Dštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo 1--------------------------- Cena 60 lir TRST, nedelja, 6. aprila 1969 Leto XXV. - Št. 80 (7274) o Srednji vzhod in splošen mir REJŠNJI TEDEN so se v New Yorku začeli razgovori stalnih predstavni-» kov štirih velesil v Zdru-fuh narodih v zvezi s Sredini vzhodom. Za poizkus iska-a rešitve ali vsaj podlage, ti kre*“ kateri naj bi slonela nadalj-hr. Pnzadevanja za mir, je vse-.1° z_akor vreden pozornosti, če-q nitiTav ne vzbuja vehkega upala- Sedanji poizkus je da-I |s-mnogo težavnejši kakor vsi ,Vendar pa je jasen vljalo iraz velike zaskrbljenosti ve-'a-/nO-rhJdržav zaradi hujših med-P J5°dnih posledic, ki bi jih jv lir. nko imel arabsko-izraelski . ,. 'opad. je lZ* ir , vsekakor so dosedanje iz-,n iz lsnje pokazale, da brez so-asja velikih držav ne more I “ y Združenih narodih nobe-10slo- • akcija uspešna. j-re. Zat° uživa nedvomno ta se-anek podporo vseh miroljub-stitu- h sil. Izrael ni bil nikoli tako np7ie iarrdJen in nikoli ni imel ožje-1 manevrskega prostora, ka-lezie- Pr. danes, ko se odkrito po- - a vij a proti skupni akciji stal eLdl fh clanic varnostnega sveta. s po-[Jasno, da se v zvezi s temi pvimi prizadevanji za mir na ffednjem vzhodu postavlja . sto- p,rašanje, kaj «štirje veliki« •hko koristnega storijo in v ■ sto-akšnem času se lahko priča-.bolj- Ujei0 učinki njihovega nasto-a in ali njihov prvi sestanek pmeni tudi upanje, da bodo 0Jni spopadi na Srednjem negaznodu prenehali. anju Ne glede na to je treba ugo-in' da se Sovjetska zveza dosedanji borbi velikih sil iseb- “ Vplivna področja, za njihovo premembo, ohranitev ali raz-FJanje t -. Prvikrat v zgodovini f lst° mizo, za katero sedi-£J- “klasični« gospodarji fi.®,.I?leSa vzhoda, prejšnji no-I ‘H vseh vojno političnih in ^spodarskih pravic in ki so k današnji izkoriščevalci na-pnega bogastva ter zaščitni-I velil . velikega števila režimov na . em delu sveta. MO, B® §lede na to ali bo njen ->“»• sr"*" SS B7ze dosegla važen uspeh v 1 sv°i®Sa vPHva na Sre-. dr. |u iu; - na Srednjem vzho-aMl irotf n8, J® protl -iugu Arabije, ANJ Ije” Perzilskemu zalivu in še ELI’ -tatknn BntaniJa in Francija irdo 'jetsko P7n° 2 ZDA sPrpleli So-...„,ioprakv°n2v®z° kot svojega , tooravr, ezo k°t svojega ena-ra i &ga Parlnerja, kot silo H * ni ter mL lnteresi in pravica-'ijem ,,„£b^e/nostmi na Sred' ji nikn,ihoduJ.To se do sedaj ieprav 1 zgodllo v taki obliki, ■ovietou5-0 v Združenih narodih tobtirio nast°pi in sovjetske h ndeh1p°S°stoma zajemali tu-vProbleme Srednjega vzhoda. o zah^ za vplivna področja —^'a 7nAdne velesile, predvsem edania uSt*nle vse' da bi se ala a konierenca štirih obdrži? okrin?p!?v samo formalno, 135.3'jg JU Združenih narodov in us2*fiev na raven vodite- iia npJI£ovlh delegacij v OZN. I64.P ebnn , se spremenila v po-iA7 relikih zg°d°vinsko konferenco Ja vi&ii811 0 Srednjem vzhodu 57,?r z SP ravni. 55 8roeralaril0stnega sveta, in ta ihiriefi? Je poslala samo Wa-!a skuten s Predlogom, naj bi tovorih 1 na dvostranskih raz :aa in Uskladiti, nakar bi ga irinorF-,* druga stran »odločno ton, °cala» svojim zavezni- anii 2?ed vojskujočimi se si-jalipv^0. “i bilo nekakšno na-Johncanje Olasbora (sestanek k., i«on-Tr~-,^-. 1967 tom ^UhSOn Tfn ■ ■ takoi n„‘Kosigin Juni'a ni)_J po arabsko-izraelski vo.j- Sketn , sprememb v amerl-da SpVodstyu in zaradi skrbi, skih i,aSUmi zahodnih blokov-bi . li, Če h7eznikov ne bi poveča-jO.O^ Bajaie , ZDA neposredno po-»ir,® vrsia .M°skvo, in zaradi ce-torih .drugih razlogov, v ka -, toesto i3 tudi Kitajska svoje *or"«Je ameriška vlada, ko- i'tov v, mo8la. odlašala privo-lega v,_. risti za okrenitev svo- (,| JeSa binw'st! za okrepitev ,3W . Zarafi.^pvskega vodstva. d if\da ZaCpi,,ega le ameriška vla-‘ J ''ahja z a vsestranska posveto-l7->u^tu in aYezn*ki v atlantskem fr0lTl. N?vr,tUdl s samim Izra-i.t BVtop on je medtem obiskal in zboljšali so se od- nosi s Francijo. ZDA so pripravile svoj ((delovni dokument« o Srednjem vzhodu kot odgovor jia sovjetskega. Hkrati so načelno sprejele prejšnji francoski predlog o štiristran-skih razgovorih. Sovjetska zveza ni imela nič proti temu, da se sestanka udeležijo tudi tradicionalni gospodarji Srednjega vzhoda, t.j. Velika Britanija in Francija. že s samim začetkom te konference ima glavno izgubo vsekakor Izrael, že s samim sklicanjem štiristranske konference je zavržena njegova teza o neposrednih razgovorih voskujo-čih se strank. Nasproti izraelski izoliranosti pa se je izboljšal položaj Arabcev, ki so že s samim začetkom konference mnogo pridobili. Glavni koristnik pa je vse-kakor_ mednarodni politični in strateški položaj Sovjetske zve-ze v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu, kamor ni imel nekoč niti sovjetski arheolog dostopa. štirim velesilam bo seveda uspelo premakniti stvari z mrtve točke, če bodo iskale tak mir, ki ga sprte stranke ne bodo imele za vsiljenega, in če hnHn ___i-. .. bodo spoštovale resolucij o’varnostnega sveta iz *eta 1967, ob sestavljanju katere so same sodelovale. Sicer pa so že na prvem sestanku poudarili, da bo izhodišče njihovih prizadevanj prav ta resolucija. Dosedanji razvoj dogodkov je pokazal, da so nesoglasja številna tudi glede tolmačenja te resolucije. Vsaka posamezna velesila različno tolmači resolucijo, pač v skladu z lastnim; interesi in smotri. To je prišlo do izraza tudi pri vseh njihovih dosedanjih akcijah in tudi pri samih predlogih za rešitev spora, kolikor so do sedaj znani. „ ^ k' ZDA so ;nnenja, da gre za skupek stvari, ki potrebuje celotno rešitev. Pri tem pa dodajajo, da so nujni potrebni «manjši popravki meje», da bi Jeruzalem mogel biti enotno mesto pod jurisdikcijo Izraela in da bi se sporazum ustvaril na podlagi mirovnih dogovorov med arabskimi državami in Izraelom. Sovjetski načrt pa predvideva rešitev v posameznih obdobjih. Najprej izjave vojsku-jočin se držav, da so pripravljene ukiniti vojno stanje ler aa bodo upoštevale suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav Srednjega vzhoda ter a a bodo na miren način reševale vsa vprašanja po postopnem umiku izraelskih čet. Varnostni svet bi sprejel sklep o jamstvu arabsKO-izraelskih meja. Sporazum bi se sklenil v okviru Združenih narodov brez ne- posrednih pogajanj vojskujočih se strank. Francoski predlog pa izhaja iz stališča, da se mora Izrael nujno obvezati, da se bo umaknil z arabskega ozemlja, kar je (.podvrženo sporazumnim popravkom«. Arabci pa bi morali podati izjavo o ukinitvi vojnega stanja in o priznanju Izraela kot države. Zatem bi se v posameznih razdobjih izvajala resolucija varnostnega sveta. Kakor je znano zavračata obe vojskujoči se strani vsako vsiljeno rešitev toda z različnih pogledov. Arabci so na primer ocenili ameriški predlog kot podporo Izraelu, Izraelci pa še dalje ignorirajo sestanek štirih velikih. Po njihovem mnenju kakršenkoli sklep velikih sil «slabi odgovornost dr žav Srednjega vzhoda, da bi dosegle mir z medsebojnim sporazumom. Izrael še dalje vztraja pri neposrednih pogajanjih z Arabci, to se pravi za kapitulacijo Arabcev. Arabske države, ki sprejemajo resolucijo varnostnega sveta in pristojnost velikih držav za njeno izvajanje, imajo dovolj razlogov, da odločno poudarjajo, da nihče ni dobil njihovega pooblastila za pripravo vsiljene rešitve, ne da bi se ozirala na razpoloženje prebivalstva Srednjega vzhoda, ter da mora štiristranska konferenca ostati strogo v okviru skrbi za uresničenje že sprejete resolucije Združenih narodov. V takšnem stanju lahko že sam sporazum o sestanku šti rih velikih sil lahko prinese nekaj upanja, da so te voljne učinkovito delovati, bodisi v medsebojni izmenjavi misli, ka kor tudi v razgovorih s svojim) varovanci na Srednjem vzhodu Seveda ta pripravljenost ni samo odraz dobre volje, temveč tudi realna potreba, kajti čas ki je potekel, je deloval ne samo v škodo interesov držav Srednjega vzhoda, temveč tudi v škodo mednarodne varnosti in splošnega miru. % St VEDNO NAPETO OZRAČJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM | Izvršni odbor KPČ | kritizira novinarje Še zlasti poudarja enotnost partijskega vodstva in zagovarja utemeljenost uvedbe preventivne cenzure beti eh uelikomme piamihe eobei ebem eitateljem PRIMORSKI DNEVNIK : je še vedno napet, čeprav se nekoliko čuti praznično vzdušje in dajejo na splošno boljši vtis praške ulice, po katerih je precej tujih turistov. Za nekako novo ((znamenitost« so si izbrali sedež sovjetske letalske agencije, katerega so pretekli teden v noči med petkom in soboto demonstranti razbili, med manifestacijo po zmagoviti tekmi češkoslovaške reprezentance nad sovjetsko na hokejskem svetovnem prvenstvu. še nadalje krožijo najrazličnejše vesti o spremembah v vodstvu, o stanju pripravljenosti češkoslovaške policije in vojske in o prihodih novih sovjetskih e-not. Edino resnično novost predstavlja stališče izvršnega odbora CK, ki je bilo danes objavljeno v glasilu KPC «Rude pia-vo» in ki ostro kritizira stališče, ki ga je zavzelo združenje novinarjev. Pri tem pa ni zanimivo samo to dejstvo, temveč zelo odločno in večkratno poudarjanje enotnosti v vrstah izvršnega odbora. Izvršni odbor CK KPC kritizira stališče združenja novinarjev, ki ga je sprejelo takoj po obnovitvi cenzure in ko so obnovili svoje zaupanje v tovariše: ((Svobodo, Cernika, Dubčka, Smrkovskega in Husaka«, ki skupno predstavljajo vodstvo dr- niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuuiiniiiiiuiiiiii m mn imuni iiniu m m iimiiiiiiiiiiiiiiiuiroimiiiiiiiiiminiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiimuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiJiuiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii PONOVNO POROČILO URADNE AGENCIJE PRVA URADNA REAKCIJA IZ TEL AVIVA Nadaljuje se kongres Izrael ponavlja nasprotovanje kitajske partije Filmski posnetek otvoritve posvečen predvsem Maocetungu PEKING, 5. — Agencija «Nova Kitajska« objavlja poročilo o številnih zborovanjih in sestankih, do katerih je prišlo po vsej Kitajski sporedno z delom devetega kongresa kitajske komunistične partije. Agencija pravi, da je pričelo ljudstvo z učinkovito masovno kampanjo, da bi proslavilo konkretni prispevek, lu' ga predstavlja deveti kongres, ki se vrši pod predsedstvom Mao Ce Tunga, Agencija pojasnjuje, da so vsi sloj-ji kitajskega . prebivalstva člani partije, delavci, kmetje, vojaki in revolucionarni intelektualci organizirali po vsej deželi študijske tečaje, na katerih preučujejo Mao Ce Tungove nauke in njih uveljavljanje v življenju glede specifičnih vprašanj sedanjega bojar* Na tak način so delavci pomembnega petrolejskega centra v Ta-chmgu dosegli velike proizvodne uspehe. Agencija tudi pravi, da so delavci povsod dosegli pomebne u-spehe na osnovi naukov devetega kongresa partije. Tiskarji v Fiwu-lianu so tiskali novo izdajo del Mao Ce Tunga v izredno skrbni opremi. Kovinarji istega mesta so za 20 odstotkov zvišali proizvodnjo v odnosu na marec. Pekinška televizija je v četrtek pokazala 20 minut trajajoč filmski posnetek z 9. kongresa kitajske partije. Film je bil posnet na prvem otvoritvenem dnevu kongresa in po večini posvečen pred sedniku Mao Ce.Tungu, ko je ime! uvodni govor. Gledalci so dobili vtis, da je Mao Ce Tung v resnici- v dobrem -zdravstvenem stanju in da je bil med celotnim zasedanjem dobre Volje. Mahal je in se ražgovar-jal z delegati, ki so mu burno ploskali. Prečital je zelo kratek govor pred mikrofonom. Govor je verjetno obsegal samo dve tipkani strani, nakar je pričel citati podpredsednik Lin Piao obširen referat. Na televizijskem ekranu so poleg tega prikazali še Ču En baja in soprogo Mao Ce Tunga v vojaški uniformi. Ta film, prvo uradno sporočilo o delu ’ kongresa in sedanja kratka vest o sporednih manifestacijah je dosedaj vse, kar se zanesljivega ve o kongresu. Današnja vest predstavlja edino u-radno potrditev, da kongres še vedno traja, saj ni prav gotovo niti znano, kje se vrši. Po vsej verjetnosti gre za predel «prepo vedanega mesta», kjer je sedež CK kitajske partije in drugih najvišjih državnih uradov. Siloviti boji blizu Sajgona SAJGON, 5. — Osvobodilne sile so preteklo noč napadle ameriško bazo kakilj štirideset km severozu* hodno od Sajgoria, kjer se je razvil dve uri trajajoč silovit boj. Partizanske enote so najprej bombardirale bazo z raketami in težkim topništvom, nato pa so prešle v napad. Na pomoč obleganim so prihiteli bombniki, oboroženi-helikopterji in artilerija, dokler ni bil napad odbit. Američani so imeli dve žrtvi in več ranjenih. - Izgube nasprotnikov so po ameriških poročilih »težke«. posvetovanju štirih velikih Izraelski minister za informacije je izjavil, da posvetovanja «ne morejo prinesti nič dobrega» . Izrazil je bojazen, da ZDA podležejo vplivu Francije v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Toda štirje veliki se ne bodo mogli sporazumeti, če ne bodo prej ugladili svojih notranjih ne soglasij z dvostranskimi stiki, ki so jih že imeli in se še nada ljujejo. Zadnji takih sestankov je imel ameriški državni tajnik s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra ob priliki Eisenho werjevega pogreba. Do sedaj so tako Arabci ka kor Izraelci imeli priložnost obra zložiti svoje stališče. V zadnjih dneh je jordanski kralj Husem obrazložil celoten problem gene ralu de Gaullu v Parizu, preden se je v Washingtonu sestal s pred sednikom Nixonom. Jarring pa je te dni nadaljeval posvetovanja v arabskih prestolnicah in v Izraelu po nalogu OZN Delegati štirih velikih so torej popolnoma obveščeni - o stičnih S seje varnostnega sveta OZN, ki se je zaključila z obsodbo Izraela zaradi bombardiranja jordanskih vati JERUZALEM, 5. — Izraelski minister za informacije je po radiu izjavil, da «po prvem sestanku predstavnikov štirih velesil v varnostnem svetu o Srednjem vzhodu ostanemo na našem stališču: nič dobrega ne morejo prinesti ti razgovori in mi jim še vedno odločno nasprotujemo«. Ta izjava je prva izraelska u-radna reakcija na začetek razgovorov v New Yorku. Minister je izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti vpliva Francije na stališče ZDA. Ameriško stališče, ki je za Izrael že nespremenjeno, ker je izraelska vlada zavrnila ameriško spomenico, bi se po mnenju ministra lahko še bolj spremenilo pod vplivom Francije. «Seveda , je Izjavil minister, Francija ni Sovjetska zveza, in mi znamo razlikovati med tema državama. Toda kar se tiče Srednjega vzhoda, sta našli skupen imenovalec, kakor to dokazuje njuno stališče v varnostnem svetu, kjer sta odklonili obsodbo arabskega terorizma. Rajši sledita arabskim državam, namesto da bi skušali vplivati nanje.« Galih je trdil, da so razgovori v New Yorku že imeli «dve neprijetni posledici«: po njegovem mnenju ti razgovori osvobajajo arabske države potrebe, da sklenejo mir z Izraelom, In škodujejo Jar-ringovemu poslanstvu, ker dopuščajo arabskim državam domnevo, da lahko pričakujejo nekaj več od štirih velikih, kakor od U Tantovega posebnega odposlanca. Na koncu‘je minister znova izjavil, da Izrael ne bo mogel biti predmet mešetarjenja med velikimi državami In da bt znal zavrniti vsako odločitev, ki bi škodovala njegovim koristim. 'Arabci so mnenja, da bo nastop štirih velikih lahko učinkovit, samo če bo nova ameriška uprava mogla ali hotela pritiskati na Izrael. Izraelce bo treba prepričati, da vse dotlej dokler bodo na arabskem ozemlju, ne morejo pričakovati drugega nego arabski odpor. Kakor je znano, so tako Arabci kakor Izraelci sporočili, da ne bodo nikoli sprejeli «vsiljene rešitve«. Na podlagi Izjav na obeh straneh pa ni nobenega dvoma več da Arabci in Izraelci, če bi jih prepustih samim sebi, ne bi mogli doseči sporazuma. Dejstvo, da Arabci odklanjajo neposredna pogajanja z Izraelci medtem ko ti vztrajajo na njih, dokazuje, da ne zadostuje niti soglasna resolucija varnostnega sveta za zbližanje dveh nasprot ndh stališč. Zato je potrebna izvrš na podpora sklepov varnostnega sveta, ki po mnenju nekaterih o-pazovalcev lahko pride od štirih velikih, ki so stalne članice varnostnega sveta in ki so na drugi strani neposredno zainteresirane 1 PRAGA, 5. — Položaj v ČSSR j zave« in bojazen, da še bo z obnovo cenzure zrahljula povezava med ljudstvom in njegovimi voditelji. V izvršnem odboru sta poleg že navedenih petih predstavnikov še: Evzen Erban predsednik nacionalne fronte in Lubo-mir Strougal predsednik začasnega biroja češke partije, ki o-ba spadata v konzervativno u-smerjeno krilo centralnega komiteja. V izjavi se izraža začudenje, da so novinarji izjav.h svojo podporo samo nekaterim osebam, ne pa prezidiju centralnega komiteja kot celoti. Gre za metodo, ki je niso prvič uoi" a-bili in ki se jo lahko oceni kot poskus ošibitve avtoritete vrhovnega partijskega organa Poleg lega je združenje novinarjev zavrnilo kritiko na račun sredstev obveščanja s stisni prezidija CK in na lak način novinarji obtožujejo p* ozidij, da noče po resnici obveščati javnosti. Združenje novinarjev poleg tega ni obsodilo protisocialistične sile, kar se lahko na osnovi preteklih izkušenj oceni kot obrambo teh protisocialističnih sil. 