ves čas ameriške konvencije v Parizu. Mnanetatljev delegat je rekel, da ao val predlogi «a odpravo vaj« ae — prazne fraze. Ženeva, 10. sept. — Angleški zunanji minister AusUn Cham-berlaln Je včeraj v skupščini Lige narodov izjavil, da Velika BrlUnlJa ne podpiše nobenega protokola v«č ali varstvenih garancij za nobeno drugo državo. Rekel Je, da se je Anglija že nssitils gsrsntlranja novih mej v Evropi In ne bo več po-stavljsls v nevarnost svoje vlade za Ligo narodov. Ženeva, 10. aept. — lUIIJan-skl delogst Scialoja je snoči dejal, da so vsi načrti Poljska, Ho-landije in Švedske za deflnitlv-no odpravo vojne in reševanje vseh mednsrodnih sporov s razsodiščem — prazne fraze. Rekel Je, da Ima Liga narodov dovolj dobre določbe za preprečevanje oboroženih konfliktov in zaenkrat nI trelm drugih. Scialoja Je tudi rekel, da bo Liga težko definirala, kdo Je napadalec v vojni. Vsaka drŽava, ki hoče biti agresivna, Je dovolj zvHa, da najde vzroke za — defenzivno vojno. Z drugimi bese-dem I Je dujsl Scialoja', da se bo Mussollnl branil, kadar napade Turčijo, Grčijo ali Jugoelavljot Bile so nove deltaU o razoro-ž«gojl za delavce po vsej Evropi. Ford spremenil sistem v tovarnah. Detrolt. Mich, — V Fordovih tovarnsh Je uveden nov delovni sistem, ko so začeli izdelovati evtomobil novega Izdslks, V to-vsrnsh Ford motor kom pan I Je v Highland Parku in RJvar Rougu Js uposlenih približno «6,000 de-Uvcev. , HHH■■■ PROSVETA «ASILO SLOVENSKI NARODNI PODPOKNB JZDJfOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORKE JEDNOTE C«m o«Umov po dororor». Rokopisi m m mfejo. Naročnina: Z^dinjer* ilrtovo (htven Chic*fa) |S.00 na lato, $8.00 u pol Uta; Chicago in Cicoro $7M na Uto, 18.76 ta pol Uta, in M laa-■omatvo fö.00 ■ m BO SVETA" MS74I Sa. Uwaáala Ai -THE EN LIGHTENMBNr Or gaa af tika SU?a«a Natiaaal Owma4 by tka ratea a« Subscription: Unitad SUtaa (axcapt Chicago) and Canada t«.uO par paar; Chicago 97 M, and foreign countrUa 10.00 par 7aar._ _ MEMBER of THK FEDERATED PREST* IM Dat«» v okUpanJa a. pr. (Augaat 21-1927) poUg vaiaga imena na aaalare prani da ra« )• ■ teai dnavaa patakla aarataiaa. Praartta |e pre da aa na aa natarl PROTISLOVJA V KAPITALISTIČNI ČLOVEČKI DRUŽBI. -.- najedel na dan trikpat do sitega, medtem^« lastopniki in predstavniki privatnih bizniških interesov žive v tisti razkoinosti, kot so živeli pred izbruhom svetovne vojne? Oí SUKE IZ NASELBIN Ko industrijska produkcija še ni bila tako razvita, kot je v sedanji družbi, ki prizna kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, ni bila beda tako razširjena, kot je danes, dasiravno so ljudje pogrešali veliko življenjskih udobnosti, katerih so deležni sedaj bogati ljudje. Sedaj proizvajamo na debelo. Velika skladišča in prodajalne so založene z najraznovrstnejšimi industrijskimi izdelki. Prodajalne in skladišča niso založena le z industrijskimi izdelki, ampak zvrhana so tudi z raznovrstnimi živili. Navzlic tem ogromnim zalogam živeža in industrijskih izdelkov v rezervi, pa naletimo na bedo in revščino, kakeršno so ljudje poznali v onih časih, ko so hila produktivna sredstva zelo primitivna in ko je bila prehranitev človeka odvisna od vremenskih sprememb in tova na divjačino in ribe. V človeški družbi, ki proizvaja taka bogastva, kot jih vidimo nagromadena v skladiščih in prodajalnah v današnjih dneh, bi ne smelo biti bede in uboštva. Prepad med siromaki in bogatini je veliko večji, kot je bil pred štiridesetimi ali še več leti. Ta prepad se pa povečava in za delavce obenem na ranča življenjska negotovost. Delavec, ki danes dela in je v tovarni, v kateri dela, zaposljen že deset ali več let, ne ve, ako bo prihodnji dan še delal. Odpoved dela visi nad njegovq glavo kot Damoklejev meč. Ta odpoved lahko pride vsak trenotek fn sicer takrat, ko se jo najmanj nadja. Kadar pa delavec molela, takrat tudi ničesar ne zasluži za prehranitev samega sebe in svoje družine. Dasiravno sq,prodajalne polne obleke, obuče in klobukov, shrambe in skladišča pa polna najrazličnejšega živeža, mora delavec s svojo družino stradati, hoditi v pono&eni in dostikrat v razcapani obleki, ker brezposeln delavec nima sredstev za nakup življenskih sredstev. Kaj ni to veliko protislovje, ki ga vidimo v človeški družbi, ki'je sprejela kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije? Tisti, ki je delal, da so se napolnile žitnice, skladišča in hladne shrambe, in je znojil, da so prodajalne polne obleke, obuče in drugega raznega industrijskega blaga, hodi lačen, bos in v oguljeni obleki! Naobratno pa oni, ki ni nikdar delal v svojem življenju, ni nikdar produciral za en cent vrednosti poljskih pridelkov ali industrijskih produktov, pa živi udobno in razkošno, hodi od veselice do veselice, preživlja dneve pozimi in poleti v raznih letoviščih in hotelih, ki so obdana z najrazličnejšim komfor-tom. Enaka protislovja vidimo tudi drugje. Danes je narod odvisen od naroda, dežela od dežele.in ta odvisnost postaja toliko večja, kolikor bolj se spopolnjuje kapitalistična produkcija. Mussolini je na pr. odredil v Italiji, da morajo jesti črni vojni kruh. Odredil je, da ljudje prejemajo živežne odmerki» kot v vojnem času. Zakaj? Ali so v takozvanih civiliziranih deželah pridelali premalo pšenice, rži in drugega žita? Ali v klavnicah ne koljejo več domačih živali? Ali zemlja več ne rodi tako