Leto XXI., št. 16).
Ljubljana, torek 16. julija 1940
Cena 2 Din
Upravmstvo. Ljubljana, Knafljeva & — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 5126. fnseratni oddelek: Ljubljana, fielen-tmrgova bL — TeL 3492 ln 3392 Podi-užnlca Maribor: Grajaid tis St. I. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenora uttea 2. l*elefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. narodih: Ljab-liana St 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Tri leta japonsko-kitajske vojne
Dne 7. julija so potekla tri leta, odkar se je zgodil oni znameniti incident med japonskimi vojaki in kitajskimi oblastni jami v Pekingu, dogodek, ki je imel za posledico izbruh vojne med Japonsko in Kitajsko. Že takrat, ko se je zgodil ta na videz malopomembni dogodek, je malokdo dvomil o tem, da je bil insceniran po dobro pretehtanem načrtu. Zakaj že od nekdaj je tradicija japonske politike na Kitajskem, da se poslužuje incidentov z vojaškimi osebnostmi, kadar želi začeti večjo afero. Prav tak je bil postopek pred tremi leti.
Danes delajo po svetu in še bolj doma na Japonskem in Kitajskem bilanco triletne vojne. Nedvomno bi ji posvečali še več pažnie, ako bi bile splošne okol-nosti za to bolj prikladne. Zakaj, kar se dogaja ta tri leta na Kitajskem, nikakor ni same zadeva obeh vzhodnoazijskih držav, ki se jih borba neposredno tiče, marveč tudi ostalega sveta, v prvi vrste tihomorskega otočja, posredno pa tudi bližnjega in daljnjega sosedstva.
V luči sodobnih dogodkov v evropski politični areni dobiva triletna vojna v vzhodni Aziji še prav posebno osvetlitev. Čim dalje bolj se kaže, da se zmagovito uveljavlja načelo, po katerem naj se svet razdeli na sfere, v katerih vladajo veliki narodi. Politična struktura na našem planetu se poenostavlja, ustvarjajo se velike politične enote, ki obsegajo ozemlja orjaških dimenzij. Podoba je, da smo šele na začetku procesa, v prehodnem stadiju, ko se šele v nejasnih povojih kažejo zasnutki bodočih tvorb. Imperij Velike Britanije je nepričakovano naglo postavljen na preizkušnjo in nemara nam bodo ž ebliž-nji tedni in meseci pokazali rezultate te preizkušnje. Francija se je zrušila in od zmagovitih režimov ie sedaj v pretežni meri odvisno, kaj bo ostalo od njenega kolonialnega imperija. V Evropi se postavlja prevlada totalitarnih sil, zgrajena na zmagah nad Francozi. Ob njej stoji ojičena mogočna država Sovjetske unije. V Ameriki pod alarmantnimi gesli gradijo obrambne poslanke, ki naj pomenijo obrambo četne Amerike, kar pomeni osamosvojitev politične enotnosti vsega orjaškega ameriškega kontinenta. Iz Tokia postavljajo v istem času gesla Monroeove doktrine za Tihi ocean. Japonska se pripravlja, da izrabi izredno ugodne prilike, ki jih ustvarja slabost, da ne rečemo poraz vodilnih evropskih kolonialnih imperijev, ter da si ustvari pogoje, ki naj onemogočijo razširitev njene kolonijalne posesti na vodah srednjega in južnega Tihega oceana. Toda hkrati si gradi Japonska celinsko krilo svojega mladega imperija v borbah na Kitajskem.
S takih perspektiv je treba gledati na krvave boje, ki trajajo sedaj tri leta na Kitajskem. Tu se ustvarja veliki imperij, nemara še večji nego je največji do sedaj znani imperij na svetu. Geslo japonske vojne na Kitajskem ni boj zoper kitajski narod in kitajsko državo, marveč za postavitev novega reda na Kitajskem, za obnovo Kine pod japonskim vodstvom. Nihče ne dvomi, da je to dejansko borba za pridobitev materialnih možnosti za popolno dograditev japonskega imperialnega gospodarstva, pa da je vojna v resnici podjetje japonskih kapitalističnih krogov in vojaških klik.
Toda hkrati je res. da se z vojaško okupacijo Kitajske pripravlja tudi pre-uredba in modernizacija kitajskega gospodarstva, sicer predvsem v korist japonskih interesov, obenem pa v težnji po dograditvi orjaškega vojaškega in s tem političnega potenciala rumene rase na azijskem vzhodu. Ako se Japoncem posreči preurediti Kitajsko pod vodstvom japonskega gospodarskega in vojaškega aparata, ogromno maso človeške rezerve v Kini pa podrediti japonskim političnim ciljem, bo svet videl nastajati pred svojimi očmi orjaško državo rumene rase, ki bo zasenčila vse druge politične tvorbe sedanjosti. S prisvojitvijo materialnih dobrin in kolonialnih surovin v srednjem ter južnem Pacifiku bi mogla doseči tudi snovne temelje tej svoji imperialni zgradbi, ki bi bila sposobna najuspešnejšega avtar-kičnega obstoja, kar pomeni temelj modemi velesili.
Sodobni politični razvoj v svetu nam kaže, da ni pretirano govoriti v takem in podobnem stilu o političnem procesu, ki je v teku v vzhodni Aziji. Res ie, da je mnogo od tega šele program za bodočnost. Toda obilo je že izvršenega. Nemara bi se smelo celo reči, da je poglavitno že storjeno. To, kar so nekdaj imenovali rumeno nevarnost, stoji- v moderni, še učinkovitejši obliki pred nami. Zakaj Japonski se je posrečilo v sistematičnem zavojevanju zavzeti najprej Mandžurijo, ki je pomenila temeljno zavarovanje zoper Rusijo. Z akcijo, ki se je pričela pred tremi leti, je Japonska zavzela vse gospodarsko in politično važno severno, srednje in ju-
Ultimat pred napadom na Anglijo?
Tako nemški kakor tudi italijanski listi napovedujejo skorajšnjo veliko nemško ofenzivo proti Veliki Britaniji, ki je že temeljito pripravljena
Rim, 15. jul s. (Ass. Press.) V uvodniku v današnjem »Giornale d' Italia« napoveduje Virginio Gayda, da bosta Nemčija in Italija stavili prihodnje dni Angliji ultimat, da si izbere kapitulacijo ali pa popolno uničenje. Za primer, da bi Anglija ultimat odklonila, pravi Gayda, bo uničenje Anglije izvedeno ne v letih ali mescih, temveč v dneh ali urah.
London, 15. jul. s. (Reuter) Poročila, ki so prišla preko nevtralnih virov iz Nemčije, pravijo, da v Berlinu napovedujejo dobro informirani krogi sko-rajšen napad na Anglijo ter da računajo celo, da bo vojna končana že do 27. julija.
Na drugi strani je sinoči nemški radio pripomnil k Churchillovemu govoru, da nemškega napada na Anglijo ne bo še niti ta teden, niti prihodnji teden, pač pa bo gotovo izveden.
Curih, 15. jul. o. Kakor poroča »Ziir-cher Zeitung« iz Stockholma, se more napad na nAgliio pričakovati v kratkem. Vzdolž vse obale ob Rokavskem prelivu od Dunkerquea do Le Havrea so zbrane ogromne količine vojnih potrebščin, in je vse to področje naravnost prenatrpano s topovi. Menijo, da bo nemški napad izveden skupno z mornarico in letalstvom, ki naj bi s sodelovanjem težkega topništva omogočili potrebno akcijsko možnost napadalni armadi. Posebne plitve ladje, ki so bile zgrajene v Hamburgu in ki so se pokazale primerne za izkrcalne operacije, so že pripravljene za svojo nalogo.
Položaj Anglije
v nemški luči
Berlin, 15. julija. AA. (DNB). Z vojaške strani je »Berliner Borsen Zeitung« dobila naslednje poročilo o angleškem vojnem in gospodarskem položaju:
Anglija živi v pričakovanju nemškega napada. Kdaj bo napad izveden, to je odvisno samo od sklepa vodje rajha Dosedaj je bila pobuda v tej vojni še zmerom v nemških rokah. Do začetka velike ofenzive na zapadu je obstojala možnost, da dajo pobudo sovražniki Nemčije, sedaj pa je tak poskus Anglije s teoretičnega in praktičnega stališča popolnoma izključen. Tokrat Anglija nima druge izbere, kakor da čaka, dokler ne pade Hitlerjev odločilni ukaz.
Angleški gospodarski položaj postaja od dne do dne slabši. Nemška oporišča za napad na Anglijo se raztegajo od norveške do atlantske obale in se ojačujejo sistematično. Nemške čete vseh vrst orožja so se v dosedanjih borbah v vsakem pogledu izkazale. Angleška mornarica navzlic svoji moči ni mogla preprečiti zavzetja norveške obale. Prav tako pa združene voja-
ške sile zapadnih velesdl niso mogle preprečiti zavzetja Beilgije in Holandije Nemške čete so si pri teh nastopih pridobile potrebne izkušnje, ki bodo sedaj povečale njihovo udarno silo. Nekaj tednov premirja so nemške čete izkoristile za to. de bi postale čim sposobnejše, ko bodo morale napasti Anglijo. Anglija mora pri tem neaktivno gledati slabitev svojih gospodarskih postojank. Drugega ne more. kakor da pošilja nad nemško ozemlje ponoči svoje bombnike, ki pa ne morejo napraviti v vojaškem pogledu znatnejše Škode, čeprav sem pa tja ovirajo nemško delo. Nemške letalstvo dosedaj še ni izvedlo nobenega velikega napada na Anglijo, vendar pa je v vsakodnevnih napadih bombardiralo važne vojaške objekte na Angleškem in Škotskem. Nemško letalstvo se je dosedaj zmerom pokazalo kot premočno v primeru z angleškim letalstvom. To dokazuje, da je nesmiselna angleška nada na uspešen odpor. Zadnji dogodki so dokazali, da o gospostvu angleške mornarice na morjih ni mogoče več govoriti. Tu se kaže ista slika, kakor za časa borb na Norveškem, da namreč borbena sila angleške mornarice ne nore kljubovati močnemu sovražnemu letalstvu.
Ker Anglija čaka na napad, je razumljivo, da je angleški narod zelo nervozen, kar pa skuša vlada prikriti z diktatorskimi ukrepi. Navzlic temu se zdi. da je angleška vlada odločena nadaljevati vojno in da s tem postavlja na kocko stotisoče življenj v Veliki Britaniji. Če bo zgodovina kdaj sodila, potem bo Velika Britanija pred vsem svetom morala prevzeti odgovornost za to.
čsaječnost Irske
Dublin, 15. julija. AA. (DNB) Minister za koordinacijo ukrepov državne obrambe je včeraj v svojem govoru med drugim dejal:
Lahko se zgodi v najkrajšem času, da se znajdemo v zelo težkem položaju, toda to za nas ne bo nič novega. Z božjo pomočjo in po zaslugi hrabrosti našega naroda se nam bo posrečilo premagati vse težave. V zadnjih 6 tednih se je priglasilo 1,200.000 prostovoljcev, od katerih jih je bilo v zadnjem tednu rekrutiranih 25.000. Vsak irski državljan mora računati s tem. da njegov kraj lahko postane bojišče. V takšnem primeru civilisti ne smejo ovirati vojaških operacij in nikakor ne smejo sodelovati s sovražnikom ter ga podpirati. Prav tako se mora vse irsko prebivalstvo dobro seznaniti s tem, kakšen glas ima napovedovalec irskega radia, da ne bi bili zavedeni v zablodo zaradi sovražne radij-* ske propagande.
New York, 15. julija. AA. (Tass) Po vesteh iz Dublina trdijo irski poučeni krogi. da je prišlo do sporazuma med de Valero in Veliko Britanijo. Britanskim četam bo v primeru napada kake tretje države, dovoljen pohod v ozemlje svobodne Irske. De Valera je izjavil predstavnikom britanskih oblasti, da Irska ni pripravljena na vojsko, da ne razpolaga s plinskimi maskami in da niso nikjer zgrajena zavetišča za primer letalskih napadov.
Churchi izzv
©vor
ozornost
London, 15. jul. s. (Reuter). K včerajšnjemu govoru ministrskega predsednika Churchilla pripominja angleški radio, da je govoril Churchill vsemu angleškemu narodu iz srca in da razpoloženja naroda ne bi bilo mogoče bolje izraziti. Posebno vzbuja ooeum dejstvo, pravi komentar, da naipoveduje Churchill dolgo vojno. Znano je namreč, da sovražnik ne sme misliti na dolgo vojno, temveč mora forsirati takojšnjo odločitev. Dalje poudarja komentar ono mesto, ki napoveduje, da bodo Angleži raie pustili London porušiti, nego da bi se predali. London si bo tako raie izbral za vzgled Madrid in Varšavo nego Oslo in Pariz.
Vichy, 15. jul. AA (Havas). Prvi vtis Churchillovega govora ie hladen in rezerviran. in ga smatrajo kot mešanico neumestnih naukov Franciji in nasprotujočih si trditev, ki so v Dooolnem nasorot-
ju z resnico. V zvezi s Churchillovimi trditvami poudarjajo, da se ie Francija borila zase in da je zato žrtvovala izredno velike in neenake žrtve. Pristojni krogi poudarjajo, da računa sedai Franciia samo z dejanji. Razen tega pravijo v istih krogih, da tudi Churchill sam nič več resno ne računa z akciio bivšega francoskega generala de Gaullea.
Vtis v Italiji
Rim, 15. julija. AA. (Štefani) Italijanski tisk obširno razpravlja o govoru, ki ga je imel prvi lord admiralitete Alexander in poudarja najbolj pomembne dele govora. Tako pripominja »Tribuna«, da je Alexander priznal, da je blokada Anglije zašla v ostro obdobje. Država, ki je nameravala blokirati Evropo, je sedaj sama v težavah za preskrbo. Anglež je sedaj prisi-
žno kitajsko ozemlje. Danes se navaja, koliko odstotkov kitajske zemlje ima Japonska. Toda mnogo važnejše od odstotkov je dejstvo, da so zasedene pokrajine prometno, trgovinsko in sploh gospodarsko vodilne pokrajine. Res je nadalje, da kitajski odpor nikakor ni strt, pa da se je Cangkajšku posrečila v zadnjem letu marsikaka krepka ofenzivna akcija. Toda v celem imajo v Tokiu vendarle prav, ko naglasa jo, da ima Cangkajškov odpor samo še značaj pro-vincialne kitajske oblasti, ki na razvoj celote ne more več vplivati. Inozemska poročila so že blizu dve leti poudarjala, kako je Japonska na kraju svojih finančnih in gospodarskih sil. Toda evropska vojna je prinesla izboljšanje položaja za tokijske načrte. Francoska pomoč Cangkajšku je prenehala, angleška pa je postala zelo dvomljiva, a kako je -in kako bo s sovjetsko, je zavito v temo. V tej situaciji se bo mogla Japonska z rastočim uspehom nasloniti na pomoč Vangčigvejeve vlade v Nan-
kingu, ki ji bo čim dalje bolj učinkovito sredstvo za utrditev oblasti na Kitajskem in za postopno pritegnitev kitajskih sil samih.
Bilanca triletne vojne je za Japonce danes brez primere ugodnejša, nego je bilo pričakovati še letošnjo spomlad, da o položaju pred letom dni ne govorimo. Ni čudno, da postajajo govori japonskih vodilnih politikov in generalov vedno bolj samozavestni. Zares, v Tokiu so imeli srečo, kakor že tolikokrat.
Njihov optimizem pa lahko le še pod-žgejo prizadevanja Anglije, da pride do sklenitve miru med Kitajsko in Japonsko, kakor je o tem v nedeljo govoril guverner Malajskega polotoka. Spričo vojne v Evropi bi takšna likvidacija vzhodnoazijskega konflikta gotovo odgovarjala trenutnim angleškim interesom. Toda Japoncem se odpira tudi možnost sporazuma z Rusijo. Za katerega izmed obeh se bo Japonska odločila, bo odvisno od njenega hladnega računa o — večjih koristih.
ljen zmanjšati svoje obroke. Churchill je sam sporočil, da je Anglija odnehala od nadaljnjega uničevanja francoske mornarice in da bo pustila mornarje, ki so v pristanišču Toulon, v miru. Tako Alexander kakor Churchill sta naslovila obupen apel na Zedinjene države in Kanado, kar pomeni, da se Anglija približuje svoji agoniji. Podoben apel so poslali Ameriki tudi francoski državniki tik prej, preden so zahtevali premirje. Nazadnje bi se lahko reklo, pravi list, da prinaša Amerika nesrečo vsem državam, ki kličejo po njeni pomoči.
»Giornale dTtalia« pravi, da je sicer lepo, če Churchill veruje v končno angleško zmago, vendar pa imata Italija in Nemčija danes na razpolago takšne sile, ki bodo znale ogroziti ves britanski imperialni sistem. Priprave za končni napad na Anglijo bodo v nekaj dneh končane. Anglija bo poklicana, da izbira: ali da se podvrže silam, ki obnavljajo in popravljajo Evropo in to sta sili osi. ali pa se bo spopadla v strahoviti vojni, ki more prinesti njej samo poraz. Največji trenutek v novi zgodovini Evrope se približuje.
Ogorčenje v Nemčiji
Berlin, 15. julija. AA. (DNB) Govor, ki ga je imel Churchill v nedeljo na radiu, je izzval pozornost nemškega tiska zlasti zavoljo tega, ker prevladuje mnenje, da je mogoče navzlic vsem izzivanjem in hvali-sanjem iz njegovega govora razbrati strah pred trpkim koncem. Samo tako je mogoče tolmačiti obupno trditev Churchilla, da bi rajši videl London v ruševinah, kakor pa bi sklenil mir.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« poudarja, da hočejo s tem stavkom vojni zločinci na Temzi videti tudi zadnje dejanje te vojne proti britanskemu otočju v vsej vojni grozoti. V teh groznih besedah se vsakdo spominja Varšave in Rotterdama. Tudi v Varšavi so vlastodržci brez vesti opustili priliko ter so pustili mesto popolnoma razbiti. Prav tako so v Rotterdamu zamudili pravi čas, pač pa so se tega zavedli pravočasno v Parizu.
»Nachtausgabe« poudarja, da odgovorni državniki nimajo nobenega čuta odgovornosti do angleškega naroda. Britanska plu-tokracija hoče nositi odgovornost za mno-žinsko ubijanje, da bi s tem izvedla zadnji poskus za obrambo svojega reakcionarnega položaja. Prepustiti hoče angleški narod nemškemu orožju, da bi dobila čas za bogve kakšne poslovne manevre, pred katerih zaključkom vlada ne bi rada zapustila države. Ko pa bo že postalo resno in čeprav London ne bo proglašen za odprto mesto, bo potrebno opozoriti na to, da Churchill in njegovi tovariši pripravljajo gverilsko vojno. Zato opominjamo angleški narod.
Sprejem v Ameriki
Ottawa, 15. jul. s. (Reuter). Sinočnji govor ministrskega predsednika Churchilla, ki ga ie bilo v Kanadi odličio slišati, ie napravil po vsej severni Ameriki zelo velik vtis. Današnji kanadski listi poudar-
jajo. da ie vlil Churchill vsem poslušalcem novega posuma.
V Zedinienih državah ie bil govor orav tako ugodno sprejet. Predsednik zunanjepolitičnega odbora reprezentančne zbornice Blum ie izjavil, da vzbuja govor upanje. da Anglija v sedanji vojni ne bo nikdar klonila.
New York 15. julija. AA. (DNB). Včerajšnji Churchillov govor ie povzročil tukaj presenečenje. V ameriških kro?ih so spričo mnogih angleških izjav mislili, da je Anglija prepričana, da bo lahko svoje obale obranila pred vsakim nanadom toda Churchillove bc-sede so pokazale, da ie bilo to mnenje napačno. Iz njegovega govora se vidi. da orerisednik aneleške v^a-de sam več ne računa z energično in uspešno obrambo britanskih otokov in da je pripravljen pretvoriti London v prah in pepel. Ameriški krogi, ki se oclitično v vsakem pogledu nagibajo na stran Anglije. izražajo dvom. da bi taka politika mogla imeti kak uspeh. Vprašujejo se tudi. ali se angleški narod zaveda oc^edic takega pustošenia v Angliji ter posledic za lastno bodočnost brez ozira na to. kakšen bo izid vojne Končno tukai noudar-jajo. da ie bila Francija, zlasti pa Pariz, na posredovanje maršala Petaina v zadnjem trenutku rešena take usode čer>rav ie Paul Reynaud v začetku nemške ofenzive v enem svoiih goverov iziavil. da bo naredil iz Pariza kup razvalin.
Varnostni ukrepi ob Temzi
London. 15. julija, s. (Reuter). Odbor za varstvo Temze je imel danes sejo, na kateri je bilo zaradi možnosti nemške invazije iz varnostnih razlogov ustavljeno izdaianje novih dovoljenj za ribolov v Temzi Dalje je bilo sklenjeno, da bodo na vseh važnejših točkah ob reki postavljene posebne straže. Izdani so tudi ukrepi, ki naj onemogočijo pristanek nemških hidroplanov na reki.
Š tedni a s papirjem
London. 15. julija, s. (Reuter). Na poziv vlade prebivalstvu, da štedi s papirjem, je bilo v aprilu zbranih 3 in pol milijone ton starih avtobusnih voznih listkov, v maju pa celo 6 in v juniju 7 in pol milijona ton. Nadaljnje štiri in pol milijone ton papirja bo prištedila letno država samo v Londonu s tem, da pridejo sedaj v promet tanši avtobusni vozni listki.
Evakuacija otrok
London, 15. julija, s. (Ass. Press) Iz juž-novzhodne Anglije je bilo danes zopet evakuiranih 8500 otrok. V nadaljevanj evakuacije vidijo v Londonu znak, da računajo angleški merodajni krogi z nemškim napadom na Anglijo v bližnji bodočnosti.
London, 15. julija, s. (Reuter) Ameriški odbor za evakuacijo angleških otrok v Ameriko, ki posluje v Londonu, "še nadaljuje s svojim delom, člani odbora kljub odložitvi načrta za evakuacijo še upajo, da bo evakuacijo vsaj deloma mogoče izvesti.
Oficielno poročilo o vprašanju evakuacije otrok iz Anglije preko morja bo podal zastopnik vlade na jutrišnji seji parlamenta.
Kako si Nemčija zamišlja ureditev nove Evrope
Razdelitev interesnih sfer med Nemčijo, Italijo in Rusijo — Nov gospodarski in socialni red
Berlin, 15. julija, s. (DNB) »Berliner Borsen Zeitung« se bavi z bodočim položajem Evrope ter pravi, da Nemčija ne samo da bo likvidirala versajsko mirovno pogodbo. temveč bo lahko Evropi tudi mnogo pozitivnega nudila. V političnem oziru bo znala Nemčija preprečiti vsak tuj poseg elementov, ki ne spadajo v evropski prostor, prav tako pa bo preprečila med evropskimi državami tudi vse rivalitete, zaradi katerih je Evropa več stoletij trpela. Z zmago nad Francijo je odstranjena sedaj izhodiščna točka vseh teh nasproti,]. Francija je z zvezami in koalicijami vodila politiko izigravanja ene države proti drugi. Anglija je že itak doslej izgubila vpliv na evropski kontinent. Nadaljnja skrb držav osi bo šla za tem, da se bo Anglija s tem dejstvom dokončno sprijaznila. Z razdelitvijo interesnih sfer s Sovjetsko Rusijo sta Nemčija in Italija preprečili, da bi moglo priti v Evropi do rrvalitete med velesilami. Malim državam se zato ne bo več treba odločati za eno ali drugo stranko, temveč bodo lahko živele v miru.
Na gospodarskem polju bo Nemčija odstranila vsako možnost gospodarskega za-sužnjenja. Na podlagi novih idej in novih principov trgovine bodo osnovani sigurni temelji trgovine, pravične cene, stabilnost denarja in utrjenost proti vsem krizam. Uveljavila se bo svobodna trgovinska metoda brez kapitalističnega vpliva, ki bo pomenila konec brezposelnosti v Evropi. Vsaka država se bo lahko udeležila novega gospodarskega sistema, najsi bo velika ali majhna, bogata na kapitalu ali ne, poljedelska ali Industrijska.