'Glede predloga združenja, da naj bi okrepili odgovornost vo-' dilnih organov tiska, je 'zvršni odbor mnenja, da so uživali v preteklih mesecih veliko svobode, ki jim je omogočila, da bi lahko dokazali svoj čut odgovornosti do sklepov komunistične partije. Zadnje številke listov «Zitrek», »Politika« in «Listy» in nekaterih drugih pa dokazuje, kakšna je ta politična odgovornost. Dalj časa se Je prezi.itj CK trudil, da bi potrpežljivo prepričali novinarje, da naj pomagajo premostiti krizo nase dežele. Ker pa ni uspel je sedaj nujno, da preide od pozivov h konkretnim akcijam. Zaradi tega so odločno obsodili stališče združenja novinarjev, njegovo neodgovorno zadržanje do krize, do katere je prišlo v deželi in so sklenili, da uvedejo ukrepe, ki naj omogočijo odgovornost pri objavljanju vesti v /rhov-nem interesu dežele, socializma, češkoslovaške ter socialistične skupnosti. Dosedaj znani ukrepi proti tisku se nanašajo na odstranitev nekaterih naprednih urednikov v listu «Rude pravo« in na imenovanje novih oomočni-kov direktorja iz vrst konzer-vativcev kot tudi na neizhaia-nje nekaterih listov Vendar gr» samo za obrobne ukrepe in pričakujejo resnejšo »čistko« vred novinarji Kot elavni ikrep oz je seveda uvedba preventivne cenzure, pri čemer pa so naleteli na nepričakovano težavo, N'kakor ne morejo na'ti cenzorjev. ki bi bili pripravljeni sprejeti tako nehvaležno nalogo. cta-ri cenzorji še iz Novotnll.rdh časov so tako skompromitirani, pa celo oni po večini nočejo prevzeti prejšnjih dolžnosti tako da ta možnost ne pride v poštev Govori se, da bodo to dolžnost prevzele periferne partijske orgamzaciie, vsaj do takrat ko ne bodo našli druge rešitve. in nasprotujočih sl točkah obeh strani. Zato so nekateri mnenja, da bo s časom moč najti postopno formulo za izraelski umik z zasedenega arabskega ozemlja, ki bo povezana z arabskim priznanjem izraelske suverenosti .n z jamstvom o spoštovanju ozemeljske celovitosti Izraela Toda, na žalost, Izrael še dalje odklanja umik iz Jeruzalema in z vrhov Golan. Zlasti kar se tiče Jeruzalema, je Izrael nepopustljiv. Zaradi vsega tega ne bodo imele štiri velesile lahke naloge, ker bo vsaka izmed njih v okviru teh pogajanj imela na vidiku predvsem svoje interese in svoje smotre ter bo v tem ov-kri teh pogajanj imela na vidiku predvsem svoje interese in sv> je smotre ter bo v tem okviru podpirala tezo ene ali drug,'* strani. Vendar pa se zdi, da je prevladala ugotovitev, da se interesi štirih velikih njemajo v dejstvu, da je treba za vsako ceno preprečiti, noye spopade, ai (Nadaljevanje na 2. strani) Stanje v cSSR se je v preteklih dneh znova zaostrilo in ustvarilo nevarnost novih hudih zapletljajev. Prvi tajnik CK KPČ Aleksander Dubček je pozval prebivalstvo na mir, odločnost in disciplino ter podporo usmeritvi' partije, da se ne pripeti nič takega, kar bi lahko nakopalo veliko škodo državi in njeni prihodnosti. Na levi sliki je Aleksander Dubček, na desni pa predsednik republike Svoboda PnmoriličfanevHik: n«!a Prm PO DOKONČNI IZDELAVI ZAKONSKEGA PREDLOGA Prihodnji četrtek seja vlade o reformi univerz Sovjetski veleposlanik pri zunanjem ministru Nenniju RIM, 5. Ministrski svet se bo da se vsi problemi slovenske (iruž- sestal prihodnji četrtek in bo raz-1 be tičejo tudi mladine in obratno. ras irarauraa;1’'** ** *a* sti sta se včeraj dogovorila minister za šolstvo Ferrari Aggradi in nal, ponudil, da bi ga s svojo pri- mulo peljal v Ram. Vozza je sto- Kanclcr Kiesinger se je vrnil v Bonn Sestanek z zunanjim Brandtom ministrom BONN, 5. — Zahodnonemški zvezni kancler Kiesinger se je vrnil danes v Bonn iz Washingtona, kjer se je udeležil pogreba generala Eisenhavverja. Na letališču v Wahnu je Kiesinger izjavil, da je na razgovoru z ameriškim predsednikom »razširil in poglobil)) ižme- IIJA VE BONSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Brandt o stikih s Sovjetsko zvezo Ponovil je nasprotovanje priznanju Vzhodne Nemčije BONN, 5. —. Zahodnonemški zu-, otrok, 65 oseb pa je bilo ranjenih. njavo mnenj, ki jih je imel ob pri-1 nanji minister Brandt je v inter-! Albanska vlada je sinoči sprejela liki Nixonovega obiska v Evropi.! vjuju listu «Die Welt» izjavil, da Zahodnonemški kancler je bil po- bi moral Zahod pripraviti skupno vabljen, naj uradno obišče ZDA, | stališče v zvezi s pogajanji, ki se kjer bo imel nove razgovore z i začenjajo med Washingtonom in se je na konferenci, ki so se je udeležili tudi ___ .en iauj ! zastopniki družbenega in minister za zaklad Colombo, ki sta Pohtl<'ne§a življenja Slovenije, na- neKetn samotnem kraiu izdelala načrt finansiranja, nekaj I **”" * ** je začel Borri sSS, nato pa je dni prej pa so zakonski predlog j najveCjl del razprave posvečen preučili strokovnjaki treh strank vprašanju vaške mladine. Predsed-levega centra i nik republiške konference ZMS Minister za zunanje zadeve Nen-ni je danes sprejel sovjetskega ve- Mitja Gorjup je med drugim v svojem govoru opozoril na dejstvo, da leposlanika v Rimu Rižova, ki mu' sja postal ton jugoslovanskega ti ska vedno bolj oster in da se tendenciozno povrača na negativne a spekte jugoslovansko sovjetskih odnosov pred dvajsetimi leti Gre ta poskuse jugoslovanskega tisaa, da bi dokazali svojo nezmotljivost, ki dobivajo v raznih primerih odkrito sovražen značaj. «Sovjetska Rusija* pravi, da se skuša zagovarjati sedanjo usmeritev v Jugoslaviji z objavljanjem »odkrito protisovjetskih spominov renegatov in protisociali stičnih elementov*. List nadalje piše: «Ne gre za prvi protisovjestki val v jugoslovan skem tisku. Vsi se spominjajo, da so jugoslovanski revizionisti in o-portunisti manifestirali' svoje zadč vpljstvo ob krvavem puču na Mad žarškem leta 1965 in tudi ni slučaj no, da so našli zatočišče v jugoslovanskem veleposlaništvu največji sovražniki madžarskega ljudstva*. V nadaljevanju je govor o stališču jugoslovanskega tiska glede češkoslovaških dogodkov in se ugotavlja, da te dogodke še vedno prika zujejo v skrajno »tendenčni in neresnični luči*. Najpomembnejši or Glede odnosov s Sovjetsko zvezo je Brandt izjavil, da »je vrsta vprašanj enake vrednosti, ki jih je treba še dalje potrpežljivo in pa- Umrl je G. Chevallier avtor knjige «Ulochemerle» CANNES, 5. Chevallier. avtor Pisatelj Gabriel knjige »Cloche- gani za obveščanje (agencija Tan j K da bo v kratkem prišel trenu- metno ter brez prenagljenosti ob- merle* je umrl v starosti 73 let na ravnavati. Pripomnil je nato, da svojem domu v Cannesu. Njegove bodo poskusili vse za izboljšanje knjige »Clochemerle* se je v Fran-odnosov s Sovjetsko zvezo, in je ciji prodalo milijon izvodov; preve-dodal, da je tega mnenja tudi *|ena je bila na 27 jezikov. Cheval-kancler Kiesinger ter da med nji- l er ie napisal tudi več drugih roma dvema ni nesoglasij tudi glede man°v, med katerimi «Sainte-Colli-protiatomske pogodbe. Pripomnil nes>- «Le Ravageur* in druge. jug, dnevniki Borba, Politika itd.) so sprožili neupravičene in tendenčne napade na nujne ukrepe socialističnih držav, ki so hotele »pomagati češkoslovaškemu ljudstvu*. Jugoslovanski listi niso samo objavili izmišljotine protisocialist čnih sil. temveč so sami odkrili laži, kot so bile vesti o »prelivanju krvi* v Pragi in v Bratislavi. Širijo alar-mistične vesti in so se speeializi rali na napade na socialistične države. tek, ko bo treba sprejeti odločitev o nemškem podpisu te pogodbe mm B4NCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIH eOO.OQO.OOCi VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŽT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV; BANKRED BILANCA 31. DECEMBRA 1968 AKTIVA B^nrajna in banke............................................... 742 972.089 I astne vred otnice............................................. 319.419.474 Račun udeležb: . . . Friulia 10.000 000 Istbank 315 000 .................. 10.315.000 Račun eskompta.................................................. 333 624.244 Dolžniki tekočih računov......................................... 374 280.642 Račun efektov na inkaso . ............................... 69 122.348 Razni aktivni računi............................................ 67 401 319 Oprema............................................................... 18.036.068 Nepremičnine..................................................... 48.118.385 Delničarji za nevplačano glavnico 300 000.000 . . . 2.283 289.569 Razvidnostni računi.............................................. 1.627 662 832 3 910 952 401 PASIVA Glavnica........................................... 600.000.000 Redni rezervni sklad................................................... 15.000.000 Razni skladi........................................................... 54.072.942 Hranilne vloge............................ 1.066 133 462 Upniki tekočih računov.................... 402.244 699 . . . 1.468.378.161 Banke.............................................................. 2.204 697 Cedenti................................................................ 73.373.163 Pasivni predujmi.......................................................... 31.545 Razni pasivni računi................................................... 60.906.396 Dobiček poslovnega leta 1968 9.322.683 2.283.289 569 Razvidnostni računi................................. 1.627.662 832 3.910.952 401 Do tu gre v bistvu za stare trditve in nepreveč originalne obtožbe skrajno ozkega sovjetskega lista «Sovjetska Rusija*, ki pa v svojem članku objavlja tudi zanimiv nov napad glede jugoslovan skega stališča o dogodkih na sovjet stfo - kitajski meji. V tčj zvezi list piše, da so se jugoslovanski propagandisti brez pomislekov pridru žili pekinškim avanturist#pa,fJfar se je potrdilo ob krvavem spopadu, ki so ga sprožili maoisti na meji s SZ. Jugoslovanski tisk je načrtno sprejel stališče »nevtralnosti* do pekinške provokacije. Tako stališče prav gotovo ni slučajno in dokazuje, da je vsako sredstvo dobro, da se opravičuje sedanjo jugoslovan sko politiko. List nadalje piše, da jugoslovanski tisk v zadnjem času pogosto ponavlja protisovjetske la ; ži kitajskega in albanskega izvora | in da je na primer 17 marca »Bor i ba» objavila izmišljotine kitajskega tiska in napade na voditelje KP SZ ter sovjetske države. »Sovjetska Rusija* spada med najbolj zaprte sovjetske liste in od raža skrajno restriktivne kroge v SZ. Zato je tudi zanimivo, da je »Literaturnaja gazeta* objavila pred dnevi napad, ki je nekoliko bolj u merjen, ki pa v bistvu vsebuje podobne trditve. List pravi, da ob stajajo v Beogradu krogi, ki so za interesirani za zbližanje s Pekin gom in poslabšanjem odnosov s SZ Poleg tega ugotavlja, da se objav ljajo v jugoslovanskem tisku pre ostri napadi na SZ. ki naj bi do kazali univerzalno vrednost jugo slovanskih izkušenj pri gradnji so cializma Kot primer navajajo, da je »Borba* objavila odlomke iz knjige »Prvi krog* Solzenicina, ki so ga «odločno obsodili sovjetski literarni krogi*. Smrt igralca Alberta Bonuccija RIM, 5. — Italijanski filmski ln gledališki Igralec Alberto Bonuccl je umrl danes v neki rimski kliniki. Že več let je bil bolan na srcu, pred nekaj dnevi pa je doživel nov napad bolezni, ki mu ie bil usoden. Bonuccl je bil star 51 let. Zatem je minister izjavil, da bodo v VVashingtonu govorili tudi o Nemčiji. Dejal je, da je Nixon med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji iz’avil, da je treba berlinsk’ statut izboljšati «0 tem, je deial Brandt, s* bo prav gotovo govorilo tudi v VVashingtonu. Poleg tega bo treba videti, kakšen interes imajo dejansko tri zahodne države in Sovjet ska zveza, da se uresniči »urejeno soritie« med dvema Nemčiiama« Izrael (Nadaljevanje s 1. strani) Glede priznanja Vzhodne Nemčije, ki postaja vedno bolj aktualno, je Brandt izrekel prepričanje, da bodo na izrednem kongresu socialdemokratske stranke, ki go 16 a-prila v Bad Godersbergu. Douda-WI5 nasledilje ' načelo: »Nobenega jurldičnega oriznanja Ulbrichtove-ga režima, toda pogajanja o konkretnih problemih dveh Nemčiji.« bi lahko svet postopoma zajeli ves Potres v Albaniji BEOGRAD, 5. — Po vesteh radia Tirane Je 3. aprila ob 23.15 močan potresni sunek s središčem v južnih delih Albanije v krajih Fijer, Tepelena, Galona, Berat, Skrapar in Pernat uničil okrog tisoč in poškodoval okrog dva tisoč stanovanjskih hiš in drugih objektov. Pri potresu je izgubil življenje en Predstavnik ZAR v OZN El Ko ni je poslal varnostnemu svetu pismo, v katerem izjavlja, da je egiptovska dejavnost ob Sueškem prekopu popolnoma upravičena zaradi utrditve izraelske zasedbe na arabskem ozemlju. Pismo dodaja, da je odgovornost za poslabšanje na Srednjem vzhodu izključno na izraelski strani, ker Izrael noče izvajati resolucije OZN, ki zahteva umik izraelskih sil z zasedenega ozemlja. Pismo egiptovskega delegata odgovarja na nedavni izraelski protest v vanjpsfstftm svetu. El Ko ni poudarja, da je izraelski protest vrsta očitnih povsem nevzdržnih potvorb, ter obtožuje izrae! ske oblasti, da uporabljajo spo razume o ustavitvi sovražnosti, da bi opravičile in obrazložile ne zakonito navzočnost njihovih čet na arabskem zasedenem ozemlju. Na koncu pravi pismo, da Je to enostransko tolmačenje ustavitev sovražnosti povsem nesprejemljivo, ker je ustavitev sovražnosti bila samo prvi začasen korak, kateremu bi moral slediti izraelski umuje, ZOPET NOVOST NA KNJIŽNEM PODROČJU! Izšla je 6. knjiga iz b igate zbirke SODOBNA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA z naslovom GEOGRAFIJA Knjiga o prvih geografih in drznih raziskovalcih, o osnovnih zemljepisnih pojmih ter o raznovrstnih ekonomskih in drugih pogojih v posameznih delih sveta. KNJIGA JE SILNO BOGATO OPREMLJENA! Uiaiiea TRST Ul. ev. Frančišk« 20. tel. 61.792 VSI STE V A B L J E N I NA BREZPLAČNO POKUŠNJO ALKO PROIZVODOV ■ domači brandy 300 ■ florian grenki ■ fina stara slivovka NOVA GORICA SEŽANA 7. aprila 9,30 — 11 In 13 - 16 MARKET 8. aprila 9- 12 in 14 — 18 KOPER 9. aprila 13 - 18 Vesele praznike želijo TRST — ULICA CARDUCCI o — TELEFON BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, ŠESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE ŠOLE. TOPLOMEROV 29-6M Ko s #69» i: J Rejc IN FOTOGRAFSKEGA MATERI^ Pos: ?t fot Srem Trgovina posode in elektrogospodinjskih potrebščin KERZE T R S T — Trg S. Giovanni 1 Telefon a* Iva lili MALLARDI & Co. ■ Mednarodni prevozi CARINSKE OPERACIJE — VKRCAVANJE — IZKRCAVANJE KONTROLA BLAGA URADI: TRST, Ul. Roma 15 — Tel. 36-370, 37-823, 61-082 Telex: 46078 MALLSPED Bd ne firašar F zave [alo, ( banj i ) osel klosti w rašna TRST [nrtaa Viale XX Settembre 38/ Bert cvens VSAKOVRSTNO ORODJE ZA PLESKAR- ^^ih ŠTUKATURE — MAVEC — TAPETNI PAPIR IN BLAGO ZA PREVLEKE, Z ISTIMI VZOI idi i -'Stoik d ogoče CVETLIČARNA NADJA PROSEK 142 — Tel. 225-450 ZgO' va r: odarl lo v (rtu ti za est < amu: (vati 'Ozar; V ll DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK’ ■ obe ranu J mu lerila blno D ved J Živi j. «o u u. Gi: i in j .' ta č o del Nudi prvovrstna domača in uvožena dobro domačo kuhinjo in druge specialite^tičj^ Plitiči (CENTER) - TEL 225137 GOSTILNA «POD TABROM« Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL 8 — Tel. 227-120 Kraški pršut — Klobase — domača vina PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ZORA ČOK OPČINE — Narodna 63 — Tel. 221 -OAtinskt Zaloga gradbenega materiala ČELESTE DANEU OPČINE Narodna 77 Tel 221-0l4^ntsi frajuii Zaloga kuriva in kerozena DANILO ŠULIGOJ OPČINE, Železniška 5 — Tel 221-172 — 221 921 ŽELEZNINE JOSIP TERČON NABREŽINA 124 Tel 20-122 GOSTILNA SOSIČ - VREMEC OPČINE — Narodna ulica 65 Manufakture — Kleparstvo Julijana in Viktor SOSIČ Alpinska 87 — OPČINE Tel. 211-385 DROGERIJA VASILIJ GULIČ OPČINE — Narodna ulica 48 GOSTILNA obnos (ga 6Pta, oslov rived Anica in Grazia ZUCC0hapu° Trgovina otroške konfekcije in igrač Prosek Zaloga gradbenega materiala EMIL GRGIČ PADRIČE 10 — Tel. 226-'Vedvi isniza e Pri 6 vis k>dic , ko TRST — Ul. S. Nicold 1 >rotjf. GOSTILNA OSTROUŠKA Tel. 37-918 TRGOVINA JESTVIN avil ■jego-v jfhteres ■jkimi je rants e z aniza Cona “arizu (isti, v«jih Jih z aSi.su 'a se /Oltip edtiili FRANC RESINOVIČ s , TRST, trg Giotti 8 - Tel. 761-fP*1' č- je Pekarna in slaščičarna teveg, Ptotii VIKTOR ŠIRCA SJ? TRST, Strada Vecchia deirUt^^sv Tel. 812-223 —^Slove TRGOVINA ^ U VELJAK - ŠPORT TRST lila deiriitria D Vali Tel. 44-^khpai VLADI LUXA PROSEK A Z Ima vse potrebno za smučke pc ter za vse druge športne Pan<5 Kvalitetno blago po konk' nlh cenah. rasi UL Boccacao 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMfl TOVORNI PREVOZI o vse (croje *u£il \ Inozemstvo Jolfflilislii puntar” Albert llejec praznuje svojo 70-letnico ^ ° sern za “Jadranski koledar , #69» iskal primerno sliko Alber-1 Rejca, mi je znanec iz Ljublja-ERIAIfe poslal v tolminskih hribih u-j’~ fotografski posnetek, na ka-stoji Berti kot v vetru raz-jrsen in okleščen viharnik sredi •vojih planin in se razgleduje po cželi pod seboj. In vse na tej J. ie kot simbol: dežela pod fim je Primorska, v kateri se 35-Olf3 rodil in ji od vedno namenil voje najboljše sile; kot viharni-—je njegova drža, ki ga ne-f11 vetrovi in strele ne morejo “ razgied njegov je kot VU®I*>zorje njegove človeške razsež- MJE ''iti me^ ^ ^ tak° težko Posta‘ Danes mu je sedemdeset let, qq2 ,10je Poznanstvo z njim pa sega rmaj tja v prva povojna leta, 0 sem po časnikarskih opravkih _^Anajal na urad za informacije ad nekdanjo «Emono» ali kasne-(T In^titut za narodnostna 1 IPrašanja v Ljubljani. Predobro I f zavedam, da je to mnogo pre-ftalo, da bi mogel iz lastnih spo-■ tan^ V fJrav^ iu|ti osvetliti njego-| osebnost, tako bogato na pre-| [pklosti, segajoči nazaj v tista ....Jrahia teta, ko se je našim lju- :::::: n; na zapadnem robu pisala ,g/»tna obsodba. Pa je na srečo i i I Bertiju že mnogo zapisanega v •venskem leksikonu, pa še v tgih zapisih in dokumentih in Idi iz pripovedovanja njegovih stoikov po letih in dejanjih je logoče še in še luščiti utrinke, 1 zgovorneje kot suhoparna dej-jva rišejo njegov portret. A je tndarle tudi teh dvajset let utr-| ° v meni zavest, da sem v Al-!rfu Rejcu spoznal človeka, ki ti za trenutek ni prenehal biti • est svojemu življenjskemu pro-amu: delati in še delati, prou-vati in poglabljati, odkrivati in "^ozarjati slovensko in tudi šir-} občestvo, da živi tam ob Ja-|anu in na kraškem kršu rod, J ton je nemila zgodovina od-trpljenja in grenkob pre-1,11 cino čašo, katere — kot kaže — Kalit vedno ni izpraznil do dna. ^življenje je Albertu Rejcu za-e 0 teči 6. aprila 1899 v Tolmi-r\ Gimnazijo je študiral v Gori-| in pravo na univerzi v Padovi, ta čas sega tudi že njegovo jav- 0 delovanje. S Francetom Bev-i vin»0m ie urejeval «Goriško matico» alitet«t--tmalu Potem Pr«vzel mesto po-3 -učnega tajnika za Goriško pri ■ jpntičnem društvu »Edinost«, kar “fi 0stal vse do leta 1928 in bil , vnet dopisovalec «Edinosti» J Rima. kjer je nekaj časa živel, 1 zlasti iz Gorice. Seveda so toji postale pozorne fašistične o-asti. Zaradi preganjanj in žalovanj se je moral leta 1928 nakniti v Jugoslavijo. S tem se if začelo drugo poglavje v življe- 1 ^Ztrainega in borbenega tol- 1 -04tiinskega puntarja, ki pa je bilo — ^ nadaljevanje prvega, prilagoje- . ovim okoliščinam in drugač-e ;Potrebam, V Beogradu, kjer Siri in živel v letih od »jnik °rr 194°’ P°stal politični , ^V6ze jugoslovanskih emi-1'03ta«nklh orSanizacij iz Julijske javil e’ ^ svojstvu je uve-»bnostf5 SVOje organizacijske spo-.ga v*’ Pa tudi vso širino svo-,,orbenega narodnega kon-josiovn^f g? je Slovenca in Ju- &adtrCin€ga kot kremen -.Ja borhr,d° spoznania. da je tre-:CCC ,proti italijanskemu fa- „ ek Ikirni -n povezati tudi z italijansko i„ Protifašističnimi silami. Za-----|rantskk0t. Politični tajnik emi- (rantsifiu FUUIJ™ tajruk emi-te z .organizacij navezal sti- fanizacife Sk^ protifašisti or' (ConrtJ “Giustizia e liberta« in farizu ,razione antifascista« v listi kr^r Z balkanskimi komu-Jv°jih Precej obširno piše v 26-WredvspmSb°nikl*'1 pok- Regent, iih I pa je bil v stalnih sti-Sističnim^”11 Podtalnimi proti-!anizaciin * borci ™ njihovo orle Prihairti113 Pr™orskem, kamor Se visoki8 skrivaJ preko meje in visnkš nvaj preko meje Rodici in v, tolminsWh hribih, kovai dr^°dL„shaia' na z njimi J ProtifajL.