obilo, kot je pred izbruhom svtovne vojne? Vsega je dosti in ljudstvo v Italiji bi lahko živelo v takih razmerah, v kakeršnih živi v Ameriki, ako bi pro-ducirali za ljudske potrebe in ne za profit privatnih bizniških interesov. Privatni bizniški interesi postavijo cene, po katerih mora italijansko ljudstvo plačevati živež. In ti privatni bizniiki interesi določijo tudi mezde, za katere mora italijansko ljudstvo delati. In ker so mezde v Italiji nizke, živežne črne pa visoke, si je Mussolini izmislil šovinistične fraze V» slavi starega rimskega imperija, da je lahko omamil ljudstvo, da ni spoznalo v začetku, da ga Mussolini pelje v najhujšo kapitalistično suinost, kot vodi mesar čredo drobnice v klavnico, ponujajoč ji soli, da mu čreda sledi v svojo lastno pogibelj. Ali ni protislovje, ako italijanski delavec dela ves dan, pa ne more še toliko zaslužiti, da bi se s svojo družino Patoiaj niirjtv v OfcbL Piney Pork, Ohio. — Opiaal bom na kratko našo stavko po vzhodnem Ohiu, katera stavka pa je bolj isprtje kot kaj drugega. Baroni premoga «o začeli z obratom pod odprto delavnico, ali produkcija jim pod tem novim sistemom Ae ne gre izpod rok. Ljudje prihajajo od dru god« it Pennsylvanije in iz Cle-velanda doileci so Hrvatje in Poljaki, pa tudi Slovenci in Italijani ter zamorci. Taki so stav-kokazi, ljudje, ki po večini rud nika Ae nikoli videli niso ter premoga Ae dobro poznajo ne. Te dni se je organiziranim rudarjem posrečilo dobiti 106 stavkokazov iz samega Rose-wally rudnika, ali niti dva nista rudarja. Nekdo izmed njim pravi, da je delal celih lest dni in ko je videl, kje se nahaja, je iel iskat zaslužek in za vseh ftest dni je dobili 28 centov čistega denarja, živeli taki delavci, stavkokazi! Vsi ti stav-kokazi niso zmožni producirati toliko jprenrfoga, kolikor ga jaz lahko požgem v moji pečlarski peči. Ali vse to ni nič, kompa-nija hoče razbiti rudarsko unijo, toda mislim, da tudi v letu 1927 tega ie ne bo mogla doseči. Vse slovanske rudarje bi i» razumljivih razlogov prosil, da se držijo proč od vzhodnega Ohia in se ne dajo zapeljati od nikakih atentov, ker mi se tu borimo podnevi in ponoči in veliko jih je, ki so kar po cele tedne na piketih. Harrison Coal Co. ni do danes Ae akušala obratovati po nikaki pogodbi In mislim, da bi ji sa-movojni pogoji tudi nič ne pomagali, ker bi z njimi ne uspela. Iz druitvenega ne morem poročati o nikakem napredku. Videli bomo v bodočnosti, kakšen bo razvoj. Onega dne sem se sestal z nekaterimi tovariAi iz Clevelanda in razgovarjall smo se o položaju. Potrebna nam je pomoč po iestlh mesecih borbe in po tem dogovoru je bilo nabranih osem dolarjev za pomoč piketom. Daroval je Aest dolarjev drug Judys Fellner, po dolarju pa Mike Mrak in E. Sol-ner, vsi iz Clevelanda. V imenu nas vseh iz Plney Forka se prisrčno zahvaljujem. — John Crnjarieh, član druAtva At. 176. S pota. V miAiganskih gozdovih naletim na marsikaj zanimivega. Prijazni gozdarji mi pokažejo, kako se ljubje beli od odrezanih klad, kako se skladajo drva in Ae druge zanimivosti. Naletim tudi na srne, zajce, razno divjo perutnino in nekga dne sem srečal celo velikega ježa. Ali da bom v teh gozdovih srečal obče znanega igralca na člkaAkih odrih, rojaka Andreja Miikota, tegs se pa nisem nadejal. In pa Ae v kakem stanju je bil. Srečal sem ga gori na miAiganp skem polotoku ob jezeru Superior, v Calumetu, Mich. Mislite si, kako je v Chicagu na odru mnogokrat pokazal svoje ljubavno igranje napram kakim ljubkim in zaljubljenim damam In kako ste ga opazovali, jaz pa nem ga opazoval, ko j isto prsv resnično igral v dneh od 4. do 7. septembra. ko je vžl-val tod svoje medene dneve svojo izvoljenko, hčerko obče-snane in nad 40 let v Calumetu živeče družine Franka in Ane Sedlar. Bil je v družbi vesele druiine in prijateljev. Sedlarjeva hčerka Ana je bila par let v Milwaukeeju. Wis., Ur Ae Chicagu. 111., na nekem zabav-I nem večeru pri Ivanu Moleku, kjer mu se menda seznanila i A. MiAkotom. Vesela Sedlarjeva družina se je dne 7. septembra poslovila od svoje hčere, ki se je s ftvojtm možem podala ne le Iv Milwaukee, temveč doli v r Chicago, kjer bosta sedaj mr. in mra. Miiko uživala vse alad-kosti in težave zakonakega sta (nu. fcHlm jima popolno srečo. Naj »rečno In zadovoljno igrsta. kajti življenje je itak Igra - Matija IH»r>relr. Ob konvenciji H konvenciji AmeriAke jugoslovanske zveze, ki se je vrAils 21. avg. na Giibertu, sva pohitela jaz in moj prijatelj. On jc odiel ie dopoldne, da gleda kraj in pripravi pota, da bi ne izgubljala časa ko se snideva, kajti vsakomur naglo poteče, kdor se zanima za življenje mrtvih in živih ljudi. Ničesar posebnega ne bo popoldne, mi sporoči, ko se sest*-neva za izlet v okolico? Oblaki prahu so naju objeli, viseli nad cesto v brezveternem ozračju vse tja do poznega večera. Iskala sva poti, načina kako priti v okom temu neljubemu prijatelju in ga prisiliti k tlom, a nisva mogla najti ničesar izdatnega, sva prepustila visečo zadevo hujiim možem v reiitev in jo ubrala po bližnici. Kar zasliii-va ca sabo glas roga, ki je pozival na pozor. Predno sva se zavedla, Je že šinil avto mimo 'fieju in rog je čedalje bolj trobil in izzival, kar je dalo razumeti da nekdo hoče naju imeti. Približava se in voznik v katerem sva spoznala znanca, povabi: Prisodita! Kdo bi se branil, kdo bi ne hotel iz tega du-iečega