V socialnem oziru sicer Nemčija noče svojega socialnega reda nikomur vsiliti, toda ta red gre preko nacionalnih mej in je rezultat raziskavanj 20. stoletja. Ta red ima v načrtu ustvaritev novega tipa človeka. Namesto proletarske mase ustvarja močnega in zdravega človeka. Po svetovni
vojni je bilo vse v Evropi pesimistično in negativno. Nova Evropa pa t>o dala sigurne gospodarske osnove in hitro blagostanje.
Zedinjenje evropskega kontinenta
Berlin, 15. julija, b. (Štefani). Današnja »Frankfurter Zeitung« ponovno razpravlja. o vprašanju novega reda in nove ureditve v Evropi in na svetu ter v tej zvezi piše: Dasi vojna še ni zaključena, je dovolj znakov vsepovsod, ki kažejo, da se začenja nova doba v človeški zgodovini, še posebej pa v zgodovini Evropi. Ne gre sedaj, kakor še vedno mislijo nekateri, za ustvarjanje novih ravnovesij sil, kajti z evropskega kontinenta so vsa nasprotja, ki so izvirala iz dosedanje igre velesil, odstranjena. Zato tudi ne gre več za teritorialna vprašanja, ki so postranskega pomena za novo ureditev Evrope. Pač pa gre za združitev in zedinjenje vsega evropskega kontinenta pod vodstvom obeh velesil osi Rim—Berlin. Evropa se more tega samo veseliti, ker bo s tem zaključeno za vselej žalostno poglavje evropskih razprtij.	_
Nov francoski minister
V»chy, 15. julija. AA. (Štefani) Maršal Petain je izpopolnil svojo vlado s tem, da je imenoval Rene Belina za ministra industrijske proizvodnje.
Odkod članov francoskega poslaništva iz Londona
London, 15. julija, AA. (Reuter) Diplomatski urednik agencije Reuter poroča, da bodo člani francoskega veleposlaništva v Londonu ta teden zapustili Veliko Britanijo, Dneva odhoda še ne objavljajo.
Pomorske in letalske operacije v Sredozemlju
Italijani potopili en angleški rušilec in eno podmornico
Bombardiranje Adena
j Ali bo Roosevelt
tretjič kandidiral
Otvoritev kongresa ameriške demokratske stranke
v Chicagu
Nekje v Italiji, 15. julija. AA. Uradno sporočilo št. 35 vrhovnega poveljstva državne oborožene sile pravi:
V zapadnem delu Sredozemskega morja je neka naša podmornica potopila neko sovražno protitorpedovko ter eno podmornico. Močni sovražni napadi na Tobruk niso povzročili niti žrtev niti škode. Naše letalstvo je v Vzhodni Afriki bombairdiralo letalsko in pomorsko oporišče v Adenu. Med letalsko ofenzivo pri Runi so naša letala s strojnicami napadla zbiranje sovražnih kolon, ter uničila dve letali na tleh. Sovražnik je brez rezultata izvedel napad na Asab; zbiito je bilo eno letallo.
Umik Angležev iz Mojale
Kairo, 15. julija, s. (Reuter). Opoldne je bil izdan v Najrobiju naslednji komunike: Angleška posadka v Mojali, ki je bila pet dni obkoljena, se je preteklo no<- umaknila po načrtu in brez incident.
Drugi komunike, ki je bil objavljen v Najrobiju zjutraj, javlja, da so angleški bombniki bombardirali italijansko Mojalov Abesiniji. Več zgradb je bilo zažganih, en most pa je bil poškodovan. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta.
Rušilec „Escort" potopljen
London, 15. jul. s. (Reuter.) Angleška admiraliteta javlja, da je bil v zapadnem Sredozemlju potopljen angleški rušilec »Escort« (1400 ton). Zadet je bil od torpeda sovražne podmornice. Druga angleška vojna ladja je sicer skušala odvleči torpedirani rušilec v luko, vendar se je rušilec na poti potopil. Dva člana posadke sta pri tem izgubila življenje.
Anglija je doslej v teku vojne izgubila skupno 22 rušilcev, ter razpolaga sedaj s 163 rušilci, ne glede na one, ki so bili v teku vojne na novo zgrajeni, in tudi brez rušilcev zavezniških mornaric, ki so sedaj v angleških lukah.
Podmornica T Shark" potopljena
London, 15. julija, s. (Reuter). Admiraliteta javlja, da se' je podmornica »Shark« močno zakasnila in da jo je treba smatrati kot izgubljeno. Podmornica »Shark« je imela 670 ton in je 10. angleška podmornica, ki je bila potopljena v teku sedanje vojne. Ob izbruhu vojne je iimela Anglija 57 podmornic. Medtem pa je bilo zgrajenih več novih, poleg tega pa se je angleški vojni mornarici pridružilo več podmornic zavezniških držav.
Angleški bombniki
nad Libijo in Eritrejo
Kairo, 15 juliia. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letallstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so anglešk' bombniki napadli zopet več italijanskih postojank v Libiji in Eritreji. V pristanišču v Tobruku so bile bombardirane ladje Rezultat Mpeda še nd dokončno znan, vendaT so letala opazila, da se je dvigal v luki gost črn dim, znak, da je gorel bencin. Pri napadu na Assab v Eritreji so povzročili angleški bombniki več požarov. Vsa angleška letala so se vrnila s teh poletov.
Včeraj zjutraj so italijanski bombniki zopet napadli Malto. Vrženih je bilo nekaj bomb, ki pa niso povzročile niti škode, niti žrtev.
Pristanišče v La Valetti na Malti uničeno
Rim, 15. julija, s. (Columbia B. C.) Po Informacijah iz merodajnih italijanskih krogov je bilo v zadn,jih italijanskih bombnih napadih na Malto pristanišče v La Valetti tako močno poškodovano, da je sedaj za ladje popolnoma neuporabljivo.
Prvi letalski napad
na Palestino
Jeruzalem, 15. juilija. s. (Reuter). Palestina je doživela danes prvi letalski napad. Skupina italijanskih bombnikov je zjutraj bombardirala ozemlje pri Haifi. Povzročene je bilo nekaj škode in napad je zahteval tudi več človeških žrtev.
Italijanski ranjenci
iz bojev v Afriki
Neapetj, 15. julija. AA. (Štefani). Zjutraj je z bolniško ladjo dopotovala v Ne-apelj skupina 560 ranjencev, ki so billi ranjeni pri Bardiji in Tobruku Ranjence so sprejeli soproga prestolonaslednika kot generalna inšpektorica italijanskega Rdečega križa, vojvodinja d'Aosta ter predstavniki krajevnih oblasti. Prestolonasledmkova soproga je posetila vse ranjence na ladji in se z njimi pogovarjata. nakar so predstavnice fašističnih organizacij razdelile cigarete, cvetje in druge darove vojakom Vojake so razmestili v razne bolnišnice v Neaplju.
Moč angleške mornarice v Sredozemlju
Rim, 15. jul. s. (DNB.) O moči angleške vojske, mornarice in letalstva dajejo sedaj merodajni italijanski krogi nekaj podatkov. Virginio Gayda piše, da razpolaga Anglija v Sredozemlju s skupno 1250 vojaškimi letali. Giusepe Ansaldo pa pravi, da šteje angleška kopna vojska v Egiptu in Palestini trenutno skupno 120.000 mož. To vojsko tvorijo Angleži, Novozelandci in Indijci.
Vojna mornarica v Sredozemlju je razdeljena v dve brodovji, zapadno in vzhodno. Izmed teh ima vsako po enega nosilca letal, obe skupaj pa še 7 oklopnlc, 10 težkih križark, mnogo rušilcev, podmornic in drugih ladij. Ansaldo pravi, da je angleška vojna mornarica v vzhodnem Sredozemlju koncentrirana v Aleksandriji, Haifi in še neki luki neke druge države. Imena te države Ansaldo noče imenovati, pravi pa, da bi bilo zanjo bolje, če bi uporabljala svoje luke za lastne svrhe.
London, 15. jul s. (Reuter). Uradno ponovno zanikajo vesti, da bi bil angleški nosilec letal »Are Royal« potopljen ali težje poškodovan.
Ob tei priliki ie bil sestavljen pregled nemških in italijanskih poročil o žrtvah
angleške voine mornarice v zadnjih 3 mesecih. Pregled kaže. da ie bilo oo teh poročilih potopljenih 20 angleških oifclcrpnic, 8 nosilcev letal, 77 križark. 78 rušilcev. 44 podmornic in več drugih ladij. Skupno z drugimi poročili iz prejšnjih mescev bi bila na ta način angleška voina mornarica izgubila že 30 oklopnic. medtem ko iih ie ob izbruhu voine v resnici imela sikupno samo 15. Podatki o izgubljenih angleških križarkah pa navajajo 15 križark več nego iih ie Anglija v septembru imela Prav tako bi na podlagi teh porečil Anglija razpolagala sedaj samo še s skupno 14 podmornicami.
Usoda francoskih ladij v Aleksandriji
Bern, 15. julija. AA. (DNB). O razorožitvi francoskega ladievia v Aleksandriji se je zvedelo, da ie 3. julija britanski admiral Cuningham zahteval od poveljnika francoske eskadre. admirala Godfroya, da se bodisi s svojim brodovjem priključi britanskemu in skupno nadaljuje boi prosti Nemčiii in Italiji, al; pa uniči oziroma razoroži svoje ladje. Admiral Godfrov ie odklonil britansko zahtevo in se odločil, da s svojimi ladjami odplove iz Aleksan-drije. Francoska eskadra ie bila v notranjem delu pristanišča. Ko ie odrinila, ie opazila, da ie britansko brodovie znatno močnejše in da bi bil boi proti njemu zaman in brezuspešen. Zaradi tega ie admiral Godfroy sklenil sam razorožiti svoje ladie. Stroji so bili popolnoma uničeni, topovi demontirani. Del topov oziroma topovske dele so spravili v kleti francoskega konzulata v Aleksandriji. Posadka eskadre ie ostala v mestu.
Zahvala Mussolini ju
Rim, 15. julija. AA. (Štefan1) Skupina tujih časnikarjev je poslala pisano italijanskemu ministru za ljudsko kulturo, s kate-
London, 15. jul. s. (Reuter) Preteklo noč so bila nemška letala zopet nad Anglijo, in sicer zlasti nad južnozapadno in južnovzhodno obalo. Tu so se dvignila tudi angleška lovska letala ter so nemška letala pregnala. Nemški bombniki so vrgli več bomb, ki pa so povzročile le malo škode.
London, 15. jul. s. (Reuter) Angleška letala so izvedla v noči od sobote na nedeljo in včeraj zjutraj doslej najobsežnejše napade na vojaške objekte v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Med drugim so veljali napadi otoku Riigen ter letališčema na Borkumu ter Norderneyu. Najmočnejši pa je bil napad na Bremen. Bombardirana je bila predvsem ladjedelnica in tvor-nica letal. Povzročeni so bili požari v dokih in zadete so bile tudi železniške naprave. Napad na Bremen Je trajal eno uro.
Druge skupine bombnikov so napadle letalsko tovarno v Daixhausenu, kjer je bilo vrženih 6 bomb, od katerih jih je 5 zadelo, dalje kemično tovarno v Monhei-mu, drugo v Leverkusenu, Bencinsko rafinerijo v Hamburgu, železniške naprave v Soestu in tako dalje. Napadenih je bilo tudi 14 letališč v Nemčiji m Nizozemski. Na Borkum je bila vržena vrsta visoko eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so zadele zgradbe na letališču.
Pri Briiggeu in St. Pierreu v Belgiji so bile napadene tovorne ladje v kanalih. Vrženih je bilo več zažigalnih bomb, ki so povzročile tudi požare ob obalah kanalov. Ameriški bombnik Lockead-Hudson je bombardiral pristanišče v Harlingenu na Nizozemskem. Zadetih je bilo več skladišč in pomol.
Z vseh teh poletov se nista vrnili dve angleški letali.
Berlin, 15. jul. s. (DNB). Včeraj je prišlo nad Kanalom do več letalskih bitk, v teku katerih je bilo sestreljenih 10 angleških lovskih letal in samo eno nemško. V glavni bitki je 19 nemških lovcev sestrelilo 6 angleških Hurricanov izmed 45. V drugi bitki med 10 nemškimi lovci in 18 angleškimi Spitfirei sta bili izgubljeni 2 angleški letali, Nemci pa so izgubili eno svoje letalo. V tretji bitki sta bila sestreljena 2 Spitfirea. V vseh dosedanjih bojih so sicer angleška letala pokazala izredno hitrost in izvrstno oborožitev. Nemci pa razpolagajo z boljšimi piloti, kar jim je ob vsaki priliki zasiguralo premoč.
L°nd<>n, 15. jul. s. (Reuter). Včeraj popoldne je prišlo nad Kanalom do nove ve-liKe letaisKe oitKe. 40 nemSKin Dom tankov strmoglavcev tipa Junkers je napadlo konvoj angleških ladij. Pri tem je bilo
rim se zahvaljuje Must>oliniju. da jhn je dal priložnost za obisk pomembnega odseka sedanje vojne in da so mogli uvideti, kakšne težave so morale premagati junaške itallijanske čete. Pismo pristavlja, da so mogli tuji časnikarja ugotovit1., v kolikšni meri so se italijanske čete, da bi se izognile uničevanju vasi, strogo držale ukrepov, ki jih je izdalo italijansko poveljstvo, da bi zaščitilo imetje francoskih državljanov.
Francija In Egipt
Kairo, 15. julija. A A. (Havas) V izjavi, ki jo je dal časnikarjem državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, je med drugim dejal, da podpis premirja med Nemčijo in Francijo ni spremenil egiptskega stališča do Francije. Nemška zasedba dela francoskega ozemlja ne spreminja egiptskih diplomatskih odnošajev niti do zasedenih pokrajin niti do nezasedenih delov francoskega ozemlja. Kakor pred vojno, smatramo Francijo za enotno politično celoto. Naši odnošaji z njo ln z njenimi kolonijami ter pokrajinami, ki so pod njenim vplivom, ostanejo takšni, kakršni so bili pred sklenitvijo premirja.
Netnsko
vojno poročilo
Berlin, 15. julija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile sporoča: Nemška letala so izvedla v Kanalu uspešne napade na britanske trgovske ladje in konvoje. Potopljenih je bilo več ladij s skupno tomažo 17.000 ton. Zadeti so bili nadalje en rušilec, ena pomožna kri žarka in štiri trgovske ladje. Vse te ladje so močno poškodovane.
Med nemškimi in britanskimi letali je prišlo do borbe. Zbita so bila 4 britanska letala, dve pa tako poškodovani, da jih je treba smatrati za izgubljeni. Nemška letala so izvedla v noči med 14. in 15. julijem celo vrsto napadov na vojaške naprave v južni Angliji, ki so bili zelo uspešni. Slišati je bilo mnogo eksplozij, ki so jih spremljali požari.
Britanska letala so izvedla v noči med 14. in 15. julijem polete nad severno m zapadmo Nemčijo, ne da bi povzročila večjo škodo. Dve britanski letali sta bili zbi-ti.
o nemisKin DomtmiKov sestreijemn, prav caKo pa 2 nemški lovski "etali Messerschmitt. 6 izmed tel letal so sestrelila angleška lovska letala, eno pa protiletalsko topništvo. Uradno poročilo pravi, da je bilo v bitki še več drugih nemških letal naj-brže tako močno poškodovanih, da se niso utegnila vrniti v svoje oporišče.
Posebni poročevalec angleške radijske družbe Charles Gardener je z obale opazoval potek bitke ter je podajal po radiu neposredno reportažo poteka. To je prvi primer, da je bila reportaža letalske bitke podana po radiu. V reportaži je bilo mogoče dobro slišati tudi eksplozije bomb, streljanje protiletalsKLh topov, regljanje strojnic in brnenje letaš. Gardener opisuje, kako je najprej skupina 7 Junkersov napadla ladje, ki jih je bilo približno 10 v konvoju. Protiletalski topovi ob obali in na ladjah so stopili v akcijo. Napad je trajal samo nekaj minut. Takoj nato je sledil nov napad 10 Junkersov. Tedaj so posegla vi borbo tudi angleška lovska letala. En nemški bombnik je bil zadet in pilot 3e je spustil s padalom. Nobena ladja v konvoju ni bila zadeta od bomb. Angleška lovska letala so končno prisilila nemške bombnike, da so se umaknili k francoski obali. Nato pa je sledila nova bitka med angleškimi lovci in nemškimi lovskimi letali, ki so ščitili svoje bombnike. Ta bitka
se je razvila v višini 700 do 1000 m. ★
Borotra — vodja
francoskega športa
ženeva, 15. jul. AA. (DNB) Iz Vichyja poročajo, da je imenoval minister Ybarne-garay znamenitega francoskega teniškega igralca in nekdanjega dolgoletnega evropskega prvaka Jeana Borotro za voditelja francoskega športa in telesne vzgoje.
Francoslm prekomorska družba prenehala
New York, 15. julija, b. (Štefani). Do-znava se, da je francoska prekomorska družba »French Line« sklenila, da z 20. t. m. preneha delovati.
Veleposlanik Bullitt
pozvan v Washington
Washington, 15. jul. s. (Ass. Prass) Zunanji minister Hull je sporočil Janes, da je bil ameriški veleposlanik pri francoski vladi Bullitt poklican na poročanje v WasJiingtoa.
Chicago is. ju]. z. Nad 100.000 ljudi je že včeraj prispelo v Chicago, da bi prisostvovalo današnji otvoritvi kongresa demokratske stranke. Na kongresu sodeluje nad 1400 delegatov. Splošno vlada prepričanje, da bo Roosevelt soglasno izvoljen za preaseanisKega Kanaiaaia. uricieine volitve kandidata na kongresu bodo v petek. V obveščenih krogih se doenava, da je Roosevelt pristal na ponovno izvolitev za preaseaniKa samo b pogojem, aa lanKo pred potekom funkcijske dobe odstopi, če bi se med tem mednarodni položaj znatno izboljšal. »Chicago Daily Nevvs«, glasilo vojnega ministra Knoxa, poroča, da je za kandidata za podpredsednika določen Bur-ton WIheele iz Montane, mnogo izgledov na izvolitev za podpredsednika pa ima tudi kmetijski minister Walles.
Chicago, 15. jul. s. (Ass. Press.) Danes ob 11.06 dopoldne lokalnega časa je bil v Chicagu otvorjen kongres demokratske stranke, ki ima nalogo, da določi demokratskega kandidata za predsedniške volitve in postavi smernice strankinega programa. Kongres je otvoril kot predsednik demokratske stranke poštni minister Bar-ly. Cikaški župan je v svojem kratkem pozdravnem govoru ob otvoritvi izrazil upanje, da bo Roosevelt sprejel tudi tretjič kandidaturo za predsedništvo.
Predsednik Roosevelt je iz VVashingtona v stalni telefonski zvezi z demokratskim kongresom v Chicagu.
Washingion, 15. julija. AA. (Reuter) Ali bo predsednik Rocsevelt tudi v tretje postavil svojo kandidaturo, vesta samo dve osebi ln sicer James Farley, predsednik narodnega odbora demokratske stranke ter trgovinski minister Harry Hopkins. uoaava sta ttoosevemi ooijuoua, aa ne
bosta njegovih načrtov izdala. Za sedaj namerava Fabry m podpredsednik Garner postaviti kandidaturo za predsedniške volitve, vendar pa organizatorji Roosevelto-ve kandidature mislijo, da ju bodo prepričali, da morajo odnehati od svoje kandidature, da bi demokratska stranka nastopila enotno spričo sedanjega mednarodnega položaja. Do četrtka bodo na kongresu
Zagreb, 15. jul. s. Ban dr. šubašič je Izdal danes naslednji nalog uradništvu:
Rak-rana uprave so razne intervencije, ker na eni strani ponižujejo ugled in avtoriteto uradnikov zaradi suma, da tudi oni sodelujejo pri dobičku profesionalnih in-tervencionistov, na drugi strani pa otežujejo in onemogočajo izvajanje odlokov v soglasju z zakonom za interese naroda. Uradniki se morajo v svojem delu ravnati samo po zakonu in morajo biti strogo objektivni. Da bi uradnike v izvajanju odlokov zaščitil pred škodljivimi vplivi raznih intervencij ter da bi s svoje strani pripomogel do hitrejših odločitev v uradnem poslovanju tudi brez intervencij, odrejam:
1.	iNajstrozje prepovedujem uracmiKom
in nameščencem, da bi pri svojih tovari-sin za KOigarKOJi intervenirali. uraaniK,
pri katerem bi kak drug uradnik skušal intervenirati, mora intervencijo takoj odkloniti z opozorilom na to mojo odredbo ter o tem takoj pismeno obvestiti svojega predstojnika, Iti mora uvesti disciplinski postopek. Proti uradniku, ki ne bi odklonil intervencije drugega uradnika, se mora strogo postopati.
2.	V vseh primerih, ko intervenirajo pravni zastopniki, pooblašieni po zakonskih predpisih, se mora od njih zahtevati predložitev predpisanega pooblastila in to zabeležiti.
3.	Posredovanja političnih osebnosti v interesu naroda lahko sprejmejo samo od-delni predstojniki, oziroma starešine uradov. Nobena intervencija za inozemce se ne more smatrati kot posredovanje za interese naroda in je treba v teh primerih postopati, kakor je rečeno pod točkama 2. in 4. Za tuje® veljajo samo intervencije njihovih konzularnih zastopstev.
4.	Intervencije zasebnikov se ne smejo
govori raznih delegatov. Mislijo, da bo delegat države Newyork predlagal 'loosevel-
ta kot kandidata demokratske stranke za predsednika Združenih držav.
Ureditev odnosov med Rusijo in Japonsko
Tokio, 15. iul. e. List »Niči-Niči« trdi, da ie pričakovati v kratkem, da se bodo uredili odnošaji med Sovjetsko Rusiio in Japonsko. Stabilizirali se bodo na ta način, kakor odnošaji med Sovjetsko Rusiio in Nemčijo. Posledica ureditve razmeri a med tema državama bo verietno velika akcija Japonske z zasedbo Nizozemske Vzhodne Indije, katero bo Japonska izvedla, če tudi bi se temu Amerika proti vila. Izvozno blago iz Amerike na Japonsko bi se nadomestilo z uvozom nemškega in italijanskega blaga preko Rusije.
Češka vojska iz Francije prepeljana v Anglijo
London, 15. julija, e. Angleški listi so objavili podrobnosti o prevozu šestega češkega armadnega zbora iz Francije v Anglijo. Armadni zbor je pod poveljstvom generala Ingra. Češki armadni zbor se je umaknil do Bordeauxa, od koder je bil poslan v Severno Afriko, med vožnjo pa so češki legionarji zvedeli o sklenitvi premirja med Francijo in Nemčijo. Kmalu na to so dobili ukaz, naj se vrnejo v kako francosko luko. Tega ukaza niso izvršili, temveč so se pridružili angleškemu brodovju. Pod zaščito angleških vojnih ladij so češki vojaki srečno dospeli v Anglijo. Med njimi je 200 pilotov, ki so se zelo izkazali na zapadni fronti. Pridružili se bodo 300 pilotom in 200 mehanikom, ki so v Angliji na razpolago angleškemu vrhovnemu poveljstvu.
London, 15. jul. s. (Reuter.) Vojni minister Eden je v imenu angleške vojske poslal češki in poljski vojski, ki sta dospeli v Anglijo, posebno pozdravno poslanico.
v nobenem primeru sprejeti ter se mora proti uradniku, ki bi postopal drugače, uvesti disciplinsko postopanje.
5. Da bi postale sploh vse intervencije nepotrebne, odrejam, da se morajo vse zadeve reševati pri vseh oddelkih banske oblasti pospešeno in strogo po zakonu, če pa to ne bi bilo mogoče v uradnem roku, se mora podaljšati uradni čas.
Ponarejevalska afera v Zagrebu
Zagreb, 15. julija, o. Preiskava proti mednarodnemu falzifikatorju Juliju Brun-nerju daje zagrebški policiji vsak dan več posla. V svojem stanovanju si je Brunner uredil pravi laboratorij za izdelovanje potnih listov, domovnic, dovoljenj za bivanje tujcev v naši državi, bančnih kreditnih pisem in vseh mogočih drugih dokumentov, ki so potrebni ljudem za oančno poslovanje pri potovanju v tujino. Domnevajo, da tudi ime Brunner ni pravo, ker so našli pri aretirancu dokumente na imena Lan-ger, Weiss, Novak in Popovič. Brunner pravi, da je židovski emigrant iz Češkoslovaške.