-?aoosVob rtva' je vstopil v narod-biji, Dn djlno ilegalo v južni Sr-t^tobr ' osvoboditvi Beograda 20. —^S!ov 19'14 pa se je priključil ha fr^keniu bataljonu in odšel je ita- pu neka7 ' Srern, potem ko ■f kjanskiaj Casa tudi tolmač v .lian ki Partizanski diviziji «Ita- '*. £* so' il, 11 voi„k- Jugoslaviji iornu- l4-?3kupacijJ ,KI razpadle italijanske o-^ vojske 'e noveV°b?ditvlj0 so Rejca čaka-an^ho p0? lal°Ke in njegovo podrob-urei> ktične ava?j® narodnostne in po-Pfinie.i-toblematike Slovenskega • njegova izkušenost, raz- gledanost in široka izobraženost so kmalu našle torišče aktivnega delovanja v borbi za zahodno mejo, sloneči na znanstveni obdelavi dokumentarnega gradiva pri Inštitutu za narodnostna vprašanja ljubljanske univerze, kjer je bil zaposlen polnih deset let skupno z vodjem inštituta, našim rojakom dr. Lavom Čermeljem, ki bo prav tako še letos slavil že svoj osemdeseti življenjski jubilej V tem času in tudi po formalni upokojitvi je naš jubilant z znanstvenimi razpravami in poljudnimi članki s področja narodnostne in manjšinske problematike Slovencev v Italiji, predvsem pa beneških Slovencev, ki so že nekaj let njegova glavna skrb, sodeloval in še sodeluje v številnih slovenskih časopisih in publikacijah, med katerimi je naš ((Primorski dnevnik« prav gotovo med izvoljenimi, kar si štejemo v posebno srečo in čast. Naj mi pa bo dovoljeno, da na tem mestu zapišem, da šem mu kot urednik tudi osebno še posebej hvaležen za njegovo zvesto sodelovanje pri ((Jadranskem koledarju«, saj ga ni letnika, v katerem ne bi bil zastopan najmanj z enim tehtnim prispevkom. Publicistični in znanstveni opus Alberta Rejca je izjemno bogat in ko bi vse njegove spise zbrali, bi nastal zajeten zbornik o naši manjšinski problematiki. Zgodovinarji povojne slovenske publicisti-; ke pa predvsem ne bodo mogli mimo bibliografije o primorskem vprašanju za leto 1948-1950, ki jo je sestavil skupno z dr. Čermeljem in bibliografije o problemih obmejnih pokrajin ob jugoslovan-sko-italijanski meji 1951-1958, kjer j e navedena kronološko vsa literatura in dokumenti o problemu Trsta in o jugoslovansko-italijan-skih odnosih v odločilnem političnem boju tistih let. Prav tako je sodeloval tudi pri sestavi brošure o Trstu iz leta 1953 in še pri številnih drugih publikacijah. Pomanjkljivo in le v grobih o-brisih je podan ta pregled Rejčeve dejavnosti, kajti vsega neumornega dela, vse vztrajnosti in kadar je treba, tudi vse njegove puntarske tolminske trme, ni mogoče zaobjeti v besede, ki so končno le besede, pa čeprav bi hotele biti še kaj več. Mogoče ga bo kdaj prijelo, da bo napisal spomine svojega življenja in jih prepletel tudi s svojimi življenjskimi spoznanji, pa bosta tedaj njegov čas in on sam v njem dobila popolnejšo, intimnejšo in ob-jektivnejšo podobo obenem. Danes, ko se mu je sedmi križ obesil na koščena ramena vitkega, visokega in prožnega telesa, bi mu radi le od srca povedali, kako smo mu za vsa njegova dolgoletna praktična in znanstvena prizadevanja za naše narodne koristi hvaležni, kako ga cenimo kot sodelavca in spoštujemo kot moža značaja, bistrosti, pronicljive, stvarne, ostre a vedno v optimizem usmerjene kritičnosti in še kot zgled skromnosti, v kateri mu je bila in mu je še vedno edina ambicija storiti več in še več za svoje ljudi in svoj rod ob Soči, pod Matajurjem in ob Jadranu. Dragi Berti, da bi še dolgo bil naš puntarski tolminski viharnik, planinski samorastnik na budni straži naših narodnih pravic, da bi nas še dolgo zdrav, čil in bojevit bogatil s svojim znanjem, razgledanostjo in prijateljstvom. JOŽE KOREN Viharnik Mario Magajna RAZGOVOR Z RAVNATEUEM SG FILIRERTOM BENEDETIČEM PRED PREMIERO Izviren Plautusov «Amtitruo» na odru Kulturnega doma Antično komedijo režira Jože Babic, izviren prvi slovenski prevod je oskrbel Kajetan Gantar, sodelujeta kot gosta ansambla SG slovenska igralca Ali Raner in Anton Petje V Kulturnem domu je spet živahno kot pred vsako premiero. Zadnjič sem nekoliko pokukal na oder med vajami. Režiser Babič razvnet kot vedno, na odru že postavljena scena — klasični stebri in portali, igralci na pol v kostumih, snopi žarometov lovijo in fiksirajo svoje objekte. Prizori se ponavljajo, potrebni so korektur, popravljati je treba vstope in piliti skladnost vseh odrskih učinkov. Vse je živo, vse je v zorenju, pa je v vsem tem neurejenem le red', hamreč tisti Anton Petje uiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiimimmiimuuiimmiimmumiimimiiiiiimMUHmimnmiiiiiiiimiii Harmonike na odru Glasbena matica pripravlja za 19. t. m. nastop harmonikarjev na odru Kulturnega doma pod naslovom “Harmonike na odru«. V prvem delu se bodo predstavili najmlajši gojenci iz šole prof. Zajčeve, prof. Ambrozeta, prof- Vodopivca in prof. Grgiča z narodnimi pesmimi. Sledili bodo starejši gojenci z narodnimi in lažjimi umetnimi skladbami slovenskih in tujih avtorjev ter pomnoženi harmonikarski ansambel «Miramar» pod vodstvom prof. Zajčeve. V tretjem delu pa bomo prisluhnili gostom-solistom, ki bodo izvajali zahtevnejše narodne, umetne in ritmične skladbe. Spored bo zaključil z vsemi sodelujočimi okrepljeni ansambel <-Miramar» s podpurijem prof. Zajčeve “Rebicario« ter z znanim Gotovčevim «Kolom». Kot solisti-gostje se bodo predstavili harmonikarji s Tržaškega, iz Goriške in Beneške Slovenije: Anton Birtič, Bordon s svojim triom, Livio Bogateč, Nadja Kriščak, Ivan Klajnšček, Janko iz Saleža ter prof. Zajčeva. Za izvirno sceno, odrsko razvrstitev in svetlobne učinke bo poskrbel scenograf Demetrij Cej. Večer slovenske zborovske pesmi Slovenska prosvetna zveza prireja prihodnjo soboto . . in nedeljo v Kulturnem domu tradicionalno revijo slovenskih zamejskih pevskih zborov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so take revije zelo priljubljene pri občinstvu in da so tudi najprimernejša oblika za popularizacijo slovenske pete pesmi. Nastopili bodo mladinski, mešani in moški zbori, vseh okrog 20 s skupno okrog 500 pevci. Po obeh delih revije bo v zgornjih prostorih Kulturnega doma družabno srečanje nastopajočih pevcev. Ob tej priložnosti bo tudi podelitev bronastih, srebrnih in zlatih “Gallusovih odličij*, katerih bo deležnih okrog 250 naših pevcev. Za posebne zasluge na amaterskem glasbenem področju pa bodo podeljene tudi tri plakete. Nove številke zamejskih revij V preteklih dneh so izšle nove številke zamejskih revij, ki dokazujejo vitalnost slovenske publicistike v zamejstvu. “Zaliv* je izšel v dvojni 16. in 17. številki, v kateri prevladujejo polemični spisi, ki revijo, mimo nekaterih literarnih prispevkov, vedno bolj opredeljujejo in idejno ožijo na strankarskem konceptu “Slovenske levice*. Tudi katoliška “Mladika* je izšla v dvojni številki za marec in april. Zelo lična in mikavna kot vedno je nova 6. številka mladinske revije »Galeb* (letnik 68—69), ki jo poleg sestavkov odlikujejo tudi lepe ilustracije. 7. številka mladinske revije “Pastirček* pa sc odlikuje po številnih pismih mladih bralcev. V preteklih dneh je izšla tudi 20. številka revije za kulturo in družbena vprašanju »Most* v svojem značilnem formalu z eseji, leposlovjem, umetnostjo, problemu', feljtoni in zapiski pa še z nekaj ilustracijami. Končno je izšla tudi že 5. številka dijaške revije »Literarne vaje* za tekoče šolsko leto, revije, iz katere je v povojnih letih izšel že marsikateri kvalitetni, pisec. neurejeni red. ki dela gledališki ambient po svoje neposnemljivo zanimiv in šarmanten, ah če hočete tisti urejeni nered, ki potem vedno dozori v dokončno izoblikovano odrsko predstavo, za katere uglajenostjo nihče več ne sluti kopice drobnih sestavin, iz katerih je nastala. Plautusov «Amfitruo», ki bo v torek doživel odrski krst v prvem slovenskem prevodu izvirnika, je — če se ne motim — prvo klasično delo v izvedbi našega tržaškega slovenskega gledališča. Je zato dvakrat noviteta, kari me je še posebej napotilo, da sem ravnatelju gledališča Filiber-tu Benedetiču zaštžtvil nekaj vprašanj: preprosta, da so ljudje vse ali čimveč razumeli. Režiserski koncept naše uprizoritve se je skušal čimbolj približati taki preprostosti tako v govoru kot v sceni in sami tipizaciji oseb. — Klasične grške ali rimske, latinske komedije Slovensko gledališče doslej še ni nudilo svojemu občinstvu. Ali je bil to edini razlog, da ste jo vključili v letošnji repertoar? — Vsekakor to ni bil edini razlog. če je res, da smo komedijo iz rimske klasike uvrstili v naš repertoar zato, da bi izpolnili vrzel, ki si jo omenil, je po drugi strani, tudi res, da je mogoče Plautus od vseh starorimskih komediografov najbolj živ in sočen tako po tematiki kot po izpovednem slogu Kot je bilo v navadi v njegovih časih (okrog 200 let pred našim štetjem), je tudi Plautus črpal iz grških virov in stare modele presnavljal, prirejal in prenašal v rimsko stvarnost. «Amfitruo» je doživel v dva tisoč letih veliko predelav in na isto tematiko so tudi sodobniki napisali moderne Amfitrue. Od Plautusa do renesanse, od Shakespeara do Giradauxa je bilo napisanih > na isto temo oicoli 40 komedij. Vendar smo Slovenci doslej poznali le prevode teh raznih predelav, nismo pa še imeli prevoda izvirnega teksta. Naš «Amfitruo» zato bogati slovensko prevajalsko literaturo in mislim, da spada prevod Kajetana Gantarja med najlepše prevode iz latinske literature sploh. Zato je tudi v tem. pomembnost tiaše u-prizoritve ne glede na to, kar smo že na začetku sezone zapisali o kvalitetah te komedije. — Zanima me režiserski koncept naše uprizoritve. Je Babič ubral pot klasične interpretacije klasike, ali pa se je morda bolj skušal ujeti z našim časom? — Vprašanje je, kakšna je klasična interpretacija! Vzorov za to nimamo. Vemo, da so za časa Plautusa njegove komedije igrali tudi pred najpreprostejšo publiko, kar predpostavlja, da se interpretacija ni mogla držati nekakšnih avličnih ali akademskih slogov, ampak da je bila čimbolj n Ali Raner — Eno in drugo. Že v pripravljalnem obdobju pred začetkom sezone smo predvideli nekaj gostovanj. Za «Amfitrua» je bilo že v začetku jasno, da ne bomo mogli z našim ansamblom postaviti na oder dva para dvojčkov, ki bi si bila v vsem čimbolj podobna. Tako smo izbrali Petjeja (bog Jupiter) kot enačico Miliču (Amfi-truo) in Ranerja (Sosia) kot inačico Liviju Bogatcu (Merkur). Toda ne glede na te in lake potrebe se spričo repertoarnega načina delovanja SG v Trstu nujno kaže potreba po vzdrževanju stikov s slovenskim, zlasti mlajšim gledališkim potencialom, s katerim je moč spričo omejenega števila našega stalnega igralskega kadra, popestriti igralski izraz na odru, saj. vsak igralec tudi občinstvu prinese nekaj novega, zlasti še, če tudi v slovenskem merilu nekaj pomeni. In Raner in Petje sta brez dvoma dva taka i-gralca. — Je naša uprizoritev izvirnega «Amfitrua» postavljala kakšne posebne scenske in druge zahteve? — Sceno je pripravil scenograf Avgust Lavrenčič, ki ga pri nas že poznamo iz odlične scene za Bettijevo dramo «Usad, na severni postajh. V zadnjih letih, se je Lavrenčič uveljavil kot scenograf z velikim smislom za stilizacijo in plastično barvitost. Sicer pa z c-notnim scenskim prostorom brez sprememb s Plautusovo komedijo ni naletel na posebne težave. Edina težava je morda bilo v iskanju rešitve problema «deus ex machina», oziroma kako scensko rešiti odhod boga Jupitra s po-zorišča. No. tudi to je našlo svojo rešitev. Kostumi so sicer tu in tam naturalistični. vendar je kostumografka Anja Dolenčeva ohranila v njih dovolj izvirno igrivo podobo nastopajočih v skladu z režiserskim konceptom. Vse prizore povezuje izvirna glasbena spremljava, ki jo je napisal Pavle Merku. Pri tem moram podčrtati tehnično pomoč tržaške radijske postaje, ki nam je tudi že kdaj prej posredovala svoje usluge. — Pa še eno vprašanje, če mi dovoliš. Po tem kar sem sam videl na vajah in po tvojih izjavah, gre za predstavo, ki nosi v sebi poleg zgodovinskega čara še vso mikavnost besedne in scenske sočnosti. Ali spričo svojih dolgoletnih gledaliških izkušenj sodiš, da ho našemu občinstvu všeč? — O tem bi skoraj ne hotel dvomiti. Nasprotno, celo prepričan sem, da bo naše občinstvo kot vedno, znalo ceniti naša prizadevanja, da mu nudimo dobre in kvalitetne predstave kvalitetnih del. tAmfitruo» je brez vsakega dvoma eno najkvalitetnejših del rimske klasike, naš ansambel z obema gostoma pa tudi jamstvo, da bo predstava na visoki ravni. Razgovor zapisal J. KOREN DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala knjigo umetniških fotografij JAKA ČOP: :::::::::::::: :::::::::: :i:::::::: I:: •; KNJIGA je posvečena svetu naših Julijskih Alp, svetu, ki je avtorju neizčrpen vir lepote, čustvene vznemirjenosti in očarljive zagledanosti. Motivno je razdeljena v osem poglavij: KARAVANKE IN PREDGORJE — BOHINJSKI KOT — OD BAŠKE GRAPE DO KRNA — TRENTA —OD KANINA DO MANGARTA — PLANICA, VRŠIČ IN KRNICA — MARTULJEK — KRMA IN VRATA. JAKA ČOP: Zimski dan odhaja čez planine — Med nastopajočimi igralci sta tudi dve novi imeni, Ali Raner in Anton Petje. Je njuno gostovanje posledica pomanjkanja odgovarjajočih igralcev v našem ansamblu, tudi spričo bolezni, ki so ga prizadele, ali pa njuno go-,?&m. načrtno željo šp, ne celo težnjo, da se ansambel našega gledališča okrepi z novimi'-močmi? | SLIKE so tako prepričljive, izpovedno neposredne in če hočete — zgovorne, da se avtorju ni zdela potrebna nobena besedna razlaga ali uvodno pojasnjevanje. Prednost je dal sliki kot univerzalni govorici in le z liričnimi naslovi je izpovedal svoja občutja. Ti naslovi, v knjigi so natisnjeni v SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI IN NEMŠČINI, nDo obremenjeni z geografsko opisnostjo, temveč so le besedni zapisi tistega doživljaja, ki ga izraža sama umetniška fotografija RAJ POD TRIGLAVOM je knjiga, ki je bomo vsi veseli, saj je primerno darilo za vsako priložnost in za vsakogar. Slovencem bo odkrila nove lepote našega alpskega sveta, tujcem pa bo pomenila to, kar obeta naslov: pogled v košček našega čudovitega raja. V knjigi je okrog 100 umetniških fotografij velikega formata. Knjiga je vezana v celo platno, fotografije so grafično dovršene in natisnjene na umetniškem papirju. Cena: 100 N-din. Naročila sprejema SLOVENSKA KNJIGARNA v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 ter vse knjigarne v Sloveniji — knjigo vam pošlje založba tudi na dom in vam nudi ugodnost 4-mesečnega obročnega plačila po 25 N-din, če izrežete priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov: Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 27 NAROČILNICA Obvezno naročam knjigo umetniških fotografij Jaka Čopa: Cena knjige, vezane v celo platno: 100 N-din. Znesek bom poravnal: — takoj — v štirih mesečnih obrokih po 25 N - din Knjigo pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve* (* Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis: ra ■S >S O ro c > -2 re 'Sl .£ I \ S o N •■•iiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii|iiiii«i|ijiitiil||iiiitiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiliiiii„i,,iiltii,iiii,iilii,iiiiil|liii,|ll||lll|||Tllltllll,ll,llll||lll|l« NA POBUDO PROFESORJA I. SOSIČA IN A. VREMCA Openci bodo zbrali podatke o svoji zgodovini Razdelili so vprašalne pole, maja in junija pa bodo javni sestanki, na katerih bo vsak udeleženec povedal, kar mu je znano o preteklosti Opčin že večkrat se je pisalo o tem, da je pri nas premalo zanimanja za znanstveno delo. še posebno za tako imenovane narodne vede, med katere prvenstveno sodita zgodovina in etnografija. Zanimanje za lokalno zgodovino se je lani prebudilo ob stoletnicah čitalnic. Letos pa nas je razveselila druga pobuda. Openci se namreč pripravljajo, da temeljito proučijo svojo zgodovino. Obiskali smo prof. Ivana Sosiča, ki je eden od pobudnikov te akcije, in ga zaprosili, naj nam o stvari pove kaj več. Vprašanje: Kako je do te po bude sploh prišlo? So vas tudi zunanje okoliščine privedle do tega, da ste začeli, ali ste se sami kar na lepem za to odločili? Odgovor: Pobuda za to delo nam je prišla že v zvezi z mojim člankom o starih Opčinah v lanskem Jadranskem koledarju, še posebno pa smo začutili potrebo po temeljiti proučitvi naše zgodovine, ko smo pisali brošure ob stoletnici openske čitalnice. Takrat so namreč prišle na dan vse vrzeli v našem znanju o rojstni vasi. Prav tedaj so mnogi Csenci izrazili željo, da bi pregled naše domače zgodovine, v kolikor bo to mogoče, izpopolnili. Angel Vremec in jaz sva se zmenila, da bova za stvar zainteresirala čim več Opencev, sestavila vprašalno polo o preteklosti in jo razposlala družinam. Na podlagi te pole naj bi vsak povedal, kar mu je znano. Vprašanje: Ob Opčinah se nam zaradi bližine mesta in velikega števila priseljencev postavlja nujno vprašanje, koliko časa ho vas še ohranila svoje lice. Ali se vam ne zdi skrajni čas, da ohranimo to, kar so naši predniki ustvarili? Odgovor: Nobena vas v zgornji okolici Trsta se ni tako izpreme-nila kakor prav naša vas. Naš namen je. da pokažemo, kakšna je bila naša vas do leta 1914 in kakšna je njena slika danes, želeli bi, da se slika naše vasi, kakršna je bila nekoč, ohrani tudi naslednjim rodovom. Vprašanje: Zaenkrat ste razposlali po vasi vprašalne pole. Kako si zamišljate nadaljnji potek tega dela? Odgovor: Najprej bi radi pustili ljudem nekaj časa za premislek. Maja in junija bi pa imeli javne sestanke v Prosvetnem domu in sicer ob nedeljah popoldne. Glede na to, da so Openci sami stvar želeli, upamo, da bo odziv dober. Ne vemo še, koliko bo teh sestankov. To bo pač odvisno od odziva ljudi, pa tudi od količine informacij, ki jih bodo lahko dali. Pozneje pa bi radi vse gradivo obdelali in ga izdali v posebni knjigi. V kolikor bi zaradi finančnih težav ne moglo priti do knjižne izdaje, se bomo morah odločiti za razmno- žitev na ciklostil. Vsekakor pa bomo napravili vse, da se gra- divo ne bo zgubilo. Vprašanje: Imate mogoče v načrtu še kake druge podobne akcije? Odgovor: Najprej bomo počakali na uspeh te akcije in na odziv, ki ga bo imela. Ce bo odziv dober, upam, da nam bo mlajši rod sledil in še kaj doprinesel. Vprašanje: Kaj mislite, da bi se na Opčinah najprej moralo o-teti pozabi? Odgovor: Predvsem so to ledinska imena, s katerimi se je sicer že ukvarjal pokojni Zorko Jelinčič, ne smemo pa pozabiti tudi na domača imena, pregovore in podobno. Vprašanje: Poleg zapisovanja zgodovinskih in etnografskih podatkov bi bila na mestu tudi muzejska zbirka starih predmetov z zgodovinsko ali etnografsko vrednostjo. To zbirko bi lahko občasno razstavili v Prosvetnem domu in jo tudi posojali drugam. Se vam taka zamisel zdi uresničljiva? Odgovor: Stvar se zaradi velike bližine kraške hiše verjetno ne bi obnesla. Pa tudi starih predmetov je na Opčinah bolj malo. Vzemimo kot primer le razna orodja. Ker je staro orodje največkrat leseno, so ga ljudje med vojno, in to že med prvo, uporabljali kot kurivo. To se je na primer zgodilo tudi pri nas doma. Dobila bi se le še kaka skrinja ali kaj podobnega. Vprašanje: Kot orodje ste tukaj verjetno mislili predvsem kmečko orodje. Skupaj /. orod-jem pa ,je na Opčinah izginil tudi tisti, ki je to orodje labil, to je naš kmet Kako se je vršila ta preosnova iz kmečke vasi v vas, katere prebivalci se ukvarjajo z drugimi poklici? Odgovor: Ta preosnova, ki se je polagoma začela že prej, je naglo napredovala po letu 1902, ko so bile Opčine s tramvajem tesno povezane z mestom. Danes na Opčinah ni več pravega kmeta So sicer še nekatere družine, k: se ukvarjajo s kmetijstvom, vendar je pri vseh teh vsaj en član, ki opravlja kak drug poklic. Iz vasi, ki je bila vezana predvsem na lastno zemljo, so Opčine tako postale vas, ki je povsem odvisna od mesta. Profesorju Sosiču se prisrčno zahvaljujemo za prijaztii pomenek, Opencem pa želimo pri tej poouai, kakršne bi bilo želen v vsaki vasi, kar najboljši uspeh. ŽIVA GRUDEN V»Mi« včeraj: Najvtšja remperatura 13, najin/.j a 7.4, ob 18. uri 10.9 stop., »ročni tlak 1022,3 stanoviten, veter 26 lem severovzhodnik, sunki 54 km, vlaka 60%, dežja je padlo 2,1 mm, nebo T/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura urarja 9.2 stop-nje. Tr žas dnevnik :o SESTANEK OBČINSKEGA ODBORA ZDRUŽENJA ANPl Povečati je treba zanimanje za postavitev spomenika padlim partizanom v Nabrežini SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM TITUS MACCIITS PLAUTUS