prahu. Voznik naju predstavi starčku, katerega je vozil s svojo ženo, in začeli smo se pogovarjati. Me poznata, jaz sem od tam doma, vpraša starček, dokaj čokat mož s palico v roki. Ne poznava, mu odgovoriva. V naši vasi sta pa bila, ne? je govoril starček in se zravnal pokonci na sedežu, pričakujoč povoljnega odgovora. Tudi vaie vasi ne poznava, mu odgovoriva. To da ne? Križem svet je znana! To mu je bilo že precej. Z dolgim pogledom je gledal naju, tako se gleda nevernike, in ostra sodba je govorila v njem: Lepa rodoljuba I Križem svet je znana naia' vas, o vidva soseda pa je ne poznata Opravičevati sva se začela a mladostjo, katero sva preživela na paii, v gozdu, na polju, v šoli in cerkvi, in ko sva dopolnila Aolske in , verske nauke, sva kmalu odrlpila v tujino . Kako bi poznala. Ne rečem pa ne, sem se branil, da nisem hrepenel videti vaAe vasi. Pogosto sem jo gledal s hriba in stari grad, razpadlo zidovje in kame-nito cesto, ki se vije navzgor. Videl sem vaike može in fante, ki so potili krvavi pot pod bičem grajskih valpetov, ko niso z konji vred mogli izpeljati težko naloženega voza v grad. Videl sem in gledal in se nisem nagledal. Mož je odnehal. Pogled se mu je ublažil, stegnil je roko proti nama in je rekel: Bodi! Ako ni vajina krivda, da ne poznata svoje sosedne vasi. Nekaj težkega mu je zasenčilo lice, zmignil je t rameni, kot bi hotel reči: Ka^j moremo zato! Vtis tujstva je ostal med nami. Midva pa ava začutila, kako tenka in rahla je bila naji-< na zvestoba nasproti njegovi, do rodne vasi. Kako imava slaboten spomin! , Pol stoletja se spominja živo kot bi bilo v skalo vstekano. Na cilju! je zagrmel voznik in zagnal motor do skrajnosti. Na zviienem kraju stoji hiiica, kot bel labod, okrog nje so nasadi vrb In mladega drevja. Na vrtu se bohotno raacveta mak, in roženkravt, dalje polje, travniki in gozd. Spodaj pa se lesketa jezero v solnčni luči. Ko je oko plavalo preko polj in travnikov, so ae odihale prša, vzra-dostile prostosti, želeč si senčne trate, za katero ve srce doli ob jezeru. Lepše je tu na deželi! je presodil moj prijatelj. Voznik je udaril z peatjo po vratih in nekaj zamomljal. Osoren glas se Je odzval od znotraj! Kaj bi razbijal? Noter stopi! Moja navada, mati. se je oproščal voznik. Koder hodim, tolčem in zvonim. Tak je sprejem na deželi. Posedli smo na odkazaae sto-le in pogovor se je motal in vil sem in tje kot Atrena na kolovratu. Najprej o zemlji, kot bi jI hoteli dali največ veljave in vrednosti, o letini in pridelkih, o napredku pol jedel jstva; seda- njost srn kako so takrat polje — in danes? Za vsako malenkost — stroj. In ukrepali smo ie dalje in uganili, da ne bo več dolgo, ko bodo položeni zadnji temelji in vsi smo se ze-dinili v tem, da potem bo prenehal trud, znoj in trpke besede o življenju. Nastopili bodo zlati časi, — življenje bo lahen ples na trati! Vesela pesem na širo-kih rekah! Nikdo več ne bo u-žaljen radi neuspeha popustil vesla in se udajal toku, da ga nosi, kamor hoče. Nikogar več ne bodo zgrabili sivi valovi v svoj objem, kjer bi zdihoval v suženjstvu in milo gledal na obrežje. Spone silne reke bodo strte! Na mig se bodo dvigali duhovi v višine, kakor beli metuljčki, posedajoči iz cveta na cvet. Brez greha in bolečin bo rodila zemlja in ljudje bodo živeli in uživali. Stali smo ob železnih strojih in začutili njihovo silo. V tresenju smo videli moč uma, verujoči smo ga razglasili za preroka, v katerem mora človeštvo najti svoje odreienje. Stoječim ob strojih nam je pogum zaigral na licu, silno upanje, ki sc je lesketalo kot zlato jezero. Ta lesk in sijaj nam je fcaslepel oči, da .smo se udali v sladko omamo in si želeli viseke starosti, da bi doživeli. Nikdar ne bo te zlate dobe, jc nas predramil iz sna voznik z odločnim glasom. Ne? sem vzkliknil osuplo. Vee stvari jo oznasujejo. Nastopili bodo tisti časi. Že davno so ljudje hrepeneli, morali bi priti, kje so? se je zopet uprl voznik. Stremljenje gre vedno za boljiim, finejiim, aU čim finej-Ae je stremljenje, tem večjo mero truda bo moralo položiti človeštvo na oltar, ako ga hoče doseči. In izvlekel je iz žepa urico, da bi mu bolj potrdila njegovo mnenje pred nami. Upirali smo se mu tudi mi in rekli, da ne bo tako kot si on misli, in drugače kot si mi mislimo. Vztrajal je in se ni dal premakniti, da smo morali obrniti v drugo stran naše pogovore. Pustili smo ga, naj vztraja ob svoji trmi, ga bodo ie drugi uverili, ko se ne bo soglašal z njimi. 2ena, ki je že prej ugovarjale pretežkim razgovorom, je radovedno vpraAevala, kaj je konvencija, ki jo danes obdržujejc in kakšen pomen ima. Pri tem je gledala le v mene, kot bi hotela uganiti, da morda največ vem o tem organizmu našega minnesotskega nasefniAtva. Njen otroški pogled, poln skrbi in bolesti, me je spravil na noge Približal sem se ji korak in razlagal naglašujoč besede: Nič ne škodi, Če se zbira naš svet. Skupni nastop je ročaj, s katerim se najlažje osvoji, kar si osvojiti mislijo. 2ena me ni mogla doumeti. Lahno je zamahnila z roko, kot bi hotela reči: Bilo kakor bilo, samo da se imajo radi. In kakor bi se ji dozdevali vsi ti pomenki in novosti dolgočasne, je z povzdig-nenim glasov nagovorila starčka: Pa ste Ae vedno trdni ko hrast na polju, in mu pogumno gledala v oči. — Vse je popadalo okoli vas, vi pa kljubujite. Naslanjam se, glej, palico, jo Je zavrnil starček in nabiral nekdajno hudomuAnost na brado—Kaj bi se Aalila. Vrč prinesli ' Žena je odmajala z glavo. Pa kar že bodi!