Policija je aretirala tudi nekega Rudolfa Srečka, čeprav je vložil pri policiji proti Brunner ju prijavo. Osumljen je namreč zaradi tega, ker je izvršil na lastno pest preiskavo v Brunnerjevem stanovanju. Ugotovili so, da je bil odvetnik dr. Neuber-ger ogoljufan za 200.000 din. Dr. Neuber-ger je že na poti v Ameriko in ni dvoma, da mu ,je Brunner izročil ponarejena kreditna pisma za banke v Ameriki. Ker gre za mednarodnega falzifikatorja, je zagrebška policija prosila za podrotme podatke o aretiranem Brunnerju policije na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Milanu.
Anglija za likvti&cijo vojne na Daljnem vzhodu
Posredovanje za mir med Japonsko in Kitajsko« da bi se mogla Anglija popolnoma posvetiti vojni v Evropi
Singapore. 15. jul. s. (Rerter) Guverner malajskega polotoka je govoril sinoči po radiu. Izjavil je, da si Anglija prizadeva, da pride do sklenitve miru med Ktajsko in Japonsko. Stavljeni so bili že gotovi predlogi in Anglija hoče upoštevati prave želje kitajskega in japonskega naroda ter bo storila vse. da se ne bi vojna nadaljevala. temveč bi bila čim preje končana. Guverner .ie izjavil, da bo v kratkem mogoče glede teh prizadevanj izvedeti konkretnejše rezultate.
London, 15. julija, s. (Exchange Tele-graph.) Na pristojnih mestih v London, poudarjajo, da angleško-Japonska pogajanja glede prevoza orožja skozi Birmo na Kitajsko še nikakor niso zaključena. Anglija tudi gotovo ne bo sprejela takih sklepov, ki bi prizadeli maršala Cangkajška, ali pa bi kršili pravice drugih držav. Vendar pa naglaša jo v angleških diplomatskih krogih, da bo treba v prihodnjih mescih
storiti vse za ureditev angleško-japonske-ga spora. Pri tem je treba npoStevati naslednja dva momenta: 1. vojno v Evropi. Sovražniki Anglije bi gotovo želeli, da se Anglija zaplete v spor tudi Se na Daljnem vzhodu. 2. če Anglija tudi napravi Japonski začasno koncesijo, da v prihodnjih treh ali štirih mescih ustavi promet skozi Birmo, bi to ne spremenilo položaja, ker je v tem času promet skozi Birmo zaradi deževja tako nemogoč. Miedtem pa M bilo mogoče iskati definitivne ureditve vseh vprašanj.
Krvave volitve na Kubi
Havana, 15. julija. AA. (Štefani). Pri volitvah predsednika republike Kube ie bil dosedanji predsednik polkovnik Battista ponovno izvoljen z veliko večino. Ponekod so bili krvavi incidenti in so se razvile prave bitke med pristaši posameznih kandidatov. Ubitih je bilo 10 ljudi.
Prva Jugova zmaga v ligi
V nedeljo zvečer je v Dubrovniku debli dvoboj z ZPK z 69:40 točkam — Tudi v waterpolu je zmagal s 5:0
Dubrovnik, 15. Julija
Snoči je bila v mestni luki pred 2000 gledalci plavalna tekma med Jugom iz Dubrovnika in Zagrebškim plavalnim klubom kot otvoritvena v letošnjem tekmovanju v ligi. Rezultati so bili naslednji:
400 m prosto moški: 1. Žižek (Jug) 4:58.4, 2. Miloslavič (Jug) 5:25.4, 3. VI-dovič (ZPK) 5:30.3.
100 m prosto ženske: 1. Jazbec (Jug) 1:22.3, 2. Dragič (ZPK) 1:25.3, 3. Brkič (ZPK) 1:24.4.
100 m hrbtno moški: 1. Markič (Jug) 1:16.6, 2. Strmac (ZPK) 1:17.4, 3. Drobnič (ZPK) 1:18.4.
200 m prsno ženske: 1. Poznjak (Jug) 3:25.5, 2. Fišer (ZPK) 3:33, 3. Pacelka (ZPK) 4:01.2.
100 m prosto moški: 1. štakula (Jug) 1:03.4, 2. štakula R. (Jug) 1:04.2, 3. Ber-gler (ZPK) 1:04.6.
100 m hrbtno ženske: 1. Bartulovič (Jug) 1:29.6, 2. Ciganov!« (Jug) 1:40.4, 3. Fišer (ZPK) 1:41.8.
200 m prsno moški: 1. Barbleri (Jug) 2:57.6, 2. Dvoržak (ZPK) 3:04, 3. Grzinič (Jug) 3:08.
Štafeta 4X100 m prosto ženske: 1. Jug 5:40.3, 2. ZPK 5:40.5.
Štafeta 4X200 m prosto moški: 1. Jug 10.01, 2. ZPK 10:22.4.
Jug je zmagal z 69 točkami, dočim je ZPK dobil 40 točk.
Tekma v waterpoohi med Jugom in ZPK se je končala z zmago domačih, in sicer z rezultatom 5:0 (2:0).
(Tekmovanje se nadaljuje jutri zvečer v Splitu s srečanjem med Jadranom in ZPK. Op. ur.).	»
Punčec v Rogaški Slatini
Rogaika Slatina, 15. julija.
Včeraj je tukaj nastopil v dveh teniških
partijah naš dolgoletni državni prvak in prvi mušketir v družbi juniorskega prvaka Zagreba Stroka in juniorske drž. prvakinje Bačkorjeve. Za nastop slavnega teniškega igralca je vladalo v zdravilišču ogromno zanimanje in se je zbralo na teniških prostorih nekaj sto gledalcev.
Najprej je Punčec odigral partijo s Strokom, v kateri je pokazal vse svoje veliko znanje in zmagal v treh setih 6 : 3, 6 : 0, 6 : 2. Strok je bil na trenutke skoraj enakovreden Punčecu, videlo pa se mu je predvsem, da je njegov učenec velikih nad.
V drbgi igri sta potem Punčec in Bačkor-jeva v doubleu zmagala nad parom Stre* -Sotelšek v dveh setih 6 : 4, 6 : 3. Rezultat bi bil lahko čisto drugačen, če bi Strok ne bil utrujen od prejšnje igre s Punče-cem samim.
Občinstvo je z napetostjo sledilo obema igrama in burno pozdravljalo mušketirja, ko je zapuščal igrišče. Punčec in Strok nameravata prirediti sedaj daljšo turnejo po manjših mestih naše države in je bil njim nastop v Rogaški Slatini prvi na tej propagandni poti.
Iz državne službe
Beograd, 15. juL p. Premeščenje je k prometnemu oddelku genera'ne direkcije državni železnic prometni uradnik Alfonz CajnKo, doslej pri prometno komercialnem oddelku železniške direkcije v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo bo. Pooblačitev se bo postopno širila od zahoda proti vzhodu. Precej vedro bo na vzhodni polovici. Možne so nevihte in nalivi, ki utegnejo povzročiti padec toplote.
Letalske bitke nad Kanalom
Obsežne letalske akcije z obeh strani
Prepoved intervencij v hrvatski banovini
^ra
Bmmm
)ju — vojaku In Sokolu v Novem Sadu
Na dan 15. julija pred 10 leti je, kakor je »Jutro« že poročalo, tragično preminil odlični sokolski delavec in tekmovalec br. Tone Maiej. Med izvajanjem obvezne vaje na krogih na mednarodni tekmi v Luksem-burgu je padel tako nesrečno, da si je na-lomil tilnik in mu je dva dni Kasneje prenehalo biti sokolsko srce.
Ko se zdaj po 10 letih klanja spominu br. Maleja na tisoče in tisoče sckolskih src, se ga spominjamo tudi tovariši iz vojske, kajti njegovo sokolsko ucejstvovanje ni šlo neopaženo mimo nas. Naj torej dobremu tovarišu iz vojske poklonimo danes te skromne vrstice namesto cvetja na njegov prezgodnji grob o"o vznožju mogočnih triglavskih gora!
Tvoji tovariši iz vojske smo danes spet zbrani pri naši četi na aerodromu. Skoro vsi smo kakor nekoč pred 11 leti, le tebe ni. Vse prezgodaj si Sel na dopust, iz katerega se ne vrneš več.
V trdnjavi petrovaradinski nad mirno Donavo pri Novem Sadu smo se seznanili. Že prve dni našega prihoda smo pričeli razmišljati, kako bi se dalo doseči, da bi posečali sokolsko telovadbo v Novem Sadu. Bila je to naša iskrena želja, katere smo se oprijeli predvsem Slovenci s tovarišem Malejem na čelu. Javili smo se v nekaj dneh na raport in prejeli smo od tedanjega komandanta zrakoplovstva generala g. Stanojloviča stalno dovoljenje za pose-čanje redne telovadb«? pri Sokolu v Novem Sadu.
Novosadski Sokol je takoj spoznal izredno tehnično in orgar.izatoricno sposobnost br. Maleja in mu je že po nekaj dneh našega vstopa v tamošnjega Sokola poveril vrsto opravil tehničnega značaja. Krepko je tov. Malej prijel za delo in novosadski Sokol se je kaj kmalu krepxo razmahnil. Po uspešni intervenciji novosadskega starešinstva pri komandantu zrakoplovstva je bil br. Tone premeščen k komandi zrakoplovstva, da mu je bilo omogočeno dnevno poseeati še ostale sokolske oddelke, ki jih je po večini tudi sam vodil. Posvetil je vse sile razvoju novosadskega Sokola. Nabavljen mu je bil svečan sokolski kroj in udeleževal se je kot član novosadskega Sokola vseh javnih nastopov, kjer je dosezal velike uspehe. Novosadčani so mu bili hvaležni in je bil dnevno gost zdaj tega zdaj drugega uglednega meščana. Za njegove sokolske vrline in njegovo sposobnost je izvedela tudi komanda zrakoplovne podoficirske šole, ki je nato izposlovala, da je br. Malej tudi pri gojencih podoficirske šole uvedel Tyršev sokolski telovadni sistem, po katerem omenjena šola vežba še danes.
Tako je br. Malej tudi kot vojak vršil svoje sokolsko poslanstvo med vojaštvom uspešno in v zadovoljstvo vseh predpostavljenih. Bil je vzor Sokola-vojaka, priljubljen med oficirskim zborom in vojaštvom.
Tvoji tovariši iz vojske se pridružujemo danes vsem, ki ti k vznožju Triglava pošiljajo sokolski zdravo. Slava ti! —an.
je, strela ubija
Cd strele zadst, ko fe vedril pod drevesom
Reteče, 15. julija
Letošnje poletje ne more v pravi tir. Ne mine dan brez deževja Zjutraj še nekam kaže, sončni žarki ogrevajo prirodo, a naj-češče »e zgodi, da se vreme še v teku dneva sprevrže. Vlije se ploha, medtem grmi in treska, da se bodu smili Krajevne nevihte so na dnevnem redu in velike težave imajo kmetje, ki suše seno Rekli bi, da naravnost love ure. ko jim je omogočeno spraviti seno pod streho. Le prepogosto pa se vračunajo. Kosci podirajo visoko travo, prične se sušenje, a preden so kopice skupaj, že zalije vso košnjo dež.
Dež pa ni edina nadloga. Neurje, ki divja od časa do časa, prinaša tudi babje pše-no in točo. Zlasti te se ljudje boje. Te dni je divjala huda nevihta s točo na Sor-škom polju in je povzročila na posevkih in na drevju prav občutno škodo. Toča je padala predvsem v okolju Gorenje vasi, So-re, Reteč, Dola in Drage, ki spadata že pod upravno oblast občine Zminec. Med nevihto, ki se je razlila okrog 17. je močno
melo, udarjala je tudi strela. Vprav tedaj, ko je privihrala na Sorsko polje ne-
Colenjski gs&zi
psava lakota
Trebnje, 15. julija Kakor je »Jutro« že poročalo, so bili v noči na sobeto mnogi dolenjski kraji hudo prizadeti od toči. ki je ponekod uničila domala ves pridelek, že površen pregled okleščenih krajev kaže, da bodo posledice hude. Večini dolenjskega prebivalstva v Terneniški dolini dobesedno grozi stradanje. Komisije za ocenitev škode so ugotovile. da so bile od toče najhuje prizadete občine Trebnje. Dobrniče ln Vel. Loka, medtem ko je v pasu med Višnjo goro in Novim mestom huie prizadelo le nekaj vasi. Ostali dolenjski kraji tod okoli, ki jih toča ni dosegla, so utrpeli precej škode zaradi viharja, ki je besnel vso noč.
Opustošenje zaradi toče je strahotno. Oklsščeni so vinogradi, žito, fižol in koruza. Teh pridelkov letos v prizadetih krajih ne bo. Kjer je opravila toča svoje delo, tudi za kosca ni ostalo nič.
K,jer pa toče ni bilo, sta silen vihar in naliv opravila svoje delo. V vinogradih je zaradi burje odpadlo mlado grozdje, tako da ne bo mnogo pridelka, žita so poležana in bodo namesto srpov ob žetvi predčasno zapele kose. Ljudje bodo poležano žito, ki ne kaže, da bo za žetev, pokosili že zdaj in bodo opravili čimprej setev ajde. Drugod je spet voda ugonobila rast, saj so nekate-
V lični knjigi na 254 straneh je izdala založba Adolf Luser na Dunaju in v Leipzigu izbor slovenskih novelistov z naslovom »Slovenische Novellen«. Dva slovenska umetnika, Gaspari in Maleš, sta prispevala s svojimi slikami odnosno orna-menti lep delež k prikupni opremi knjige, ki je med tem že vzbudila pozornost in priznanje nemškega kritika. Knjigo je treba vzlic njeni siceršnji zaključencsti sprejeti kot prvi zvezek izdaje jugoslovanskih novel, v kateri bodo drugi in tretji zvezek zavzele hrvatske in srbske novele. Dr. Franz Hille in Stan. Hafner sta prevzela skrb za Celotno zbirko. G. Hafner, ki biva v Ljubljani kot lektor pokroviteljice te izdaja, monakovske Nemške akademije, je novele izbral in prevedel. O tesnem sodelovanju z g. dr. Hillejem v Beogradu pa priča zaključna beseda, ki jo je spisal dr. Hille: beseda, v kateri je na necelih štirih straneh povedano mnogo več, kakor bi bralec pričakoval. Začrtana sta namen zbirke, in nje vodilna ideja, povedano je o Slovencih in o naši kulturi, posebej še o novelistih te knjige toliko, da zadošča za prvo silo tudi povsem nepoučenemu nemškemu bralcu. O vsem drugem govore same novele in njih {govorica je dovolj originalna in zadosti živa, da vsaj v glavnem osvetli slovensko narodno dušo in njen življenjski krog. t. j. tla njenega naroda.
Šest novelistov je zastopanih v tej zbir-
1
i vihta, je šel s koso na polje posestnik Sor-šak Franc iz Gorenje vasi 28 Dvainsedem-i desetletni mož pač ni silutill, da odhaja v ! smrt. Niti ni dobro pričel s košnjo, ko je ! prigrmela nevihta. Stopil je pod hruško, ; meneč, da se tako ogne dežju. Slučaj pa je ; hotel, da je udarila strela v drevo. Soršek, ! sc je zgrudil na mestu mrtev. Morda go-j spodarjeva smrt niti ne bi bila brž odkri-! ta, da ni bil z gospodarjem domači zvesti pes, ki je okrog mrtvega Soršaka vztrajno skakal in cvilil. Domači so postalli pozorni na psa in tako se jim je odkrila bridka resnica. Skušali so Soršaku še pomagati, ali zaman. Življenje v njem je že ugasnilo. Truplo pokojnika so prenesi na dom, odtod pa se je potem vršil pogreb v Reteče.
Smrt splošno čislanega in priljubljenega gospodarja je napravila v vsej soseski globok vtis. Kakor v tem primeru, tako, se je tudi ob smrti Katarine Jelenčeve, ki jo je ubila strela v Voščah, izkazalo, da drevesa nikakor niso primerna za zavetje. Ljudje bi se morali tega zavedati in ne iskati pribežališča pod drevesi, ki pomenijo več ko nevarno zaščito.
ri deli obdelane zemlje ob Temenici pod vodo. Veliko škodo je vihar napravil na zgradbah, Razen streh je metal opeko in odnašal slamo. Vihar je bil taKo močan, da je podiral drevje.
Nadloga za nadlogo prihaja letos med našo ubožčino in je v .tem času, ko bi morale biti kašče skoro že polne žita in v hlevih rejena živina za prodajo, baš nasprotno. Pridelka ni, živina je slaba, tako da s strahom pričakujemo letošnjo zimo.
Denarja ni in ga ne bo, Ker ljudje niti zase ne bodo imeli dovolj pridelkov. Od hiše do hiše pa že hodi rubež za obresti dolgov, za davke in drugo. Ker kmet ne more plačati zapadlih zavarovalnih premij, je večina naših kmetij v nevarnosti, da v primeru požara sploh ne dobi zavarovalnine. A tako bo postavil streho zase in za živino, če mu jo uniči požar.
Tako preživlja naš kmet, prizadet letos od tolikih vremenskih nezgod, spet hudo gospodarsko stisko, katere obupne posledice prehajajo avtomatično tudi na druge sloje, tako da lahko govorimo o stiski vsega dolenjskega življa. —an.
štrigova že iolgo ne pomni tako strašne toče
štrigova, 15. julija V petek je bil lep dan. Prav do 15. ure je bilo sončno. Nato pa so se začeli oblaki
ki. Na prvem mestu je Cankarjeva »še-stica«, na drugem Finžgarjeva proza »Na petelina«, na tretjem Bevkov »Bajtar Mi-hale«, na četrtem Meškova »Pravica starega Matija«, na petem Juša Kozaka »Bohinjski pastoral« in na zadnjem mestu Pre-žihova Voranca. »Boj na požiravniku«. Izbor za knjigo, ki ima že v naprej omejen obseg, ni bil lehak ne kar se tiče avtorjev in ne glede njihovih novel. Tem večje priznanje gre g. Hafnerju, ki je s svojo razgledanostjo in s finim estetskim čutom izbral to, kar je značilno tako za socialni in psihološki stil slovenskega ljudskega življenja, kakor za našo krajino. In z druge strani to, kar označuje tudi formalne kvaliteto slovenske novele. Umljivo je, da zbirka v tem obsegu ne more biti antologija in da zaradi tega ne zajema vseh imen, ki so značilna za našo sodobno prozo. Sicer pa menimo, da bo svoja načela in svoje izkušnje najbolje izpovedal sam prevajalec, zato smo ga naprosili za besedo, ki sledi temu zgolj kronističnemu prikazu prikupne in pomenljive knjige.
O kvaliteti prevodov bo lahko izprego-vorila strokovna filološka kritika. Ob bežnem branju nas osvajajo s čistostjo besede in melodijo stavkov; tudi podrobna primerjava bo po vsej verjetnosti potrdila, da je prevajalec s svojim prodornim jezikovnim znanjem srečno obvladal mnoge težkoče in dal tem dokumentom sodobne
ljudje
| kopičiti. Kmalu je nastalo neurje in vsula I se je toča debela ko lešniki. Padala je v Štrigovi in njeni neposredni okolici, to je od Krpeca pa tja do Mure, kakih 20 minut. Vmes so bila posamezna ledna zrna debela ko orehi in težka do 25 gramov. Na tleh je bilo kakor pozimi vse belo. še dobri dve uri po neurju je bilo polno toče celo na sončnih straneh.	*
Debela toča, kakršne ljudje tu še niso videli, je uničila skoro vso rast na polju in po vrtovih. Napravila pa je veliko škodo tudi po sadovnjakih in vinogradih. Polje nam nudi strašno sliko, žito je zbito k tlom, kakor bi bil kdo valjal sode po njem. Mnogo klasja je odsekano mnogo zrn izluščeno. Turščica je videti s svojim razklanim listjem kakor trstje, krompir moli v zrak gole peclje. ker mu je listje odsekano, sončnice stoje puste kakor kolje, buče pa so zbite v zemljo. Vrtovi so čisto uničeni. Vsa zelenjava, zlasti ona z večjim listjem, je zdrobljena. Koščki listov leže po vrtu in poteh, ker jih je vihar raznesel. Nekatera zelenjava je tako uničena, da je sploh ni mogoče spoznati. Po tem opustošenju vrt ne bo nudil vsaj mesec dni nobene koristi. Vse bo treba zasaditi znova razen čebule m česna, ki sta še edina ostala, dasi sta tudi zelo poškodovana.
V sadovnjakih je pod drevjem polno listja in med listjem mnogo pecljev in vejic s plodovi. Na drevju viseči plodovi pa so močno poškodovani. Obhišno trs je je okleščeno, listje je po večini razklano, grozdje pa leži na tleh. Ono grozdje, ki ni na tleh, je močno poškodovano.
Trta v vinogradih je izgubila s to točo nad 70 odstotkov obetajočega pridelka. Listje in grozdi leže po tleh. Kar je grozdja ostalo na trti, je povečini zelo poškodovano. Celotna škoda v vinogradih se bo videla šele po nekaj dnevih.
Silen naliv s točo je močno poškodoval na nekaterih mestih ceste in poti. Kanali pa so bili zamašeni z blatom, ki ga je voda nanesla z okoliških begov.
Celje, 15 julija \
V nedeljo ob 18.40 je odpeljal redni poštni avtobus s 15 potniki iz Logarske doline proti Šmartnu ob Paki k večernemu savinjskemu Vlaku. Šofiral je Friderik Kamber-ger, ki pa je vozil tako neprevidno, da je že med Logarsko dolino in Lučami dvakrat zadel od strani v mostno ograjo, vendar ni prišlo do nesreče.
Ko je privozil avtobus v bližino Ropove gostilne pred Lučami, kjer se odcepi od Savinje stranska struga na levo stran ceste, je izgubil šofer oblast nad vozilom. Avtobus je zdrknil na levo stran ceste. Šofer je hotel hitro okreniti na desno, bilo pa je že prepozno. Avtobus je s potniki vred zdrknil čez cestni rob in padel 1 meter globoko v strugo, v kateri je voda globoka
Zaereb. 15. julija.
Afera, ki io ie dvignila aretaciia ponarejevalcev notnih listov v Zasrebu. zavzema zmerom širši obseg. Policija ie noč in dan na delu. da bi izvohala niti. ki so se bile nabrale v ogromen, skoraj nerazrešljiv klopčič. sredi katerega se nahaja zagonetna osebnost enega največjih zločincev, s katerimi ie zagrebška policija soloh kdai imela posla — Juliia Brunner ia.
Takoj na začetku se ie policija znašla pred težko zagonetko. kdo ie prav za prav ta Julius Brunner. ki se ie po potrebi izdajal tudi za Juliia Langeria. Policiia ie našla doslei pet različnih dokumentov, opremljenih z njegovo fotografijo, a vsak se glasi na drugo ime: Julius Brunner. Julius Langer. Friedrieh Popovič. Vaclav Novak, Emil Weiss. Policiia si beli glavo, da ugotovi identiteto moža. ki očitno predstavlja enega naiboli nevarnih, naiboli drznih zločincev današnje Evrope. A doslei ie ugotovila samo. da ie ta Brunner-Langer-Popovič-Novak-Weiss ponarejeva-
slovenske književnosti v glavnem verno, v vsem pa gladko in učinkovito nemško besedilo.
Knjigo »Slovenische Novellen« sprejemamo kot znanilko volje našega velikega so-sega, da vzpostavi most pravičnega razumevanja in priznanja tudi k nam, ki izživljamo v svoji dozoreli besedi in v njenih umetnostnih stvaritvah svojo voljo do življenja in svojske odlike našega duha. GG. dr. Hille ju in St. Hafnerju ter založbi smo hvaležni za to dejanje pozornosti in razumevanja.
★
G. lektorju Stanislavu Hafnerju smo stavili nekatera vprašanja, ki so v zvezi s knjigo »Slowenische Novellen«.
Na vprašanje, kako je prišlo do izdaje te zbirke, nam je g. Hafner odgovoril naslednje:
—	Načelnik podružnice Nemške akademije v Beogradu dr. Franz Hille se je že leta bavil z idejo, da bi sestavil zbirko jugoslovanskih novel v nemškem jeziku. Ta zbirka naj bi v treh delih — slovenskem, hrvatskem in srbskem — pokazala duhovno življenje jugoslov. skupnosti. Lansko leto se je njegova želja uresničila. Založba A. Luser, ki je zaslužna v pokretu nove nemške književnosti, je to idejo odobrila in sprejela v svoj program. Ustregel sem prošnji dr. Hilleja, da sodelujem z izbiro prevodov in pri izdaji slovenskega dela. Tako je prvi, slovenski del zbirke ugledal luč sveta.