Spomenik naj bi odkrili prihodnje leto 25. aprila ob 25-letnici osvoboditve - Priprave za letošnjo proslavo - Vprašanje sedeža ANPl Te dni je bila v Nabrežini seja de organizacije manifestacije v Na- rega naloga je voditi organiza-obcinskega odbora združenja parti- i brežini, ker so predvidene za isti , cijo v tem prehodnem obdobju, zanov ANPl, na katrri so obravna- dan tudi vali pereča vprašanja združenja. Na seji so bili prisotni številni bivši partizanski borci in med njimi tudi poslanec Albin Skerk ter tovariši Srečko Colja, Agostino Zerilli in Ado Slavec. Sejo je začel Ado Slavec, ki je pojasnil sedanje stanje v združenju v krajevnem merilu ter orisal vprašanja o katerih bi moral razpravljati odbor. Gre v bistvu za tri osnovna vprašanja : 1 postavitev spomenika padlim partizanom, 2. dodelitev sedeža sekciji združ.nja partizanov ANPl v Nabrežini in 3. partizanska manife-ttacija v Nabrežini 25. t.m. Glede prve tečke dnevnega reda je Ado Slav .c kritiziral nabrežinskl občinski odbor ter še posebej župana, ker nista še odgovorila na konkretno in utemeljeno prošnjo združenja partizanov ANPl pred tremi leti. V prošnji je združenje zahtevalo dodelitev javnega prostora (gre za trikotno osrednjo gredico na Trgu sv. Roka v Nabrežini, kjer naj številne druge manifesta- cije. celo v deželnem merilu. Javna dela v nabrežinski občini Sestavlja ga 21 članov, ki bodo ir. „ 4---Uli ____- _ V zvezi z dopisom, ki smo ga objavili v nedeljo, 30. marca, na 5. strani pod naslovom «Paberki iz Praprota in Trnovce*, nam je župan devinsko-nabrežinske občine dal nekatera pojasnila, ki .ih rade volje objavljamo. Glede javne razsvetljave nam je sporočil, da je bil pred kratkim odobren sklep in načrt za postavitev 11 novih žarnic (550 tisoč lir stroškov). Dela se boao začela v I kratkem. V kratkem se boao začela tudi dela za ponovno asfaltiranje ceste, ki pelje od Praprota do Subanove gostilne. Odobren je že načrt m financira- iz svoje srede izvolili tričlansko tajništvo, ki bo delalo po načelu kolektivnega vodstva. V izvršnem komiteju je tudi večje število slovenskih elanov, pa tudi delavcev in študentov iz višjih srednjih šol. Izvoljeni so bili: C Alzetta, Babič - Balbi Boris, Berton G., Bolčina Stojan. Bordon Willer, Košuta Livij, D'Andrea P.. Ferluga L . Hr.re.j Boris, Iskra Boris, Menegazzi G., Panizzon G., Perentin R . Prasel T. Roncadin E., Šema A., šiškovič Mojca, Spetič Zorko, Todero Wilma. Zupin E„ Kodrič Ravel. Na svoji prvi seji bo izvršni komite izvolil tajništvo. AMFITRUO SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Danes, NEDELJA, 6. aprt VELIKA NOC Sonce vzide ob 5.36 in zaW 18.39 — Dolžina dneva 13.031 na vzide ob 23.51 in zatone 0 Jutri, PONEDELJEK, 7. al» VELIKONOČNI PONEDEtfNe v< ^jal. da Itisnit lebral pmors fultu vabi na Prevod: KAJETAN GANTAR Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Scenograf: AVGUST LAVRENČIČ Glasba: PAVLE MERKU’ Režiser: JOŽE BABIC V torek, 8. aprila 1969 ob 21. uri V sredo, 9. aprila 1969 ob 20. uri V četrtek, 10. aprila 1969 ob 20.30 V petek, 11. aprila 1969 ob 20.30 PREMIERSKI ABONMA DIJAŠKI ABONMA ŠPORTNI ABONMA ABONMA RED «A» Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Večer slovenske zborovske pesmi NASTOPAJO MLADINSKI, MEŠANI IN MOŠKI ZBORI Z GORIŠKEGA IN TRŽAŠKEGA SOBOTA, 12. aprila, ob 21. uri MLADINSKI ZBOR Glasbene matice iz Trsta in Opčin JEZERO — moški zbor, Doberdob SLOVENEC — moški zbor, Boršt KRAS — moški zbor, Dol-Poljane PRIMOREC — mešani zbor, Trebče OTON ŽUPANČIČ — moški zbor, Štandrež VESNA — moški zbor, Križ SLAVEC — moški zbor, Ricmanje GALLUS — mešani zbor. Trst i ♦ I NEDELJA, 13. aprila, ob 17. uri zač ljen a, iz Iva trt L v z $njam tisti !o se isotni Res j ;m č ičneg: mirni ičnih mire ino, KRAŠKI SLAVČEK — mladinski zbor Glasbene matice, Nabrežina _ SREČKO KOSOVEL — moški zbor, RonKfceru RDEČA ZVEZDA — mešani zbor, Saleš j iz d VALENTIN VODNIK — moški zbor, Dolil»l bije SLOVAN — mešani zbor, Padriče ga bo SREČKO KUMAR — moški zbor, Repen gdalce LIPA — moški zbor, Bazovica pdolgi FANTJE IZPOD GRMADE - moški zborfcij p FRANCE PREŠEREN — mešani zbor, Boljke in J VASILIJ MIRK — moški zbor, Prosek-Kon&tliki ■lemič Vstopnina za vsak koncert: 300 Ur Jr'0 r ■r) pi Rezervacije vstopnic od srede, 10. aprila, dalje na sedežu Prosvetne zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-1» c .... - nje (4 mil. lir'' za novo asfaltiranje bi zgradili spomenik. Govornik je j jn ureditev notranjih pot- v Prapro predlagal naj bi bilo odkritje spo- tu. Ta dela morajo še dodeliti na menika ob 25-letnici osvoboditve, se pravi 25. aprila prihodnje leto. Glede sede/a občinske organizacije združenja partizanov ANPl je Slavec menil, da bi prišla v poštev v ta namen dva prostora v osnovni šoli, ki v tem trenutku služita kot skladišče za staro pohištvo. V zvezi z nameravano proslavo dneva vseljudskega upora v Italiji pa je menil, da bi morala biti v Nabrežini 25. aprila manifestacija na pokrajinski ravni. Proslava bi imela tned drugim tudi namen vzbuditi zanimanje za vprašanje postavitve spomenika padlim borcem. V ta namen bi bilo potrebno sprožiti tudi širšo nabiralno akcijo za kritje stroškov. V razpravo so posegli med drugim poslanec Albin škerk, Agostino Zerilli in Srečko Colja. Posebne o-membe je vreden poseg Agostina Zerillija, ki je v določeni meri posredoval mnenja občinskih oblasti. Glede sedeža združenja je menil, d i občinske oblasti niso nikoli nasprotovale zahtevi, da se dodeli združenju ustrezni sedež. V resnici pa organizacija bivših borcev ni nikoli vložila formalne prošnje v ta namen. 14.t.m. se bo sestal nabrežinski občinski odbor ter bi bilo potrebno, da organizacija bivših borcev vloži v tem roku prošnjo za dodelitev sede/a. To prošnjo pa bi moral vložiti pokrajinski odbor združenja, ker občinski ni še prav- no umeščen zaradi znanih težav glede priznanja partizanskih kvalift- dražbi in v jeseni. morajo se dodeliti na se bodo začela verjetno DOBRA SRCA \ASIII LJUDI Leni zbranih 4,337.750 Ur v rubriki «Darovi in prispevki» Preosiiova ZKM1 Po večkratnik sejah CK in nedavnega študijskega seminarja v lucijskem mestu Arriccia je ZKMI (Zveza komunistične mladine Italije) pristopila k obnavljanju svoje organizacijske strukture in načina dela. V tem smislu je zadnje Jni prejšnjega meseca in prejšnji netek prišlo do splošnih skupščin članov tržaške federacije ZKMI. na katerih so razpravljali o omenjenih vprašanjih. Uvodno poročilo je že na prvi skupščini prečital Willer Bordon, na kar se je razvila večurna diskusija v Katero je posegla večina elanov Mnenj o _ preosnovi organizacije je bilo ne- Cankar« "iŽ.OOO šteto, vendar j’e v razpravi prišlo 1 "-----=-• kači j. Težave glede dodelitve zemljišča, kjer bi postavili spomenik padlim borcem, pa so nastale zaradi obstoja treh predlogov, ki so jih postavile razne organizacije. Dve od teh sta se zadovoljili s sprejetimi rešitvami, oziroma sta umaknili svoje zahteve. Obstaja torej le še predlog združenja partizanov ANPl. V tej zvezi bi bilo torej umestno, da pokrajinski odbor nošlje županu m v katerem naj zahteva takojšnjo rešitev vprašanja. Poslanec Škerk je predlagal, naj se ponovno skliče seja občinskega odbora v torek, 8. aprila. Trenutno obstajajo še določene težave gle- de kristalizacije dveh osnovnih smernic. O teh so člani razpravljali na drugem delu skupščine, v petek. Prevladalo je mnenje vodilne skupine ZKMI, medtem ko je drugo, ki bi dejansko omejilo samostojnost mladinske komunistične organizacije našlo razmeroma malo zagovornikov. V bistvu so zagovorniki druge rešitve zahtevali, naj se do ore-osnove organizacije dela orez vodilnih organov, v komisijah, medtem ko bi se organizacija začasno podredila partijskim organom tržaške federacije. Vodilna skupina in večina članov ZKMI pa so se opredelili za drugi predlog, po katerem so udeleženci skupščine izvolili 21-članski izvršni komite ZKMI. Organizacijo pa bode vodili člani sami preko rednih konferenc, ki bodo potekale med enim kogresom in drugim. Do naslednjega kongresa ZKMI v Trstu bodo organizirane tri konference, na katerih bodo tudi izvoljeni delegati in izdelane prve smernice za kongresno razpravo, m sicer konference za delavce, študente in Slovence. Specifikacija samih konferenc jasno dokazuje, kako se bo razvijalo delo ZKMI v bodoče. Na konferenci je bil izvoljen začasni Izvršni komite, kate- V letu 1968 je Primorski dnevnik nabral za razne namene, ustanove in društva skupno 4,337.750 lir darov in prispevkov. Imena darovalcev je objavljal v posebni rubriki: Darovi in prispevki. V primerjavi s podatki iz leta 1967, ko je bilo nabranih skupno 3,863.995 lir. je razvidno, da je lani Primorski dnevnik nabral skupno 473.755 lir več kot leta 1967. Med lanskimi prispevki je bil na j več ji znesek za Dijaško matico — 1,852.800 lir, in sicer 273.170 lir manj kot v leti5 1967. Sledijo prispevki za spomenik padlim partizanom na Opčinah — 596.800 lir, to je 259.700 lir več kot v letu 1967, za krvno banko v Gorici — 258.000 lir, za Glasbeno matico — 196.500, za športno združenje «Bor» — 137.500, za prosvetno društvo «1. Cankar« — 123.000, za prosvetni dom v Bazovici — 117.500, za prosvetno društvo F. Prešeren v Bo-ljuncu — 104.550, za prosvetno društvo Skedenj — 87.600, za dijaški dom v Gorici — 77.000, za Slovensko dobrodelno društvo — 75.500. za sklad «Sergij Tončiča -- 58.000, za Finžgarjev dom — 45.000, za Dijaško matico v Gorici — 44.000, za športno društvo' in pevski zbor ((PrimoreciL -r 4Q.00(L- za_prosvetnjo društvo Škamperle — 39.000, za športno društvo Kontovel — 38.000, | za Slovensko planinsko društvo — 31.000, za športno društvo Gaja — 28.000 lir itd. Prav tako bi želeli, da bi se z da- !• rovi in prispevki večkrat spomnili ob raznih prilikah, veselih dogodkih in obletnicah, v veseli prijateljski družbi, na veselicah, proslavah, itd.--------------- Ustanovni ostanek openskega pevskega zbora zaprte, ki bo- Urnik trgovin Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo za velikonočne praznike veljal za trgovine naslednji urnik: DANES, na velikonočno nedeljo. bodo trgovine Izjema so cvetličarne, do odprte od 8. do 13., slaščičarne in podobni obrati pa bodo odprti od 8. do 21.30 Na velikonočni ponedeljek bo zapora trgovin popolna. Izjeme so mlekarne, ki bodo odprte od 7. do 12., cvetličarne od 8. do 13., slaščičarne od 8. do 21 30. Prodajalne kruha bodo odprte od 7.30 do 12. V sredo so se zbrali v Prosvetnem domu na Opčinah pevci in predstavniki Slov. prosv, društva «TABOR», ki je dalo pobudo za u-stanovitev zbora. Zbor bo vodil prof. Sveto Grgič, ki je prisotnim razložil, kako si zamišlja delo in disciplino v začetni fazi. Prisotni so sklenili naj bi zaenkrat začeli z moškimi glasovi. Ko bo obstajalo že zanesljivo jedro, bi se jim pridružili še ženski glasovi, tako da bi Opčine razpolagale z mešanim pevskim zborom Prihodnjo sredo t>o prva vaja, na kateri bo izvršena selekcija glasov. Odbor SPD «TABOR» in vsi prisotni so se obvezali, da bodo pridobili še druge pevce za sodelovanje, ta ko da bo zbor čimbolj številen. Ob tem pregledu in ugotovitvah, ki pričajo, da naši ljudje v vedno večji meri dajejo svoje prispevke ob raznih prilikah za delovanje podpornih in dobrodelnih ustanov, prosvetnih in športnih društev ter uresničitev lepih pobud, se Primorski dnevnik vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. V rubriki o darovih in prispevkih se skoraj vsak dan nadaljujejo seznami darovalcev. Nekatera imena se večkrat ponavljajo, drugih pa nismo še zapazili. «Kraška hiša* v Velikem Repnu bo za občinstvo odprta danes in jutri od 11. do 12. in od 14. do 18. ure. HITRO PRIJETA NAIVNA TIHOTAPSKA AMATERJA V baru pred poslopjem kvesture sta ponujala ljudem surovi opij Opij je makedonskega izvora - Po prihodu čez mejo sta mamilo skrila na Opčinah in se z vzorcem podala v mesto Agentom letečega oddelka je včeraj opoldne uspelo zasačiti dva mladeniča, ki sta hotela v našem mestu prodati en kilogram nerafiniranega surovega opija Da je Trst prehodna postaja na «poti mamib) iz Turčije v dežele zahodne Evrope je splošno znano. Ni se še polegel odmev uspele najdbe skoraj pol stota čistega rafiniranega opija v turškem volks-wagnu na mejnem prehodu Dimi-trovgrad v Jugoslaviji, pa tudi mrzlična dejavnost carinskih organov na obmejnih prehodih — predvsem na Goriškem — dokazuje, da se na «poti mamil* dejavnost širi. Vendar pa gre tokrat za dva mlada »diletanta,» ki verjetno nimata s tolpo razpečevalcev mamil, ki razpolaga z obilnimi denarnimi in človešk'mi sredstvi, nič opraviti. Gre za dvajsetletnega slaščičarja in enaindvajset let starega elektrotehnika, ki sta hotela na lahek način priti do denarja s tem, da bi prodala kilogram surovega opija v obliki hlebca. Prvemu (slaščičarju) je ime Branko Majstrovski. Rodil se je pred dvajsetimi leti v Mitrasin-cih, svoj poklic pa opravlja v Vinici. Njegov pajdaš — Mirko Ko* stadinov iz Blatca pa je elek-tromehanik. Opij sta dobila nekje v Makedoniji, kjer ga pridelujejo v večjih količinah in nato rafinirajo za zdravstvene namene in ga nato doma pripravila. Dva pol-kilska hlebca sta zavila v najlonsko vrečko In se napotila v Trst. V naše mesto sta prispela pred-včeiajšnjim. Vendar se nista peljala do Trsta Izstopila sta na o- penski železniški postaji ln se peš napotila po k raški gmajni. Na rebri nad Obeliskom sta našla pri maren zidek in spravila vanj vrečko z mamilom, katerega sta prej-nadrobila nekaj vzorcev, ln nato odrajžala v mesto.,, za pustolovščino. Sreča jima ni bila mila, pa tudi nerodna sta bi*la. Znanci, ki so se s tihotapstvom mamil na drobno že kdaj ukvarjali, so jima že dali potrebne napotke, toda fanta se jih nista prav do pičice držala in to ju bo stalo nekaj mesecev (ali celo let) zapora. Zavila sta namreč v bar pred poslopjem tržaške kvesture in začela ponujati klientom, ki so se jima zdeli primerni. mamilo. Pokazala sta vzorec in dala razumeti možnemu od-jemavcu, da imata večjo količino nekje skrito. Policistom, ki so fanta že zasumili, je bilo ostalo igrača. Fanta so odvedli v prostore tržaške kvesture in ju zaslišali. Po kratkotrajnem zanikanju sta mladeniča kmalu spoznala, da se jima laži ne Izplačajo. Mirno sta Izpovedala, da sta opij skrila pri Opčinah in nato povedla policijsko izvidnico na mesto, kjer sta bila skrila hlebce v zidek. Sedaj se bosta morala zagovarjati pred sodnimi oblastmi zaradi tihotapstva z mamili. Morda bo sodnik upošteval njuno »diletant-stvo», vendar pa stvar ne bo šla brez hudih posledic. Vsekakor bosta prišla na seznam tihotapcev z mamili, ki ga vodi posebni odsek Interpola (mednarodne policije), če se pa bosta vrnila v Ju- "') UV Vilmo v (JU goslavijo, bosta morala še odgovarjati zaradi verjetne kraje surove- ga opija pridelovalcu. Seveda je pa tudi možno, da sta opijev mak sama gojila doma Kriški prosvetarji so nastopili v Komnu Vsaka prireditev prosvetnega društva je pomembno dejanje v življenju naše narodne skupnosti in je vredna, da jo zabeležimo tudi v tisku. Se posebej je treba pohvaliti tiste prireditve, ki Jih prosvet-1 činstvo no društvo na lastno pobudo ln sa-1 aplavzi. mo s svojimi močmi organizira. Eno izmed prosvetnih društev, ki zlasti v tem pogledu zasluži priznanje, je prosvetno društvo Vesna v Križu. Pred nekaj tedni smo brali v časopisih, da je to društvo priredilo uspelo prireditev v počastitev dveh velikanov slovenske kulture — Prešerna in Cankarja, danes pa lahko čeprav nekoliko z zamudo, zabeležimo še drugo vest: pred 14 dnevi je to društvo gostovalo v Komnu, kjer sta nastopila moški pevski zbor, ki ga vodi Frančko Žerjav in dramska skupina, ki jo vodi Lucjan Terčon., Občinstvo je v imenu nastopajočih nagovoril Viktor Bogateč, predsednik društva Vesna. Moški zbor je v Komnu odlično podal naslednje pesmi: Anton Medved — Ljubezen in pomlad, Vlado Švara — Dobil sem pisemce, Benjamin Ipavec — Domovini, slovensko narodno — Po gorah grmi in se bliska, makedonsko narodno — Karanfile, Anton Medved — Ja-drans-ko morje, Davorin Jenko — Tiha luna, Ubald Vrabec — Eto pletem mrižu svoju, Pavle Kern.jak — Mojcej, le vzemi m’ne in Fran Venturini — Lovska. Kot solista ob spremljavi zbora sta nastopila Frančko Žerjav in Sergij Cotič. Zlasti je ugajala pesem Domovini, v kateri sta nastopila izmenoma oba omenjena solista. To pesem je dirigiral Vojko Devetak. Dramska skupina je nastopila z dramo Ivana Cankarja: Hlapec Jernej in njegova pravica. Glavno vlogo — Jerneja je igral Lucjan Terčon. ki je delo tudi režiral, v ostalih vlogah pa so nastopili: Drago Košuta — Sitar, Nino Sosič — žu-an, Boris Košuta — Sodnik, Voj-Devetak — Gostačev študent, r Livij Košuta — Jezični doktor, Marij Sedmak — Župnik, šepetalec pa je bil Emil Sedmak. Vse nastopajoče je hvaležno ob-nagradilo s spontanimi m. k. Razdelitev—kolajn bivšim bojevnikom Včeraj ob 10.30 je bila v občinski dvorani tretja ceremonija izročitve odlikovanj reda »Vittorio Veneto* nadaljnjim 83 bivšim bo KINO «|RIS» PROSEK danes ob 16. uri barvni briljantni film: IL FANTASMA DEL PIRATA BARBANERA Igrajo: P. Ustinov, D. Gones, S. Pleshette V ponedeljek ob 16. uri barvni - ljubezenski moderni in zabavni film: UN UOMO PER IVY Igrajo: S. Poitier, A. Lincon Nazionale 14.30 «Citty c i 11 y, bang, bans». Dick Van Dyke. Technicolor. Grattacielo 14.30 «Metti, una sera a cena*. J. L. Trintignant, L. Capo-licchio. T. Musante. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «La monaca di Monza*. Arine Heywood, Antonio Sabato. Fenice 14.30 »Gli intoccabili*. J. Cas-savetes, B. Ekland, G. Ferzetti. Te-chn color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 14.30 »Satyricon». Tina Au-mont, Don Backy. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Hitz 15.C0 «La piscina*. Alain Delon,, Romy Schneider. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14.30 «La grande avventu- ra del principe Valiant*. Slikanice. ' Moderno 14.30 «C’era una volta -1 Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dne 25. aprila enodnevni izlet v Beneško Slovenijo, Čedad, Trčmun in okolico z obiskom prosvetne-"gs, društva Ivan "Trinko V Čedadu. Za vpisovanje in pojasnila telefonirati na št. 70834. Šele včeraj zjutraj smo prejeli vest, da je na zebrastem prehodu med ulicama R. Manna in S. Ana-stasio avto jtodrl priletno žensko. ievnikom iz prve svetovne vojne, j 7t iel stara Palmira Piazza vd. Občinski odbornik dr. Giulio Chic- j S ie g a je prejšnjega dne prečkala 00 župana^pozdravil | cest° na mestu, kjer je zebrasti Ahile?!1'8 «Ch .IfJ1?1 v -prl50tn?sti I prehod za pešce, ko se je vanjo r i i de‘0Pl?^ Ul klor. Filodrammatico 14.00 «Shalako». Sean Connerv, Brigitte Bardot. Technicolor. Aurora 15.00 «Indovina chi viene a merenda*. Cristallo 13.30 «Via col vento*. Vi-vien Leigh, Clark Gable. Technicolor. Capitol 14.00 «Fraulein doktor«. Su-sy Kendall. Keneth Morris, Capu-cine. Technicolor. lmpero 15.00 «11 libro della giungla*. Walt D sney. Technicolor. Vittorio Veneto 14.30 «Uffa papa, quanto romp.». Debbie Reynolds, James Garner. Technicolor. Astra 15.30 «11 medico della mutua». Alberto Sordl. Technicolor. Ideale 14.30 «La lunga fuga«. Doug McClure, Katharine Ross. Technicolor. Abbazia 14.30 »Ciceio perdona, io no». Franchi in Ingrassia. Technicolor. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri barvni Pana-vision film: IL LAUREATO Igrajo: A. Bancroft, D. Hoffman, K. Ross. V’ ponedeljek ob 15. uri technicolor dramatični film: NIENTE ROSE PER OSS 117 Igrajo: J. Gavin, M. Leee, C. Jurgens Prst si je odrezal Včeraj popoldne se Je v mizarski delavnici podjetja Pestessi v Ul. Alfieri pripetila nesreča, pri kateri si je 25-letni mizar Josip Lovrečič iz Ul. Costalunga 217 med žaganjem deske na krožni žagi odrezal prst. Desko mu je zo-basti kolobar povlekel za seboj. Fant je poskusil desko pritrditi, toda pri tem mu je prst zdrknil na rezilo. Na njegov krik so prihiteli njegovi delovni tovariši, ki so ga z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer bo moral o-stati mesec dni. Primer tetanusa Včeraj so ob II. uri zjutraj pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa 78 let starega upokojenca Ivana Kanteja iz Ul. Polesini 7 in ga nemudoma odpravili na II. oddelek, ker so opazili pri njem prve znake tetanusa. Kante je dežurnemu zdravniku sam povedal, kljub precejšnji o-trplosti mišičevja, da se Je pred štirimi dnevi ranil v prst s koščkom lesa, ko je delal na svojem vrtu. Rana se mu je kmalu za celila. Prejšnjega dne pa je začutil, da se mu mišičevje trdi in da slabo požira, kasneje pa so ga popadle močne krčne bolečine, za-zadi česar se Je zatekel po oomoč k rešilni skupini Rdečega križa. Ozdravel bo v mesecu dni, čt no bodo nastopile komplikacije. Izlet bivših partizanov z Opčin Odbor bivših partizanov z Opčin, ki prireja od 25. do 27 aprila izlet v Bihač, na Plitvička jezera in v Crikvenico, prosi vse, ki se nameravajo udeležiti izleta, da ne odlašajo z vpisom. Pravočasno je namreč treba potrditi število postelj v hotelih, saj je v teh dnev v vseh hotelih že precejšnje število zasedenih mest. Avtobus bo odpeljal z Opčin na praznik 25. aprila ob 6. uri, povratek pa je predviden za 21. uro v nedeljo, dne 27. aprila. Se enkrat prosimo vse bivše partizane, njihove družinske člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo za izlet In sicer v trgovini pohištva Renar, Opčine, Proseška ulica. OSMICA Silvester Glavina, Lonjer St. 255; toči belo ln črno domače vino. Za prigriaek poskrbljeno. Včeraj-danes Prosvetno društvo Ivan Cankar pri Sv. Jakobu priredi v društveni dvorani v petek, 11. t.m., ob 20.30 večer SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE v podajanju gledališkega igralca Staneta Raztresena. Vabljeni vsi šentjakobčani! Prosvetno društvo v Skednju vljudno vabi na predvajanje slovenskega filma LUCIJA id bo v četrtek, 10. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu obvešča člane širšega odbora, da bo v četrtek, 10. t.m. ob 21. uri važna seja zaradi bodočega delovanja društva. Priporoča se točna in polnoštevilna udeležba. V torek, I. aprila bo ob 20. uri redna seja odbora prosvetnega društva «S-lavko Škamperle*. Naproša se točnost vseh odbornikov. GLASBENA MATI C0JeSa P ju TRST RANI nfere V SOBOTO, 19. APRILA i OB 21. URI V VELIKI ’,Q KULTURNEGA z HARMONIKE ^ NA ODRh anj! Jn go Sodelu j e j o : gojenci šole Glasbene ansambel Miramar solisti — gostje n si rriaP'0 i Cer l )en, i tri i steh JT-iva Gledališča Teatro Slabile ^ Danes predstava Eliotove «Cocktail party». Skupina Teatd 4.'. bile iz Rima se bo poslovila 'An ' našnjo popoldansko predstavo.j Od torka dalje bo izven abo^ heni ii te in na sporedu «L’inserzione» Ginzburg v režiji Lnchiiia V’*® ja z Adriano Asti, Francom Id* ghrijem in Mariangelo Melato v nih vlogah. Abonenti na gledališko sezon*1 jo popust Ni'hier Darovi in prispevki Pepca Stoka daruje 1000 lir jaško matico. Namesto cvetja na groD pok. Fabi darujeta družini Rupena (frca 40.000 lir za Dijaško matir' els hor ) v n s ir Sor lost: Prip: rno Jvilk ?a i Ve I cisti kr io z it v :n j Prosvetno društvo v Skednju orga . nizrra 25. aprila letos izlet k Cerk I niškemu jezeru in v Ribnico. Povratek skozi Ljubljano. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan razen v sobotah in nedeljah od 20. do 21.30 Ob obletnici smrti dragega in brata Nineta Jančarja daruj* fanija 1000 lir za Dijaško rnat‘cnjjj 1000 tir za prosvetno društv® * Cankar. Prosvetno društvo France Prešeren v Botjuncu priredi v nedeljo, 27. t.m. enodnevni izlet v Velenje ob priliki obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda. Vpisovanje pri Slavi Slavec Naznanjamo žalostno vest, <*8 je zapustil naš ljubi mož in Albert Peric Mali oglasi j Pogreb dragega pokojnika P0 j nes 6. marca ob 16.30 iz | losti na domače pokopališče- I 18-K AHATNO ZLATO fine obdelave po S09 lir gram. Zlatarna Hollesch. Trst, Piazza S. Giovanni 1. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 5. aprila 1969 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMiRLt SO: 41-lr-trui Nella Redolfi por. Akerburger, 58-letni Nicola Lo-veire, 49-letni Alberto Peric, 84-letna Emidia Klorea vd. Fridrich, 81-letni Giacomo Vaflon, 48-letni Cosimo Roma. 85-letni Leopoldo Gerbec, 82-let-na Maria Potiti, 47-letna Santa Gue-rin por. De Palo. OKLICI: kovač Edoardo Tognan In gospodinja Patrizia Piccolo, podčastnik finančne straže Antonio Pappalar-do in računovodja Alma Trobec, e-leklrotehnik Guido Zampetti in gospodinja Lica Slober, delavec Ala-rico Ricci in tiskarka Tullia Dobri-gna, uradnik Livio Zocchi in gospodinja Vittoria D’Angierl, uradnik An. ronio Vetak in trg. pomočnica Maria Grazia Codiglia, uradnik Piero Ce-scutti In uradnica Paola Luigia Cap pon. arhitekt Giovanni Paolo Bartoli in uradnica Brita Hejny„. uradnik Nello Vidi in uradnica Gabrielin Bar-ducci, mehanik Sergio Delben in u-radnica Marghertta Possega, uradnik Silvano Delise in uradnica Vittoria Beatrice Krecik, pismonoša Ardulno Valrnti Clari in frizerka Darinka Ca- URARNA ZLATARNA LAURENTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel .723240 Pestra ubira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust. steilani, strojni častnik Livio Mur-mig in uradnica Lidia Bissoli, zavarovalec Gianfranco dr, lsotti in u-radnica Mana Luisa Sore, uradu k Roberto Ciut im uradnica Claudia Pic ciola, delavec Gilberto Bandera in tr*. pomočnica Rosetta Fonda, urad nik Giuseppe DTntignana in delavka Sergia Vrabez, uradnik ltalo Pugliese in uradnica Mariagrazia Lapel, natakar Marcello Pecchiarl in delavka Caterina Gallopin, trgovski pomočnik Antonio Fagglotto in trg. pomočnica Clarice Scarpa, uradnik Luigi Silvano in trg. pomočnica Laura Pier , delavec Silvano Valentlnuzzi in trg, pomočnica Giukana Balanzln, risar Giorgio Capitanio In trg pomočnica Luisa Ruzzieri, godbenik Giorgio Me. ton In delavka Rosanna Vattovani. uradnik Andrea Sergio Sirca in trg. pomočnica Gigllda Urbino, mehanik i-urgr Abrann in blagajničarka Nadra Gabrella Perossa, kmetovalec Diego Mlcheli in gospodinjpa Angela Ker-sevan, cevar Egidio Pavat in trg. pomočnica Magda Sossi, uradnik Guido Ben k in univ. študentka Gabriella Galgaro, slaščičar Rossano Ciriello to trg. pomočnica Slavca Fikon, kirurg Adriano Devetta in gospodinja Gio-vanna de Domini, profesor Adriano dr. Vittorl io učiteljica Viviana Marini, pleskar Fulvio Franco Novel m delavka Giovanni Bonnano, kirurg Augusto Antonello in univ. asistentka Silvia Cargnel, trgovec Fillppo Spennato in otroška vrtnarica Gabriella Alberti, častnik Giuseppe Car pano in gospodinja Franca Gualtieri, podčastnik Mario Cprianl in uradnica Marisa Valentini, častnik Renato Salati in študentka Giuseppina Spal-la. tiskar Roberto Sestan in računovodja Maria Annunziata Millo, urad nik Franco Plehan in gospodinja S 1 vana Argentino, uradnik Alessandro Loccardi in univ. študentka Franca Di Lullo, električar Sergio Grimal da In uradnica Adriana FUlppl, mehanik Maro Bernardi in uradnica Maria Scocrhi,, ladijski graditelj Paolo Serraval in uradnica Lucia Nerina Perini, elektromehanik Pletro Grassi In uradnica Rita Fabaz, delavec Fran I ro Zidar ch in uradnica Luisa Bla ' soni. uradnik Luigi dr. Bagordo in uradnica Ligia Romani, Giovanni Ber-ri in Giovanna Frau, industr. Izvede. I neg Giorgio Cavallinl in učiteljica Loredama Simon, administrator Fran co Benvenuto in gospodinja Loreda- | na Marculll, karabinjer Franco Con-tii in gospodinja Gianna Clauderotti »CITROEN« — mehanična delavnic« ! Samarittani In Mlceo in prodaja nadomestnih delov lil Rittmeyer 4/a bo van eli ka 5e. *n l m mi ji rimi .mi neg; tim 'h j a, z V*1 zleil nel Žalujoča žena Milka, ^ ka Miloš in Nadja, 1 ošu: ter drugo sorodstvo Salež, 6. marca 1969 5. t. m. je preminil naš dragi MIRKO MOSETTI Pogreb bo jutri, 7. t. m. ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Kristina, mama, sin Duri« 1 ženo Santino in vnučkom Aleksandrom, sestri Karmela in M* rica, svaka in drugi sorodniki. Prtmaria Impresa Zimolo h j ar S t ■av ibo, t st da i1 * >cep ■a?o -1 h če ■snij tdi im ičer dn: Na. va: 1: ) Dne 3. aprila Je umrl v 78. letu starosti LUKA FABI (FABAC) trstu. upokojeni ravnatelj računovodstva P T. žalostno vest poročajo po pogrebu žena. sin. nevesta, vnuk in ostali sorodnik' DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAlabarda, UJ. delFIstna 7. Al Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Giovanni5. Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.30) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4. Giusti, Ul. Bonoinea 93 (Greta). Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6. G Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovo' j 11 ln na kateri koli način počastili spomin našega predrage*] ga in nepozabnega moža. očeta in nonota JAKOBA GUSTINČIČA žalujoči in nepotolaženl: žena Karlu, sin Ervin z ž*R® Natašo, hčerka Neda z. možem Aldoin in vnučki Mauro. Arle*1 ®mi ter Tajga. LOTERIJA BARI 36 47 27 51 82 I ( AGL1AK1 5» 43 77 5 M HRENCE 3 15 29 41 60 GENOVA 22 13 71 5 48 ! MILAN 20 7 ti 51 M NEAPELJ 46 54 52 82 65 PALERMO 8» 52 liti 33 76 1 RIM 86 16 41) 82 88 TURIN 55 25 2 66 8 1 BENETKE 43 22 ENALOTTO 26 71 “l XXI 1 IX 2 2 X X X i 1 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega ANGELA MILKOVIČA Posebna zahvala g. župniku in dr. Starcu ter vsem, “ so ga spremili na zadnji poti. žena Zofka, sinova In ostalo sorodst®® Gropada, 6. aprila 1969 !> aprila! nmorsfcrdii©vmfc ^OBLJUBLJENI ODGOVOR 'V' '■ NEDEU'Ni —1 --»ebri jimo fKul r . 6. apri OC in z; a 13.03 zatone 0 K, 7. »L e vem, ali se je Boris Pahor I, da ga bom tožil, če bi dal tisniti dobesedno vse, kar je bral na diskusijskem večeru orskih revij februarja ietos ulturnem domu. jV zadnji številki Zaliva je ob-'Ijen njegov referat s tega ve-a, iz katerega je izpuščena nje-|va trditev, da sem ob neki priti v zvezi z njim lagal. Ne spo-|injam se več, v kakšni zvezi tiSti ve^er to dejal. Spominja-3Iv? Se pa ^ailko vsi, ki smo bili jsotni, da je to besedo uporabil. je, tožbarjenje je v zad-m času priljubljen način po- I čnega boja med slovenskimi i nimi delavci iz nekaterih po-čnih skupin. Pahor pa naj bo miren. Tudi če bi bijo nati-no, kakor je na omenjenem eru dejal, ga ne bi tožil. In iz dveh razlogov. Politični boj Doiin4 bije v politični areni, in kdor Ea boja ne vzdrži, naj gre med Repen edalce. Drugič pa zato, ker P'dolgo poznamo Pahorja, da bi ZWl -pieveč zares njegove zah-B° t«6 *n ostre s°dbe, saj ob neki ik-Kon^iiki piše sam 0 nekem svojem »emičnem sestavku, da ni bil jjbr0 napisan, ker da je bil (Pa-W'> preveč razburjen, ko ga je 1. ° tretjmo omenjenega refera-me je Pahor počastil, s tem j me je napadel, potem ko je Tiral nekatere stavke iz izvlečka predavanja na posveto-hju predstavnikov občinskih hferenc Socialistične zveze de-RILA n.e®a ljudstva Slovenije v Ljub-IKI .k* se je vršilo aprila lani. A D0 ?ocialistična zveza naju je sku-jl z dr. P. Zwittrom povabila, J bi predstavnikom občinskih t pterenc orisala položaj Sloven-v Italiji in v Avstriji. Pre-/l/nGanja si nisem napisal, ampak n govoril prosto po točkah, ki n s' jih pripravil. Bral sem le maino razne citate. llr?ri0 Pouravljen in za več kot lovila stavo. j 40 strani in ki naj bi bil po •n ab<4 t?'->-citnem prepričanju na-ne» Prien arhivu. la V» jm IBJ 1310 ^ p v krogu svojih somišljenikov, m se začel zanimati, za kaj e- in šele takrat sem izvedel, J Socialistična zveza izdaja na ^^^•lostil razmnožene Informacije ■pripisom na platnicah «Za in-uporabo« in' da 6. lanska o lir * vilka vsebuje izvleček Zivittro-J ?a in mojega predavanja, no* L-e bavim se °d včeraj s pu-iena in vem iz lastne izkuš- mat*^. kako se določeni članki gle-lo z drobnogledom, če bi ta-sežaj, 11 vedel, da je izvleček namenil ;n. javnosti, bi se temeljito po- ustvo da bi ga priredil tako, bo odražal celotnega duha pre-vanja, kakor upam, so ga ra-navzoči, ne da bi po-pra-katerikoli takrat Izrečeno staže. est. d*.n pahor je ta izvleček z vse-ož in m napakami, nekaterimi neranljivimi formulacijami in neka-. v zraku visečimi trdit-IC L 1 ~~ bilo je pač mnogo čr-?a — zajahal, kakor boja ka t*T . srednjeveški vitez svojega hi^ v Popeljal v napad. lisče. Li^hP ŠtfUki ZaI'!va je ob~ Ji'ipwlucl1 nekaj odlomkov tega ilka. np^a l®r j‘h na robu opremil .dja, fošur.^™gimi stavki iz vo L " ter dodal nekaj strupe- i a!np°mb’ ki nas speminjajo s a53enal Polpretekle dobe. lav i!!ib* sv°j odgovor pravza-Jbo v- 0 kon^ai in izpolnil ob-' Ki 1« Sem tisti večer dal, 1 Sl lahko tudi kdo drugi, da i Patlor. dovolil napisali 7 n ®a dasa, da bi razprav-iceniti*111’ da nima časa dla-■a»rL ’ i® tudi niezov čas I h!! Pa tudi "e bi rad da-ce hn Za nadalinjo polemiko, isnii v nadaljevanju kaj poidi tp0rn st°rii izključno zaim ker se zavedam, da !čer * )so-nim na diskusijskem .d n M 7n,.,istim. ki so prebrali Najprej ' nf*aJ d°,Žan 'varu,, J.° ventilat.orju. Na preit ® blla Čečena ta mi- ieipa !. anska demokracija se zada h Trst postane zrel, za-'edniA t,° lcieoiožki emporij za rteua Evropo in ventilator za- ahor p0clal'st''žnega ozračja in L ((I’ omenja, pravi niž- a snet T® ie Trst res poklican, jeevrAAi?!8, ncko vlo?° v sred- irio 1 i 1V1» In 'B1 Idi I°^skem. bazenu, ensi ) no^KUILUre moral Igrati svo-°SrednA>ri0 Vlogo najpoprej ne- ■mi v-. —* uaficuu, potem uo enske kmt°^eVrStn0 zarlš£e s*°' ,----Y slovenskem !th r,iL e® Pa posredno v vsem 'etu a". v splošno u' Potem p območju.« netiti more torej Pahor za-entik+„Ce pravim, da jemlje ta evrstni r ZRres in da hoče s «svo-ova (lati v m žariščem« tudi sam pl-age' : S(Jj ta ventilator? (bo pnu^?,;1 družbenemu redu. Sa-i je Vfnem analfabetu se zdi, :a narS!b Za us°do slovenske-.1 j0 .oda v Jugoslaviji za vse, ref0 faziijej strahom od vsepovsod lz-rle” F«iigraci lskrena- Del politične eri rneri° v svetb in tudi neka-io v . d nami zavestno zavija-,u8oslaui-SlCrb že'j°' da bi se v 0 je G l stan.1e spremenilo. In 1 kater|1Stf 'nteligentna poteza, nju, p te govora v predavaje ta siik0, inteligentno je, fie be v pm.° lzraza v zamejstvu In VeC8raclJ1' !arsik(t, ,r®'snlca Je tudi, da Je v° bekato^1600 zaskrbljen ln da bojeviti 6r v *"ej zaskrbljenosti ,em o?.a fe ne zavedajo, da s k! »o nh®kt’vno delajo za cilje, Medane rzastavile Politično raz-vativne Reakcionarne m konser- slie. Ta misel je bila Izražena v predavanju. Mislim, da se Boris Pahor o-menjene objektivne vloge — in v tem je nezrelost — ne zaveda. In prav v zvezi s tem človek ne ve, kam naj bi z umazanijo, s katero mi hoče mazati roke. človek obžaluje, da je v taborišču doživljal tako kruto usodo in skuša opravičevati njegovo današnjo ostrost tudi s posledica,mi grozot, ki jim je bil priča. Njemu pomenijo ta pojasnila čisto nekaj drugega. Za njega je to umazan politični boj proti njegovi osebi. Kaj naj človek ob tem reče? Da se ne razumemo? Da se ne maramo razumeti? Da hoče videti belo, kar pravim, da je črno, samo zaradi preljube polemike0’ Tudi v tem primeru se Pahor mot;, če pričakuje, da mu bom umazane roke vrnil z umazanijo. Objektivne vloge, ki jo Pahor danes igra, se prav dobro zaveda Katoliški glas. Vemo, da Pahorju ni všeč, če ta list piše, da js on «kot nekristjan videl, da je edina sila, ki nam preostane da nas tudi nacionalno po-* bodočnost «krščanstvo». Katoliški glas se je enostavno vo trdftev^ Z6l° J'aSn° Pahorje- Pahor tudi ne more mimo in- ne™ ° !P- jC iztrgaI stavek, ne pove pa, kaj je bilo v izvlečku napisanega o tem, kako se KP za naše narodnostne pravice bori ne pove za kateri del KP gr-*’ »n v kakšni zvezi; da ne ponavljam, da je izvleček pomanjkljiv tudi po tem, ko ne omenja diskusije, v kateri je bilo o KP mnogo govora. Očitno gre Pahorju za to, da bi zabil klm med KP in SKGZ, da b; prav sedaj, ko se odnosi urejujejo, zopet padli v stanje, ki je bilo za nas Slovence tako škodljivo. Lep prispevek za ustanovitev »odbora za obrambo slovenske narodne skupnosti«, za kateTega se je na diskusijskem večeru zavzel in «v katerem naj bi bili predstavniki vseh nazorov, strank in gibanj«! Na robu je tudi Pahorjev pripri-»Argumenti predsednika vodilne organizacije«. Najteže mi je pisati o tem, ker gre za osebo, ki jo vsi globoko spoštujemo. Toda moram pojasniti, da ni moj argument, ampak da gre za resnično izjavo, ki sama po sebi marsikaj pove. Mnogi smo bili in smo še v dno mnenja, da je mesto tistih — in zelo malo jih je — ki so postal: zaradi prestanega trpljenja, žrtev in bolesti vsenarodni in vseljudski simbol, da je njihovo mesto nad velikimi in majhnimi zdrahami, ki nas ločujejo. Vsaj nekaj nam bi moralo biti vsem sveto in kar bi morali varovati. S prišepetovamimi opredelitvami sami trgamo niti. ki nas vežejo z njimi, kar nas v ključnih trenutkih lahko drago stane. Delegatom občinskih konferenc SZDL sem govoril tako, kakor sem mislil in kakor sem takrat presojal položaj. Nekateri so mi že takrat očitali, da sem o Pahorju preveč govoril. Morda so imeli prav. Ob njem sem se takrat toliko zaustavil, da bi poslušalcem prikazal, da Pahor izraža le zelo ozek krog Slovencev v Italiji in da tudi nima čudežne formule za reševanje naših narodnostnih problemov. Pa še nekaj. O nečem naj se Pahor potolaži. Nihče od Slovenske kulturno gospodarske zveze ali od Primorskega dnevnika si ne domišlja — Pahor je v tem pogledu manj skromen — da bo odgovornim krogom v Sloveniji solil pamet. Še manj pa, da bodo ti krogi enostavno sprejeli sugestije o tem, kaj naj počno z zamejskimi revijami. Kakor Pahor malone vse naše napore ignorira in smo zanj nepomembni, tako smo glede nekaterih stvari nenadoma sila močni. Pahor v svojem poročilu nekje «zavoljo pravičnosti« omenja, da sedanji predsednik SKGZ pravi, da je napočil čas za sodelovanje Iz tega je lahko ugotoviti njego vo misel, da je prejšnji predsednik Slovence razdvajal, sedanji pa je drugačen. Ce hoče nagrado za to, da bo odslej odprt do SKGZ in do vseh skupin, ki združujejo Slovence, za konstruktivno sodelovanje, potem mu ne glede na objektivno resnico, kaj je bilo v prejšnjih letih storjenega za sodelovanjem, dajem prav. Ce pa misli s tem zabiti klin v samo SKGZ, potem naj bo prepričan, da se moti. Se o nekem zapisu z roba. Starši gojenca malega semenišča so ob počitnicah po dovršeni četrti gimnaziji dobili pismo, v katerem jim je vodstvo zavoda sporočilo, da gojenec v zavodu ni več zaželen, kar da nima pogojev — in jih res nikoli nd imel — da bi stopil v poklic, v katerega malo semenišče usmerja svoje gojence. Zaradi tega naj bivši študent teologije, ali bolje povedano, gojenec velikega semenišča, odpusti, če bivši! mali semeniščnik take sorte ne razlikuje študenta teologije, bolje, velikega sememiščnika, s semenišč-nikom tik pred posvečenjem. Tega odgovora ne morem zaključita drugače, kakor z opravičenimi očitki Pahorjevem sistemu diskvalifikacije, etiketiranja in njegovi uporabi dvojnega merila, ki izvira iz vzvišenosti, s katero gleda na ljudi, ki ne delijo njegovega mišljenja. On lahko pita druge z nesposobneži, spretnimi kameleoni in podobno, a gorje, če se kdo dotakne njegove osebe. On lahko na dolgo in široko govori in pisari o osvojih stališčih, razvija svoje misM, polemizira in napada. Ljudje iz SKGZ, Primorskega dnevnika in tudi drugi lz Slovenije pa po njegovem nimajo pravice Izreči svojega nasprotnega mnenja, svoja načela zagovarjati, kritizirati in zastavljati vpra sanja. Ne, oni bi se morali postaviti v vrsto in salutirati, saj govori vendar Pahor! Ce tega ne store, gre k vragu toliko opevam pluralizem, dialog in dialektika. Oni takrat »potvarjajo resnico v pristnem kominformovskem slogu«, so ((Odlična Rankovičevi učenci«, imajo ((umazane roke«, njihovi članki so »inkvizitorski«, so »državni pravdnikd iz Rankovičeve dobe«, sprožajo denumciantske napade« in so prežeti s »policijskim duhom«. Kakšno bogastvo in koliko kohezijskega duha! Čeprav se bi moglo zgoditi, da bo Pahor čez nekaj let napisal, da polemika v zadnjem Zalivu ni bila dobra ker da je bil preveč razburjen, in čeprav lahko Pahorju marsikaj odpustimo, pravila igre le niso taka. Smer je treba obrniti! Nisem prvi, ki to ugotavljam, a se bojim, da tudi ne zadnji. BORIS RACE Uspelo šolsko predavanje v Nabrežini Tudi v Nabrežini je zadnje čase zapihal veter svežine, 25. marca je prof. Edi Košuta razvijal temo: «Doraščajoča mladina in njeni problemi». Na nazoren in pojmljiv način se je dotaknil mnogih vprašanj sedanje dobe, ko otrok preje dozoreva in spozna va vse pasti današnjega življenja. Drugega dne pa so šolarji in njihove matere vemo sledili predavanju prof. Ivana Miheliča, ki je obravnaval temo: «Domače branje, dodatno izobraževanje otroku in mladostniku.