—je silil starček. . 2ena ni razumela, sem stopil jaz z vrčem k vodnjaku. Starček za mano. Gonim, gonim ae-salko, a vode noče biti navzgor. Zadaj je stal starček in mrmral sam sebi o pomanjkanju, se pripravljal za odhod. Nejevoljen sem stopil k oknu in zakričal: Kaj ni vode v vodnjaku, ali se je sesalka polomila? Je vode v vodnjaku, je prišel ženski glas nazaj, sesalka se ni polomila, ali vso moč moraš dati. predno boš dobil vun eno kapljo. Vrnil sem se k vodnjaku, s vso močjo zagnal sesalko. gonil in res. končno je pritekla voda is globočine. Razšli smo se. Te besede pa so ostale v meni in zvene kot božji glas.—J. SL Kdaj poleti Green v Lord? Jehova je najbrž ustvaril Ameriko nekaj tisoč let kasneje kot "sveto deželo" in svoj izvoljeni narod. Sveto pismo stare niti nove zaveze ne ve namreč ničesar o Ameriki. Vsekakor je bila Puritanika ustvarjena dan poprej, preden jo je odkril Kolumb in poklonil« novo deželo španskemu kralju in avetemu očetu. Naj bo kakor hoče, Amerika je še mlad kontinent in kot taka mora ie vedno počenjati rečiK kakršnih se danes sramuje tudi evropski (Pitehecanthropus bi. blicu8. Zdaj nimam v mislih lovcev na coprnice v Massachusettsu niti opičjih procesov v svetem Tennesseeju. Imam v mislih drugo žrtev. William Green, predsednik Ali liNI i «tati ta haa aa preda j *«J»Wvee tatica & N. t. J. ¡■■MtiMtear .. • • Piše Ivan Ameriške delavske federacije, je Imel na "delavski praznik" svoj običajni "speech". Kdo drugi naj pa ima, če ne on? Govoran-čili so sicer drugi gospodje — ki so vsi delavci na Labor day! — ampak glavno je, kar reče predsednik federacije. Njegova gladka in lepo zaokrožena beseda največ'drži na ta dan. Green je dejal, da ima ameriški delavec prosperiteto, ki je ne mara zamenjati za evropske teorije razrednega boja in revo luctje. No, sir! Green najbrž ni imel v mislil rudarjev, ki stavkajo, oziromi ae izprti, že pet mesecev; ni mi slil na tekstilne delavce. & manj je mislil na tisoče onih ki brez zaslužka tavajo po me stih in od mesta do mesta tei gotovo hvalijo Boga, da imaj< svobodo — prenočevanja v par kih in stradanja. On je le orne nil ameriškega delavca, pa na bo kdor hoče. Jeklarski magna Gary, ki je pred kratkim umrl je večkrat rekel, , da on je tud delavec.... * Ko je dobri Green dejal, di ameriški delavec pojde sam p< svoji poti prosperitete in ni mara pomoči ne nasvetov ¡j Evrope ali Afrike, je povzdigni svoj glas in apeliral na prote statttovske cerkve, naj podaj< prijateljsko roko organiziranj delavcem v Ameriki in jim po magajo humanizirati ameriški industrije! Can you beat it? Taka pro sporiteta je na vseh koncih ii krajih, da je vsaka solidarnost i delavci drugih dežel nepotrebna, ampak z industrijami je pa 1« nekaj narobe, in sicer toliko na. robe, da hi morale cerkve poma-gati postavit industrije na člo. večansko podlago! Green bo k čakal ... T van Molek: Dežela bakra nekdaj in zdaj (Dalje.) V kakem strahu je bila Calu met & Hecla pred zmago organizacije in kako je storila vse, da zdrobi organizacijo, je Lucas navedel sledeči slučaj: Ko je bila stavka stara par mesecev, je kompanija dala ru darjem ultimat. Do tega in tega dne se lahko vsi vrnejo ns delo, potem pa ne vzame več nobenega stavkarja nazaj. Nekaj rudarjev je stopflo v dotiko i kompanijskimi predstavniki. Vprašali so. pod kakimi pogoji vzame družba rudarje nazaj na delo. Ali dobe oeemurnik in višjo mezdo? Družba jim je ps na tihem sporočila: "Dokler traja Atrajk in dokler je tukaj unija, ne damo nič, ker nočemo, da bi si unija lastila kredit, da vam je ona izvojevkla osemur-nik in viAjo mezdo. Kakor hitro pa neha štrajk in izgine u-nija, dobite vse drugo, kar zahtevate!" to se je po stavki deloma godilo. Osemurnik je prišel, udarji so trpeli devet mesecev nezasliAana nasilja in potem odšli drugam za kruhom zato, da imajo drugi v rudnikih v Copper Country danes osemurnik. Boj ni bil, zaman. Mr. Lucas zdaj piše svoje spomine glede stavke v "Zajed-ničaru". Tam podrobno slika vse, tukaj na kratko omenjene fa še mnoge druge sodnijske afere v ¿vezi s stavko, s katerimi je imel on opraviti kot dl-striktni pravdnilf. X. , "Grobovi tulijo". Ko so bili moji obiski živih končani, sem obiskal še mrtve. Dvakrat sem bil na pokopališču Lake View. Prvič me je peljal tja bratranec Tone, drugič pa Purgermajster v svoji "šaj-trgi". Prostrano pokopališče. ■ Polovica je katoliškega, druga polovica pa vsake sorte. To je edina Š? R "naselbina" v okolici Calumeta, ki neprestano napreduje v pre. bivalatvu. Tu počiva več Sld vencev kot je danes živih v vsej Copper County. Kakor vse kaže, ne izumre j o ti ¿'prebivalci" ni« kdar.i . Na katoliški strani kar mrgo. li slovenskih napisov na nagrobnih kamnih. Kratki in dolgi na. pisi, večinama v dialektu. Nekateri razodevajo tragedije. Na primer:. . . Umrl je v najlepši dobi svojega življenja, star kp. maj 26 let, ubit v rudniku . . ." To ni edin tak napis. Napisi imajo običajni zaključek: "Lahka mu (ji) bodi tuja zemlja." (Nekje v Wisconsinu je na slovenskem grobu vklesano v kamen: "Lahka mu bodi tuja ženil ja!" Jezika nevedči klesar je naredil potomo, ki je niso ix>-pravili.) Tukaj počivajo mnogi moji sorodniki, prijatelji in znanci, ki so pred dvajsetimi