In kašen je namen te zbirke?
—	Zamisel tega dela je v tem, da pokaže nemški javnosti ne kot antologija v literarno zgodovinskem smislu, marveč kot zbirka vsebinsko značilnih del kulturni, socialni in duhoyni svet slovenskega naroda.
Ljudje se jokajo, ko gledajo uničene plodove svojega dela. Skoda, ki jo je povzročila toča pred tremi leti, je le malenkostna nasproti sedanji. Na srečo pa je zdaj toča zajela manjši pas. Nujno je potrebno, da bi se škoda ocenila in bi se upoštevala pri odpisu davkov.
V	Beli krajini so od toče hudo prizadeti vinogradi
Metlika, 15. julija
Belo Krajino je zadela spet nova nezgoda, ki navdaja s skrbjo vse prebivalstvo. že tako je letina sl3bo kazala. Vinogradi, ki so glavni vir zaslužka teh krajev, so letos zelo slabo obetali, ker je dolgotrajna zima z mokro pomladjo ovirala iazvoj trte, tako da je dosti trsov ostalo brez grozdja, drugje pa so bili nastavki prav slabi. Razen tega se je v še večji meri kakor druga leta pojavila peronospo-ra in grozila, da bo še to malenkost uničila. Kmetje so morali izdati velike denarje za modro galico, ki je letos še posebno draga. Tudi z drugimi pridelki je podobno. Sadja, ki ga je bilo lani rekordne množine, letos skoraj ne bo. Edini pridelek, ki letos obeta, je krompir.
V	soboto zjutraj ob pol petih pa je prišla še toča. ki je v krajih ob meji banovine Hrvatske razbila najmanj polovico trsja. Zadela je zlasti bivšo občino Drašiče polovico bivše občine BožaKovo, precej žumberške krajine in skoraj vso vivodin-sko občino. Toča je bila debela kakor go-lobja jajca in je močno oklestila zlasti tr-sje, ki je ponekod tako prizadeto, da se dolgo ne bo moglo pomoči. In poleg tega bo treba še enkrat vse trtje škropiti, kar bo kmetom, ki so že tako po večini siromašni. nakopalo nove izdatke, še ob sedmih zjutraj so kupi toCe ležali v zasenčenih krajih. Tudi žito je močno prizadeto, zlasti pšenica, ki je bila tik pred žetvijo.
Tako zadevajo Belo Krajino vsako leto hudi udarci, že tri leta je bila močna suša, letos pa je takšno čudno vreme, da bo uničilo skoraj vse pridelke. Kmet gleda z obupom, kako mu prirodne sile uničujejo delo rok. Upa pa vsaj, da bodo davčna oblastva upoštevala vse tegooe, ki ga tarejo, in da bodo zadosti obzirna, ko bodo prišli časi novih davčnih predpisov.
' 60 cm. Avtobus je obležal močno razbit na strani v strugi in voda je hitro vdrla vanj. Domačini, ki so bili v bližini, so takoj prihiteli na pomoč. Odprli so vrata avtobusa in spravili vse potnike in šoferja na varno. Potniki so dobili vsled padca in razbitih šip k sreči le lažje poškodbe, prestali pa so seveda mnogo strahu. Nekateri potniki so najeli avto in se odpeljali v Šmartno ob Paki, odkoder so se vrnili z nedeljskim večernim vlakom domov. Poškodovani avtobus so danes iz\lekli iz struge.
Sreča je bila da je padel avtobus samo meter globoko, ker bi bilo sicer prišlo do katastrofe, ki bi bula zahtevala več človeških življenj. T"	-■' i
lec velikega stila, ki ima v svoii ortliagi na stotine štampilik. tiskovin, vzorcev potnih listov, bančnih formulariev. bančnih pisem in drugega gradiva, ki mu ie omogočalo, da se ie na debelo ukvarjal z izstavljanjem dovoljeni za bivanje tuicev. potnih listov, krstnih listov in vsake vrste dokumentov, kakršnih ljudje tako pogostokrat pogrešajo v teh vznemirjenih dneh. Na policiji zatrjuje mož. da se v resnici piše Brunner. a vse ostale ponarejene dokumente. da mu ie preskrbel Vaclav Novak. ki se ie v Zagrebu mudil pred nekaj tedni, nato oa-ie odpotoval neznano kam. Malo orei ie trdil, da ie vse te dokumente falzificiral zanj Emil Weiss.
Včeraj ie policiia našla celo novo skladišče te svojevrstne tovarne. V nekem kovčegu. ki ie bil od kraja videti orecei nedolžen, ie uradnik kriminalnega oddelka našel skriven zaklooec. ki odpira tajni predal, a v predalu kooo žigov raznih konzulatov za izstavljanje viz. žigov obmejnih uradov za ootovanie v državo in
-
Tako dobiva zbirka tudi vsebinski zaokroženo obliko in nudi čitatelju na originalen, lahko dostopen način možnost globljega kulturnega spoznavanja. Ta njen smisel razlaga tudi dr. Franz Hille v svoji zaključni besedi. Namen zbirke pa je v tem, da naj služi poglobitvi medsebojnega spoznavanja in razumevanja obeh narodov — sosedov. škoda je samo, da se mi ni posrečilo uresničiti prvotnega načrta, namreč da bi knjiga nudila v obliki ilustracij tudi pregled nove slovenske grafike in tako predstavila svetu slovensko moderno umetnost. Krive so tehnične ovire, upam pa, da se bom temu oddolžil kako drugače.
Kakšne izkušnje ste imeli pri sestavlje-nju in prevajanju naših novelistov?
—	Kakšen je »dober prevod« leposlovnega dela, to je še vedno problematično vprašanje. Največja težkoča je v tem: podati z zgolj jezikovnimi sredstvi vso pestrost fonetskih in psihičnih oblik enega jezika v drugem jeziku in doseči pri tem vsaj približno adekvatni učinek. Tu se znajde prevajalec često pred problemi, ki jih more rešiti samo približno in instinktivno. Večinoma sem se dal pri prevajanju voditi po svojem estetskem čutu. Najtežji je vseka-ko prevod lirične proze in pisateljev, ki nimajo tako izrazitega in ustaljenega sloga.
Kaj sodite o naši sodobni literaturi?
—	Sodobna slovenska literatura, katere nihalo niha tako močno med epiko alpskega tipa in melanholično liriko panonskega človeka — da omenim samo skrajne meje — se je vrnila k slovenskemu kmečkemu, vaškemu človeku in k slovenski zemlji, ki postaja tako vir nove nacionalne kulture. O tem sem ob priliki izida zbirke pisal v reviji Luserjeve založbe »Der getreue Eckart«,
iz nie. štamoilike raznih župnih uradov za potrjevanie krstnih listov itd. Na izredno prevejan način ie Brunne prišel do bančnih pisem raznih švicarskih denarnih zavodov. Obrnil se ie s orošnio za kakšno nedolžno informacijo na poljubno švicarsko banko, a ko ie od nie dobil odgovor — po navadi, da zavod njegovi želii ne more ustreči — si je na podlagi lista in kuverte, ki iu je od banke prejel dal v tiskarni. ki jo ie po vsei priliki imel v Budimpešti. napraviti bančne tiskovine enakega vzorca, s katerimi ie sleparJ dalje. V tei tiskarni ie dal natisniti tudi vse ostale formularie in druge tiskovine, ki iih je potreboval za svoje akcije. Brunner se ie v Zagrebu mudil že večkrat. Tako je bil lani tudi šest mescev, letos pa ie z vso paro delal dva mesca takorekcč noč in dan. Njemu gre zasluga, da ie Zagreb v kratkem času postal naioamembneiše središče črne borze.
Nadvse zanimive informaciie o Brun-neriu je dal policiji neki madžarski žur-nalist. čigar sorodnica ima v Budimpešti svoi penzion. Pred mesci ie p išel k nii tujec, na las podoben Brunner i u. se ii predstavil kot emigrant iz Prag3 in si naročil apartma. Imel ie krasno garderobo s seboi in ie na prvi pogled napravil prav dober vtis. čez neka i dni pa se ie že izkazalo. da mora biti pustolovec in slepar. Lastnici lokala ie izrazil željo, da bi prišel v stik z ljudmi, ki bi hoteli kupiti večjo vsoto dolarjev in angleških funtov, obenem oa so ga obiskali ljudje, ki so bili v Budimpešti na glasu kot pustolovci in sleparji. Ko ie lastnica policijo opzorila nanj. pa ie najbrž zaslutil nevarnost in izginil. Brunner ie prepotoval skorai ves svet, v njegovem potnem listu so vizumi vseh evropskih držav, pa tudi velkega števila azijskih, avstralskih afriških in ameriških. Brunner ima zveze s številnimi sodelavci v Švici, zlasti v Curihu. Milanu in Budimpešti. Kakor smo že poročali. ie policija aretirala tudi Julijevesa brata Jana Lan"eria. pole? n^esa pa tudi nekega Adolfa Weissmanna iz Leipziga, nekega Rudolfa S., ki se ie ponudil policiji. da pomaga razkrinkati Brunnerj^vo bando. a je v teku preiskave postal sumljiv. in pa kuharico Zofiio T:pplovo. emi-grantko iz Češkoslovaške, ki ie bila prijateljica Jana Langeria. Med papirji, ki iih ie policiia zaplenila pri Brunneriu. je tudi nekai ameriških in avstralskih čekov ter odprtih bančnih pirem ki vzbui-ro sum. da je Brunner samo v Za^ ebu oškodoval liudi več ko za miiiion din.
Zanimiva ie zadeva z Brunnericvim dovoljenjem za bivanje v Zagrebu, ki s« glasi na ime Eml Weis=. V do-o jenj i stoji. da ie We:ss rojen v Zaeleru. da ie državljan CSR. da ie roien 21. iuliia 1889 in da ie »neudata« (necmožpna). Oei4no ie Brunner za ta dokument uporabil dovoljenje za bivanie Zofije Tioplove. a ker ne zna dobro srbohrvatski. ni čutil, da bi bilo treba izraz »neudata« nadomestiti z »neženjen«. V splošnem so vsi lažni dokumenti. ki so iih našli pri niem. od sile slabi, površni falzifikati in se policija upravičeno čudi. kako ie m>gel Julius Brunner ori tolikšni ocvršiosti in malo-brižnosti razviti tako obširno delavnost.
Vlak ga je povozil,
ko je štel denar
Celje, 15. julija
Na železniški progi v Rogaški Slatini se je v soboto smrtno ponesrečil 60-letni posestnik Avgust Lovrenčič s Tekačevega pri Rogaški Slatini, oče lani tragično umrlega hotelskega vratarja Avgusta Lovrenčd-ča v Celju.
Stari Avgusst Lovrenčič je stal v soboto okrog 14. na železniški progi in štel denar. V tem je privozil vlak, ki ga Lovrenčič ni opazili. Vlak ga je podrl na tla in zdrdral čez njega. Kolesa so odrezala Lovrenčiču obe nogi pod kolenom. Grozno razmesarjenega starčka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je že ob 23.30 podlegel poškodbam. Truplo so prepeljali danes popoldne iz Celja na Tekačevo.
Strašna povodenj v levačkem okraju. Nad Levčem in okoliškimi vasmi je v petek razsajala silna nevihta, ki je trajala samo pičlo uro, a je prizadejala razdejanje, kakršnega ljudje ne pomnijo pol stoletja nazaj. Povodenj je uničila v 12 vaseh 3000 hektarov obdelane zemlje, porušila štiri mostove, pet mlinov in večje število drugih zgradb, a utopilo se je veliko število živine in drobnice, da znaša celotna škoda precej milionov. Samo eden izmed porušenih mostov, ki je bil betonski, je veljal milijon dinarjev, a vdal se je navalu vode, ker so bili graditelji pri delu precej malobrižni.
Kaj nameravate še prevesti?
— Zelo dolgo že iščem sodoben slovenski roman, ki bi bil pripraven za prevod v nemščino, a se doslej še nisem odločil. Prevajam pa »Samorastnike« Prežihovega Voranca in »Srečo na vasi« Miha Kranjca; obe pesnitvi smatram za najboljše v sodobni literaturi o slovenski vasi in slovenskem človeku. Obe povesti bi hotel izdati v skupni knjigi, če mi bo uspelo, je za sedaj še vprašanje. Interes za slovenske pisatelje je v Nemčiji velik, problem pa je predvsem v izbiri, ki naj bi bila vestna in ustrezajoča idealu resnice, kajti samo resnica služi spoznavanju. Konkretna rešitev tega problema je težka. Važno je namreč, da se slovenska literatura predstavi svetu s tipičnimi deli, ki imajo izrazito noto slovenske nacionalne kulture.
★
Tako nam je odvrnil g. Hafner na vprašanja, ki so hotela ob njegovem prizadevnem delu nekoliko osvetliti tudi obči problem spoznavanja naše literature v širnem svetu.	—o.
Iz kulturnega življenja v Italiji
Najnovejša številka v Milanu izhajajočega lista »Ital-Jug«, ki je posvečen razširjenju in utrditvi prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, zlasti na gospodarskem področju, prinaSa članek Maric Luise Astaldi o pomembnih kulturnih prireditvah zadnjega časa v Italiji. Predvsem opisuje mednarodno umetnostno razstavo Biennale v Benetkah, ki je o nji naš list že ponovno pisal. Iz nadaljnjih odstavkov tega članka posnemamo nekatere BMiimlTiet poflatta,
i pi^giliišl
nemški izdaji naših novelistov
Razgovor s prevajalcem St, Hafnerjem
Poštni avtobus padel v Savinjo
S potniki vred se Je pri Lučah zvrnil v stransko strugo Savinje —	1
Mož, ki sliši na pet imen
Brunner—Langer—Popovič—Novak—Weiss in njegovi sodelavci so samo v Zagrebu nasleparili dober milijon Slepar ima v svojem lažnem potnem listu vizume vseh
držav sveta
*
Domače vesti
Pismo iz Narvika
Slovenci smo za čndo podobni bratom Srbom, če jih gledamo skoz steklo izkušnje znamenitega Jagodinca iz Nušičevega »Potovanja okoli sveta*; ne moreš stopiti nikamor pod tem božjim soncem, ne da bi naletel na rojaka. O tem — in pa še o nečem, namreč, da smo Slovenci pesniške duše — nam priča pismo, ki ga je napisal slovenski fant, sanitetni kaplar nemške vojske Janko Wrulich, iz daljnjega Narvika in ga preko »Koroškega Slovenca« naslovil vsem svojim koroškim rojakom:
»Rojakom v domovini! Naj Vam, dragi bratje in sestre, po zmagovito konrani vojni na severu spet posvetim par vrstic. Po napornih tednih vojnih pohodov in bitk v gorah severne dežele sem v duhu z Vami. Neutešljiva sila me veže na dom in domovino. Hvala Bogu se smem veseUti zdravja in dobre volje. Nahajam se z drugimi tovariši na oddihu ob krasnem norveškem fjordu sredi čudovite narave, naj-
*	Bogat ribolov na Jadranu. Ribiči v Šalih na Dugem otoku so imeli na svojem letnem ribolovu dvakrat zapored izredno veliko srečo, tako da so hkratu nasolili nad 4000 sodčkov sardel. Eno tretjino ple.-.a so prodali tvornici »Neptunu«, ki je konser-virala v olju nad 10 vagonov rib. Ribiči so prodali plen po 4 din kg, v Italiji, kjer je letos izredno živahno zanimanje za naše ribe, pa se brodajajo nasoljene sardele celo po 5 lir kg.
*	Hrvatski slikarji prodali za 200.000
din slik. V nedeljo je bila zaključena razstava hrvatskih slikarjev v Domu likovnih umetnosti, o kateri smo poročali pred dnevi. Od kraja je sicer slabo kazalo, kar se tiče gmotnega uspeha, zadnje dni pa so se oglasili predstavniki nekaterih važnih kulturnih in drugih narodnih ustanov z večjimi nakupi. Poleg bana banovine Hrvatske, ki je izbral 21 del, je tudi glavni tajnik HSS dr. Krnjevič kupil zase in za nekatere ustanove za 65.000 din slik.
130 KOLONJSKIH VOD
— odlično par furniranih — toči PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa C. 9
bolj primerne za nas »letoviščarje«. Ob toplih sončnih dneh nas že vabi morje s svojo privlačno silo. Fjordi in planine me spominjajo na koroške gore in jezera, čeprav je razlika vendarle kričeča. Bajna je severna pokrajina ob polnočnem soncu, ko v rdeči luči gorijo vrhovi gora in žari v sončni zarji mirna morska gladina. V takih trenutkih se mi vzbujajo silni spomini na deželo ob Dravi in z Župančičem se vprašujem: Kje domovina si...? Moj stalni prijatelj »Koroški Slovenec« me tudi t>d redno obiskuje. Z brezprimernim zali iman jem prebiram novice in poročila o narodnem in prosvetnem življenju in delu. Veseli me razgibanost kulturnih društev in posebno našega ženstva. Mnogo slovenskih očetov, bratov in sinov se bori na frontah, zato morajo matere, sestre in hčerke s podvojeno silo prijeti za delo, za delo v gospodarstvu in še za delo v narodni prosveti. Zvestoba za zvestobo! Verujte, Vaše ljubeznipolne skrbi za dom narod Vam Vaši sinovi ne bodo pozabili nikdar. I)o končne zmage hočemo držati fronto vsi, Vi v zaledju in mi na bojiščih. Pozdravljam z narodnim pozdravom vse rojake v domovini in na fronti! Janko Wrulich, San. Gefreiter.

ZADNJI OSTANKI
CREPE
DE CHINE, VZORČAST . 25.— CREPE
MAROCAINE, VZORČAST 36.— CEFIR INDANTREN . . 13.— MANUFAKTURA
F.KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24


*	Diplomirani so bili na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani za inženjerje kemije Pavle Eržen iz škofje Loke, Maks Ferlan Iz Ljubljane, Marjan Labernik iz Ljubljane, Rudolf še-gula iz Litije, Franc šerko iz Cerknice in Viljem Mrdjen.
*	Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen danes in v petek 19. t. m. zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank.
*	Udobno potovanje na Suša«, v našem nedeljskem članku o vožnji z avtobusom na Sušak je bil vozni red napačno naveden. Pravilno odhaja avtobus podjetja »Jadran« ob 5.50 od hotela »Slon«, 7.40 iz Ribnice, 8.30 iz Kočevja, 10.05 iz Delnic in prispe ob 11.50 na Sušak. PovrateK s Sušaka ob 14., Delnic ob 15.45, Kočevja 17.40, Ribnice 18.10 in prihod v Ljubljano ob 19.45. Opozarjamo na današnji oglas s točnim voznim redom, ki si ga naj interesenti iz-strižejo in shranijo. (—)
Vsaka očala po meri
zato dobrosedeča in jasmpogled
* Zagreb dobi Jadranski institut in Vinski muzej. Jadranska straža v Zagrebu je ustanovila posebno sekcijo z namenom, da se bavi s proučevanjem našega pomorskega gospodarstva in pripravi vse potrebno za ustanovitev Jadranskega Instituta. Institut naj bi imel dva oddelka, geograf-sko-prirodoslovnega, ki bi obravnaval vprašanja morske obale, kartografije, pomorske meteorologije, biologije morja, ribolova in navigacije, ter gospodarskega, ki bi raziskoval možnosti izkoriščanja morja in njegove obale na področju bro-darstva, pomorske trgovine, prometa, ribolova in turizma. Hrvatski vinogradniki in sadjarji pa so započeli akcijo za ustanovitev Vinskega muzeja v Zagrebu. Zveza hrvatskih vinogradnikov ln sadjarjev je že začela zbirati predmete za ta muzej. Med njimi je nekaj dragocenih umetnin. Ker je po raznih krajih banovine Hrvatske raztresenih še mnogo starinskih stiskalnic, umetniško izdelanih čutaric, ba-rigel in drugih predmetov, Ki so z vinom v zvezi, se obeta precej bogata zbirka. Na hrvatski zemlji se vinska trta goji že dva tisoč let.
Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
*	Zadeva zdravilišča za jetlčne na Brest ovca. Nekajkrat smo že poročali o pogajanjih med zagrebško mestno Občino in bansko oblastjo za zemljišče, na katerem naj bi se zgradilo novo moderno zdravilišče za jetične. Strokovnjaki banske oblasti so mnenja, da bi bil najprimernejši kraj na Brestovcu v Zagrebački gori, kjer se nahaja dosedanje začasno zdravilišče, mestna občina pa tega sveta ne mara odstopiti, češ, da sanatorij za jetične v tem kraju ovira razvoj turizma. Ker banska oblast v teh razmerah ne more začeti z gradnjo novega, nujno potrebnega sanato-rija, je zdaj mestna občina zagrebška najemno pogodbo z zdraviliščem na Brestovcu, ki poteče v kratkem, podaljšala do konca leta 1941. Mestna občina se je hkratu zavezala, da zdravilišče na Brestovcu ostane v obratu vse dotlej, dokler ne bo zgrajen novi sanatorij. Vprašanje novega zdravilišča nalaga mestni občini zagrebški toliko večje dolžnosti, ker Je po statistiki univ. prof. dr. čepuliča v glavnem mestu banovine Hrvatske nad 10.000 jetičnih bolnikov, a med njimi je ogromno število bolnikov z odprto tuberkulozo, ki širijo bolezen po svoji okolici. Ogromen je odstotek bolnikov, ki nima niti svoje postelje, a kaj šele svoje sobe. Nad 50 odstotkov bolnikov, ki so zadnja leta umrli v Zagrebu za jetiko, je stanovalo v sobi s štedilnikom ali v sobi s kuhinjo. V takih razmerah bi kakšni estetski in turistični razlogi graditvi sanatorija pač ne smeli delati napotja.
*	S puškami v rokah v boj za pašniKe. Severna Dalmacija je znana po svoji siro-maščini, kar se tiče pašnje in košnje. Danilo in Dubrava. dve vasici v okolici Ši-benika, sta si zaradi zemlje neprestano v laseh, pred dnevi pa so se kmetje iz Li-šena in Ostrovice v skradinski občini krvavo spopadli zaradi pašnikov Trolovke in
Poletne srajce za gospode v najnovejših fazonah nudi najceneje GORIČAR, Sv. Petra cesta.
Nekako ob istem času kakor beneška razstava je bila v Cremoni otvorjena razstava del, ki so konkurirala za nagrado Cremone. Ta nagrada je bila letos podeljena sliki, ki najbolj dostojno prikazuje »bitko za žito«, t. j. napor Italije, da bi povišala svojo poljedelsko proizvodnjo in postala neodvisna od uvoza lz Inozemstva. Ustanovitelji nagrade Cremone programat-sko vabijo umetnike, zlasti mlade, da za-puste slonokoščene stolpe tako zvane čiste umetnosti, se oprimejo tčm današnjega časa in zavržejo sebično supraindivi-dualno abstaktnost, ki zanjo ni prostora v današnji italijanski družbi. Obenem jih vabijo, da naj se zopet oprimejo prikazovanja velikih dogodkov, v čemer je itali-lijanska umetnost v preteklosti dosegla tako izredne uspehe. Te in podobne izpod-bude v začetku niso bile všeč starejšim umetnikom, ki so bili preveč zaprti v svoje predsodke in gluhi za socialne pozive, katerim se umetnost mora prilagoditi, če hoče živeti in napredovati. Sedaj pa že vsi priznavajo legitimnost ln uvažujejo važnost te ideje.
V maju je bil v Firenzi »Florentinski glasbeni maj«, serija prireditev pod milim nebom, predavanj, koncertov, uprizoritev starinskih iger, melodram in dram, ki so jih izvajali največji umetnini. Med deli, ki so bila ob tej priliki prvič uprizorjena, je opera mojstra Dalla Piccola »Nočni polet«, ki prinaša na oder letalske dogodke z junaškimi podvigi nekega pilota ob strašnem viharju. Ta opera je vzbudila veliko zanimanje in diskusije v javnosti. Novost je bil tudi »Boris Godunov« v originalni izdaji Musorgskega, kakor v Italiji še ni bil uprizorjen. Brez znanih dodatkov Rimskega Korsakova je to delo pmogo boij sveže in naravno. Nadalje je
bila uprizorjena v očarljivem okviru znanega florentinskega parka Boboli. med dišečim grmovjem in ob šumenju vodometov, žaloigra »Alelchi«, delo Alexandra Manzonija. žaloigra je bila spisana okrog leta 1822. in prikazuje v visoki pesniški obliki propad langobardskega kraljestva in bitko med Karlom Velikim in Dezider-jem, ki se je končala s porazom Dezider-ja. V tragediji prevladujeta versko in domoljubno prepričanje.