« Svaril je pred za-strupljevalno literaturo ter nakazoval smernice za učinkovitejšo izobrazbo mlade brsti. Ciklus predavanj je bil zaključen z izredno zanimivim vzgojnim filmom; udeležba na predavanjih je bila kar zadovoljiva, posebno smo bili veseli velikega števila mater, kar je dokaz, da so naše žene še dovzetne za vse kar je plemenitega. Vaščan IZ POROČILA NA OBČNEM ZBORU 30. MARCA Zadovoljiva bilanca nabrežinske Kmečko ■ obrtniške posojilnice Vsota naloženega denarja se je v lanskem letu povečala za nad 36 in pol milijona lir - Zvišala se je vsota odobrenih posojil Upravni odbor Kmečko-obrtniške slovanju posojilnice v preteklem le- | ko razpolagal upravni odbor za po- posojilnice v Nabrežini je na obč- tu je podal njen predsednik Jo- trebe kmetov, obrtnikov ali pa za nem zboru dne 30. marca podal ob- sip Terčon. Poudaril je pomen po- podporo splošnega značaja. zitivnega delovanja v letu 1968, kar je znak zaupanja občanov v koristnost ustanove. Omenil je obstoj deželne obrtniške ustanove ESA, za račun svojega lanskoletnega poslovanja; udeležba članov je bila pičla, od 279 včlanjenih je bilo prisotnih le okoli 30 oseb. Na prvotno sklica- ni občni zbor se je odzvalo neza- katero pa je med našimi obrtniki dostno število članov, zaradi tega je na podlagi pravilnika posojilnice moral upravni odbor podati svoj letni obračun pred tako skromnim številom prisotnih. Poročilo upravnega odbora o po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiui UGOTOVITVE NA ZADNJEM OBČNEM ZBORU Člani novega odbora p. d. «Slavec» v Ricmanjih Prosvetno društvo «SIavec» iz Ricmanj ima dokaj bogat enoletni delovni obračun Število članov društva se je povečalo od 60 na 148- Pevski zbor je redno nastopal doma, v Trstu, v drugih vaseh in onstran meje - Delovale so tudi druge sekcije - Izvoljen nov odbor V soboto, 29. marca je p.d. »Slavec* iz Ricmanj sklicalo svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo •lepo število vaščanov-članov društva. Na občnem zboru so podaii glavna poročila predsednik in tajnik društva, pa tudi ostali odborniki. Iz poročil povzemamo nekaj glavnih misli in podatkov. Predsednik Zdenko Hrvatič je otvoril občni zbor ter toplo pozdravil navzoče, posebno goste in sicer predstavnika SPZ in predstavnike prosvetnih društev iz Brega. Nato je Zdenko Hrvatič imel poročilo, v katerem je tudi dejal, da je občni zbor jjomemben dogodek v vasi in bolj ali manj neposredno zanima vse vaščane, posebno pa tiste, ki v društvu aktivno delujejo ter se trudijo, da ostanejo žive tradicije pro; svetne ustvarjalnosti, da se krepi narodna zavest vseh vaščanov ter da se dviga tudi njihova kulturna raven. Zdenko Hrvatič se je dotaknil še raznih prosvetnih dejavnosti, ki se v društvu gojijo. Med drugim je omenil dejavnost pevskega zbora, godbe, knjižnice itd. Svoje poročilo je končal z besedami, «da je danes morda še bolj kot v preteklosti nujno, da delujemo v okviru društva z večjo navdušenostjo«. Bolj obširno je bilo tajniško poročilo, ki ga je imel Boris Žafran in v katerem je bilo očitno, da so odborniki in člani društva od zadnjega občnega zbora, ki je bil lani 2. marca, kar dobro delovali. Tajnik je v svojem poročilu povedal, da je bila prva naloga, ki so si jo odborniki zastavili, pridobiti čimveč članov. In to nalogo so zares dobro izpolnili, kajti od 60 članov, ki je društvo štelo pred enim letom, jih je danes kar 143. Odbor je imel v pretekli sezoni 28 rednih sej. Glavna skrb vseh odbornikov in članov je bilo redno delovanje pevskega zbora, ki je jedro celotne prosvetne dejavnosti v vasi Pevski zbor je v tej sezoni nastopil samostojno ali skupno z drugimi zbor' na raznih prireditvah, komemoracijah in proslavah tako doma kot v Trstu, v Boljuocu, Dolini, Skednju, Doberdobu in v nekaterih k"ajih matične domovine. Tajnik je še omenil, da bi bilo treba zbor okrepiti in ga pomladiti. Odlx>r prosvetnega društva je v tem letu organizira, tud' nekaj izle tov. V decembru so za vaške otroke priredili miklavževanje. Najpomembnejši in najlepši praznik v va- ce, godbe na pihala, v katero se je vpisalo nekaj novih sil, ki redno vadijo. Tajnik Žafran je v zaključku poročila pozval vse vaščane, da društvu čimveč pomagajo in dejal: «Za-vedati se moramo, da ima aktivno delovanje prosvetnega društva velik vpliv na dvig-kulturne ravni vseh vaščanov. Vpliva tudi na vpisovanje otrok v slovensko šolo in s tem krepi v nas ponos do materinega jezika, kar je za rad' mnogih novih gradenj in umetnega spreminjanja našega prelepega Brega danes še bolj potrebno kot je bilo kdajkoli prej.» Po končanih poročilih so pozdravili občni zbor Miro Kapelj v imenu SPZ, Vojko Kocjančič v imenu dolinskega društva «Valentin Vodnik*, Slava Slavec v imenu p.d. «France Prešeren* iz Boljunca, in Miran Kuret v imenu športnega društva Breg Po poročilih in pozdravih se je razvila živahna in zanimiva razprava, nato so sledile volitve novega odbora, ki je imel prvo sejo takoj naslednjo sredo, 2. aprila, na kateri so bile iRST, Ul. Servola 44 — i .astnik Bossl Giuseppe Vam nudi pristna domača vma kraška pršut, specialitete na žaru in čevapčiče Odlična postrežba ŠUNKE VSEH VRST - VRATOVINA BREZ KOSTI -ROLANA PLEČETA - BUDJOLA - SUHE I i ii 1111111 mi iiiii im m im n iiiiii iiiii iiiiiiin iiiiiMii ih niiiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii imiiii mn OB DESETI OBLETNICI SMRTI Pisatelj France Bevk bo govoril o življenju in delu Damira Feigla Spominski večer bo v petek v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korsu Konec meseca bo poteklo deset l (1939). Po vojni je skupno z Vilje-let odkar nas je zapustil pisatelj, I mora Nanutom ur dil knjigo o Be-numorist in kulturni delavec Damir Feigl. Vodstvo kluba «Simon Množične športne igre bodo meseca maja tudi v Doberdobu slednjih količinah: Sladkor: po 2 kg na oseW* jo potrošnike v Gorici in Sovo* 'koč na odrezek št. 11 živilske Wke. niče. elito Kava: po 300 g surove kal* potrošnike v Gorici m Sovod^ k na odrezek št. 12 nove živilsk* ’ kaznice. F pc Razdeljevanje se zaključi .c prila. Cez nekaj dni bodo obj*® Je na tudi navodila za ra zdel j®1 atin sladkorja in kava krajevnim j ■ da nostim Jatin »Ji 10 irve *jit ni. Poseben odbor pod predsedstvom župana Jarca vodi priprave za nastop v lahki atletiki, košarki in odbojki Na pobudo italijanskega Vsedr-j lovala tudi v tistih športnih pano-žavnega olimpijskega odbora (CO- j gah, v katerih sedaj ne more so-NI) bodo številne občinske komisi- j delovati. je priredile mladinske igre. S tem p0 daljši razpravi, v katero so omenjeni odbor namerava razširiti šport predvsem med mladino z zdravstvenega in vzgojnega vidika. Glavni namen pa je, da bi se šport razširil med množicami in ne bi bil kot do sedaj prepuščen zasebnim pobudam in dobri volji posameznih ljudi ali društev. Tem mladinskim igram so se na Goriškem pridružile številne obči- ne, ki so v ta namen že izvolile občinske odbore, in določile datu 12.30 Francoščina ■ 13 00 Poljud na vzgoja; 13.30 Dnevnik; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.15 Anketa o ital. je ziku; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik 21.00 Poljski film »Predsednikov obisk*; 23.00 Dnev nik. II KANAL 17.00 Simf koncert; 18.35 Liber eva komedija: »Uio, -me, tre...»; .00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 2.20 Seaway’ Vikingi 17.45 G. Prieto-M. Brancacci: II socio; 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Tenorist Mario Del Monaco; 22.15 TV razprava: Ju trišnji zdravnik JUG. TELEVIZIJA OB 0. DO 12.-IV.-I96!) NEDELJA. 6. aprila 9 25, 20.00. 22 00 Poročila; 9.30 o domače. tO 00 Kmetijska od iija. t0.50 Andersenove pravlji ee; 14.50 TV kažipot, 15.10 Novi i.sambii; 16 30 Prvenstvo v rug •yju: /. greh Brodmae 18.15 Go pod Fabre - film 19 45 Cikcak; ”),30 3 2—1 20.35 Humoristična Ida ja; 2121 Videofon. 21.35 športni pregled PONEDELJEK. 7. aprila 20.00, 22 10 Poročila. 9.35, 14.45 ["V v stJi; 10 30. '5.41' Ruščina; 1.00 -lanove spiolm izobrazbe; 8.10 Angleščina i7 35 h Ch. An iersen: Vžigalnik 18.09 Po Slovenji; 18.25 Ekonomska sola: 18.50 .Šlager sezone 19 20 Zaspanka An ureja; 19.45 Cikcak’ 20 30 3-2-1; 20.35 J. Speight’ Prosto prosim — TV igra, 21 '0 Riufravr, o pokoj-linskem sistemu; 21.35 Biseri ;'asbene literature, 21.55 En fran • •a is. TOREK, 8. aprila 20.00, 22 55 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli 10 30 15 40 Angleščina; 1 00 Osnove splosne izobrazbe; :6.10 Francoščina; 17 45 Risanka; !3.00 Indijanski deces — lutke; 18.20 Obrežje 18 49 I slov glas iene zakladnice- lil 05 Obrambna iripravijenost 19 45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20 35 K stvari, srček — film; 22 05 Velika predstava «Po lulame plošče 69» SREDA, 9. aprila 20.00, 23.05 Poročila, 9.35 TV v šoli; 16.30 Primožev dnevnik: Da nes sem klovn’ 17.1i En f ranga is; 17.30 Sodobna prehrana; 17.50 Go spodinjski pripomočki, 18.00 Pre nos športnega dogodka 19.45 TV prospekt; 20 30 3--2—1 20.35 Pia niča 165 — reportaža 21.05 G. Strniša: Samorog MG Ljubljana ČETRTEK, 10. aprila 20.00, 22.40 Poročila, 9.35, 14.45 TV v šoli; 10 30, 15 40 Nemščina; 11.00 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17 45 Tiktak: Črnošolec: 18 00 Beethoven, Schubert; 18.15 Po Sloveniji, 18.45 Tu robna jesen — film; 19.35 Češki madrigalisti; 19 45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20 35 Mama te želi s po znati; 21.05 Piran — filmsko me sto; 21.50 Woieck — film. PETEK, 11. aprila 20.00, 23.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.50 Jubilej velikega komika. Ch Chj plin; 19 20 žena v svetu: Švedi nja; 19.50 Cikcak, 20.30 3-2-1; 20.35 Birokratova smr: — film; 21.55 Posnetek quiza TV Zagreb SOBOTA, 12. aprila 20.00, 23 10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Po domače, 18.15 Mia dinska igra; 19 15 S tovariši to variš — film’ 19 47 Za boljši je zik; 19.50 Cikcak’ 20.30 3—2—1; 20.35 Zabavno-glasbena oddaja; 21.35 Rezervirano za smeh, 22.00 Maščevalci — film' 22.50 TV ka žipot. Gregorčič« je zaradi tega sklenilo, da primerno obnovi sjiomln na tega goriškega kulturnika in je povabilo enega Izmed Feiglovih prijateljev v slabih in dobrih letih, pisatelja Franceta Bevka, da bi govoril o njem. Večer posvečen Damiru Fei-glu bo v petek, 11. aprila v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 ob 20.45. Ob tgj priliki se nam zdi pravilno nekoliko obuditi spomin na Damira Feigla. Rodil se je 1879 v Idriji v Gorici je leta 1900 dovršil klasično gimnazijo. Študiral je nekaj let na Dunaju, a ni mogel dokončati študije zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Posvetil se je kulturnemu delu in pisanju za ljudstvo. Zaposlil se je v založbi Andreja Gabrščka, v letih prve svetovne vojne je ostal v Gorici do zadnjega. Po vojni je postal tajnik županske zveze in Zveze prosvetnih društev ter odbornik književne zadruge »Goriška matica«. V času fašističnega “terorja je delal skupno s Francetom Bevkom in ko so slednjega gnali po zaporih in Internacijah je moral čestokrat prevzeti tudi del njegovega dela na svoja ramena S pisano in govorjeno besedo je v najhujših dneh, ko so z vladnimi dekreti hoteli zbrisati našo govorico na Goriškem, širil slovenski jezik in slovensko kulturo med ljudstvom. Njegove knjige so našle pot v še tako zakotne hiše naših gora, njegova duhovna vedrina in šega-vost sta vlivali našim ljudem novih meči za odpor v neenaki borbi proti tujemu nasilju ln krivici. Za časa druge svetovne vojne je bil tudi on nekaj časa v zaporu, po letu 1947 je postal odgovorni urednik naprednega tednika «Soča», ln v tem svojstvu so nanj letele puščice cenzure ln raznih oblasti. Zaradi pisanja «Soče» je bil leta 1950 tudi pred sodiščem. Napisal je 17 knjig, ki jih še danes najdemo v knjižnici številnih slovenskih družin, čeprav niso lepo vezane, kot to zahteva današnja moda Naslovi njegovih knjig so: »Pol litra vipavca« (1911), »Bacili ln ba-cllke« (1920), «Tik za fronto« (1921), «Po strani klokub« (1923), «Domače živali«, «Pasja dlaka« (1926), Na skrivnostnih tleh« (1929), »Faraon v fraku ln «Breze» (1931), »Ob obratu stoletja« ln »Kolumb« (1932), »čarovnik brez dovoljenja«, «Cudežno 1 oko«, »Okoli sveta« «Supervltalin» | neški Sloveniji Na njegovem pogrebu v Dornberku sta govorila France Bevk in takratni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze dr Jože Dekleva. Njihove govore sta takrat objavila «Primorski dnevnik« in «Soča». V Primorskem dnevniku je izšel tudi članek izpod peresa Andreja Budala. Vodstvo kluba «Simon Gregorčič« vabi vse goriške Slovence, da se u-deležijo Felglove proslave. Dar posojilnice iz Sovodenj Dijaškemu domu v Gorici Kmečko delavska posojilnica v Sovodnjah je sklenila na svojem občnem zboru, da se del čistega dobička da v dobrodelne namene in posebno podporo naši mla. dini. Zato je dni nakazala 50.000 lir Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici. Uprava Doma in gojenci se zahvaljujejo vodstvu posojilnice za Izdatno podporo, ki jim bo omogočila nadaljenje delo v korist slovenske skupnosti na Goriškem. me, v katerih bodo občinske igre z zaključno fazo pod imenom »Občinska olimpiada*. Občinske mladinske igre se bodo zaključile do 15. maja leta 1969. Posamezniki ali skupine, zmagovalci na občinskih mladinskih igrah, pa bodo nato sodelovali na pokrajinskih odnosno vsedržavnih mladinskih i-grah. Vsaka občina pa mora v za četku poskrbeti za nagrade in za organizacijo. Tem igram, ki jih organizira CONI in ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih letih, se je pridružila tudi doberdobske občina. V ta namen je imenovala občinski odbor za mladinske igre, v katerem so predstavniki šole, športnih združenj in dopisniki krajevnega časopisja. V tej komisiji so učitelj Sergej Korošec, Franc Jelen, Jože Jarc, Janko Gergolet tn Severina Peric, od katerih ima vsak svojo nalogo. Komisiji načeijuje župan Andrej Jarc. Poleg omenjene komisije pa obstaja še širši odbor, ki šteje več kot dvajset mladincev iz občine, ki se zanimajo za šport. Prva seja komisije in odbora je _ bila prejšnji teden v prostorih občinske knjižnice pod županovim predsedstvom. Župan Andrej Jarc je prisotnim pojasnil namen iger in sporočil, da je doberdobska občina sprejela povabilo pokrajinskega vodstva CONI, da se tudi Doberdob vključi v te igre. Jasno je, da Doberdobci ne bodo mogli sodelovati v vseh možnih športnih panogah, ker jim primanjkujejo ustrezni športni objekti. Občinska uprava pa se je kljub temu pridružila tein igram z namenom, da se domači športniki .spoznajo z mladino iz drugih občin. Poleg tega bo verjetno že v tem letu dograjeno občinsko igrišče, ki bo v prihodnjih letih omogočilo doberdobski mladini, da bo sode- PROSVETNO DRUŠTVO «BRISKI GRIC» priredi na DVORU praznik 1. maja v Števerjanu Sodelujejo: 1. Ansambel LOJZE SLAK iz Ljubljane s pevkama MARIJANO DE RŽA J in ADRIJANO ŽUPANČIČ 2. Godbeni ansambel in pevei s področja naše dežele. 3. Domači vinogradniki bodo pripravili VINSKO R A Z S T A V O v kleti na DVORU Nasvidenje 1. maja v Števerjanu! posegli prisotni mladinci iz vseh naselij občine, so določili, da bodo mladinske igre v občini Doberdob obsegale lahko atletiko, košarko in odbojko. V prihodnjem letu pa, ko bo športno igrišče že pripravljeno, bodo vključil' še druge panoge. Na tem sestanku so določili tudi osebe, ki bodo poskrbele za trening mladih. V ta namen so sklicali vso osnovnošolsko in srednješolsko mladino meškega in ženskega spola na posvet pred o-snovno šolo v Doberdobu. fano Alonzi, Denis Prinčič, Antonel-la Macoruttl, Pietro Puppolin, Ni-cola Basso, Renato Martini, Walter Ferfolja, Paola Iacumin, Gianluca Visintim, Michele Danelon, Arman-da Piersanti, Alessandro Scattolin, Paola Pizzon, Annamaria Paparella, Marzia Colautti, Manuela Bizzotto, Cinzia Andrian, Loredana Berto-lini, Renato Bruno, Riccardo Di Lenardo. V zvezi s tem problemom je bil v preteklem mesecu sestanek v Tržiču med občinskimi predstavniki tržiškega okrožja. V ponedeljek 31. marca, zvečer pa je bilo posvetovanje med župani tržiškega |xid-ročja v Doberdobu. Izlet v Hannover z obiskom razstave Deželna ustanova za razvoj obrt ništva (ESA) pripravlja petdnevni izlet v Hannover v Zapadni Nemčiji ob priliki tamkajšnje tehnične razstave, ki zanima obrtnike zaradi bogate razstave strojev za obdelavo lesa. SMRTI: gospodinja 70-letna Lui-gia Pacor por. Lorenzettd; kmet 73-letni Paolo Cingerli, gospodinja 82-lefcna Lui-gia Mašin, upokojenec 77-letoi Cesare Deperis, tajnik 63-iet-ni Eugenio Gabellone, štiri dna stara Fulvia Gravich, upokojenec 75-letni Luigi Lenardon, tekstilni delavec 49-letni Gllberto Visintin, u pokojenec 64-letni Nicola Belviso, ključavničar 68-letni Alfredo Culot, upokojenec 76-letnd Eugenio Ms-deot, dva dni star Alessandro Seat-toLin, branjevka 72-letna Karija Riest, vd. Bozzdnl, upokojen«-- 75-letma Filomena Silič, vd. Catas. Fo sa ec :ek CORSO. 15.15: «Dove osano le«, R. Burton in M. Ure. ^ , ški kinemaskope v barvah. VERDI. 15.15: «L'oro di w na«, O. Sharif in G. Pečk. I ^ Jo riški barvni film. pki 5 MODERNISSIMO. 