leti še ki-.peli življenja in lepih nad . . . Na prijazni višinici leži moj Stric George Bajuk in poleg njega njegov zet Joe Mihelčič, prvi soprog moje sestrične. Zadnji me je vzel k sebi v Calumet iz Pennsylvsnije in mi dobil delo v rudniku. Postaven in robusten mož, o katerem ne bi bil nihče mislil, da se tako kmalu preseli v drugo jamo, Iz katere ni več izhoda. — Vrste se grobovi starih naseljencev z impozantnimi kamni, ki stanejo po tisoč dolarjev In več. Videl sem tudi grob, ki nima nobenega kamna, niti roi. Zapuščen je, malo udrt in samo trava raste na njem. V njem leži Frank Schweiger, ne-kdafiji začetnik in urednik "Glasnika", v teh mojih spominih večkrat omenjeni Muk*. Oni, katerim je služil 17 ali 1» let, tako dobro služIl, so temeljito pozabili nanj. Niti nspis* * črnilom na golem kosu lens mu niso privoščili . . . (£onec jutri.) LISTNICA UREDNIŠTVA. K. T, CleveUnd, Ohio. — Ali dovolite pod svoj dopis Vaš celi podpis? Popravek. Pri poročilu o smrti pokojnega Franka Golleta v Prosveti je bUo poročano, da je bil pokojnik rodom Poljak, kar pa ne odgovarja resnici, ker je bil pokojnik doma iz Voitabarga na Štajerskem. — J. A^ tajnik druAtva it. 434. Arma, Kansas. t «M. lUMrhu, rn MMtraJ p s* Mmb aH kmu, a» Mi si niti SeMil». rti tole. rti p«»!!»*», aja. OM bUgar ufct**». 4» »i 4»U UUA.-(M*rk Aarcl). Veselica društva št. 73. Barberton, Ohio. — Ns zad nji seji društvo "Lljubljena1 K. 7« S. N. P. J. je bilo sklenjeno, da se priredi veaelfca 22. okto-bra v korist društvene blagsj ne. Ker malo kedaj priredimo veselico, je bilo sklenjeno. ečati tudi delavstvu kreditno politiko. Ddavuke zadruge občutijo Vsled dejstva, da še niso u r*jfne valutam« prilike — ko * ni dinar stabiliziran, in ko se J*nar aoHednih držav Italije, Francije, Švice, Austrije, Češke, **l*ar*ke itd. kupuje na bor in tudi ni se povsod stabl-llzir«n, je vse gospodarstvo v dr*vi prisiljeno, da si zasigu-v*1no več novca in kredita kot M sra v normalnih razme-r*h bilo potreba. So časi, ko ka-J* * «»žirom na "ugodne tečaje" 11 re- franke itd. nekaj več bla u "«kupiti. So »lučaji, ko se nudiJo priložnostni nakupi itd. Kredit se išče. Meščanski trgovci in industrijalci dobe kredite dokaj ložje, ker imajo svoje denarne zavode. Ni delavski? Funkcijonarji delavskih zadrug bi o tem mogli veliko povedati. Kreditna politika je del so-cijalne politike. Kreditna politika se lahko izrablja v škodo ali pa v prid delavstva. Pravijo, da hoče proletarijat prevzeti vajeti sveta v svoje roke. Za ta čas bodo morali biti v njegovih vrstah odločni finan-cijeri .. . Rusija je stopila že s svojo kreditno politiko k Stand-art Oil Co. . N. skom na go. Ogrinovo in na njenega sinčka Dušana. Po Čudežnem naključju sta ostala oba nepoškodovana. Slika k Cetinja. V jeku vo-ilne borbe, razigranih strasti in marljivega uradovanja oblasti se dogajajo stvar», ki so slične pripovedkam, kakor tale, ki se e dogodila nedavno v Cetinju. V neki kavarni, ki ima tudi kapelo, se je zabavalo društvo. Godba je svirala po okusu onega, ki je prilepil kovača sviraču na čelo, za godalo ali ga vrgel —Svoboden si, dragi moj, svoboden! je vzkliknila gospa Man- POMANJKANJE STANOVANJ. Ljubljana, 20. avg., 1927. Pomanjkanje stanovanj je v Jugoslaviji zelo občutno. Glavno pomanjkanje je v velikih mestih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru in seve po industrijskih krajih. Zida se sicer precej. Zidajo občine, zidajo stanovanjske zadruge in posamezniki. Mestne občine so povsod v rokah ali buržoazije ali pa vladnih komisarjev. V Ljubljani se je takrat, ko so delavci v občini imeli nekaj več besede, začelo precej zidati. Tudi vladni komisarji so morali v tem pogledu socijalistično delo nadaljevati. Letos pa bi se morala stavbinska živahnost prav posebno udejstvovati, ker stojimo pred ponehanjem stanovanjske zaščite. Letošnji prvi november bo hud dan. Gospodarji vladajo že stanovanjske odpovedi — najemniki pa ne vedo kam. Že sedaj šotore mnoge familije pod kostanji v zasilnih šotorih. Kaj pa bo, ko pritisne stalen dež, mraz in ko pride zima z vso svojo oblast jo? Stanovanjske zadruge sicer dobro delajo. Vsled inicijative s. Antona Kristana se je v zadnjih letih ustanovilo v Jugoslaviji precej stavbnih in stanovanjskih zadrug — tudi se je ustanovila "ZVEZA STAVBNIH ZADRUG",, ki ji s. A. Kristan načel ju je — aH neurejenost v tem vprašanju je še precej velika in — pomanjkanje še prav občutno. Zadnje čase sta posegla oblastna odbora Ljubljani in Mariboru v to vprašanje in obetata vso pomoč. Prav bi bilo, da se vsi činitelji združijo in store vse da ne bodo stanovalci v stalnih skrbeh in v vednem strahu: kje bodo jutri stanovali? Ob volitvah po navadi vse stranke obetajo: kaj bodo vse storile. Po izvršenih volitvah pa se na vse pozabi. Tako tud sedaj. V Jugoslaviji se vrše volilni boji za parlament, ki je lani sklenil, da letos 1. nov. ne ha stanovanjsko varstvo in da bodo gosf>odarji zopet prosto razpolagali s stanovanji. To b sicer bilo prav, če bi bilo dovolj stanovanj. Tako pa danes na jemniki s trepetom čakajo nov.; seveda bodo po večini 11 nept. volili tiste, ki so odpravil stanovanjsko zaščito in ki niso sezidali nobenih novih hiš V Ljubljani se pa začenja ie volilni boj za občino. Volilci bo do najbrž je tudi pozabili na svoja socijalna zia in bodo šl volit v imenu vere ali pa