Kdor je bil ob tem času v Firenzi, je gotovo obiskal tudi razstavo toskanskega cinquecenta v dvoranah palače Strozzi. To slovečo palačo, ki ji je leta 1489. položil temelje bogati florentinski trgovec Filip-po Strozzi v večjo slavo svojih vnukov, je mnogo poškodoval zob časa in je čedalje bolj propadala. Danes je palača prenovljena v prvotni obliki s krasnimi fasadami v kamnu, vitkimi biforami, loggiami, ki so bile poprej delno zazidane ln so sedaj ponovno odprte v skladu s sladkim to-skanskim pejsažem. Poslej bodo v palači Strozzi prirejali razstave stare umetnosti. V njenem velikem dvorišču nasproti vhodu je postavljena Michelangelova Pieta. ki jo je nabavila vlada od rodbine Barbe-rini in darovala mestu Flrenci. V zgornjih nadstropjih so razstavljena dela največjih umetnikov: nekateri Raffaelovi portreti, Donieva Madona, slike Michelangela, dalje podobe Fra Bartolomea, An-drea Sarto, Pontorma, kipi Giambologne, Ammanatia, Sansonina. v manjših dvoranah pa so razne risbe, gobleni, terracotte, medalje. Ko obiskovalec pregleda razstavo, si lahko malce odpočije v tretjem nadstropju, odkoder se iz loggij odpira prekrasen razgled preko slikovitih hribov J florentinske okolice.
Bare, ld si jih laote prvi in drugi. LiSnjani so nedavno Oetrovičanom pregnali vso živino in drobnico s teh dveh ašnikov, nato j pa so prišli Ostrovičani, oboroženi s puškami, da z orožjem v roki zasedejo zemljo, ki po njihovem pripada njim. Lišnja-ni so se jim s kamenjem postavili po robu, nakar so Ostrovičani začeli streljati in bilo bi smrtnih žrtev, če si be bi bili Lišnjani poiskali varnega kritja. Borba bo bržkone trajala brez konca in kraja
if&mtkis
ZA VLAGANJE SOČiVJA BREZ KUHANJA, ZANE« SIJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE. FIŽOL I.T.D.
ŽIDOVSKA UL.
C LJUBLJANA MARIBOR
*	D»ra na Polževem vabi Izletnike avtomobilske in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba Je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—)
*	Vaša koža ne bo razdražena, če uporabljate pri sončenju Tschamba Fii. — Dro-gerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. (—)
SARDELNO PASTO
»NEPTUN«
exportira v razne države Evrope in Amerike — NEPTUN d. d., Split — največje domače tovarne sardin.
*	škandal na občnem zboru beograjskih gospa za zaščito slepih deklet. Dom slepih na Gunduličevem vencu v Beogradu je bil v nedeljo dopoldne pozorišče zdražbe ln direndaja, kakršnega bi si človek s težavo zamislil v hiši, ki je namenjena tihi, skrbni, požrtvovanja in ljubezni polni vzgoji najnesrečnejše mladine — slepih deklet. Odbor gospž za zaščito slepih deklet je imel svoj občni zbor, katerega se je udeležila tudi bivša podpredsednica Rojka An-drejevičeva, ki je bila zaradi nekih nered-nosti z markicami, s kakršnimi se potrjuje vplačilo prispevkov za dom, izključena. Njena navzočnost je pri večini članic, ki so same najodličnejše dame iz izbrane beograjske družbe, vzbudila hudo kri in začel se je vik in krik, v katerem so padale psovke in žaljivke. Pristašice izključene podpredsednice so kričale na vse grlo: živela Rojka!, pristašice večine pa? Proč z Rojkami! V kotu je neka dama na lepem začela kričati na sosedo: — Ti si solato prodajala na užičkem trgu! Na koncu je predstavnik policijske uprave napravil red na ta način, da je zborovanje, še preden je bilo otvorjeno, razpustil.
♦	Tragedija bivšega zločinca. Za obupne težave, s katerimi se mora boriti človek, ki je bil že kdaj zaprt zaradi zločina, če se hoče dvigniti na pravo, pošteno pot, je nad vse značilna zgodba Miodraga Novakoviča iz Zagreba, enega izmed najbolj nevarnih vlomilcev v blagajne, ki je bil od nekdaj strah zagrebške policije. Novakovič, ki ima precej razburljivo preteklost, se je polagoma naveličal življenja, kakršno spremlja kriminalca na vsej poti, in se je sklenil poboljšati. Delj časa je imel pred policijo mir, a ko je bil pred tremi mesci izvršen drzen vlom v blagajno tvrdke Prevedan & Hofmann v Boškovičevi ulici, iz katere je izginilo 120.000 din, je policija takoj spet osumila Miodraga Novakoviča. Ta sum se zdel toliko bolj upravičen, ker je policijo o priliki neke davne aretacije našla v Novakovičevem žepu listek z napisom »Prevedan & Hofmann«: kričeč indic, da je Novakovič že takrat imel misel, zdaj pa jo je izvedel v resnico. Sum se je zgostil spričo dejstva, da je Novakovič izginil brez sledu. Od takrat se je začel Novakovi-čev križev pot. Prvikrat so ga našli v Novi Gradiški in ga odvedli v Zagreb. Tam je nekaj časa sedel, a ko je s težavo dokazal, da je v Času vloma sedel v zaporih beograjske policije, je bil izpuščen. Ko jc begal okrog in je bil neprestano znova aretiran, je padel na njega še hujši sum. Ko je policija na Sušaku aretirala večjo lo-povsko tolpo, je kolovodja družbe izjavil, da nekateri predmeti, ki so jih našli pri njih, izvirajo od Miod.aga Novakoviča. Izkazalo se je, da stvari izhajajo od vloma pri tvrdki Prevedan & Hofmann, pa so Novakoviča vnovič prignali v Zagreb, kjer je spet nekaj časa sedel, dokler se stvar ni razčistila. Ko je bil vnovič aretiran v nekem podeželskem mestu, je obupal in je poizkušal samomor s tem, da si je prerezai žile na reki. Ostal je pri življenju, a izgubil je tri prste. Pred dnevi pa se je oglasil na kriminalnem oddelku policij, uprave v Beogradu in gospodje so bili presenečeni, ko je ves vrnemirjen izjavil: Odločil sem se. da se vrnem v pošteno življenje in da si na spodoben način služim vsakdanji kruh. Življenje, ki sem ga živel doslej, me je gnalo v prepad, zato vam prisegam, da bom poslej pošten človek — Svoboda bo Miodragu Novakoviču pač velika preizkušnja.
Di^JANEZGAOTAiŠ
RADOVLJICA — tel. 52-24
zopet redno ordinira
Is L^Mj^fl®
u— Francoski narodni praznik v Ljubljani. Generalni konzul Francije g. Reme-rand je na praznik 14. julija v spremstvu g. Lacroixa, ravnatelja Francoskega instituta položil v nedeljo ob 10. venec pred spomenik Neznanega vojaka Napoleonove armade. Slovesnosti so prisostvovali dr. Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, kot zastopnik bana; general Janež kot zastopnik komandanta dravske divizije z delegacijo oficirjev garnizije in direktor Jančigaj za župana. Prisotno je bilo tudi lepo število članov Francoskega instituta in Društva prijateljev Francije.
u— Popravni izpiti. Vsakoletni učni tečaj za srednješolce, ki imajo popravne izpite. se začne jutri na I. drž. realni gimnaziji (Vegova ulica), vhod z dvorišča. Prijave in pojasnila glede tečaja dobite istotam od danes dalje od 8. do 12. prt vodstvu tečaja, ki ga priredi DBPK.
u— Raestava Ja'rorUa J?m" Pav!ovca, Sla.perrika »n DremVa. No^avn? smo poročali da so v izložbenih oknih Kosoveea
DANES PREMIERA kriminalnega filma
Predstave ob 16. 19. in 21. uri.
V imenu zakona j
KINO UNION, tel. 22-21
sfardu in policiji v Berlinu! — Film za trdne živce!
I
L
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri.
ORLAKOVE ROKE
KINO SLOGA, tel. 27-30 Peter Lorre — Frances Drake — Colin Clive
salona v pasaži nebotičnika razstavljene slike in plastike petih naših likovnih umetnikov. Zanimanje za okusno prirejeno razstavico ie nadvse živahno, mimo izložbenih oken defiliraio občudovalci in prijatelji lepe umetnosti, med katerimi kajpak tudi kritikov ne manjka Tako ie tudi edino koristno in orav. zakai samo na ta način bomo vzsoiili pravi okus med občinstvom, da bo znalo ločiti potvorbe diletantov in tiskane kopiie od resničnih umetnin, s katerimi bo krasilo svoie domove. Dela slikarjev Jakopiča Jame. Pav-lovca. Slapernika in kiparja Dremlia bodo razstavljena samo še nekai dni zato se občinstvo vabi. nai pohiti z oeledom. V kratkem bosta dvoie izložbenih oken napolnila z najnovejšimi deli naša Driliub-ljena slikarja Maksim Gaspari in Ivan Vavpotič.
u— Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša, da bo dne 26. in 27. julija od 8. dalje davčni odbor razpravljal o utemeljenosti prošenj za odpis davčnih in taksnih zaostankov do 1. 1937 zaradi ogrožanja eksistence. Prizadeti lahko prisostvujejo sejam sami ali pa po pooblaščenih zastopnikih. — šef davčne uprave: Predikaka.
u— Pošta Ljubljana 6 na Cesti 29. oktobra 31 ne bo poslovala s strankami od 15 do 24. juliia zaradi popravila uradnih oro-sorov. Stranke nai ta čas unorabliaio dru-2e poštne urade. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani.
MimrrAIberrTrtnik
ALEKSANDROVA 3
zopet redno ordinira
u— Zgradba nove trinad^tropne hiše.
Slomškova ulica se je v teku zadnjih let razvila v eno izmed najlepših ulic našega mesta, široka je, oba hodnika ima asfaltirana, cestišče ustreza sodobni higieni. Na doslej brezpomembni parceli poleg hiše g. Miroslava Urbasa je zadnje mesce zgradila podjetna posestnica stanovanjsko hišo, ki bo nosila številko 15 in je v okras tej ulici.
ČEMU SE MUČITE Z DOLGOTRAJNIM VKUHAVANJEM? Z MARMELIN-om pripravite brez truda v 8 minutah trajno marmelado s prirodnim okusom ob ohranitvi arome in vitaminov lz vseh vrst sadežev. — Navodila v drogeriji KAN C, Ljubljana, židovska ul.
u— Zalivanje drobnih kamnitnih kock v šentjakobskem oKraju. postopek utrjevanja na cestnem omrežju se Je obnesel kakor kaže. zlasti v osrčju našega mesta, tako n. pr. v Wolfovi in Prešernovi ulici, na Marijinem trgu itd. Ker sta tlakovana ves Mestni in Stari trg, kakor tudi Florijanska ulica z drobnimi kamnitimi kockami, je nastala nujna potreba spričo tesnega prostora in strnjenega sistema hiš v tem predelu, kjer je zelo živahen promet, da se
omili in prepreči dosedanje nehigienično dviganje prahu. S temi deli so mestni delavci pričeli z včerajšnjim dnem.
u_ Dvakrat nenadna smrt. V nedeljo
zjutraj je bila obveščena dolenjska policijska stražnica, da je bilo v šupi gostilničarja Usenika najdeno truplo priletnega neznanca. Na mesto je prispela policijska komisija, ki je ugotovila, da je mrtvec 681etni izdelovalec suhe robe Peter Požar, doma iz žimaric pri Sodražici. Požar je prišel že zvečer v Usenikovo gostilno, kjer je s tovarišem popil liter vina. Po tovariševem odhodu je po 22. Požar zlezel po lestvi na šupo in legel v seno. Ponoči se je dvignil in hotel iti na potrebo, pa je v temi izgubil orientacijo in padel zviška skozi odprtino več metrov na tla. Pri padcu mu je počila lobanja in je bil skoraj gotovo pri priči mrtev. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na Žale. Istega dne so v nekem listnjaku v Draveljski ulici našli mrtvega brezposelnega zidarja Antona Groma z Vrhnike. Grom je prišel ponoči v listnjak spat, ponoči pa ga je zadela kap. Pri mrtvem so našli delavsko knjižico in tri dinarje. Truplo so prav tako prepeljali v mrtvašnico na Žale.
u— Tatvine in vlomi. V stanovanje Janka Lipnika na Sv. Petra cesti je vdrl s ponarejenim ključem neznan vlomilec in ukradel 2.500 din. — Na štepanjski cesti 2 je nekdo odpeljal Antoniji Komatarjevi dvokolesni ročni voziček, vreden 800 din. — Iz avtomobila v Beethovnovi ulici je nekdo ukradel Emeriku Zelinki 1.500 din vredno rjavo suknjo. Iz avtomobila v isti ulici je pa najbrže isti tat ukradel Mihaelu Kaj-fežu moški plašč iz balonske svile in novo uro budilko v skupni vrednosti čez 800 din. — S podstrešja v Kotnikovi ulici 19 sta bili ukradeni Neži Kocjančičevi dve postelini odeji svetlordeče barve, vredni 600 din.
GLEDE
HIŠNI GGEE
in najrazličnejših škodljivcev v hiši, skladiščih, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobl. agronom, inž. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana
Kolesa kradejo. Tatvine koles se širijo, saj ga že ni več dneva, da ne bi policija prejela vsaj ene prijave o ukradenem kolesu. Z dvorišča banke »Siavije« je bilo Antonu Porenti ukradeno 1.000 din vredno moško kolo znamke »Šport«. — Izpred iste palače je bilo odpeljano moško kolo znamke »AGE«, last Stavbne družbe vredno 1.800 din. — Trgovcu Francu Khamu je nekdo odpeljal izpred trgovine na Kongresnem trgu 1.000 din vredno, črno pleskano moško kolo neznane znamke. — 700 din vredno kolo znamke »Atlas« je bilo ukradeno z dvorišča splošne bolnišnice Karlu Kruševcu. — Izpred gostilne Pri leru na Gosposvetski cesti je nekdo odpeljal Josipu Llavlču 500 din vredno moško kolo znamke »Coiumbia«.
Preiskava zaradi nesrečnega zastnipljenja
Kako je prišel otrok do stekleničke s strupom
Hotič, 15. julija.
Poročali smo že o nesreči, ki je zadela ševerkarjevo, po domače Klamfarjevo družino v Zgornjem Hotiču pod Vačami. Pol-tretje leto stari sinko Herman je našel stekleničko in se je nekaj časa z njo igral, potem pa jo je v domnevi, da je bonbonček, vtaknil v usta. Trenutek nato se je zrušil deček na tla: v steklenički je bil hud strup za uničevanje lisic, še preden so domači poklicali zdravnika, je bil deček že mrtev.
Sodno-zdravstvcna komisija iz Litije je raztelesila trupelce in vsebino želodca poslala v preiskavo državnemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljani.
Komisija je tudi zaslišala očeta ln ostale Klamfarjeve domače, ki so pojasnili, kako je prišlo do žalostnega dogodka. Klamfar-jevi so imeli usodnega dne opravke na domačem dvorišču. Spravljali so v skedenj seno Okrog staršev je kobacal mali Herman. Na dvorišču v bližini psa, ki je priklenjen na verigi, je našel Herman stekleničko. Nekaj časa jo je vrtel v rokah ne vedoč kaj naj bi pomenila. Naposled je ugledal neobičajno igračko tudi Hermanov oče Jože ševerkar. Iz previdnosti jo je vzel fantičku iz rok in jo je položil vstran, da bi kasneje koga vprašal, kaj ta steklenička pomeni in kako je prišla na njihovo dvorišče. Da je v njej hud strup, se mu ni niti s3njalo.
Medtem je stopil oče v hišo in trenutek zatem je Hermanček obupno zavpil. Mati in oče sta prestrašena pritekla k sinku, ki se je zvijal v silnih bolečinah na dvorišču. V zli slutnji je priskočil oče k Hermanu in zapazil, da je tiščal med zobmi ostanke razbite stekleničke, ki jo je bil še malo prej vzel iz fantičkovih rok. Fantiček je, kakor vse kaže, segel spet po igrači, jo vtaknil v usta in pregviznil. Iz pilule se je razlil strupeni napoj in dečku ni bilo več pomoči.
Eden izmed sosedov je stekel takoj na poštni urad in zaprosil Litijo telefonsko za j zdravnika. Preden pa je prišla zdravniška pomoč, je nesrečni Herman že izdihnil. Vso zadevo je vzelo v roke sodišče. Naj-: brž je bil v steklenički cianin, ki ga polagajo lovci lisicam, pa tudi podivjanim psom, ki se potepajo po lovskih revirjih in preganjajo divjad. Vendar vlagajo pilule s cianinom v kose klobas. Te razme-čejo na mesta, kamor hodijo navadno lisice. Ko začne lisica grizti klobaso, udari z zobmi tudi na pilulo s cianinom. Tenka steklena cevka se takoj prelomi in lisici se razlije v gobec smrtonosni napoj.
Zdaj nastane vprašanje, kako je prišel smrtonosni cianin na Klamfarjevo dvorišče. Morda je kdo hotel ugonobiti Klamfar-jevega psa. Verjetna pa je tudi taka razlaga: ševerkarjevi imajo travnik ob Savi, s katerega so prav tiste dni spravili posušeno seno domov. Znabiti je še od zime ostala za Savo steklena pilula s cianinom, ki jo je kak lovec vrgel kot vabo za lisico! Klobasa je razpadla, cevka pa je ostala v travi in so jo zdaj s senom vred spravili Klamfarjevi nevede s seboj in je ob zme-tavanju sena padla pred Hermana.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Na cesti je nekemu možu spodrsnilo. Padel je. Sočutna gospa je pohitela k njemu, da mu pomaga na noge. »Ali vas na koncu še kaj boli?« je vprašala. »Ne, bolj
v sredi,« je dejal mož.
*
Maks in Olga stopata nemo skozi gozd. Cez dolgo časa je dejal Maks sanjavo: »Molk v gozdu!«
»Da,« je zagodrnjala Olga, »tega ste se doma menda posebej vadili!«
INSERIRAJTE V „JUri«U"!
I
JADRAN, avtobusno podjetje d. d. — Ljubljana
VOZNI RED
AVTOBUSNA PROGA
Ljubljana—Ribnica—Kočevje—Delnice—Sušak
5.50 5.55 6.05 7.40 8.15 8.30 10.— 10.05 11.50
LJUBLJANA	— Slon	19.55
LJUBLJANA	— Union	19.50
LJUBLJANA	— Metropol	19.45
RIBNICA		18.10
KOČEVJE		17.40
		17.25
DELNICE		15.45
		15.40
SUŠAK		14—
Iz Maribora
a— 20Ietnico mature državnega moškega učiteljišča v Mariboru bodo praznovali v soboto 3. avgusta. SestaneK ob 18. v Re-harjevi sobi Nabavlja Ine zadruge državnih nameščencev v Mariboru, Rotovški trg. Dopisi in eventualne predloge na naslov: Franjo Humar Maribor, Jerovškova 15.
a— V zvezi z razširitvijo pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike in pomočnice se je te dni avtomatično prenehalo plačevanje prispevkov za starostno zavarovanje pri OUZD. Mnogi prizadeti bodo morda dobili kljub temu plačilni nalog OUZD. V tem primeru se naj plačilni nalog vrne s pripombo, da je prizadeti zavarovanec pokojninsko zavarovan pri Pokojninskem zavodu.
a— Rofovške novice, v sredo 17. t. m. ob 18. bo v mestni posvetovalnici VT. seja mestnega sveta mariborske mestne občine. Na dnevnem redu bo le volitev volilca za volitve v Kmetijsko zbornico.
a— Vročina prihaja, v smislu napovedi tezenske meteorološke postaje se nam obeta toplejše vreme in se bo temperatura precej dvignila. Včerajšnja maksimalna temperatura je znašala 25.2, minimalna pa 11.6.
a— Upepeljena domačija. V Doklecu je
nastal v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Predikake požar, ki se je zaradi močnega vetra razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Oba objekta sta zgorela do tal. Rešili so le najnujnejše predmete, škoda je le delno poravnana z zavarovalnino.
a— Napad. Na občinski cesti pri Tur-ščaku je neznanec napadel posestnikovega sina Jakoba Zebca iz Hrastovca, ki je vozil seno proti domu. Neznanec je navalil na Zebca in mu s kolom prizadejal tako hude poškodbe na glavi, da se je moral Zebec zateči v bolnišnico. Za napadalcem poizvedujejo orožniki.
a— Drag objem. V neki gostilni v Ve-tr:r'ski ulici se je 561etni posestnik Franc iz okolice Maribora spoznal z neko ljubeznivo deklico, s katero je popival do pcr.ne u^e. Nenadno pa je aeKiica izginila. Razočarani posestnik je ugotovil, da je z njo vred docila noge tudi njegova listnica, ki jo je deklica nad objemom potegnila iz žepa. V listnici je bilo nad 1000 din gotovine. Za deklico, ki je pobegnila, poizvedujejo.
a— Usodna avtomobilska nesreč^ ki se
je pripetila pri Slovenski Bistrici in o kateri srno že poročali v včerajšnji številki, ,je globoko odjeknila v vsem obmejnem ozoo.ilju. Zdravstveno stanje zelo poškodovanega polkovnika g. BožoviCa je resno. Izgubil je levo oko, razen tega ima razbit nos in zlomljeno levo nogo. Polkovnikova soproga Olga Božovičeva in sinovi Aleksander, Miroslav in Borislav so dobili k sreči le manjše poškodbe in so potem, ko so jim zdravniki v mariborski bolnišnici nudili pomoč, ostali v domači oskrbi. Zem-ske ostanke tragično preminile tete polkovnika g. Bcžoviča ge. Ljubice Davidovičeve bofo prepeljali v Valievo. Na kraj tragične avtomobilske nesreče, ki se je pripetila en kilometer pred Slovensko Bistrico, se je napotila sodna komisija, ki Je ugotovila dejanski stan in ki bo dognala podrobne okolnosti, ki so bile vzrok nesreče.
I Avgusta Tačka v Gosposki ulici in odnesli ' 50 din gotovine ter poskusili vlomiti v trafiko Ane Hasove pri mostu Čez Voglajno v Klavniški ulici, v Kropičevo špecerijsko trgovino v Razlagovi ulici ln delavnico čevljarskega mojstra Antona Zontiča v Gosposki ulici. V noči od sobote na nedeljo pa so vlomilci obiskali gostilno Ivana Sve-tela na Mariborski cesti v GaPerJu in odnesli blaga in gotovine v vrednosti 1.150 din. V isti noči so poskusili vlomiti tudi v trgovino Ivana Golmajerja na Manborski cesti
Ogl. reK. DOd s. B. 1318 Od 15. XII. 1338
v Gaberju, in v gostilno Josipa Le biča na Sp. Hudinji. Policija je ukrenila potrebno, da čimprej izsledi drzne vlomilce.
Gos
iT S t
Gospodarske skrbi Amerike
iz CeSja
Sedanja vojna tudi Ameriki ni prinesla one konjunkture, kakor v prejšnji svetovni vojni. Nemčija je zasedla vso zapadno evropsko obalo od Norveške doli do Španije in je v zvezi z angleško blokado onemogočena tudi ameriška trgovina z nevtralnimi evropskimi državami. Kot uvoznice ameriškega blaga so izpadle vse skandinavske države, Nizozemska in Belgija, v zadnjem času pa tudi Italija in Francija ter vse vzhodno evropske države. V Ameriki pa se kupičijo zaloge surovin, ki jih ni mogoče prodati. Struktura zunanje trgovine Zedinjenih držav se je sicer v zadnjih letih zelo spremenila in je delež Evrope v ameriškem izvozu padel od 80% ob koncu prejšnjega stoletja na 40%, brez Anglije pa na 30%. toda navzlic temu zelo občutijo Zedinjene države izpadek skoro večine kontinentalno-evropskih tržišč.