15.15: «0« i. SO M. Lester in A. Reed. Anji >člet film v barvah. rajo VITTORIA. 15.15: «Le dolcezz® jgjjj peccato«, T. Torday in J- Jeboj Barvni koprodukcijski film-dini pod 18. letom prepove™/ CENTRALE. 15.15: Klndovinaf6^ viene a merenda«, Franco ' < chi in C. Ingrassia. Italij^kvi, film v barvah. a o! >nsk idi AZZIRIU). 14.00: «1 seicent® Tržič Udeleženci bodo potovali z vlakom iz Vidma z odhodom dne 30 aprila zvečer, povratek pa bo dne 5. maja zjutraj. Celotni stroški znašajo 41.000 lir. Del stroškov bo prispevala ESA. Prijave sprejema vodstvo ESA v Vidmu, Viale Venezia 100, tel. 54-566 najkašneje do 10 aprila. Iz goriške bolnišnice Včeraj ponoči je padel doma v Štandrežu po stopnicah 17-letni Jordan Zagavec iz Kraške ulice 43 ter se pri tem odrgnil po telesu in rokah. Vendar so bile poškodba le lažjega značaja ln v bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. O-kreval bo v treh dneh. Za 10 dni pa so pridržali na zdravljenju 38-letnega Maria Mar-tellanija lz Gorice Ul. Colombo 23, ki se je ponesrečil na delu v tekstilni tovarni v Podgori. Zdravniki so mu ugotovili udarec na prsni koš z verjetnim zlomom nekaj reber. Poškodoval se je ko mu je spodrsnilo na mokrih tleh ter je treščil ob neko Izložbeno okno. Urnik trgovin za velikonočne praznike Pokrajinska zveza v Gorici sporoča, da bo veljal za bližnje velikonočne praznike za trgovine na Goriškem naslednji urnik: Danes, 6. aprila: vse trgovine na Goriškem bodo ves dan zaprte. Ponedeljek, 7. aprila: trgovine bodo ves dan zaprte; izjemo tvorijo pekarne ln mlekarne, ki bodo odprte dopoldne samo za prodajo kruha in mleka, ter cvetličarne, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 30. marca do 6. aprila rodilo 26 otrok, umrlo 14 oseb in oklicali so 8 parov. ROJSTVA: Monica Devetta, An-drea Sartori, Annarita Trevisan. Giulio Bassanese, Pamela Boat, Ste OKLICI: kmetovalec Franco Mas-sera in delavka Itala Fontanin, mehanik Vladimdro Lutman in delav ka Miroslava Humar, financar Luigi Ariano in učiteljica Antonietta Sapio, kovinar Sergio Tiengo in gospodinja Gianvittoria Trivellato, delavec Angelo Bleve in delavka Addolorata Avvantagiato, uradnik Bertito Bi asu tu in delavka Franca Forcisi, zdravnik Duilio Chianduss: in profesorica Maura LodaU prodajalec Stanko Musina in prodajalka Annamaria Mastrantomo. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tet 29-72. TR2IC Danes ves dan ln ponoči je v Tržiču odprta lekarna S. Nicolč dr. S. Olivetti, Ul. I. maggio 94, tel. 73328 lk0 ai 1 Howard. Barvni film. EXCELS10Il. 14.00: «Dove « 1 le aquile», Richard Burton ^ Eastwood. Cinemascope v' vah. Ist: PRINCIPE. 14.00: «La matrtffa, 1 C Spaak in J L. Trintignan1 netr nemascope v barvah. itevi' SAN MICHELE 14.00: «1 c0 statori degli abissl«, L. k Barvni film. Kot dodatek: ' ’ un formaggio in piu», Tol" Jerrv fa s tudi \oro t.orn-a beški Soča (Nova Gorica): «Mary ^°ke pms» Ameriški Darvni tilm \ ______ 16 - 18.30 - 21 Svoboda 'Šempeter): ((Največ)1 stoletja« Ameriški barvni - ob 16. - 18. - 20.30. Deskle: «Tujec v mestu«, i19* ski barvni tilm - ob 17. #» Renče: «Mat Heim ljubi m ^ ameriški barvni film. Prvačina: ((Avanture na Arna Nem-ko-brazilski barvni ob 16. uri. Šempas: idmam dve mami 8» očeta«, jugoslovanski barvni r — ob 16 in 20 Kino Kanal: ((Iščem moža«- ški barvni film — ob 16. i® ‘ i ■ Vesele praznike želijo KMEČKA BANKA r. z. z o. z. GORICA Ulica Morelli 14 — Tel ?2-0< TVRDKA ELIJA GORICA ČUK Trg Cavour 9 — Tel. 35-^ GORIŠKA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA GORICA — Ulica Don Boico 104 — Tel. 26-08 PODRUŽNICE: ŠTANDREŽ, SOVODNJE, GABRJE ^ J "" IZ POPOTNE TORBE FOTOREPORTERJA Norveška, dežela fjordov in ribičev ';ponnja potniku obilo lepot in čara a Spomini na bitke pri Narviku in na bivše nacistično taborišče, dW kjer je umrlo tudi mnogo Jugoslovanov - Muzeji na prostem v Oslu sevedi ^0 daljšem času se spet vra-■žpga k potopi; šega js. potopisom in bom mal-seznanil naše čitatelje z se ttforveško. dttenNorrcška je resnično dežela 1 Pobičev, ker se z ribištvom u-aeSasii|arja Precejšnji del prebival- letnico Ce nas pot zanese v to stare ^želo, bomo v določenih let-če se Ib časih skoraj v slehernem 5teklo$balnem kraju ali mestecu vi-so g8 sli, kako se na posebnih su-tlnicah sušijo ribe, zelo znane olenovke, ki jih norveški ri-lovijo in sušijo za malo lanj kot pol sveta. Sicer pa orveški ribiči ne lovijo le polhovk, pač pa tudi druge ri-e za domačo rabo in izvoz. Norveška je tudi dežela fjor-z stro*°V' Je obmorska dežela z e-pril, najbolj razčlenjenih obal na ?etu- Vsa obala je razčlenjena ose«1 jo režejo fjordi,, ki si tako sovojkoč drug drugemu podajajo ;ke Boke. Ob njej pa je še izredno eliko otokov, otočkov, pogo-e vo#!0 samih iz morja štrlečih če-ivuJSc ki S0. jlh našteli kar 150.000. e pomislimo, da je dalmatin-ufii Jlka obala zelo razčlenjena in 3 obi»B Je Jadransko morje na dal-zdelje4alinski strani polno otokov nim s;i da računajo, da je na dalmatinskem področju Jadrana ^Jooli, tispč otokov, si lahko mi-kako je šele, razčlenjena “HS^orveška obala in koliko je tam , ,ecJih in manjših otokov ter i° 1« |ri> vali. Kak° so nastali otoki in fjor-i Maeck. A Jo bomo poenostavili. Lede* z osrednjih področij deže-«Ott t so pred stotisoči let skozi ti-. Ang »čletja rinili proti morju in s Pojo ledeno gmoto ter kame-rtcezzejjetn, ki ga je ta pobirala s mm dolbli v tla doline in v repov«506411 let so v bolj mehkih lovin* redelih nastale globoke in ze-inco f? dolge doline. Hkrati, kakor italijAavijo geologi, pa se je zahOd-a obala Norveške zaradi tek->nskih premikov nekoliko ali pnto ldi precei udrla, se znižala in ni *o je doline, ki jih je izko-ai led z ledenikov, zalila vo-ve d a- Ker ni tako lahko prika-rton ati podobo fjorda, bomo poje v edali, da nam Umski kanal . lstri daje približno sliko fjor-natrit ’ le da je s svojimi 12 kilo-ign oetri dolžine le medla slika d coCVllnih norveških fjordov, grifed katerimi imamo tudi takš-itek: 1 ki so dolgi 100, 200 in tudi TofVec kilometrov. Umski fjord Pa Se razlikuje od norveških Po tem, ker obdajajo nor-eake ijorde v glavnem zelovi-viarS ke čeri h so poleg tega tudi tiim ijvetjl rvni 30. », it«* 17. in i 0 ni f, jrvlj žaJ- 'j 6. m’ Po več sto, celo tisoč metrov globoki, kar se razlaga seveda s tektonskimi premiki pred davno dobo in z že prikazanim delovanjem ledenikov. Ne bomo se ustavljali več pri teh značilnostih, pač pa preidemo kar na- neposredne vtise iz te sicer hladne,, vendar tako čudovite dežele in njenih ljudi, ki sicer žive v tako hladnem podnebju, ki pa imajo hkrati tako toplo srce. že prvo srečanje, že prvi stik z Norvežanom sem navezal v vlaku na meji med severno Švedsko in Norveško. Ko sem obmejnemu policistu izročil svoj potni list, sem seveda, kot po navadi na drugih mejah, prijavil uslužbencu tudi svoje tri fotoaparate. Ta me je čudno pogledal ter mi v angleščini rekel: «Saj to je vaše delo, o-ziroma vaše orodje. Kaj bi hoteli s svojim poklicem potovati po svetu brez fotoaparatov?« Kar obstal sem in se spomnil na carinike drugod po svetu, posebno pri nas, ki te takoj začno spraševati, kje si fotoaparat kupil, zakaj ga nisi vpisal v potni list itd., posebno če vidijo, da imaš pri sebi več teh aparatov. Brzi vlak, s katerim sem se vozil, me je peljal v Narvik. Še preden smo prispeli v to iz zadnje vojne tako znano mesto, me je neki sopotnik, seveda Norvežan, opozoril na prekrasen Ofotski fjord v bližini mesta. Povedal mi je, da so bile tu med zadnjo svetovno vojno hude bitke med Angleži in Nemci. Iz vlaka sem na o-pozorilo sopotnika mogel videti nemško podmornico, ki je čepela na dnu kristalno čistega fjorda in deloma molela iz vode. Podmornico so potopili norveški rodoljubi, ki so se bojevali proti nacističnemu okupatorju. Podmornico so pu- Na sliki vidimo slavnega ameriškega popevkarja Elvisa Presleya z njegovo mlado ženo Prisedlo Beaulieu. Presley je zaslužil s svojimi popevkami in nastopi v filmih mnogo denarja in ima tudi dve krasni vili. Toda zadnje čase je postal nekam potrt in je vsega naveličan, čeprav mu je šele 34 let in ima tudi ljubko hčerko Lisemarie, no (zakaj ne bi tudi tega omenili), tudi krasen avto znamke rolls royce, vreden 25 milijonov lir. Pravi namreč, da ga bo žena kmalu zapustila... Veljaven od 6. do 12. aprila 1969 35-35 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezenskih zadevah pojde vse kot po maslu in utegnejo nastati tudi novosti ?eke zel° Pr‘ietne buri f j' ^jntraj se ne smete raz-so Jatl' .Na delu vas čaka pre-k "eenje in niso izključene ne-SDI .re ovire. Zdravje bo na nr„ Sn-° dobro, vendar ne smete prevec siliti organizma. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V čustvenih zadevah utegne nastati manjši spor zaradi nerazumevanja. Ne bodite sitni in ne dna 6 t44ake- Kupčija se bo zelo li r,? ol)nesla in boste kar žare-r., . zadovoljstva. Neki dolgo-t0 m načrt bo tudi uspel. Pazi-... Sc Pred prepihom, da se vam ne vname grlo DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V čustvenih zadevah boste prebrodili neko težavo, če se boste s , iskreno pomenili z o- , )0 drugega spola. Nekdo vam Na P?kazal veliko naklonjenost, nek de*u se boste navdušili za 0 novost, zaradi česar bo- *te zelo Je Pokvariti. ra ze'o vedro razpoloženi. Za-skrbi se utegne zdrav- KAK (od 22. 6. do 22. 7.) Nezaupanje in dvomi uničujejo duševni mir in stalno ljubezen. Na vsak način boste morali bkw’ sv°je nnRibe in misli. O-vas k .vas bosta dve osebi, ki Ije h j P.rosili za posojilo. Bo bost °a jima odrečete. Trpeli za lažjo omotičnostjo. Mr ^rzdati LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nič ne sme l motiti vašega dušev-' nega miru, kajti negotovost ni upravičena. Če boste potrpežljivi, se bo «štrena» sama od sebe odmotala. Na delu se boste uveljavili in utegnejo vam tudi izboljšati plačo. Našli bo ste najprimernejšo pot za okre pitev telesa in duha. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša želja I po ljubezenskih odnosih z osebo, s ka tero ste v preveliki starostni razliki, ima na sebi nekaj bolestnega. Na delu bodite bolj previdni, govo rite čim manj, da se ne boste kompromitirali. Z zdravljenjem boste okrepili vid in jetra. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) V ču-, stvenih zadevah bo vladalo popolno soglasje. Sklenili boste tudi nova prijatelj stva, ki vas bodo zelo razvese lila. Na delu se bodo vsi spori poravnali in neka oseba vam bo lahko mnogo pomagala. Jemljite zdravila s kalcijem in vitami nom D. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21. 11.) Neka oseba, ki živite z njo v tesnih stikih in ki vas ima rada, vam bo poplačala vašo zvestobo in vztrajnost. Iz nekega pisma boste zvedeli zelo veselo vest. Na delu boste prišli do nenavadnih zaključkov. Iti boste morali tudi pričat za ne ko stvar. Boleče noge. STRELEC (od 22 11. do 20. 12.) Ce boste zaupali ljubljeni osebi, boste dosegli v odnosih z njo si jajne rezultate. Poj dite z osebo, ki jo imate radi, na izlet v naravo. Na delu bo ste imeli zelo ugodno prilož nost za napredovanje. Skušajte malce shujšati, ker sto prede beli. KOZOROG (od 21 12. do 20. 1.) Kar se čustvenih odnosov ti če, bo treba malce popustiti in ugoden rezultat ne bo izostal Čeprav ste pesimistično razpo loženi, se bo vse gladko izte klo. S svojo marljivostjo se bo ste na delu zelo uveljavili. Krv ni obtok ni najboljši in se mo rate zato zdraviti. VODNAR (od 21. I do 19. 2.) Vsakikrat ko boste skušali re 1 šiti svoje čustvene probleme, boste na leteli na nekega vri njenca. Ne podlegajte vplivu drugih, kar se tiče čustvenih za dev. Čaka vas zelo dober in ne pričakovan zaslužek. Zaradi sla be prebave boste zelo utrujeni. RIBI (od 29. 2. do 20. 3.) Ne bodite če merni, da ne boste slabo vplivali na svo jo okolico. Zaupajte v prihodnost, ki vam obeta mnogo lepega. Neka ose ba vzdihuje po vas. Na delu bo ste rešili neko kočljivo zadevo, tako da bodo zadovoljni vsi. Tr peli boste za slabokrvnostjo. stili na kraju potopitve v spomin in tudi v opomin na tisto tragično vendar hkrati slavno dobo borbe proti nacizmu. V Narvik sem prispel proti večeru. Ker je bilo v poletnem času, tu noči sploh ni bilo, saj v tej letni dobi sonce tu ne zaide celih 50 dni. Naj nihče ne misli, da je sonce tudi sredi noči visoko na nebu. Ne, sonce ni na nebu, vendar komaj komaj zatone za obzorje, a tudi v tem času razsvetljuje zemljo z močno rdečkasto svetlobo, tako da nevajen človek tu sploh ne more spati. V Narviku nisem ostal dol- go. Narvik je sicer zelo lepo mestece, v glavnem novo, ker so ga med vojno skoraj povsem porušili, ima čudovito o-kolico in pomembno pristanišče za izvoz železne rude in premoga iz Švedske, vendar pa kakih drugih zanimivosti, galerij, muzejev itd. nima. Seveda Pa je tu znamenito taborišče, v katerem je umrlo veliko nacističnih jetnikov, med njimi tudi veliko ljudi iz Jugoslavije. Iz Narvika sem potoval spet na švedsko, v Stockholm in od tod z vlakom v prestolnico Norveške Oslo. Čudovita norveška prestolnica se razteza na severnem koncu pre- krasnega fjorda, po katerem je Oslo dobil svoje ime. Na meji med švedsko in Norveško, .vzhodno od Osla, je svojevrsten kamnit spomenik, ki prikazuje Šveda in Norvežana v bratskem objemu. Ta kip čudovito ponazarja razumevanje prebivalstva teh dveh držav in je tako zgled prijateljstva in miroljubnosti vsemu svetu. Brž ko vlak zapelje čez mejo, se svet spremeni.. Za seboj smo pustili švedsko ravnino in se začeli pa gl.o vzpenjati. Zeleni, vedno višji griči, polni travnikov in neskončnih gozdov, spremljajo potnika vse do norveškega glavnega mesta. Med griči pa se zrcalijo jezera, reke in fjordi. Nordijski človek je postavil v tem čudovitem kraju prekrasno mesto Oslo, ki s svojimi skoraj pol milijona prebivalci predstavlja nad 10 odstotkov prebivalstva vse Norveške. Tu je hiša ob hiši, mestni predel ob mestnem predelu in tudi izven mesta vas za vasjo, ker je jugozahodni del Norveške močno naseljen, medtem ko je severna Norveška zelo na redko naseljena in so tam mesteca in vasi tudi po sto kilometrov in več druga od druge. Najdlje sem se ustavil v glavnem mestu. Oslo je lepo, moderno mesto. Od železniške postaje in iz pristanišča vodi v središče mesta široka ulica Karla Johanesa. Ulica se nato podaljša vse do kraljeve palače, ki je na gričku in od koder je lep razgled na vse mesto, na Oslo fjord, vse do morja in na številne male otoke. Na griču blizu kraljeve palače je univerza, zraven nje državna Opera, nadalje palača norveškega parlamenta in še več drugih palač. Ob univerzitetni palači je tudi velik park, posejan s spomeniki velikim možem, med katerimi je tudi Ibsen. V tem delu mesta je zelo veliko zelenja, ki je sicer značilnost vsega Osla. Skoraj vse večje pa tudi manjše P®-lače so zgrajene v parkih, vsekakor pa obdane z zelenjem. Občinska palača, Radhus je zelo veliko poslopje in dela na tujca zelo čuden vtis. Grajeno je iz opeke in ima močno, rekli bi, že okrasto barvo, ki se ostro odbija od ostalih palač. Vsakomur, ki ga bo pot zanesla sem gor, bi svetoval, naj obišče občinsko palačo tudi zato, ker je v njej zelo veliko u-metniških slik, ki prikazujejo življenje in ustvarjalnost norveškega človeka. V Oslu je tudi več muzejev, toda njegova posebnost so muzeji na prostem. V velikem parku je zelo veliko kipov, ki ponazarjajo vse panoge športa, nekje v sredini parka pa je visok obelisk, ki prikazuje izvor človeka, njegov razvoj, skratka človeka, njegovo delo in življenje od rojstva do smrti. Ko sem opazoval to skulpturo, ki jo sestavlja zelo veliko golih likov, sem začuden obstal ob tako popolnem umetniškem delu. Na enem izmed robov mesta stoji vas, ki ponazarja norveško vas pred stoletji. V njej vidiš vso zgodovino in vse življenje Norvežanov od davnih dob d0 naših časov. Kulturni razvoj Norvežanov, njihova slavna pomorska tradicija, njihova preteklost ni mogla biti lepše prikazana. V tej vasici-muzeju si more tujec ogledati stare koče, nekoliko poznejše hiše, cerkev in tudi ladje starih Vikingov, s katerimi so predniki sedanjih Norvežanov prepluli pol sveta in odkrili tudi Ameriko davno prej, preden je slavni Genovežan Kolumb prišel v «novi svet«. Oslo je največje norveško pristanišče. Promet v njem je živahen. Ker leži na koncu več kot sto km dolgega fjorda, tudi v hudih zimah voda ne zmrzne. Nedaleč od Osla je tudi znana skakalnica, ki so jo postavili na področju čudovitih smučišč, ki jih obdajajo bogati smrekovi gozdovi. Norvežani, ki imajo smisel za sedanjost in preteklost, so tudi tu uredili muzej — smučarski muzej, ki prikazuje razvoj smuči izza davnih časov vse do danes. V tem muzeju so tudi smuči dveh velikih raziskovalcev Nantsena in Amunds^' MARIO MAGAJNA iiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiumiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiii KRIŽANKA jf5 2 r 4 5 6 L J 7 8 9 10 11 12 13 14 15 •• 16 17“ 18 ______ 13 J a 20 21 a 22 23 2T a 25 a 26 27 28 29 I 1 30 31 32 33 34 35 BI 36 m rT 38 J 33 B 40 41 B 42 43 r~ 44 m 45 £ 46 47 48 A h 49 * r __ ] ■ r M E - - ■ . Vesele praznike voščijo: KAROSERIJA «PROSEK» Lastnik albin pertot PROSEK 1 — Tel. 225-367 Izvršuje vsakovrstna popravila — Cestna pomoč PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ALBIN MALALAN PROSEK 160 — Tel. 225-220 TRGOVINA JESTVIN ZDRAVKO KANTE PROSEK 152 Tel. 225-223 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA (Center) Zaloga gradbenega materiala ANDREJ TERČON SESLJAN 27/A Tel. 202-59 TRGOVINA S POHIŠTVOM P U P I S SESLJAN — Tel. 20-269 Velika izbira sodobnega pohištva — Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji — Odprto tudi ob nedeljah Gostilna in trgovina jestvin ter gospodinjskih predmetov KRIŽMAN Veliki Repen 76-85 — Tel. 227-115 TRGOVINA JESTVIN OPČINE ŠKABAR Narodna 42 — Tel. 221-026 ZADRUŽNA PRODAJALNA OPČINE — Alpinska 85 — Tel. 221-054 Trgovina električnih hišnih potrebščin, radio, TV, itd. BRUNO BRESCIANI OPČINE, Narodna 47 — Tel. 211-711 GOSTILNA VuiX/itAviN(j: i. naj višji državni zakon, 7. pevec, ki poje sam, ne v zboru, 13. trda zlitina, 14. signalni drog z optičnimi znaki, 15. ime ukrajinskega pesnika Ševčenka, 16. bolgarski pesnik in revolucionar ' (Hristo, 1847-1876), 17. kemični znak za natrij, 18. država v Prednji Aziji, 19. razstavni prostor za umetniška dela, 20. ribiška mreža, 21. mestece v severni Dalmaciji, 22. podzemni del rastline, 23. premog, ki je nastal iz mahov in lišajev, 24. osebni zaimek, 25. koristna ptica ujeda, 26. dragulj, 27. goljufanje, 29. francoski slikar in grafik, popularen ilustrator knjižnih del (Paul 1833-1883), 30. glavno mesto tihomorskega otočja Samoa, 31. ruski skladatelj, najmlajši član »velike petoricen (opera »Knez I-gor»), 34. Turek, 36. zadnji egiptovski kralj, 37. oblika pomožnega glagola, 38. nesporazum, konflikt, 39. heksavalentni alkohol, 40. kralj živali, 41. pritok Visle s Karpatov, 42. telesna straža, izbrana vojska, 43. čopasti papagaj, 44. kemični znak za iridij, 45. ameriški izumitelj telegrafa (Sammuel), 48. znameniti francoski fizik (Denis), 47. glavno in največje mesto v ameriški zvezni državi Georgiji, 49. glavno mesto Sirije, 50. delo, ki ga moramo o-praviti, 51. glasbeni interval. NAVPIČNO: 1. angleški film- ski igralec in režiser ruskega rodu (Pater), 2. antikva, 3. kraška črnina, 4. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 5. otok v Jadranu, 6. arabski žrebec, 7. a-meriški pisatelj popularnih zgodb iz živalskega sveta (Ernest Tom-pson), 8. napoved česa slabega, 9. ime sovjetskega nogometnega vratarja Jašina, 10. angleški veznik (če), 11. vrste skladb, 12. velik metulj s temnordečimi krili, 14. znamka toaletne kreme, 16. močvirnat svet, 19. žensko ime, 20. mejaš, 22. najvišji vrh zahodnega dela naših Julijskih Alp, 23. slovenski mladinski pesnik in pisatelj, ki so ga Nemci ustrelili kot talca v Dragi pri Begunjah (Karel), 25. sadni škodljivec, 26. moško ime, 28 ime nekdaj popularnega filmskega igralca Novarra, 29. genoveški admiral, eden najbolj znanih kondo-tierov svoje dobe (Andrea, 1466-1560), 31. tolpe, 32. študent ibe- j ristike, 33. začetnica, 34. legen- j dami škotski ljudski pevec iz I 3 stoletja, m. močna starogrška mestna država, 36. burka, 39. o-pera nemškega skladatelja Floto-wa, 40. namiznoteniški rekvizit, 42. orkestralno tolkalo, 43. južnoameriška tovorna žival, 45. i-me kitajskega voditelja Ce Tun-ga, 46. dolgorepa okrasna ptica, 48. enaki črki, 49. avtomobilska oznaka Danske. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Carmen. 7. dobiček, 13. Iliada, 14. Sumac, 15. La, 16. abak. 17 Rainer, 19. pek, 20. nad, 21. kardan, 22. Ruma. 23. in. 24. zastoj, 25. Miren, -d, 26. tantal, 27. Rovinj, 28. pastel, 29 Modest, 30. Bartok, 31. Robert, -p, 33. Aston, 34. patina, 35. go, 36. star, 37. Ramona, 38. ala, 39. ter, 40. Gonars, 41. tren, 42. iu, 43. himen, 44. Orient, 46. arzenal, 47. nakana. GRGIČ PADRIČE 36 — Tel. 226-112 GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & Co. d.z.o.z. TRST — Ul. Maiolica 1/1 — Tel. 90-821 STOJAN UDOVIČ TRST — Trg Ponterosso 5 FRANC Piazza Vecchia 2 — Tel. 29-686 Manufakturna trgovina z blagom — Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije MEHANIČNA OELAVNICA S KAROSERIJO CilGIC PRODAJA VSEH VKS1 NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV NA KAZHOI.AGO KlAi 1100 (leta 1958), K1A1 1100 (leta 1960). H AI 5011 (leta 1962) IIIANCHINA KAMIOLIAKK 500 (leta 1961). KI Al 60(1 (leta 19591 OlARDINETTA HAT 5IHI (leta 1953) Sprejema vsa popravila avtomobilov in karoserije tei pranje m čiščenje - Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČE Telefon 226 161 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIB 600.000.Q00 VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT TELEFON št. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BAN K RED ::::::::::: MCE tu A nom A KVAUrnmtA SVEŽEGA MESA, VSE VtLInA IldIKA suhomesnatih in mlečnih izdelkov ISTRSKA IN SRBSKA VINA VRSTE SVEŽE PERUTNINE; PRISTNA USTEKLENIČENA vam nudi preko svojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU V nedeljo, 13. aprila Orientacijski pohod na Opčinah ODBOJKA MOŠKA D LICA V nedeljo, 13. aprila bo na Opčinah tekmovanje v orientacijskem pohodu, ki ga prirejata športno društvo Polet in prosvetno društvo Tabor. VPISOVANJE BO V ČETRTEK 10. IN PETEK, 11. APRILA OD 20 DO 21.30 V GREGORČIČEVI DVORANI. UL. GEPPA 9. V ČETRTEK OB ISTEM ČASU BO VPISOVANJE TUDI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH. Vpisnina je 300 lir za vsako ekipo. Ekipe lahko štejejo od 4 do 6 oseb; imeti morajo s seboj kompas, ko-tomer (za doloeevanie nekaterih smeri v stopinjah) in spiecialko Fo. 40 A II SO — Opčine in okolica. Pohod bo tehnično zahteven, ker v prvem delu ne bo markacii, ampak bodo dane koordinate točk. Zbirališče bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 7.30. ob 7.43 bo vstop v dvorano prepovedan. Ob fconeu tekmovanja bo sestavljena lestvica no ekipah in po društvih. Prvih šest ekip bo ocenjenih s točkami 9, 7. 6. 5, 4, 3. Ostale ekipe, ki bodo prispele na cilj v maksimalnem čaru in ne bodo diskvalificirane, bodo prejele po eno točko. Društvo, ki bo zbralo največ točk bo prejelo prehodni pokal prosvetnega društva Tabor. V trajno last si bo društvo pridobilo nokal z dvema nezaporednima zmagama. Prireditelj bo sprejemal morebitne pritožbe 30 minut po zaključku tekmovanja. Pismeni pritožbi je treba priložiti kavcijo 1000 lir. Vse ekipe bodo morale počakati na cilju, dokler ne bo prišla na cilj zadnja ekipa njihovega društva. Organizatorji ne prevzemajo nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe in drugo škodo, ki bi jo utrpeli udeleženci pohoda. Vsa ostala pravila in morebitne spremembe bodo objavljene neposredno pred startom. Goriška Olimpija premagala šesterko Libertas iz Turjaka Olimpija — Libertas 3:2 (16:14, 16:14, 7:15, 15:17, 15:13) OLIMPIJA: Antonič, Soban, Valentinčič, (k.), Špacapan, Černič, Cotič. Kranner, Gergolet. LIBERTAS: Gergolet (k.), Sverzut, Zamarian, Scaravetto, Treulin, Martinuzzi, Furlan, Zamarian. Sodniki: Brezigar, Del Degan, Va-cari. V sredo 2. aprila je šest.erka go-riške Olimpije porazila Libertas iz Turjaka, ki je eno najmočnejših moštev tega prvenstva. Igra je bila vseskozi zelo borbena in napeta. Plavi so se zlasti izkazali z zelo močnim napadom, obramba pa je bila šibkejša, posebno v blokiranju. Pomembna za zmago pa je bila velika zagrizenost, ki je na žalost manjkala pri marsikateri izmed prejšnjih tekem. Tekma se je začela z zelo hitrim tempom in smo bili priča lepim akcijam na obeh straneh. Stanje točk je bilo ves čas izenačeno; vendar si je Olimpija po 14:14 z nekaterimi posrečeno tolčenimi žogami zasluženo osvojila prvi set Isto lahko rečemo tudi o drugem setu, ki je bil v nekaterih trenutkih celo lepši od prvega. Prva polovica tretjega seta je bila zelo napeta, ampak pri stanju iiiimniiHiiimiiHiMiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiii>iiiiiini O R V K S 1 I L O SZ BOR javlja, da bodo ob torkih od 18.30 do 20. ure redni treningi druge ženske odbojkarske e-kipe, ob četrtkih pa moških ekip. Športno društvo DEVIN-ŠTI-VAN želi vesele velikonočne praznike vsem svojim članom in simpatizerjem. 8:7 so plavi zaradi zmedenosti, ki je izvirala deloma tudi od upeha-nosti, popustili in niso mogli več ustaviti nasprotnika, ki je zaključil set 15:7. Vendar olimpijci niso obupali in so z veliko zagrizenostjo začeli četrti set: pokazali so svojo izkušenost in nekateri so silovito napadali. Tudi Turjačani so igrali zelo dobro, igra je bila na višku, stanje 14:14. Tedaj je sodnik prisodil Olimpiji dvomljivo žogo, zaradi česar so nasprotniki o-stro reagirali proti drugemu sodniku. Prvi sodnik je Libertasu dal kazensko točko, tako da je Olimpija prišla do 15:14. Takrat pa je tretji sodnik (zapisnikar) dal zgrešeno postavo in nastala je še večja zmeda. Gostom je uspelo izenačiti in nato, po zelo hudi borbi, tudi zmagati. Po kratkem odmoru se je začel zadnji, odločilni set, v katerem smo videli zares odlično odbojko. Olimpijci kakor tudi gostje so se borili za vsako žogo m pokazali vse svoje zmožnosti. Olimpija je povedla na 6:2, nato na 8:5. Po menjavi igrišča je Libertas krepko zaigral in prehitel Olimpijo. Vendar so se plavi zbrali in so nudili zelo močan odpor, kajti tekma je bila zelo važna in zmaga že sko-ro v rokah. S tem prepričanjem so olimpijci začeli napadati in so uspešno dokončali utrudljivo tekmo, ki je trajala 2 uri in 25 minut. To je bila doslej najlepša tekma Olimpije v tem prvenstvu. Odločilna je bila tudi prisotnost trenerja prof. M. Krannerja, ki je s tehtnimi navodili spremljal igralce. Tako Olimpija pozitivno zaključuje prvi del letošnjega prvenstva: s petimi zmagami in štirimi porazi. —pem— DOMAČI ŠPORT NA VELIKONOČNI PONEDELJEK NOGOMET DANES V NEDELJO, 6. APRILA II. amaterska liga Ob 15. uri v štandrežu Juventina — Sovodnje III. amaterska liga Ob 10.30 pri S. Sergiju Flaminio — Breg Ob 15.30 pri Sv. Alojziju Coop — Primorje Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» Union — Libertas Prosek JUTRI V PONEDELJEK, 7. APRILA Ob 11. uri pri S. Sergiju Gretta — Zarja Ob 15.30 v Nabrežini Vesna — Primorec Mladinsko prvenstvo Ob 10. uri v štandrežu Juventina — Sovodnje Opozorilo dopisnikom Naprošamo vse naše športne sodelavce, da nam pri-neso jutri, v ponedeljek, prispevke o odigranih tekmah. Športna redakcija Borovi mladinci na pripravljalnem turnirju za mladinske igre Na velikonočni ponedeljek bodo Borovi mladinci spet igrali v okviru priprav na mladinske igre. Tudi ta športni dan je organiziral Frizzatti, ki je tokrat povabil še društva Lloyd, Hausbrandt, mini-basketski center Trizzano ter sinove amerikanskih vojakov iz Aviana. Borovci bodo igrali tri tekme in sicer eno starejša ekipa ter ostali dve mlajša. V prvi tekmi se bodo starejši pomerili z Lloydom. Tekma je odprta vsakemu rezultatu, čeprav so predvidevanja v korist llcydovcev, kajti, če ne drugega, bolje obvladajo tehniko. Borov trener ne bo poslal na igrišče brata Hrvatič, ki sta se zadnjič odlikovala, ker misli sestaviti ekipo iz igralcev rojenih samo 1955. leta. Tako bodo nastopili za plave Kos-mina, Sosič, Umek, Barazutti, Vu-kotič, Žitko. Vsekakor bo ta tekma služila za prikaz sposobnosti novih igralcev. Gre predvsem za dva pivota Kosmino (13 let, 175 cm in Umka (13 let, 178 cm). Oba igralca sta začela gojiti košarko šele pred 15 dnevi, a sta se že izkazala na treningu. Vsekakor od- iiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOUOMET DANES Ati i l ~ (9. POVRATNO KOLO) ATALANTA - PALERMO Francescon BOLOGNA ROMA Toselli CAGLIARI - MILAN Sbardella INTER - TORINO Monti .....................................................................Ulil......I M I lil IM II MUH UMIH lil.......IIItHIIIII.......M IIIIIIII Ml III lili 11IIIIIIII HUMI MIHI lili Ulil IIIIII MII 11)1111IIIII lil II Ul 11IIIIIII Ulili lili III M Ulil 111IIII1111 Ml IIII Ml UMIH III UMI V organizaciji openskega športnega društva Polet 20. APRILA «PLA1IALNI DAN PRAV ILNIK 1. športno društvo Polet priredi v nedeljo, 20. aprila lf>69, «Pla-valni dan» — tekmovanje v plavanju, namenjeno članom vseh slovenskih športnih in prosvetnih društev na Tržaškem in Goriškem. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi posamezniki, ki niso člani društev. 2. Tekmovanje bo v občinskem pokritem bazenu «B. Bianchi* — Nabrežje Gulli 4, in sicer od 3.30 do predvidoma 13.15. 3. Tekmovalci so razdeljeni na naslednje kategorije: a) Člani in članice — rojeni leta 1954 ali prej. b) Mladinci in mladinke — rojeni med leti 1955 do vključno 1958. c) dečki in deklice — rojeni leta 1959 ali kasneje. Tekmovalci lahko nastopajo izključno le v svoji kategoriji, vendar tudi v več panogah. 4. Vsako društvo lahko prijavi v posameznih panogah po tri tekmovalce in eno ekipo za štafeto, kjer je ta predvidena. 5. Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 500 lir za panogo, ki jo je treba vplačati ob vpisu. V primeru, da se prijavljeni tekmovalec ne javi na startu, se vpisnina ne vrne. Prijava brez vpla čane vpisnine je neveljavna. 6. Prijave se sprejemajo v če- trtek 10. in petek 11. aprila 1969 med 20. in 21.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9/1. Vsako društvo mora ob vpisu predložiti sezname tekmovalcev, in sicer za vsako posamezno kategorijo na posebni poli ter z navedbo sodelovanja v posameznih panogah. Ob priimku in imenu tekmovalca mora biti tudi navedeno Ihto rojstva, ki ga je treba pred tekmovanjem na zahtevo komisije tudi dokazati z veljavnim dokumentom. Vsak pri javljeni tekmovalec lahko nastopa le za eno društvo. 7. športno društvo Polet bo podelilo posameznim tekmovalcem in štafetam zlato medaljo za prvo mesto, srebrno medaljo za drugo mesto in bronasto meeialjo za tretje mesto. Društvo, ki bo osvojilo največ točk, prejme prehodni pokal ŠD POLET. Pokale diplome in praktična darila lahko nudijo tudi druga društva in ustanove. 8. Sistem točkovanja je naslednji: 1. mesto 3 točke, 2. mesto 2 točki, 3. mesto 1 točka. Za štafete se točke podvojijo. 9. Tekmovanje vodi posebna komisija, ki ji načeljuje prof. Bojan Pavletič in v kateri ni nobenega člana ŠD Polet. Komisija bo sprejemala morebitne pismene pritožbe v roku lb minut po razglasitvi rezultatov. Pritožbe sprejema izključno le predsednik komisije. Za vsako pritožno je treba položiti kavcijo v znesku 3.000 i najboljših tekmovalcev se uvrsti v lir, ki se v primeru zavrnitve protesta ne vrne. 10. Startne liste za posamezne panoge in predviden čas nastopa bo objavljen vsaj en dan pred tekmovanjem v «Primorskem dnevniku*. Startno listo bo sestavila komisija tekmovanja. Zborno mesto vseh tekmovalcev je dne 20. aprila 1969 ob 8.00 v veži občinskega pokrLega bazena. 11. Vstop v bazen imajo izključno le člani komisije, sodniki in tekmovalci. Vstop v bazen ni dovoljen s čevlji. Tekmovalci, ki so zaključili tekmovanje, morajo takoj po tekmi zapustiti bazen. 12. Organizator ne odgovarja za morebitne nezgode kakršnekoli vrste, ki bi jih utegnili zadobiti tekmovalci ali obiskovalci. Vstop na tribune pokritega bazena je prost. 13. Organizator si pridržuje pravico, da spremeni pravilnik v primeru, če je tc objavljeno vsaj pol ure pred začetkom vsakega tekmovanja. 14. Tekmovalci bodo tekmovali v naslednjih panogah: ČLANI 100 m prosto 100 m prsno 100 m hrbtno 100 m metuljček (delfin) Tekmovalci v teh panogah bodo tekmovali po sistemu izločilnega tekmovanja (baterije). Sedem po času finale, ki odloča o zmagovalcu. štafeta 4 x 66 m mešano, O vrstnem redu odločajo časi.) ČLANICE 66 m prosto (baterije in finale) 66 m prsno 66 m hrbtno 4 x 66 m prosto. (Tekmovalke — razer za 66 m prosto — tekmujejo v serijah, pri čemer bo lestvica določena na osnovi najboljših časov.) MLADINCI 66 m prosto (baterije in finale) 66 m prsno 66 m hrbtno 66 m metuljček (delfin) Štafeta 4 x 66 n. prosto. (Tekmovalci — razen za 66 m prosto — tekmujejo v serijaii). MLADINKE 66 m prosto 66 m prsno (tekmovanje v serijah) DEČKI 33 m poljubno — serije DEKLICE 33 m poljubno — serije športno društvo POLET vabi športna in sorodna društva, da se v čim večjem številu udeležijo «Pla-valnega dne», saj bo tudi od tega odvisno naše nadaljnje udejstvovanje v plavanju, ki naj zadobi med našo mladino kar največ pristašev. JUVENTUS-NAPOLI Bernardis L. VICENZA - VARESE Acemese SAMPDORIA - PIŠA Carminati H. VERONA - FIOREN'1 INA Gonella PRIJATELJSKE TEKME RAVENNA - REGGIANA Campanini ROVERETO- PADOVA Ferrari BORGOMANERO-NOVARA Cimma RIM, 5. — Za sestavo italijanske reprezentance «under 2i», ki bo 16. aprila nastopila v Vidmu v prijateljski tekmi proti Romuniji, je italijanska nogometna zveza povabila na skupni trening naslednje igralce: ATALANTA: Adriano Novellini, Giuseppe Zaniboni; BOLOGNA: Augusto Scala; BRESCIA: Antonello Cuccureddu; FIORENTINA: Paolino Stanzial; INTERNAZIONALE: Dino Spadetto; LECCO: Pietro Marclietti; MILAN: VViliiam Vecchi; MONZA: Mareo Achilli; NAPOLI: Alessandro Abbonanza; ROMA: Luciano Spinosi; SAMPDORIA: Giuseppe Sabadini; TORINO: Alberto Bertonelli, Paolino Pulici, Rosario Rampanti; VARESE: Angelo Rimbano. BARI, 5. — Italijanska drugo-ligaška reprezentanca «under 21» je danes premagal ustrezno švicarsko moštvo 3:0 (3:0). AMIENS, 5. — Tekma italijanskih amaterskih reprezentanc Francije in Italije se je končala z 2:1 (1:0) v korist Francozov. . i mmHJt LONDON, 5. — Stopetnajsta veslaška regata med univerzama Cambridge in Oxford na Temzi se je končala z zmago osmerca iz Cam-bridga. ločilno besedo pričakujemo na ponedeljkovi tekmi. Mlajši borovci bodo odigrali kar dve tekmi. Najprej bodo nastopili proti Mivarju in nato proti Trizza-nu. Tudi tu je rezultat v dvomu, kajti pred dobrim mesecem so plavi izgubili ravno proti Mivarju. Vsekakor smo gotovi, da bodo dali vse od sebe. Nastopili pa bodo Marc, Starc, Košuta, Zollia, Karel, Oskar in Vatovec. Spored tekem: 8.30 Bor A — Lloyd 9.30 Mivar B — Bor B 10.30 Mivar A — Hausbrandt A 11.30 Trizzino — Bor B 15.00 Mivar B — Aviano B 16.00 Mivar A — Aviano A —jan— ŠZ BOR obvešča vse udeležence ponedelj-skega košarkarskega turnirja na Gretti, da- se zberejo ob 7.45 na Trgu Oberdan. 1 SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOŠNA PLOVBA« Piran • Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 kdor ponudi DONU ponudi zdravje DONAT — po vsebini in količini mineralnih soli edinstvena B vilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca in prešo* ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — 300 let ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLA® ___- NEV ilesel ’ H0TBL SLON LJUBLJANI-. UTOVA UL. 10. TEL. UD 20641 1)0 20645 HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA Ml NARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGI MOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPl SOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI P^S-e STORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVNI BMjhPrv£ AVTOPROMET GORICA NOVA GORI TELEF. 210< PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH Spoštovane bralce obveščamo, da je v znanem smučarsk centru Lokve na novo odprta razsvetljena smučarska prog Vabimo Vas, da nas tudi med delavniki obiščite, ko bost solidno in hitro postreženi v našem hotelu Poldanovec Lok Se priporoča AVTOPROMET GORICA -HOTEL POLDANOVEC, Lo PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in baiski piogram In gostilna «Pri hraV gostilna -Zvezdae telefon 21- U VAS IN VAŠKA COSTA priporočamo BUDJOLO orni [ tadic 'čer ODLIČNO KRAŠKO MESNO SPECIALITETO ARETTA ULTRA T HIN ■Hilli med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo ži prejšnjem delu ali po kateremkoli ustreznem odnosu. , t kadar odpovedo prav vsi napori, se šele zatekajo k do" \ delnim podporam. , 1 :t< Zelo zanimiva je bila bolnišnica za pohabljene' otroke- Jj s nas takrat še nismo imeli zavoda za rehabilitacijo mladine, pa sem zato še bolj strmela spričo modernih stvenih metod in aparatov. Ko sem videla, da so bolni®^ {j. Kot zastopnica Jugoslovanske ženske zveze sem bila v tričlanski delegaciji na kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu 1938 in se udeleževala globoko zajetega ženskega ska društva prizadevala za ustanovitev ženske bolnišnic6 ji < Ljubljani. rji' (Nadaljevanje sledil ^ . „,„>,14™,. TRSI - UL MONTEUCH1 b IL TELEFON 93-808 m 94-638 - Poštni predal 559 - PODKUZNICA: Gl »KIČA: Ulica 24 Magglo L/l. TelefOD 33-82 - UPRAVA: TRST - Ul SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno HOD U 1» I Vi/. irvoi »i ....... ....... .. . _ . __________en /c t\ .».uk maenAn.) I n Hin /i fiiut ctonK Hmoi-inn) latnn 11M\ Hln /innilfl etorih HlnartAu) Poilnl talrnAl ra^nn* '/.ca Infcnlflt.t/n fr) H »i U el! imnnrAi četrtletna 2 250 ur polletna 4 400 lir celoletna 8.100 ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega vnaprej, spRJ. A'nrr nzs tjubllana Stari trg 'J/l., telefon 32-207, tekoči račun prt Narodni Danki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: /m vsak mm v širini enega stolpca trgovski isd finančno upravni 350. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi irsi u-o - beseda _ oglasi M tržaško Ul gonško pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe prt «Soclet6 PubUcltš Itallana« - Orienvorn) urednik sianisi.av KF.NKO - Irdaia m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst_________________________________________________ a