v ime nu "narodnosti" ... Ubogi brez strešniki pa bodo prezebali barakah in šotorih ... Strela porušila hišo v Udma tu. Dne 26. avguata je izbruh nil nad Ljubljano in okolico močan naliv, ki je trajal do 13. popoldne. Med nalivom je začelo bliskati in grmeti. V mestu na mem niso strele prizadejale škode. V Udmatu pa je oko poldne treščila strela v hišo št 201 v Ribniški ulici in jo skoraj popolnoma porušila. Strela je hišo, last gt Frana Ogrina, poslovodje pri tvrdk Goreč, strahovito razdejala, trenotku je razdrla vso streho in razmetala opeko daleč ns okoli. Skozi streho je predrla atrop kuhinjske shrambe, pre-aekala pod in se tu najbrž* odbila, vrgla vrata shrambe a tečajev, porušila električno napeljavo v predsobi in odtrgala kuhinjska vrata, ki so padla s tre- Vse obsodbe vredno dejanje dveh slovenskih duhovnikov. Menim, da ni primorskega Slovenca, ki bi se ne zavedal tei-1 ceaujeva in vsa navdušena zg kega položaja. v katerega je za- vihtela v roki modri i>apir, ki ga šlo naše društveno življenje. Iv je bila prinesla od odvetnika, dolgo j« od tega, odkar so nam Njen sin je malce prebledel, stopili z železno peto na vrat in n«*al prestavljati retorte in-skoraj popolnoma ukinili delo- Pruvete in a^ trudnim glasom vanj$ na stotine društev. Po- vprašal: sebno so se razmero imslabAalc zakona? po zadnjem sestanku fašističnih —D*, vendar" 8N0Č|te v zakona tla. Neko malo društvo je I tajnikov v Rimu. na, J« odgovorila stara gospa, naročilo "radikalko". Godci so Kdor ne «(vi pri nas, si nltiMlagaje rokavice in klobuk, poslušali in po kavarni je naen- predstavljati ne more, koliko More sva se rešila. Nič več ne krat zadoneloj Ja sam mladi težkih poti mora napraviti druJbova M» «ovorltl o tej radikal ..." Končno je 1 ta pa- štvo pri orožnikih, podeštatu. —Ali, mama. prosim te! jo Je sem kakor vsaka druga., Zakuj prefekturi in drugod, preden prekinil sin ne bi svirali, ako je naročena? dobi dovoljenje. Mnogokrat gre In spet se je spravil s sklju Drugo društvo je čakalo, da ae večmesečni trud priprave in vaj enim hrbtom na svoje delo. radikalka konča, nakar sta dva v enem — in alcer zadnjem hipu Gospa Manceau je skomignila t mladeniča poklicala svirača in L. po vodi. Ljudje so žalostni rameni in odšla U laboratorija, naročila, naj zaigrajo Beetho-lin ob enem obupani; trpe tudi rekoč: nov posmrtni marš. Zakaj ne? materijalno Škodo, da ne všteje- —Kaj bi bilo, da nisem vzela Svirači so svirali ali . . . Cez mo škode na izgubi Časa in Uadeve v roke! dve uri je prišla policija in od- trpljenju. ' 7 ... .. i gnala oba mladeniča v zapor. Ker pri nas to vsakdo ve, ozi-l ?t^TJLJ judje se čudijo: Ali je kazni-Lma bi m0ral vsakdo vedeti, «e"S? vo poslušati Beethovna ali pa je L moremo načuditi, kako da ae tof™ morda kazniva aluzija, da bi ae he ugodilo, da sta se našla zadnji ^ n« bJ •«» ona VW,H mogel posmrtni marš nanašatiL^g ravno ¿va duhovnika, ki sta ve v roke? na radikalno stranko? preprečila dvoje slovenskih Nu, tedaj pač njen sin Rene 2000 let stari kip v Neretvi, predstav na način, kakršnega bi I Manceau ne bi bil vložil tožbe ta Copalci so našli te dni v reki se ne smel nihče izmed nas po Neretvi star kip. Po mnenju sluševati. . r strokovnjakov je kip star nad Zadeva jo bila tale: 2000 let. Izročen bo sarajev- V Kobaridu ao nameravali I to. skemu muzeju. igrati dne 1*. avgusta Novača- Ko je Lavra Parrinova poro- Split se modernizira. Splitske novo dramo "Veleja", v Stanje- čila "sina goape Manceau jeva", ulice in trgi se modernizirajo. M" na Krasu ,pa hrvatsko dramo je bila še zelo mlada, lepa. ve-Poleg drugih ulic je bila asfalt i- "Golgota"; obe drami sta že sela in koketna. Namestu dote rana letos tudi Wilsonova oba- znani in sta bili pogosto igrani Je prinesla v zakon glavne Ifcst-Tudi kanalizacija mesta se na Primorskem. Ta hip pa, v nosti dobre gospodinje in velik nadaljuje, tako da bo Solit v najtežjem uploiaju. v katerem zaklad ljubeznivosti, ki ga Je letih dobil povsem moderno «ve naša podeželska društvg, hotela trosit* UklJučno lt »W> je pričela proti omenjenim jemu soprogu v korist.'On Je bi Sel Jak zaklal soaeda. V Gor]*™ od |tr»»i domačih duhov-že nil Riotri ur«» iv>„{, Q*„hi/.,i nikov prava gornja in sicer tako bil še vedno samec, ali bolje re- v L^H^iirS ŠL od strani dekanu čeno, ni še prestal biti "velik v zagrebški oblasti, so se koljkor proii "Golgotl" dečko" svoje mame, ki ga Je ki Jakob Bosita, njegova dvar , v! , « m . /V.*»*» u Minnvn mBVi,n in p«vpI Tv«n »tanjelakega župnika. uprav divje negovala. Čeprav je sinova Slavko in Pavel ter Ivani ^^ ^ ^ ^ . |tuml| |e vei ftrmiCfvUkih par ce Mn' »«r.|pr.p.r.tov,U. »_pr0.uvu._nj5; IZ FMV0RJA Pierc Adornkr: RADI« ločitev zakona zoper svojo soprogo tavro Perrinovo; morda tudi nikoli ne bi bil Imul vzroka kovo ime daleč na okoli, je bT) vendar skromen, boječ, miren in prijazen. Bil Je pa dovolj lep dečko, da je moral ugajati mla t škof celo "Plebanyisa Joarwesa'ldi ženski. Svojo ženo je ljubi za grdo delo ki Je knjigo prepo- kar strastno. Gospa Mancauje- Tudi va je zadovoljno aprejela l^avro tep, v katerem so navalili Jakob pohujšlji^vi in nemoralni; vsak Bosita s sinom in Ivan PunakKlove>< i™ »voje merilo v tem koli na Simka. Simek se Je°«lru ^ kdo bi mu je kratil in branil z velikim nožem in doJjemal. Saj Je imel goriški nad-smrti zabodel Jakoba Simka so zaprli. . Cigani jU>Ui ^ v Do«).