V Braziliji bodo uničili 7 milijonov vreč kave
Enake težkoče imajo države v Južni Ameriki, zlasti še zaradi tega, ker imajo prav tako, kakor Severna Amerika presežke v pšenici, koruzi, mesu, mineralnem olju in bombažu. Brazilija pa še posebej občuti izpadek evropskih tržišč pri izvozu kave. Brazilska vlada se je morala te dni odločiti, da žrtvuje 25% novega pridelka in bo po vseh znakih sodeč vzela iz trga in uničila okrog 7 milijonov vreč kave.
6 milijonov ton koruze nameravajo pokuriti v Argentini
Tudi Argentina hudo občuti posledice zastoja izvoza v Evropo. Argentinska vlada je bila primorana zaradi nazadujočih cen žitu določiti minimalne cene. Zlasti se je ustavil argentinski izvoz koruze in mesa. Glede na obilno letino koruze razpravljajo v Argentini j i o načrtu, da bi se del letošnjega pridelka koruze uničil, drugi del pa porabil za produkcijo alkohola. Predlog gre za tem, da bi Argentina 6 milijonov ton koruze pokurila. Strokovnjaki so izračunali, da bi s tem Argentinija prište-dila pri uvozu premoga, kajti 6 milijonov ton koruze ima enako kurilno vrednost kakor 3 milijone ton premoga. Zaradi razširjenja vojne v Sredozemsko morje se je ustavil tudi ves pomorski promet med Ar-
! gentino in južno Evropo razen Španije. ; Cene argentinskim izvoznim proizvodom , so se od začetka vojne dvignile le za 14%, medtem ko se je uvozno blago podražilo za 46%.
Srebro namesto kositra
Čeprav se splošno sodi, da imajo Zedinjene države na razpolago vse potrebne surovine, je vendar nekaj surovin, ki jih morajo tudi Zedinjene države nujno uvažati iz inozemstva. Med temi surovinami sta zlasti važna kositer in mangan. Zedinjene države nimajo kositra in ga morajo uvažati predvsem iz Nizozemske Indije. V zadnjem času razmišljajo o tem, kako bi si zasigurale potrebne količine te važne kovine. Predsednik neke velike ameriške kovinske družbe B. P. Gill iz Pittsburga, je nedavno rapravljal o tem vprašanju, in je izrazil bojazen, da bi pri uvozu kositra iz Nizozemske Indije nastopile težave.
Največ kositra potrebujejo Zedinjene države za izdelovanje bele pločevine, ki se uporablja pri konzervah. Ce bi nastopile težkoče pri oskrbi s kositrom, smatra J. P. Gill, da bi se konzerve lahko izdelovale iz posrebrene pločevine. V tem primeru bi se stroški za eno običajno konzervno dozo povečali le za nekaj centov. Srebro bi se lahko uporabljalo namesto kositra za lotanje konzervnih doz. S tem bi se doseglo, da bi se zmanjšala odvisnost Zedinjenih držav od svetovnega trga kositra, na katerem so Zedinjene države doslej odkupile okrog 30% razpoložljivega kositra. Na ■ drugi strani pa bi se na ta način lahko porabile ogromne količine srebra, ki jih je moral v zadnjih letih odkupiti ameriški za-kladni urad. j Podobne so skrbi Zedinjenih držav gle-i de oskrbe z manganom, ki je najvažnejša dodatna kovina pri izdelovanju železa in ; jekla. Zedinjene države morajo na leto j uvoziti okrog pol milijona ton mangana. • Doslej je največ mangana dobavila Zedi- I njenim državam Rusija, na katero odpade polovica svetovne produkcije mangana (to : je 3 milijone ton). Največji del druge po-! iovice svetovne produkcije pa odpade na 1 angleške dominione, zlasti na Indijo, Južno Afriko in Britsko zapadno Afriko.
i
e— Triumf »Trboveljskega slavčka« v Celju. Sloviti mladinski zbor »Trboveljski slavčck« je priredil pod vodstvom svojega ustanovitelja in pevovodje g. Avgusta šu-ligoja v nedeljo dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra v Celju Koncert za vojaštvo celjske garnizije. Koncerta so se poleg vojaštva udeležili tudi oficirski zbor, zastopniki oblastev, uradov, šol, korpora-cij in društev ter nad 1.000 poslušalcev iz Celja in okolice in drugih krajev. Najprej je zbor zapel državno himno. Nato je krenil zbor k spomeniku na Koroškem padlim junakom 39. pp. Po globoko občutenem nagovoru Danice Gračnerjeve je deček v imenu mladih pevcev in pevk položil pred spomenik krasen šopek z državno trobojnico, mladinski zbor pa ,je zapel koroško narodno »Gor čez izaro«. Po tej ganljivi spominski svečanosti se je pričel pravi spored koncerta. Vojaška gociba 39. pp. je pod vodstvom kapelnika g. Pera Fabijanoviča precizno in učinkovito zaigrala Urbanovo balkansko uverturo »Jursum ln Fatima«. Nato je »Trboveljski slavček« zapel Adamičevo »Pesem rudarskih otrok«, Lajovče-ve »Vesele kolednike«, Mokranjčevo »Na ranilu«, Hristova »Goro zeleno«, Mirkovo »Jutranji zvon« in Tomčevo »Kolo«. Izvajanje je bilo izredno eksaktno in polno fi-nes. Zbor je v polni meri .pokazal svojo discipliniranost, izenačenost, prožnost in visoko stopnjo pevske kulture. Prav posebno sta ugajali »Gora zelena«, ki jo je bolgarski skladatelj Hristov poklonil »Trboveljskemu slavčku« ob njegovi desetletnici in ki je bila v Celju prvikrat izvajana, in Mo-kranjčeva »Na ranilu«. V oben pesmih se je kot solistka z izredno lepim glasom uveljavila Rezika Koritnikova. Močno sta učinkovala tudi Mirkov »Jutranji zvon« in Tomčevo »Kolo«. Vojaška godba je zaigrala Muhičev potpuri »Od Triglava do Balkana«. Mladinski zbor je nato zapel več slovenskih narodnih pesmi ln šinov hana-ški ples »Sateček«, nato pa ob spremlje-vanju vojaške godbe šinov češki ple3 »Babka« in slovaški ples »Vrtena« ter žel navdušeno odobravanje. Ob zaključku je zbor zapel Aljaževo »Triglav moj dom« in ob spremljevanju vojaške godbe himno »Hej Slovani«. Mladi pevci in pevke ter njihov vodja so bili deležni iskrenih ovacij. Ogromna množica, ki je prisostvovala tej edinstveni umetniški prireditvi in patriotič-ni manifestaciji, bo ohranila ta dan gotovo v na.ilepšem spominu. — R. P.
e— Instalacija električne ure na stolpu Marijine cerKve je bila v soboto končana in zvečer so že zažarele. vse štiri številčnice v električni luči. Točna električna ura, ki je tudi ponoči vidna daleč okrog, je bila na tem stolpu že davno potrebna.
e— Dve hudi prometni nesreči. V petek je padel 451etni posestnik in vojni invalid Jože Romih iz Bistrice pri Pilštanju na cesti z voza. Priletel je tako nesrečno na tla, da si je prebil lobanjo. Ko se je pelial 311etni dninar Franc Gaberc lz Prožinske vasi pri štorah v nedeljo okrog 17. od Sv. Štefana pri Šmarju s kolesom domov, so se med vožnjo zlomile vilice na kolesu. Gaberc je padel s kolesa ter se močno poškodoval po glavi, obrazu in desni roki. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico.
c— Vol ga je pobodel. V Breznu pri Hu-mu ob Sotli je v soboto vol pobodel 601etne-ga dninarja Milana Oberskega in mu prizadejal nevarno poškodbo na hrbtu. Ober-ski se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Vlomi v me^tu in okolici. V nedeljo smo poročali, da so neznanci v noči od petka na soboto vlomili v frizerski salon
Postopek pri kontroliranja cen
Od referata za kontrolo cen pri kralj, banski upravi smo prejeii naslednje obvestilo:
Da bi se postopek pri kontroliranju cen čim bolj i-oencstavil in pospešil, zlasti pa, da bi se potreba po pregledovanju poslovnih knjig kontroliranih obratov čim bolj omejila, se bodo uporabljale v bodoče za zbiranje mfcrmacij in vlaganje prošenj za odobritev cen posebne tiskovine.
Te dni bo razposlal referat na vse obrate, za katere velja uredba o kontroli cen v izpolnitev tiskovino: Informacije o cenah., kalkulaciji in režij i. Tiskovini bodo priložena navodila, kako se naj izpolni. Podatki, ki jih želi referat s to informacijo zbrati, bodo služili referatu v sledeče svihe.
a)	Za sestavo katastra obratov, ki spadajo pod kontrolo cen in seznama predmetov, ki spadajo ped kontrolo cen, s katerimi je obrat v predvojnem času posloval (pred .-.eptembrom 1939). Referat ima sicer uradne sezntme teh obratov. Možno pa je, da je uvrščen v sezname kak obrat, ki tja ne spada, izpuščen pa kak drug obrat, ki bi moral biti vnesen. Ako je dobil kak obrat tiskovino, ki ne posluje z nobenim v navodilih označenim predmetom odn. na označen način, naj navede to v spremnem pismu, tiskovino pa naj vrne referatu neizpolnjeno.
b)	Zaradi pregleda o stanju in gibanju cen, ki so pod kontrolo. Ako bo iz poročila razvidno, da so bile povišane v kakem obratu po 15 lebruarju cene, ki so pod kontrolo, se bode poslale tem obratom tiskovine za prošnje za odobritev teh zvišanj.
c)	Zaradi informacije referata o kosmatem donosu in o režiji kontroliranega obrata v zadnjem predvojnem letu 1938, odnosno v mescih pred septembrom 1939.
Ti podatki bodo važen pripomoček za postopen pri odobravanju cen. Lahko se bodo jemali v poštev le tedaj, če niso očitno netočni in neverjetni in če niso povsem v nasprotju z drugimi pripomočki, ki jih ima referat za svoje poslovanje na razpolago in z instrukcijami, ki jih ima od urada za kontrolo cen.
Da se doseže ta namen, zlasti pa, da bi postalo nepotrebno preizkušanje teh podatkov na mestu samem, kar je v interesu nemotenega poslovanja referata za kontrolo cen in kontroliranih obratov, je potrebno, da se razposlani obrazci vrnejo hitro in vestno izpolnjeni.
Faksiranje tekočih računov
Glede na vprašanje, kako je treba izvajati predpise tarifne številke 37. taksne tarife glede na spremembe po uredbi od 22. decembra 1939, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal naslednje pooblastilo, kateri računi oseb (pravnih in fizičnih), ki so zavezane voditi poslovne knjige, se imajo smatrati kot odprti ali tekoči računi.
S spremembo tarifne številke 37. taksne tarife v smislu § 15. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah od 22. decembra 1039 je obveznost taksiranja odprtih ali tekočih računov, ki je prej veljala samo za delniške družbe, sedaj razširjena tudi na odprte in tekoče račune pri družbah z omejeno zavezo in pri vseh podjetjih, ki morajo voditi poslovne knjige v smislu člena 53 a zakona o neposrednih davkih. Istočasno je bila z uredbo od 22. decembra 1939 povišana tudi sama taksa
od 20 na 30 din za vsak odprti ali tekoči
račun.
Glede samega pojma tekočega računa nI nobene spremembe. Pojem odprtega ali tekočega računa ostane v glavnem isti, kakor doslej in se poslovanje po tekočem računu ne smatra samo kot neka vrsta bančnega poslovanja denarnih zavodov. Z razpisom davčnega oddelka od 19. aprila 1930 je pedrobno pojasnjeno, kaj se ima smatrati pod pojmom odprtega ali tekočega računa v smislu člena 58., točka 1. taksnega in pristojbinskega pravilnika tako v bančnem poslovanju, kakor tudi pri trgovskih poslovnih zvezah v trgovsko-kreditnih poslovnih odnošajih.
V tem razpisu je posebno poudarjeno. 1. da se taksa plača samo na tekoče račune in ne tudi na ostale račune (konte), ki se vodijo po knjigah; 2. da Je najenostavnejša značilnost odprtega ali tekočega računa v tem, da je račun stalen, ker je tekoči in ker izvira iz stalne poslovne zveze, tako da se ne odpira nov račun za vsako trgovsko transakcijo. Iz tega sledi, da mora imeti vsak odprti ali tekoči račun tendenco stalnega ali tekočega odno-šaja, ne začasnega odnošaja. Pri sistemu prodaje blaga na odplačilo se smatra kot tekoči račun samo tak račun, ki ima stalnost, pa naj se poslovanje giblje v mejah v naprej točno določenega kredita, ali pa da se kredit molče odobrava. Pri določitvi stalnosti tekočega računa ni važno, če gre samo za en posel ali za več poslov. Važno je to, da se posli, ki se beležijo na tekočem računi, razvijejo brez točno določenega načrta, odnosno. da obstoji za vršitev poslov, ki se knjižijo na tekočem računu, določena svoboda.
Glede na določbe zadnjega odstavka § 15. uredbe od 22. decembra 1939. in v zvezi s členom 58., točka 9. taksnega in pristojbinskega pravilnika plačajo novi taksni zavezanci prvikrat to takso v času od 1. do 15. t. m. in sicer za prvo polletje 1940. Zavezanci morajo do 15. t. m. predložiti davčnemu oblastvu ali finančni upravi seznam cdprtih ali tekočih računov v minulem polletju ter takso prilepiti na seznam.
osnuje pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo, referat za kontrolo cen. ki je začel poslovati 15. julija 1940. V delok oe referata za kontrolo cen soadaio oosli oo uredbi o kontroli cen in po pravilniku o kontrolorjih cen ter po uredbah o štednii z živili. Razsojanje v 2. stopnji v kazenskih stvareh po navedenih uredbah vrši še nadalje odsek za trgovino, obrt in industrijo.
— Povečanje zemljarine v Vojvodini. Z
davčno novelo, ki je bila izdana 23. dc-cembra lanskega leta, so, kakor znano, oproščeni zemljarine mali kmetovalci s katastrskim čistim donosom do 1000 din. Obenem pa je bil s to davčno novelo povišan dopolnilni davek k zemljarini pri katastrskem čistem donosu preko 20.000 din. Kakšen je finančni efekt te spremembe zakona v Vojvodini kaže primer nove odmere zemljarine pri davčni upravi v Subotici. čeprav so kot davčni zavezanci zemljarine odpadli vsi mali kmetovalci s katastrskim čistim donosom do 1000 din, se je celotni predpis zemljarine zaradi znatnega števila velikih posestev na področju te davčne uprave občutno povečal, in sicer od dosedanjih 7.95 milijona din na 12.62 milijona din.
= Zaplembe žita v Madžnr*ki. Madžarska vlada ie zaradi nemotene oskrbe z živili izdala uredbo, s katero so zasežene vse zaloge pšenice in koruze. Zaloge pšenice v količini preko 5 metrskih stoto v ln koruze preko 10 metrskih rtotov se morajo prijaviti in ostanejo p->d zapo^. ali pa se moraio ponuditi na odkup državi preko vnovčevalne družbe Futura. Da se poljska dela nemoteno izvrčiio in d se spravi letina ie vlada izdala tudi odredbo, ki v ta namen predpisuje delovno obveznost. Po tej uredbi sme upravno o^astvo vsako primerno osebo prisiliti k delu za spravljanie pridelka.
= Anglo-praška banka .ie ponovno spremenila ime. Po vojni ie bila zaradi prevzema čeških podružnic Anglo-avstrijske banke ustanovljena Anglo-češkoslovaška banka, ki se ie leta 1930 fuzionirala s Praško kreditno banko in si je nadela ime Anglo-češkcslcvaška in praško kreditna banka. Lani v maiu ie banka spremenila naziv firme v Anglo-praška kreditna banka. sedal pa le znova spremenila ime v Praška kreditna banka.
= Gradnfa carinskega oddelka na Liu-belju. Banska uprava ie razcisala licitacijo za gradnjo ocsloojp carinskega oddelka na Ljubelju (proračun znaša 517.000 din).
= Poravnalno postopanje je uvedino o imovini Mateja Mišiča. posestnika in mizarskega mojstra v Novi vasi Pri Rakeku (poravnalni upravnik Viktor Poznik. notar v Ložu: poravnalni narok pri okrajnem sedišču v Ložu 7. avgusta ob 9. prijavni rok do 30. julija).
Borze
15. julija
Na jugoslovenskih borzah notiraio jugoslovenski klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogra-
du trgovali oo 35.50. bolgarski klirinški čeki Da so se nudili po 91. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo od tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 428
—	432 (v Beogradu ie bil promet po 435. pozneje oa se ie nudil denar oo 437). Zaključki so bili zabeleženi v delnicah Trboveljske do 310 in v delnicah Sečerane Osijek do 250.
DEVIZE
LJubljana. Oficiclni tečaji: London 163.68
—	166.88. Ne\v York 4425 — 4485. Curih 1004.94 — 1014.94. Tečaji na svobodnem trgu: London 202.45 — 205.65. New York 5480 — 5520. Curih 1241.85 — 1251.35.
Curih. Beograd 10. London 16.34 (bankovci 11). Pariz (bankovci) 6.50. New York 441 (bankovci 452). Milan 22.30. Madrid 40. Berlin 176.375 (registr. marka 49.50). Stockholm 105.12.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 428 — 432. 4°/o agrarne 50 — 50 53. 4n/o severne agrarne 50 den.. 6% begk'ške 76 den.. 6"/» dalm. agrarne 70 den.. 6% ; umske 69 den.. 7ft/o invest. 95 den.. 7a'o Blair 91 den., 8% Blair 96.50 den.: delnice: PAB 190 den.. Trboveliska 295 — 300 (310). Se-čerana Os jek 245 — 250 (250). Is:s 32 den.
Beograd. Vojna škoda 437 — 439 (435). 4°/o agrarne 51 den.. 4/o severne agrarne 51 den.. 6% beglušks 73 — 79. 6'/« dalm. agrarne 72.25 — 72.75 (72.50). 6n'n šun«ke 70.25 — 71.50. 7°/i> invcs\. 97 dri.. 7% Blair 92.50 den.. 8% Blair 96 50 den.. PAB 195 den. (196). Narcdna banka 8050 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO
Chicago. 15. iuliia. Začetni tečaj1: pšenica: za sept. 73.75, za dec. 75; koruza: za julij 61. za sept. 57.75. za dec 54.
+ Novos^dska blagovna oorza O t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenic8: baška, baranjska in banaška 78 kg, 20-n, 242; srem^ka in slavonska 78 kg, 2"/o, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem cdkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška ln banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski ln slavonski 238
—	240. Koruza; bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Mok&: baška in banatska »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50
—	332.50; »6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50
—	282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440.
ŽIVINA
+ Mariborski svinjski sejem 12. julija. Prignanih je bilo 181 svinj, prodanih pa 133. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 100 do 130 din, 7 do 9 tednov stari po 140 do 170. 3 do 4 mesce stari po 175 do 290. 5 do 7 mescev stari 350 do 470, 8 do 10 mescev stari 485 cio 620, 1 leto ctarl 750 do 920 din. Svinje so se prodajale po 9 do 10.50 din za kg žive teže in po 12 do 15 din za kg mrtve teže.
Zadeve črnega revirja
Sklepi in pobude občinskega odbora v Trbovljah
Gospodarske vesti
— Kontingenti v sporazumu z Grčijo. Kakor smo poročali, so trgovinska pogaja-' nja z Grčijo v glavnem zaključena. Po i informacijah iz Beograda, so dosedanji kon-! tingenti povečani in so določeni tudi novi i kontingenti. Grčija nam bo v prihodnjih j šestih mesecih dobavila 1000 ton kolofoni-je. Uvoz bombaža se bo gibal v mejah prejšnjega povprečnega uvoza. Mi bomo Grčiji dobavili predvsen drobnico, in sicer v prihodnjih 6 mesecih 150.000 glav. Glede plačilnega prometa je določeno, da bo obnovljen klirinški plačilni promet.
=: Nova zadružna zveza v Beogradu.
V soboto je bila v Beogradu ustanovna skupščina Glavne zveze zemljoradniških produkcijskih zadrug. Med ustanovitelji te zveze so zadružniki iz vrst zemljorad-niške stranke. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval odposlanec kmetijskega ministra inž. Popovič, ki je zastopal tudi kmetijskega ministra dr. Cubriloviča. Za predsednika nove zveze je bil izvoljen Mita Stanisavljevič iz Požarevca. V novo zvezo se je doslej prijavilo 50 zadrug.
= Osnovanje referata za kontrolo cen pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Pomočnik bana e. dr. Stanko Majcen ie na predlog načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo in na osnovi § 1.. 2 in 20. zakona o banski upravi odredil, da se
Trbovlje, 15 julija.
Na svoji zadnji seji je trboveljski občinski odbor razpravljal o raznih aktualnih upravnih, gospodarsko-socialnih vprašanjih. ki se tičejo naše občine. Od 36 odbornikov je bilo navzočnih s predsednikom občine 23. Kakor ie poročal predsednik g. Klenovšek. ie Trboveliska premo£rokoona družba poslala banski upravi Dredstavko. da se v novem proračunu določene občinske doklade znižajo od 110 na 80"/o. Občinska uprava pa je obrazložila svoie stališče glede proračuna v posebnem poročilu sreskemu načelstvu. s tem da se upoštevajo stvarne potrebe občine tei- se predstavka TPD zavrne. — Občina Trbov-lie ie poslala na letovanje prvo skupino otrok za poskusno evakuacijo, in sicer v Jurklošter. K stroškom so prispevali ban-ska uprava. Higienski zavod in Unija za zaščito otrok. Glavne stroške nosi občina ter bodo znašali okrog 40.000 din. Zaradi potrebe drv za kurjavo bo občina rričela s sečnjo v Močivnikarjevi planini. Občinski referent za vojaške zadeve g. Franc Grosar bo odšel v doglednem času v pokoj ter ie kot niesov bodoči namestnik sprejet v službo kot začasni občinski dnev-ničar Franc Zabovn k. ki je vršil doslej posle pri vojaškem okrožju v Celju. Blagajniško ooročilo izkazuje za ooslovanie v mescu juniju din 7.292.890.24 doh-dk-v. din 5.101.209.29 izdatkov s saldom 2.191.680.95 din.kisekrie z din 1.568.200.70 v gotovini. din 99.638.54 v čekovni naložbi, din 500.673.96 vvrednostnih naniriih in din 23.167.75 v začasnih izdatkih.
V kratkem razdobju ie občina podelila tridesetim potrebnim občanom ubožne podpore v iznosu več tisoč dinarjev, šestim občanom redno mesečno podporo, skupno 1400 din. ter novi šal a 16 rednih m°sečnih podpor za 300/o. upoštevajoč pri tem današnje draginiske razmere. S tem nadaljuje občina svoje znane socialne smernice za lajšanje bede v Trbovljah, ki ie kljub industrijski konjunkturi Pri nas še vedno občutna. Na oredlng se je odobril prispevek k nagradi zapisnikarja odbora za podelievanie podpor siromašnim družinam vojaških vpckliciv s 1. junijem ter so bila odobrena razna izplačila za tekoče upravne in eosnodarfke Dotrebe. notni ne. popravila, izplačila za potrebe občinske bolnišnice, oodnore za razni brezposelne (din 6.701.50). zdravja (din 10.910.14). preureditev ambulante (din 2010.2?). poplavila v bolnišnici (din 5368.10) izplačila podpor svojcem vojaških vpoklicancev (din 26.627). ubožne pogrebe (okrog 10.000 din), za veterinarski sklad, (nakup bika — 3.500 din). Vsi izdatki so bili soglasno sprejeti. Na seii ie bil sprejet tudi pravilnik o ustanovitvi, uporablianiu in upravljanju sklada za obrambo pred letalskimi napadi, ki predvideva za kritje izdatkov določeni prispevek občine iz vsakoletnega občinskega proračuna, prispevke države in banovine, prostovoljne prispevke, darila in druge dohodke, ki lih določi cbčin-ski odbor v označene namene. Ako bi se
sklad ukinil, pripada vsa preostala imovina občini. Glede volitev svetnika kmetijske zbornice in njegovega namestnika so bili izbrani za volilce posestniki Ahac Rudolf. Cešnovar Vinko. Anton Lorber in Martin Zadobovšek. Rubež in eventualna dražba iz finančnih obveznosti se bo odslej vršila vedno le v prisotnosti od občine določenega cenilca ter je bil za občinskega cenilca odrejen član občinske uprave g. Ivan Berger.