« HghUo, fieprav J. bila sirota In vancu. Pri selu ^Ivane^^o .u 0^Urei imetja. Upala Je. da bo občina Bistra v zagrebškem aro- ^^ v dobrT veri, da sta ponižna in se JI bo pokoravala, zu, »o se sprli se Jak» a tamoj. ^jod Uvra poročila S°ST^iim ^r^T1 i B^i T.Ub vse, kar po- Reneja in mu Je .vefi.no pr^d K [ sm^tn^ ^et seljak SU^^ ¡fthk0 ? " "|olUrJem ^ " ' "S d^tre^t najbolj Pa^a^sta ^^epreč^ pred-ls sUro danio, ampak Je menila nasilna cigT^ ki\^ta do ^inrti ^ k!| " " "" " pobila Beluhana. Tretji cigan, | Tftde4uJ,e_J? Ju I da Ji ne dolguje drugega kakor Slovenca in spoštovanje, povzročitelj pretepa,"jeI°b®nem kot katoliška duhovni-| Tako je prišlo že v prvih dne ki je bil neznanokam pobegnil. Orožniki ga marljivo zasledujejo. Zabodeni Mohorko umrl. Tr ka. Zatekla sta se namreč k o-1 do nastopov In kasneje do spo blastl in opisala igri kot nemo- rov,- ki so postajali čedalje b<>" ralnl. In seveda, oblast, ki sama resni; dobra volja mlade žen« .rada prepoveduje slovenske I »o je kmalu utrudila v borbi govski pomočnik Stanko Mohor- L^tave, Je sprejela to ovadbo bitnim sovraštvom tašče. Mw ko, katerega je v Rušah zabodel ^ ^gt^^n pes mastno kost mi^do gošpo Mariceaujevo delavec Skrlovnik, je 26. avg. |n lgT, ^epovedala. njenim soprogom Je nepresUno v mariborski bolnici umrl. ^ i0 razni odpadniki ovajali stala stara irosim Mancaaujevs 22,000 brezposelnih v Zagro- nj|4e ljudj|tvo ln mu škodovali, ki JI Je bila sicer "dala" svojega bu. Iz statistike državne ^«kolikor so mogli, to razumemo, alna, a nI niti za trenutek mlsl dela v Zagrebu posnemamo, da Dft ^ dftno**l Liu^jg__,M) lAtft sred- te dobršnih trideset let, zaka Zagrebu 22,000 delavcev, §tv|h kot renegati, temu *t> mo- njen soprog, ki Je bil zdavns Strahovita suša v Liki. V ramo res čuditi. Seveda, se bodo umrl, nI imel nikoli besade Karlovar je dosixtl transport izgovarjali, da ao hoteli prepre- hiši. In sin se Je pokoraval, m delavcev iz Like. Prišli so v člti "nemoralne" predstave med kor se Je pokoraval oče Karlovac, da dobe delo, toda tu našita ljudstvom in da Jim Je Ukarnar Je bil V t«m DOJJJ ho jim r>ovedali, da nimajo za- šlo za to, da rešijo duše. Seveda med pokorščino do matere nje posla. Delavci pri poved u- ne pomislijo, da so oni sami e ljubeznijo do lene zelo neer»f en jejo naravnost prašne stvari iz tem zagrBŠUl memoralno deja- Lavra se je pa večnega boj' življenja l>edneica naroda v Li- nje, ki je »a pogubo duš hujše KUro nave lčaU. Ker Je m ki ki se nahaja zaradi suše v nego stotina Ik,1J "nemoralnih" mlada, JI nI n^Ujolo obate obupnem položaju. Nekatere 1^, kot sU omenjeni dve. valeev, kojlh uspehi sokUl tem rodbine po ves teden ne vidijo V Ljublrfu so otvorlll nov vo- lažji, ker Je v malem Mstu vsa skorjlce kruha. Delavci so ho- dovod. Goriški pn fekt Je v svo- kdo vedel, kako J tašča gren teli iti v Bakar, da bi dobili delo Jem nagovoru pohvalil naši- življenje. Napravila k na pre Dri tamošnjl r.gradbi železnice, pridno ln marljivo ljudstvo, nekaj majhnih neprevidnost , k t^a tu^ so zvedeli, da zapodu- í)gMal si Je tudi mlekšmo. jih Je stara goape Man^aujev. jejo le primorske delavce. De-CUnl planine "Pod Kuk^" se povila v zločini-Inj^Wi avci so zapuatill Karlovac in so bavijo z načrtom vodovja ns veseljem nego z zgražanerr^ ns nekateri odšli v Slavonijo v U- tej planini, ki nln.a prave vode trobila sinu n«» ušesa. Nerodn min je šume, drugi v Slovenijo „, za živino ne za drugo rabo. Rene si Je pod materinim vpl in^iroti Zagrebu. ItaliJanakl. duhienlko, Smrtna ko^ v TrbovIJ^,. U-|Juliji Krajini... ^^^ morl^U^t Isbetoec» konca. rudniški paznik r pok., 72 let;|,jjlin§k| duhovnik, po Jeziku in I Nekega Ana, Marija Kramer, "hči ru- L, čustvovanju v ,bmejnlh Ur Upo poroki - Je ^a.popoto^ dada. 2 leti: Franc Upomik. ^jih v mnogo slabših razme- rta ^^.^ ¿Jw^i rudniški upravnik v pokoju, 74 rah, ukor so bile pod tujim re- zakonsko bivališč. . Ukor prs let; Frančiška Lis«, hči rudar- ilmom . .. vidi ar. da se giblje vljo jurjsti; zbežala Je v ja. 17 let; Jožef Rpelser. rudar, jo iuUjll„«kl duhovniki v Julij- in^se Je vrgla v «idprto naročje 2« let. laki Krajini in s« pridružujejo onega, ki se Je zanimal zanjo. Regulacija Drave In Mere. I fašistični gonji proti svojim Tedaj pa Je stara dama Kakor^roiejo legrada. Je .tanov.kim tovar n. Razvije|"«oepe mati", kakor so Jo naz. miniater za poljedelstvo odobril L® kmalu, kakor * kaže. Širok kredit v zneaku 2 In pol milijo »»J proti slovwün duhox-nl dinarjev za regulacijska de- kom. ki m^ajo izginiti, kakor čitev zakona, med tem ko se je sin v svoji boli zapiral v laboratorij in prihajal iz njega samo, če je bila neizogibna potreba. Od ubegle soproge ni bilo vesti. Dobre tri mesece pozneje so udje govorili, da nastopa v nečem kabaretu na Montmartru in predava pesmi. To je bilo motno, zakaj je imela občudovanja vreden spomin in je že na marši-aterl sla v nosti še* predavala stihe. • Toda do lekarnarjevih ušes te govorice niso prišle, zakaj "gospa fnatl" ga je Čuvala bolj od punčice v svojem očesu. Vsak < an je čakala plsmonošo ln natančno pregledala pošto. Ko je enkrat prišlo Is Pariza pismo z žensko pisavo, ga je skrila, skrivaj prečltala in sežgala, j Strašila je tako dobro, da sinu niso prišla pred oči štiri pisma, ki so priromala v teku treh mesecev. i Ko je bila ločitev