V članstvo trboveljske občine je bil sprejet Kožar Franc, jamomerec. in njrgo-J va žena Aldce. V dosedanjem občinskem ! članstvu ostane še dalje Ignac Završnik. žena Evstahija in sin Ignac iz Vižmarii nad Ljubljano. Ivan Bellenzier. tehnčni delovodja tvrdke Dukič. je prejel zagotovilo sprejema v članstvo občine. Ani Lindič pa ie bil odklonjen sprejem v članotvo občine: ker ne izpolnjuje zakonitih pogojev, i Glede nodper svojcem vojaških vpoklican-cev daje občina vsem siromašnim družinam vojaških obveznikov podporo poleg državne podpore v enaki višini kot država sama. ne ozira ie se. kam ie vojaški vpcklicanec pristojen, ter ie v ta namen izdala že visoke denarne vsote.
Nevihta za nevihto
Škof ja LoKa, 15. julija Pravega poletja letos ni. Doživljamo nevihto za nevihto. Pri vsem tem je prav malo stalne toplote, kvečjem se včasih prikrade sopara, ki ustvari neznosno vzdušje. Huda nevihta je spet divjala po Škofjeloškem okraju v noči na soboto. Dan je bil kolikor i toliko lep, zato pa se je razbesnelo neurje j tem huje v prvih popolnočnlh urah. Med silovitim grmenjem iA treskanjem se je vlila ploha. Nebo se dolgo m pomirilo in je trajala nevihta kar lep čas. Ljudje so se budili iz spanja. Narasle so vode, ki so vlačile zemljo s seboj. Pač pa je bilo sobotno jutro izredno lepo. Neoo je bilo izredno čisto, ozračje sveže. Pogled na loško okolico je bil diven. Občutno je padla temperatura in se skoraj pomaknila na mraz. Gorenjski gorski vršaci so se pokazali pobeljeni. Stol, Begunjščica in Zelenica so bili globoko doli prekriti s snegom.
Kobilice in povodnji
na Kitajskem
Peking, 15. julija. AA. (DNB). V posameznih delih Kitaiske so se v zadnjem času pripetile razne nezgide. V pekinški pokrajini so ogromni roii kobilic naredili veliko škodo na Dosevkih. V tiencinskem področju ie strahovito deževje r ogromne poplave. Boje se. da bedo letošnje povodni i dosegle tak razmah kakor pred nekai leti.
Postani in ostane član Vodnikove družbel
Strelec j*cd dežnikom
Slika pristno angleškega izvora: vojak-kolesar strelja z dežnikom nad glavo
Vlaknu iz hmelja in smrekovih Igel
Proizvodi so trdni in trpežni — Italijanski patent
v Lodžu
V Monakovu so začele razne predilnice z dobrim uspehom predelovati hmelj za tekstilne namene. Proizvodi iz te sirovine so trdni in trpežni, kajti hmelj vsebuje zelo odporno vlakno, ki daje dragoceno sirovi-no tudi za druge industrije. Izkazalo se je, da prenese hmelj tako mraz, kakor vlago, daljše vskladiščenje rastlin pa olajšuje pridobivanje vlakna. Predelovalna industrija sprejema na podlagi svojih ugotovitev le takšne rastline v predelavo, ki so jim stranske veje odrezane.
Neki inženir v Lodžu si je pridobil italijanski patent za pridobivanje tekstilnih
vlaken iz smrekovih igel. Igle obdelajo naj-prvo z destilacijo z vodno paro, da dobe na ta način eterično olje, ki ga uporabljajo za druge namene. Preostali material ogrejejo nato na 50 do 70 stopinj in pomešajo s sladno diastazo ob dodatku kisline, da se odstranijo pektinske in škrobne sestavine, ki se na ta način spreminjajo v sladkor in postanejo topne. Potem razglo-bijo material biološko z drožmi, da sprostijo vlakno, ki ga končno očistijo smole in zbledijo. Na isti način se lahko dobe vlakna tudi iz kopriv, trave, osata itd., pri čemer pa odpade destilacija z vodno paro, ker v tem materialu ni eteričnih olj.
morju
Dopisnik rimskega lista podaja vtise iz poteka spopada
Posebni poročevalec rimskega »Messag-gera« poroča podrobnosti o italijansko-an-gleškem spopadu v Jonskem morju. Poročilo se glasi:
Tri ladje razreda »Barham« po 31.000 ton in več drugih oklcpnic je bilo v borbi proti italijanskim bojnim ladjam »Giulio Cesare« in »Cavour«. Italijanske ladje so bile oborožene s 320 mm topovi, angleške pa s 381 mm topovi. Angleške ladje so bile torej v premoči.
Ko se je bitka začela, so bile skupine ladij oddaljene 26 kilometrov druga od druge. S prostim očesom se niso videle, s ku-kalom pa so se veliki topovi izvrstno raz-
Č2 ie me veš, zdaj izveis
da so na švedskem zaradi pomanjkanja bencina izvedli velike omejitve v avtomobilskem prometu, ki mora preko nedelj in praznikov popolnoma počivati:
da so v Ameriki začeli izdelovati lovska letala, ki letijo z brzino 1020 km na uro;
da bo letošnja žitna letina na jugovzhodu slabša od lanske, v baltskih deželah tudi slabša kakor lani, v Rusiji pa bodo imeli dobro letino. Izredno dobro žitno letino pričakujejo v Kanadi;
da se vojaški kruh »komis« prvič imenuje v neki listini, ki je bila izdana v Strasbourgu 1. 1552.;
da je prispel Oton Habsburški sredi minulega tedna z letalom v New York .Novinarjem je izjavil, da je jedva ušel Nemcem v Bruslju in pozneje zopet v Parizu;
da je rumunska vlada znižala proračun za naslednje proračunsko l§to za deset odstotkov.
da bodo na Rumunskem odstranili Žide iz vseh državnih uradov;
da je italijansko finančno ministrstvo odredilo mešanje sladkorja s saharinom;
da je organ francoskega poslaništva v Turčiji »Istambul« nehal izhajati;
da je bolgarski min. predsednik Filov imenovan za člana Italijanske akademije;
da je okoli sto tisoč prebivalcev Kaira zapustilo egiptsko prestolnico;
da je general Mittelhauser, bivši poveljnik francoske vojske v Siriji, prestopil na angleško stran.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ločili. Opazovati je bilo mogoče tudi artilerijski ogenj. Slednjič so nastopile italijanske bojne ladje. Bilo je ob 15.47.
Bitka je trajala samo 17 minut. Ladje so se bolj in bolj približevale. Nenadoma smo videli, kako je bila angleška oklopna križarka zadeta. Vlegla se je postrani in je ustavila ogenj. Kdor hoče dobiti pravi vtis o tej bitki, mora vedeti, da so ladje križa-rile sem in tja, da so se na ta način ognile torpedov. Križarka, na kateri se je nahajal dopisnik rimskega lista, je neprestano streljala. Gromovite salve so stresale ladjo. Slišati je bilo močne detonacije, ko so krogle zapuščale topovska žrela, če je katera ladja za trenutek utihnila, pa je bilo slišati grmenje topov z drugih ladij. Polagoma se je zdelo, da se začenjajo Angleži pripravljati na umik. Izgubili so bitko in šele zdaj so završala v zraku angleška letala. Ura je bila 16 in 20 minut...
General Pricolo
v italijanskih vojnih poročilih se večkrat omenja general Pricolo, šef glavnega generalnega štaba italijanske avijacije. Pricolo je še mlad mož. Rodil se je v Po-tenzi 1. 1891, vojaško šolo je pohajal v Tu-rinu, kjer je 1. 1911. dosegel čin podporočnika. Sodeloval je v Libiji, v svetovni vojni je dosegel čin kapetana, po premirju pa se je posvetil letalstvu, kjer je hitro napredoval. Nekaj časa je bil pri glavnem poveljstvu letalskih sil, potem je postal vodja letalske akademije. L. 1934. je dosegel čin divizijskega generala. Lani je poveljeval zračni eskadri, ki je operirala v Albaniji.
Pogled na carinarnico v Hendayu ob fran-cosko-španski meji. Ko so Nemci prispeli tja, so razobesili svojo zastavo
Slovo maršala Balba od Tripolisa
s strojnicami v egiptsikl
Potniški promet v stratosferi
V normalnih časih bi zbudila veliko pozornost vest iz New Yorka, ki pravi, da so Američani med tem mestom in Los Ange-lesom odprli potniški zračni promet skozi stratosfero. Letalo opravi okrog 4000 km dolgo progo med obema mestoma v 11 urah 45 minutah. Vmesna postaja je samo v Kansas Cityju, kjer se letala zalagajo z novim gorivom.
Dr. Hacha 67 letnik
Prezident češke in Moravske dr. Emil Hacha je te dni stopil v 67. leto svoje dobe. češki listi so mu ob tej priložnosti posvetili pozornost, kakor jo zasluži oseba na takšnem mestu, a tudi nemški listi so se spomnili tega dogodka v obliki člankov ali beležk.
Maeterlinck v Ameriki
Z grško ladjo »Nea Helas« je dospel preko Lizbone znani belgijski pisatelj in filozof Maurice Maeterlinck. Reporterjem je izjavil, da je napisal nov roman, v katerem obravnava probleme katoliše cerkve.
Kljukasti križ na francosko-španSki meji
Yrojna v Egiptu zahteva posebne vojaške pripomočke. Angleži se poslužujejo
posebnih tankov s strojnicami
Zakrivila je tragedijo v Mayerlingii
Grofica Wallersee-Larisch je umrla v največji revščini
V nekem zavetišču za starce v Augsbur-gu je umrla v starosti 82 let žena nekega ameriškega farmarja, Marija Luiza Me-yersova. Nihče ni slutil za njenim preprostim imenom nekdanje grofice Wallersee— Larischeve, ki je imela veliko ulogo v ma-yerlinški tragediji. Pospeševala je razmerje med avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom in baroneso Večero in s tem je tragedijo baje sploh zakrivila.
Grofica Larischeva je trdila, da ima v rokah neko pismo prestolonaslednika Rudolfa, ki bi moglo razrešiti skrivnost ma-yerlinške tragedije. Da-li bo to domnevno pismo, ki ga je hotela ohraniti do smrti, sedaj objavljeno, ni znano.
Izvirala je iz morganatskega zakona nekega brata cesarice Elizabete, ki se je poročil z monakovsko igralko, poznejšo ba-
ronico Wallerseejevo. Cesarica jo je prizna^ vala za svojo nečakinjo. Poskrbela je za njeno vzgojo in jo je pozneje sprejela na dunajski dvor. Pripomogla je, da se je Ma*. rija Luiza poročila s šlezkim grofom La-rischem, vendar je bil zakon zelo nesrečen.
Po prelomu s cesarico zavoljo mayerlin-ške tragedije se je Larischeva seznanila v Tegernseeju z monakovskim pevcem in poznejšim gledališkim intendantom Ottom Bruckom, s katerim se je tudi poročila. Odšla je z njim v Ameriko, kjer je Bruck umrl. Iz tega zakona je imela sina. Iz formalnih razlogov se je poročila s farmarjem Meyersom, a 1. 1929. se je vrnila v Evropo, kjer je živela neznana v svojem rojstnem mestu Augsburgu. Urnrla je tam v največji revščini.
Bahamsko otočje
Tukaj je Krištof Kolumb odkril Ameriko
ANTILLES
Bahamsko otočje
Bivši angleški kralj Edvard Vin., sedanji vojvoda Windsorski, je bil prošli teden imenovan za generalnega guvernerja Bahamskih otokov.
Skupina Bahamskega otočja se razteza od severnoameriškega polotoka Floride do antilskega otoka Haiti in tvori posebno britansko kolonijo v Ameriki. Na čelu te kolonije stoji guverner, ki ga imenuje kralj s posebnim ukazom. Guverner ima ob strani izvršni in zakonodajni svet, ki štejeta vsak po devet članov. Poleg tega pristoji oblast na tem ozemlju še narodnemu predstavništvu, ki ga volijo direktno prebivalci. Predstavništvo ima 29 členov.
Bahamsko otočje je zategadelj za Evropo važno, ker je tukaj prvič stopila noga Evropca na ameriška tla. Otok, kjer se je to zgodilo, se imenuje Guanahani. Na njem se je izkrcal odkritelj Amerike, Krištof Kolumb pred 448 leti. Kolumb je zaradi srečnega naključja imenoval neki otok z imenom Odrešenika in na zemljevidih je še danes zabeleženo njegovo ime San Sal-vador. Po velikosti sliči površini naših otokov Hvar in Pag.
Bahamski arhipelag sestoji iz skupine otokov, ki so deloma naseljeni, deloma pusti. Devet in dvajset otokov je večjih, nekaj pa manjših. Od devet in dvajset večjih otokov jih je naseljenih ena in dvajset. 661 otočičev je pustih, prav tako ni ljudi na okrog 2300 grebenih, ki štrlijo tukaj iz morja. Celokupna površina Bahamskih otokov je približno tolikšna, kakor površina naše Dalmacije, ima pa komaj 70.000 prebivalcev. In še med temi je 70 odstotkov črncev ___
Največji otok arhipelaga je Andros s površino 3524 četvornih km. Za njim prideta Bahama in Great Inagua. Glavno mesto leži na manjšem otoku New Providence.
Najvažnejše pristaniško mesto je Nassau.
Na južnih otokih Bahamskega arhipelaga so česti potresi. Podnebje je ugodno in zdravo. Iz Amerike prihajajo na Baham-ske otoke bogatini, da prežive tukaj izredno milo zimo. Padavine so obilne. Otoki so porasli z gostimi gozdovi. Drevje daje mahagonijev in cedrov les, morje pa obilico rib. V poljedelstvu je na prvem mestu pridelovanje riža, na drugem bombaž. Izvrstno uspevajo tudi ananas, oranže in citro-ne, morje pa daje biserne školjke.
ANEKDOTA
Neki domišljavi blebetač, ki je hotel veljati za duhovitega, je vprašal nekoč slovitega fizika gottingenskega vseučilišča Lichtenberga, kakšna razlika je med časom in večnostjo.
»Tega vam ne morem tako lahko razložiti, dragi gospod«, je odgovoril učenjak, »kajti če bi si hotel vzeti časa, da vam to pojasnim, bi vi potrebovali celo večnost, da bi razumeli.«
VSAK DAN ENA
»Ali se že kaj vidi?« »Nič — razen obzorja«. »Nu, končno je tudi to boljše kakor čisto nič.«
(»Hi-Vi«)
MICHEL Z«VACO:
. ivOMAJN
Med rokovnjači se je oglasilo zasmehljivo mrmranje.
»Čudež božji! Croixmart nam prizanaša!«
»Kaj mu neki je? Pa ne da bi imel vročico?«
»Kdaj je že kdo slišal o tolikšnem veiikodušju?«
»Pravim ti, da je dvakrat po pet!« je revknl glas v ozadju izbe.
»Prav, pa dajva še enkrat, tako mi duše!« Lure in Pankracij sta kockala kakor ob pamet.
»Tiho!« je nadaijeval Croixmart s svojim grozečim, mirnim glasom. »Kdor izmed vas hoče oditi, lahko odide. Z besedo sem mu porok, da mu nihče ne skrivi lasu na glavi.«
Alcindora se je zasrnejala s svojim strašnim, sovražnim smehom.
»In kdor hoče ostati,« je rekla, »lahko ostane na mojo besedo ... Kdo pojde? ... Kaj. nihče se ne gane? Škoda, profos! . . In ve, nemarne via-čuge, ali ne slišite, da vas odpuščajo v miru? Idite, krasotičice!... Kaj, branite se? Pravite, da ne? ...«
Molk je postal kar tesnoben.
Alcindora se je nehala smejati. Rekla je:
»Vidiš, profos? Več zaupanja imajo v ježa kakor v tigra! Kdo bi bil mislil? Alcindorina beseda jim je dobra. Beseda velikega profosa pa — veš, koliko tehta?«
Pljunila je po tleh:
»Tu je tvoja beseda, pes!«
Odmaknila se je za koran m Crobrma^tu rr d nosom zaloputnila vrata.
»Stražniki,« je ukazai velik profcs > : grabit plemiča Ponthuškega in vse, kar najdete v tej beznici!«
XXIV.
PRED OGUAJO lilijo.,
■ i-'O! A
na«
DVORC;
Deček Vrtiraženj je bd odh deževaiki«, kakor mu je bil Ka\. r ; -u idi.i skozi pregrado proiosovih straž -a	", .
Hlipaje se je pnbLzai vojak _n\:
»Ranoceinika, zd.av.u ka. Za p*. K iš ^ h
povejte mi, kje stanu,e ka.. ..........; u
mati umira! ...«
»K lekarnarju hočeš?« je vpra-. - e.'.e a J stražnikov. »Na mojo vero, na ..k. j po. rna., t kolibe pletarja Tomaža, ki je t ud. Konj. sti^i , pred vhodom cerkve Sv. Evsiahija. Ta zna svoj posel; ozdravil je mojo hčer, ko je .rneia zobno vročico. Tja teci, mali!«
Vrtiraženj se je obrnil na p:tah in zd rjal k. r v Ulico svetega Dioniza. Sreča mu j bil •. mila da je prestregel Bel-Argenta b: -; v „ emu u k • je na tršatem rjavcu prij.zali i;-- h.. . a v, :• Klotarjevega konja za vaje e. II ?e .'£■ V ti n prepričal, da ima res opravka z Bel-Argcn m mu je pomolil list, ki ga je bil pr n sel re. oč:
»Nate, gospod Bel-Argent. Za pričo m bost" da sem vam ga vestno izročil. Lahko noč. gospod Bel-Argent!...«
Vrtiraženje se je obrnil na petah in zdirjal, kar so ga noge nesle, boječ se, da ne bi zamudil prizora, ki se je obetal v Sekirni ulici. Utrnil je v noč ter pust>l Bel-Aiganta vsega osuplega nad n:običa.'n'm slem. nad poslanico, ki mu jo je bil nesel, in nad nr:g"co. s katero je bil iziginil. Rr.7'nhal je torej rk zal konjarju, naj mu po-;	n; papir, se modro zagledal
v. n t-f p bračai na vse strani, preden je iz-' l' vara:
>V.ag i...; na meh odere ...« ■ n.-;: p i je adovedno opazoval.
: . • ••■> r men ti?« ie ugibal Bel-Argant '-. P- o ".i sel ki je odn-s"1 net?, ne da bi r. ! L'i-';bi mu odrejal da gi imam tu « y im.r] prav, da jo je popihal.« i - i r č;;r i?«
"i [jr> v
L	daj znal. sem pozabil. Tri sto pe-
li Ikov...«
:;G\-;;a Gregorjeva zna brati, a pisati ne zna. .Ta s;cj" z.ia mojster. Gregor pisati, kajti on je
raci
k. ved račune Toda brati menda ne zna :oi: p,a št- nlsom videl z mašno knjigo v rokah.
rV. aj sta baš za erecja.« • - s.a so tudi vzela,.- je rekel Bel-Argent.
s,- b.; ; b zateč i gospe Gregorjevi.« j a je šla gotovo že spet,« je menil konjar. Če zna človek risali zna tudi brati,« je zanos-
n
kdo 7a n'unim hrbtom
fn Jakomin Corentin je stopil bliže. Corentinu je bil don Juan zabičil, naj se ne gane od »Vedeževalke«, Zato je blodil ves božji dan
med izbo in kuhinjo ter se le kdaj pa kdaj približal vratom in vrgel oči na hišo gospe Di-maneheve, češ:
»Ker se je don Juan, kakor pravi, zaklel, da ostane do jutri zaprt v svoji sobi, naj tudi jaz ne obiščem žene, kajti, na mojo vero, Deniza je moja žena; Kakšno muhavo trinoštvo! Kaj, vraga, se mu je bilo treba zaklinjati, da bom z njim vred ves dan zaprt?«
Tako je zvečer našel Bel-Argenta ravno v trenutku, ko je bil tik pred odhodom prejel Ponthu-sov list.
»Res?« je vprašal Klotarjev sluga. »Zanesljivo veš, da tisti, kdor zna pisati, lahko tudi čita?«
»Jaz sem živi dokaz tega,« je rekel Corentin. »Pisanja sem se naučil na Španskem, kjer me je poučeval don Luis Tenorio, moj dobri gospodar.«
»Ho, hoj,« je razočarano vzkliknil Bel-Argent. »Torej čitaš samo po špansko?«
»Bogme, na to nisem pomislil!« je presenečeno zategnil Jakomin. »Najbrže imaš prav. A vendar: bukve, hrasti in kostanji so v španski deželi prav takšni kakor v pariški. Zakaj ne bi bile tudi črke enake?... Daj, daj, pokaži mi ta list, ki ti dela toliko preglavic ...«
»Če mi znaš povedati, kaj pravi ta papir, ti obljubim, da bom povsod oznanjal: ni ponarejen!«
»Kaj veš? je dejal Corentin. »Kdo ti je porok, da ni iz lepenke?«
Zdaj je Bel-Argent tisti, ki je debelo pogledal. Toda Corentin je vzkliknil:
»2e čitam! Na mojo dušo, kar dobro čitam. To je pa res čudno. Poslušaj.«
Na topovski lafeti peljejo telesne ostanke maršala Balba na vojno ladjo
še en reformni načrt
Kako si predstavlja g. Bičamo bodočo ureditev države
V soboto zvečer je imel direktor Direkcije za pospeševanje zunanje trgovine g. Rudolf Bičanič v Beogradu predavanje o seljački državi in korporativnem sistemu. Uvodoma je Bičanič opozoril, da so misli, ki jih bo iznesel, njegove zasebne in da ne govori v imenu vodstva Hrvatske se-Ijačke stranke, kjer opravlja funkcije gospodarskega svetovalca. V prvem delu svojega govora je razpravljal o odnošajih med državo in Narodno banko. Ostro je kritiziral sedanje odnošaje med Narodno banko in državo ter postavil zahteve, da prevzame našo novčano banko država povsem v svoje roke. »Danes se pri nas postavlja vprašanje, kdo je gospodar nad novcem. Narod ali * delničarji Narodne banke? Ali je gospodar narod predstavljen preko vlade ali pa ga predstavlja ustanova pod imenom Narodna banka? Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Ako vlada gospodari nad življenjem svojih državljanov, zakaj naj bi se potem odrekala gospodarstvu nad narodnim novcem, ki ni daleko tako dragocen, kakor življenja državljanov. Nekateri se sklicujejo na to, da je Narodna banka pod upravo ministrstva financ. Če je temu tako, potem je treba ukiniti to formalno nadzorstvo in ga zamenjati s stvarnim lastništvom države. Proti prevzemu Narodne banke po državi uporabljajo delničarji razne izgovore. Eden med njimi je tudi ta, da hočejo imeti v njej večji vpliv Hrvati. Ti ljudje se boje podrejenosti Narodne banke vladi in državi, ker vedo, da bi potem vodili politiko tega prevažnega denarnega zavoda zastopniki ljudstva. Toda prilike so take, da bomo videli že prihodnje dni, da li so važnejši interesi 24 delničarjev Narodne banke ali pa 16 milijonov naroda.«
Glede organiziranja države je dejal g. Bičanič, da se izvaja reorganizacija države v duhu sporazuma in v smeri izgraditve federacije. Država v starem pomenu je danes v krizi. Oblika države iz 19. stoletja danes ni več primerna za sodobno življenje. Obrisi nove ureditve države so že na pomolu. Liberalistično individualistična ureciitev države se umika pred novo ureditvijo, ki predpostavlja interese skupnosti in ljudstva pred interesi poedincev.
V nadaljnjem delu svojega predavanja se je izjasnil Bičanič proti korporativni (stanovski) državi. Mi potrebujemo selja-ško državo, ki bo odgovarjala konfiguraciji naše državne skupnosti. »Seljaška država bo zgrajena na načelih, ki bodo približali državo in kmeta ter ju povezali v neločljivo celoto. Seljaška država mora slu/iti interesom kmetov. Vprašanje stanov v kmečki državi ne prihaja v poštev. Kmetski pokret v načelu odklanja vse
E L E Ž K E
Peter živkovac v Niški banji
Predsednik Ju?oslovenske nacionalne stranke g. Peter Zivkovič ie odpotoval iz Soko. banje v N.ško banio v spremstvu ■"tna glavnega odbora JNS g. Dunjiča. Na
ot.i v Niško banio se ie ustavil v Aleksin-cru. kjer so ga pozdravili pristaši stranke.