zakona sodno izrečena, se je v Manceaujevl m i Al spet naselil mir. Lekdrner se je ukvarjal i novim itumom n je neprestano tičal v svojem aboratorlju. Naporno delo ga e kar unlftevalo. Mati pa je go-apodovala V hiši kakor pojirej in e bila vsa srečna. * • Stara gospa je pa končno le opaiila, da se sin s svojimi raz skovanji preveč ubija in da po-ataja od tedna do tedna bledej šl in bolj molčečen. Treba mu e bilo razvedrila. Toda kakšne ga? ,.. Družbe?... Bog ne daj, da bi se spet ženska približala hiši. Takoj Ji Je prišel radio na um. Nič nI bol enostavnega Kupila hI lepo omaro s apara tom ln okvirno anteno ter bi Jo postavila v kot. Vsak večer bi mela nemoteno zabavo t /seh koncev sveta. Uživala bi jo i sinom sama In nič ji ne bi moti o materinske ljubezni.. Tri dni posneje Je bil aparat fte v hiši. Lekarnar je na mate rlno povelje tisti večer t>rvič pustil laboratorij in sode! v na slonjač, ki ga Je čakal pred zvočnikom. Mati ai je Isbrili koncert Elffelovega stolpa ob osmi ur zvečer ; dajale so ga ra*ne umet niče ,ki nI poznal* njihovih Imen. Komadi, k) so sledili drug drugemu, »o se Jzborno slišali Rene se je zamišljeno igral velikim bronastim nožem za pa plr, materinim darilom Iz davno minulih dni. Nevidni govornik Je končrio povedal, da bo gospodična Mar fa, Članica kabareta Olympia deklamirala sonet "Radio", ga je sama zložila. In V tišini, k Je sledila, te Je začul Jasen, ne žen Ženski glaa: PlaMA t« ritmo iz stare Orehek pri Cerknem na Goriškem. Precej Časa sem odlašal, vendar mislim, da še ni prepozno, da malo opišem svoje potovanje is Amerike v domovino. Pri tej priliki se moram tudi zahvaliti rojakom, ki so me npremill na postajo Rochester, a., in vsem za izkazano naklonjenost, kjer sem bil na obiskih. Ko sem dose! z vlakom v "lew York, me je že čakal usluž- -benec agenture Zakrajšek in vsem preskrbel. Na parni k Paris smo se ukr-call dno IG. julija predpoldnem, a Paris je res pravi pomorski velikan, urejen tako udobno, da sem bil presenečen, kako da mori! Človek tako udobno potovati čez širni ocean. 7. Jedjo in plačo ter tudi zabavo smo bili ako defcro postrelenl. Človek bi skoraj ne vedel, da je na par-nlku in na morju. Na pamiku smo bili šest dni In pol. sedmi dan pa smo dospeli v Havre. Odam smo se takoj odpeljali a posebnim vlakom , v Parit, kjer smo morali čakitl na zvezo t talijo. Čakali smo deset ur in da ae nlamo dolgočasili, je poskrbela parobrodna družba: tri ure in pol smo se vozili z avtom na razgled po velikanskem mestu. Služabnik «francoske linije nam je pripovedoval o vsa-tem večjem kipu in o vsaki važnejši stavbi, kar je gotovo vse zanimalo. IVI povratku smo še dobili večerjo, predmi smo odšli na postajo. Pri prestopu čez italijanako mejo so nam prvo pregledali kovčege in plačati smo morali carino od vsake nove stvari, ki jo je kdo imel s seboj. Tudi vsa listine ln knjige so pregledali. V Trst sem dospel dne 2ft. Julija «J utraj, Z veseljem , sem zopet gledal naše tolminske gore, rojstno hišico in svojce. Po naših gorah Imajo svoje vaje italijanski vojaki že par tednov. Večkrat zopet slišim ropotati strojno puško in celo topovi pokajo, tulijo granate in padajo na vse strani. Večkrat katera zgreši cilj za cel kilometer, tako da ljudje niso nikjer varni tn se upravičeno zgražajo nad takim početjem, ko Jim granate padajo v bližini poslopij, po njivah In povsod. Tudi za neeksplodirane granate se oblaatl ne zmenijo in tako kže nerazstre-I Jone po njivah ln senoletih ter ugrožajo varnost ljudi, posebno pa mladine, ki vse Iztakne. 2e me prijemlje dolgčaa po Ameriki, kamor se bom tudi kmalu vrnil. Pozdravljam vse prijatelje In rojake širom Amerike in vam kličem na svidenje. — Frank Močnik. ri.i la ns Dravi In Muri. to zahteva fašiztm. vali hudomušnaži —'z uprav divjim veseljem hitela k odvetniku in na sodišče. Z besno Mtrastjo je vodila pravdo za lo- "avoj* »krivi»» Ml i»HM»«wr 1'tivMtala m« poUu M>m h rutam. a I Jih v «Imii»« •»«<••« fcuta"» ll.iilm m i*,'* »Mnjl* m. ..».um«« . . Pri teh besedah Je Rene pre bledel kakor %ld. Čuden svit mu Jo zažarel y očeh, ki so se narav nost vsesale v zvočnik, nato pa so se obrnile proti materi. Govorila Je Lavra . . . Poskočil Je, stakaj mati vstala In stopila k aparatu, da bi obrnila gumb In prekinila koncert. \ —Pusti tO t Je dejal H^lpavo s tako odločnim gla»om, \da Je prestrašena odstopila. T«s(a ne vidna govorica Je med tem že nadaljevala: •'l»r»il SI !»»•" M« *» Tu Je mati s|>et stopila na prej, rekoč: i — Ileiie, zapoveduje mati , —Molči! Je zatulil kakor ra njena «ver. Zardečllo se mu Je pred očmi ... H težkim nožem Je udsrll mater po glsvl, da se je zrušila pri tisti priči, Ko Je preparator začul atraš-ne krike in prlhltel, Je našel go-apo z razklano čreplnjo mrtvo na tleh — poW»lf sina, ki Je kle-čal poleg nje ter blazno stiskal v naročje polomljeni aparat . . . lPr»wl r v. a > NaroiajU a* io znakt H. N. P. J. Na željo več društev Je gl. ured preskrbel avta-tMke. To so krasno itdelane okrogloplo-ščate tablice, s makom B. N. P. J., In namenjene so za avtomobile članov Jednote. Na društva •mo razposlali podrobna pojaa» nila glede teh znakov, na člane pa apeliramo, da Jih pridno naročajo. Vlnrent ( alnkar. predsednik 8NPJ jé to NOLoaas or SR0ND LIBERTY LOAN 4: PER CENT BOND^ Ê—md Sm4> U m Imm mfaà izxrx+JntëîttSP' J&g: I Jr^^fiM » c. INM M| n