Odkritje spomenika
Stjepasu Radicu
V nedeljo 4 avgusta bodo na zelo svečan način odkrili spomenik pokojnemu Stjcpanu Radiču v Crikvenici. Spomenik je izdelal tamo:nji kipar Zvonko Car. Svečanemu cdkriitju bodo prisostvovali tudi člani družine pokojnega Stjepana Radi da. Svečanosti se bodo udeležile vse organizacije Hrvatske seljačke stranke iz gorenje-ga Primorja.
Notranje politični položaj
Zagrebški »Obzor« poroča Politični krogi v Zagrebu smatrajo, da bo v kratkem imenovan nov notranji minister, širijo se razne verzije o kandidatih, ter se poleg drugih omenja minister dr. Konstantino-vie in niški ban Krasojevič. Te verzije je treba sprejeti z rezervo. Ali bo prišlo tudi do nadaljnjih izprememb v vladi, še ni znano. Zdi se, da se položaj v tem pogledu stabilizira. Doslej še ni nobenega izdelanega in od vseh političnih činiteljev v vladi sprejetega načrta za izvajanje napovedanih reform. Zato so netočne vesti nekaterih listov, da je vlada že načelno sklenila uvedbo novega političnega sistema. Nasprotno je res, da konkretno niso v vladi še ničesar razpravljali, znano pa je, da obstojajo razna mnenja v vladnih strankah ne samo o korporacijskem sistemu, marveč sploh o smeri, v kateri naj bi se izvajale napovedane reforme. Čeprav Jugoslavija ni bila neposredno zainteresirana pri konferenci v Monakovu, so vendar njeni sklepi pomirljivo vplivali na splošni politični položaj, ker splošno pričakujejo, da so vsaj zaenkrat preprečeni nadaljnji pretresljaji na jugovzhodu, kar je važno tudi za razvoj notranjega položaja.
Kako si ,;Samouprava" predstavlja veliko reformo
■»Samouprava« kot glavni organ Jugoslovanske radikalne zajednice razmišlja o bodočih nalogah ki čakajo to stranko. V članku pravi list, da je nastopil čas, ko bodo morali vsi konstruktivni elementi v državi iskati stikov med seboj, da se dogovorijo o složnem sodelovanju na vseh poljih našega socialnega in državnega življenja. »Danes so časi, ko se morajo združiti vsi na-conalni ljudje in se s skupnimi napori poprijeti velikih poslov. Nahajamo se predf veliko reformo naše družbe, ki zahteva kot pogoj veilik pokret ljudskih množic Danes ne bi smelo biti jugoslovensfcega državljana, ki bi biilproti napovedanim reformam. (Katere so to? Op. ur). Vendar se najdejo ljudje, ki so načeilno prot: takirm reformatorskim načrtom. Po našem mnenju danes ni čas za razprave. Jugoslavija niso antične Atene, kjer je lahko brbljal vsak po svoje, nego spartanska Sparta Jugosloveni se morajo zbrati danes, kakor Spartanci okoli skupnega programa z nekaterimi osnovnimi točkami za ureditev našega političnega, gospodarskega in socialnega življenja.
Program za tako preureditev našega političnega in javnega življenja morajo nositi stranke, ki govore v imenu večine Srbov, Hrvatov in Slovencev, jugoslovenskith muslimanov in pripadnikov narodnih manjšin.
Te stranke p« so Hrvatska seljačka stranka in Ju god oven sika radikalna zajednica. Njuna naloga je. da krčita pot novi ureditvi naše družbe in gospodarstva.
Člani JRZ se naj zberejo okoli svojega šefa predsedniika vlade g Dragiše Cvetko-viča, katerega osebnost daje najboljše jamstvo. da bomo uspeli Dragiša Cvetkovič je bil tvorec sporazuma in nosilec misli nevtralnosti. Izkazal se je kot veliki reformator naše družbe že kot minister za socialno pOMitiko m narodno zdravje Prepričani smo, da bo znal izvesti tudi socialna preporod naše države.
Narodno delavstvo o reformi gospodarskega in socialnega življenja
»Nova pravda« glasilo narodnega delavstva objavlja uvodnik »Nov družabni red«. Uvodoma opozarja članek na to da se nahajamo na veliki prelomnici razvoja človeške družbe. »Stari nazori i« pogledi na svet se lomijo Stare ureditve družabnega življenja se podirajo. Vse sedanje se bo moralo umakniti novemu in popolnejšemu. Časi popolne nadvlade kapitalizma so za vselej minuli Poiskati je treba nove metode zdravega soglasja med delom in kapitalom. Kapitalu je treba dati v gospodarskem življenju novo vlogo in nove naloge. Kapital mora izgubiti na svojem sebičnem značaju in se mora pretvoriti v vsenarodno dobrino, ki dviga gospodarsko moč vsega delovnega ljudstva brez ozira na koristi posameznika.
Jugoslavija je bila v reformah gospodarskega in socialnega življenja dr. sedaj po-
ureditve države, ki slone na stanovski podlagi. V naši državi je do 80 odstotkov prebivalcev kmetov. Vseh drugih stanov je za borih 20 odstotkov. Zato ima ogromna večina prebivalstva Jugoslavije pravico zahtevati, da se uredi država po načelih sel jaške države, ki bo organizirana po primeru organiziranja naših mest pred nastopom kapitalizma. V tako urejeni državi ne bo mogel delati vsak, kar bo hotel. Vse delo bi bilo načrtoma razdeljeno, kakor je bilo svoje čase v naših vaseh, ki so imele svoje mlinarje, kovače, pastirje, hlapce itd. V seljaški državi bi odpadla pravica svobodne izbire poklica. Poklici bi se odrejali državljanom tako, da bi služili prvenstveno potrebam in zahtevam naroda, to je seljaštva. Seljaška država bi slonela na treh temeljih: kmetskem domu, gospodarski občini in politično organiziranem seljaštvu. Vsi stanovi bi morali v njej služiti interesom seljaštva. Zato jih sme država samo v toliko podpirati, v kolikor služijo interesom seljaštva. Politična volja seljaštva mora biti vodilna za vse izživljanje države na vseh poljih.«
Končno je Bičanič še definiral pojem seljaške demokracije, ki je povsem nekaj drugega kakor meščanska demokracija. Ta omogoča državljanom, da samo vsake štiri leta volijo in izražajo svoje politično prepričanje, seljaška demokracija pa predstavlja stalni vpliv na vodstvo državnih in vseh javnih poslov. Ta vpliv izvaja ne preko volilnih kroglic, temveč preko čvrsto organiziranih kmetskih vrst Najboljši primer za funkcioniranje seljaške demokracije je poslovanje Hrvatske seljaške stranke. V njej se neprestano izživlja silen vpliv naroda od najmanjše krajevne organizacije pa do samega vodstva stranke, ki je istočasno tudi vodstvo vsega hrvatskega naroda. Ni važno, da narod samo voli in glasuje. Važno je, da izvršuje neprestano svoje nadzorstvo nad vso javno upravo preko svojih predstavnikov. Seljaška demokracija ni organizacija volilcev, nego pokret narodnega kolektiva, v katerem sodelujejo vsi, stari in mladi, možje in žene. Seljaška demokracija je inkarnacija prave narodne suverenosti. V njej vlada hierarhični red. V seljaški demokraciji igra še prav posebno vlogo šef stranke, ki je istočasno tudi voditelj naroda. Stvarno predstavlja šef sintezo vsega, kar narod čuti in želi. Narod pa je tisti, ki ga je dal iz svoje sredine vodstvu stranke in države.
končno je še napovedal g. Bičanič, da so minuli časi volilnih kroglic. Danes se volja naroda ne izraža več z volilnimi kroglicami, nego preko vpenarodnih seljaških organizacij, kakor HSS.
in precej reakcionarna. Kapital je imel svojo neomajno moč. Posamezni sloji in stanovi so bili med seboj v težkih borbah. Politično življenje je bilo razdivjano in je oviralo gospo-dareko socialni napredek. Čas nas je pftfisnil v vcdiike dogodke. Danes se zavedamo, da bomo moratt pod leči, če ne bomo izvedli najbolj temeljitih reform, ki bodo popolno preobrazile naš družabni ustroj s popolno preosnovo našega gospodarskega in socialnega življenja. H kakšnim reformam bo naša zakonodaja posegla, ni znano, želimo le, da tujih vzorov ne bi preslepo posnemali. Naša država ima svoje posebnosti in zato moramo izgraditi tak sistem novega družabnega žrvfljeaija, da nas bo usposobil za tekmovanje z drugimi gospodarsko, socialno in politično zrelimi narodi. Sigurno bo zahteval novi gospodarski red tudi spremembo političnega življenja Predvsem bo treba temeljito zadušiti tudi politično izkoriščanje in vsakovrstne politične diktature.«
Društvo prijateljev Rusije v Zagrebu
V Zagrebu ustanavljajo društvo prijateljev Rusije. Ker je dr. Maček že pristal na ustanovitev tega drutva. pričakujejo, da bo banska oblast že v kratkem potrdi1 a predložena pravila. Predsednik začasnega odbora je znani hrvatski kipar Auguštin-čič.
Italija in Rusija
Rimski poročevalec budimpeštanskega Vladnega organa »Pester L4oyd« poroča med drugim o stališču Italije glede ruskih interesov na Balkanu ter piše:
»Stališče Italije je bUo od nekdaj, da želi os Rim-Berlin in s tem Italija mir na Balkanu. Ona ne vidi rnkakih nasprotij med interesi Rusije in svojimi lastnimi tej ji tudi ni nič znanega o kakih imperialističnih načrtih na evrposkem jugovzhodu. Ni nobenega dvoma, da sprejemajo balkanski narodi te izjave z največjim zadovoljstvom na znanje, ker predstavljajo svečano potrditev stalne želje velesil osi Pri tem pa noben Madžar ne more več želeti kakor je doseženo: jugovzhodna politika osi je zgrajena na Madžarski.«
Italijanska revija o novem ravnovesju na Balkanu
Polslužbena Italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« objavlja v svoji poslednji številki uvodnik o berlinskih in monakovskih razgovorih med Cianom, nemškimi in madžarskimi državniki, pri čemer se dotika tudi položaja na Balkanu ter piše med drugim:
Na balkansko-podunavskem področju so bili zlasti po arbitražni razsodbi z dne 2. novembra 1938 storjeni pomembni koraki na poti pravičnejše ureditve, toda to še ne zadostuje. Potrebne bodo še jasnejše in odločnejše rešitve. Madžarska je bila na tem področju zvest prijatelj osi Rim— Berlin. Ona je zaupala Času. Bila je pripravljena tudi na notranje žrtve ter ni z ničemer kalila miru. Madžarska Je podala dokaze v svoji dobri volji, ko se je približala svojim sosedom. Ni njena krivda, ako niso bile z dobro voljo izpolnjene nekatere njene zahteve, kakor bi se to bilo spodobilo. Pri tem pa je gotovo, da bo ta duh dobre volje rodil sadove v bližnji bodočnosti, tako da bo na tem balkanskem področju, ki je zaradi angleško-francoskih vplivov tako zapleteno, vzpostavlejno novo, pravičnejše ravnovesje.«
Sredozemlje kot prehra-nitveni prostor
O tem vprašanju razpravlja budimpe-štanski »Pester Lloyd« v posebnem članku: »Gospodarstvo v Sredozemlju«, iz katerega posnemamo naslednji odstavek:
»Sredozemlje je važna žitnica sveta. Velik del svetovne Žetve pšenice ln rži odpade na ta prostor, četudi se pomembno žitno produkcijo Francije sme le do polovice prištevati sem. Sredozemska kotlina, v kolikor se opira tudi na proizvodnjo balkanskih držav in severne Afrike nudi žitne presežke. K razširjenju lastne prehranitve-ne osnove pa doprinašata tudi kulturi riža v Italiji in Egiptu. Zelo važen doprinos k prehranitveni oskrbi daje tudi proizvodnja olivnega olja. Olivni nasadi krijejo obronke vzhodnih sredozemskih dežel že lz svetopisemskih časov ter zaslužijo še posebej pozornost tudi v Italiji. Proizvodnja krme tvori podlago za živinorejo. Balkanske države, pa tudi ozemlja severo-zapadne Afrike so tipična ozemlja za izvoz živine. Sorazmerno neznatne dopolnflne potrebe na mesu nekaterih eosto naseljenih držav, kakor na nrfmer Italije, se z lahkoto krijejo iz teh presežkov.«
Nemška svarila in očitki Turčiji
V zvezi z dokumenti šeste nemške -»Bele knjige«, ki se nanašajo na zavezniške priprave na Bližnjem vzhodu proti Rusiji in v katere je bila po teh dokumentih zapletena tudi Turčija, so nemški listi te dni
v tajne akte francoskega generalnega štaba. pa vzbuja žive dvome v to ali so dediči Kemala Atatiirka podedovali tudi njegovo državniško modrost. V času, kakršen je sedanji, je že marsikateremu narodu <kodo-
vodiili zelo ostro kampanjo proti Turčiji j valo, ker ni bil pameten ob pravem času.
ter med drugim zahtevali takojšen odstop turškega zunanjega ministra Saradzogla. Kot primer ostrosti nemških svarili in očitkov navajamo nekaj stavkov iz uvodnega članka, ki ga je v »Frankfurter Zeitung« napisal o »turški igri« njen ravnatelj dr. Rudolf Kircher:
»Turčija je bila v 9vetovni vojni naša zaveznica. Dobri odnošaji z rajhom so navzlic skupnemu porazu naprej ostali, kajti Turčija je Nemca spoznala kot odličnega vojaka, solidnega gospodarstvenika in zanesljivega partnerja. Predvsem pa: pokojni Kemal Atatiirk je bil državnik. En sam pogled v novejšo zgodovino, en sam pogffed v poslednjo nemško »Belo knjigo«,
Pameten biti pa pomeni dane? med drugim: iti ravno pot in pokazati svojo barvo. Število stolov, na katere bi bilo mogoče sesti, ni tako važno kakor njihova trdnost. .
Seveda Turčija doslej še ni '.-stopila v vojno in verjetno sedaj tudi ne bo več. Toda izgovor na tc ne more reSiti Turčije odgovornosti dogovarianj z zapa>inima velesilama. zlasti ne zunanjega ministra... Previdnost danes p^ z'r>mu Frarciie. ni ni-kaka zasluga Zato ne mere sedanje obotavljanje Turčije, da bi se udeležila igre v Siriji z bankrotnm Churchillom nikakor dopuščati sklepa o tem. kaj Turčija o sebi misli...«
ŠPORT
še o teniškem porazu v Beogradu
Nekaj podrobnosti o teniškem dvoboju med Srbijo In Slovenijo, ki se je končal z visoko razliko 8 : 2 v korist srbskih igralcev
Madžarska ocena balkanskega položaja
Madžarski novinar Aladar v. Si>monffy javlja s svojega balkanskega potovanja naslednje zaključke o trenutnem položaju na našem polotoku:
»Ako združimo mnenja, ki prevladujejo v poedinih balkanskih državah, v enotno sliko, prihajamo do zaključka:
1. da morejo narodnostno osnovane zahteve Bolgarije računati z nekim razumevanjem; 2. da bi utegniile gospodarsko utemeljene zahteve Bolgarije naleteti na težave; 3 da sloni sporazum med Atenami in Ankaro na medsebojnem zaupanju; 4. da bi biila grška pomoč Rumuniji več ko dvomljiva; 5. da je treba pomoč Turčije
Rumuniji presojati z vidika odvisnosti od turško-ruskega razmerja; 6 da kaže Bolgarija v svojem postopanju največjo zadržanost, da ne bi neutemeljeno škodovala interesom države in naroda.
Tako se nam torej kaže pofložaj na Balkanu kot izredno napet, četudi mu nujno ne grozi vzplamtenje vojnega požara, ako se ob uvidevnosti in spretnem prilagojeva-nju državnikov doseže sporazum prizadetih, seveda ob popolnem upoštevanju ciljev velesil. S tem pa je Balkan vključen v verige politike velesil — v nasprotju s preje večkrat poudarjenimi analogijami z Mon-roeovo doktrino.«
Pozivu JTS, da naši teniški igralci ne smejo nastopiti na teniškem dvoboju med Srbijo in Slovenijo, sta se uklonila samo Mariborčana Oton Blanke in Lirzerjeva, vsi ostali pa so kljub temu odpotovali. V Beogradu so jih svečano sprejeli gospodje iz odbora STS s predsednikom Savo Gru-jlčem na Čelu, ki se je ves čas trudil, da je šel igralcem kar se da na roko. Tekmovanja sama so bila na igriščih Sumadije na Kalemegdanu m je vladalo zanja precejšnje zanimanje.
O posameznih srečanjih — glavne izide sobotnih ln nedeljskih iger je že objavilo ponedeljsko »Jutro« — bi bilo naknadno povedati še nekaj:
Sobotni del sporeda se je začel z nastopom Berte in Skaplna, Beograjčan je podil Skapina iz kota v kot in čeprav se je slednji boril, kolikor je mogel, proti odličnemu Berti nI mogel nič. Izgubil je 0:6, 0:6.
Potem sta nastopila stari reprezentati-vec Radovanovič in najboljši Mariborčan Albaneže. Začetek ni obetal za Slovenca nič dobrega, 2e po dobri četrt ure je bil Radovanovič s 4:0 v vodstvu. Pri stanju 5:0 dobi Albaneže s svojim servisom game in zdaj se bori še za naslednjega, toda Radovanovič s sijajnim smashem zaključi prvi set s 6:1. V drugem setu nudi Albaneže vse drugačen odpor kakor v prvem. Partner začne Igrati s kratkimi žogami, toda baš v teh je moral kloniti. Pri stanju 4:4 pa Albaneže malo popusti ln Radovanovič kot stari rutiner Izkoristi trenotno slabost nasprotnika ter doseže zaporedoma še dva gamea in odloči še ta set v svojo korist 6:4.
Tretja igra je bila mešani double med Borisom Smcrdujem in Ing. Elzo Sernec-Mairovo ter Bogdanlčem in Mitičevo. Slovenca sta to Igro izgubila po lepi in zanimivi borbi s 4:6, 4:6. Poznalo se jima je, da nista vigrana.
Nato je Ristič brez posebnega napora premagal Tončiča s 6:1, 6:2. Slednji proti hitri Rističevi igri ni mogel nuditi pravega odpora ln se je omejil le bolj na obrambo.
Kot zadnji par v soboto sta se nato v doublu pojavila brata Smerdu proti najboljši srbski dvojici Bogdanovič (Laslo)-Branovič. Brata Smerdu sta se borila za vsak game in za vsako točko in sta bila sploh sijajno vigrana. V prvem setu je igra napeto valovila med obema paroma, toda nazadnje sta Beograjčana ta set le zaklju-
čila zase s 6:4. Nič manj napeta ni bila borba v drugem setu, ki pa sta ga tudi dobila domačina s 6:2. Brata Smerdu ja sta igrala dobro in taktično pravilno na Bra-noviča, ki v doublu še dolgo nI takšen, kakor v singlu, kar velja čisto obratno za Bogdanoviča. Kljub temu sta zmagala Srba.
Nedeljski spored sta otvorili Ing. Elza Sernec-Mairova ln Vladarska, v kateri je
Slovenka dobila prvo točko. Popoldne je nastopila še proti Mltičevi, sestri našega mušketirja in izgubila z 2:6, 3:6. V tej igri je bila Sernečeva mnogo slabša kakor v dopoldanski. Mltičeva Igra sicer dobro in zelo ostro, toda kljub temu ni verjetno, da bi premagala Sernečevo, če bi ta igrala kakor običajno.
Drugo točko je slovenski reprezentanci priboril dr. Egon Smerdu z zmago nad Vla-disavljevičem. Dr. Smerdu je Igral zelo dobro in ni dovolil nasprotniku, da bi se razigral. Prvi set je dobil gladko po ofenzivni Igri s 6:1, zato pa je v drugem zaradi prehudega tempa nekoliko popustil in le z veliko borbenostjo nadoknadil prednost 3:1 in 4:2, ki jo je že imel nasprotnik.
Kot zadnja sta prišla na igrišče Boris Smerdu in Branovič, med katerima se je razvila borba za prestiž ln naslov neoficiel-nega prvaka Beograda. V peklenskem tempu začne Smerdu in po 15 minutah že vodi s 4:0. Branovič utegne samo še zmanjšati na 4:2, potem pa osvoji Smerdu še dva gamesa in prvi set. DrugI set zahteva borbo za vsako žogo. Smerdu popušča, ker ni v kondiciji, Branovič pa pošilja zmerom ostrejše žoge. Tako dobi drugi set on in zdaj smo vedeli tudi, da bo dobil še tretjega. Smerdu doseže v tretjem setu vodstvo 1:0 in 40/15, potem pa izenači Branovič in Smerdu ne pride več do ofenzive. Po poldrugournem boju zaključi Branovič z efektno žogo ta set in dobi mateh. Bila je res odlična igra, ki je navdušila vse gledalce. Backhandi, paralele in vsi najtežji udarci jima ne delajo nobenih težav, le smash bo treba popraviti. Boris Smerdu je pokazal lepo igro in so bili Beograjčani po pravici lahko navdušeni nad svojimi »mušketirčiči«. Gledalcev je bilo oba dni okoli 1000.
V nedeljo zvečer je bil na čast slovenskim reprezentantom prirejen družabni večer, ki se ga je udeležila vsa beogrgajska teniška elita.	E. S.
V neka] vrstah
(P. §. za nedeljo 14* t. m«)
Ljubljana v Karlovcu — izgubila
lz Zagreba smo prejeli včeidj naslednje kratko poročilo o gostovanju bivšega ligaša Ljubljane v Karlovcu:
»V nedeljo je v Karlovcu igrala Ljubljana prijateljsko tekmo s prvakom Karlovca Viktorijo. Gostje so igrali dobro, toda kar-lovški prvak je predvedel eno svojih najboljših iger in zasluženo zmagal z 2:0 (1:0).
Kaj hočemo? Slovenski nogomet preživlja krizo — kar naprej. . .
★
Med nedeljskimi nogometnimi Izidi, katerih izkupiček to pot sploh ni bil posebna velik, je treba naknadno zabeleittl ie nekatere:
V	Sarajevu je za čisto posebno senzacijo poskrbelo moštvo neznane enajstorice Jugoslavije iz Jabuke (blizu Pančeva), ki je proti tamkajšnjemu Hajduku nastopila v kvalifikacijski igri za vstop v srbsko ligo. Ta neznana Jugoslavija je pred 2000 razgretimi pristaši Hajduka gladko zmagala nad svojim nasprotnikom z 2:1 (1:0) in tako bo moral Hajduk na revanžno tekmo v Pančevo z velikim handicapom, čeprav so v Sarajevu računali z vso gotovostjo, da zaradi Jugoslavije ne bo imel nobenih težav za vstop v ligo.
V	Subotici sta moštvi domače Bačke in osiješke Sla vi je igrali izločilno tekmo za finale hrvatskega pokala. Tekma se je končala s 4:1 (3:1) za Bačko, ki se je potemtakem kvalificirala za finale, v katerem bo dobila za nasprotnika zagrebškega Gra-djanskega.
Razen naših kolesarjev so se to nedeljo pridno udejstvovali tudi njihovi tovariši drugod po državi. V območju Hrvatske kolesarske zveze so imeli dirko za prvenstvo mesta Zagreba, na kateri je startalo 31 dirkačev, 16 prvorazrednih in 15 juniorjev. Stari so vozili na 90 km dolgi progi okoli Zagrebške gore, mladi pa 75 km daleč na nekoliko skrajšani progi v Isti smeri. Med prvorazrednimi je zmagal član Sokola Drago Davidovic v času 2:39:35, kar pomeni, da je vozil povprečno s hitrostjo 35 km na uro. Med juniorji pa je bil najboljši vozač Gradianskega Vlado Kcrvatič, ki je potreboval za svojo progo čas 2:20:50. Favorit dirke in državni prvak Prosenik je moral zaradi dveh defektov kapitulirati.
V	območju Srbske kolesarske zveze so imeli na Avali pri Beogradu gorsko dirko s prvenstvenim značajem, na kateri je startalo 34 vozačev. Juniorji'so šli 31 km daleč in je bil prvi Slmič, član Avale v času 56:35. v seniorski skupini pa je zmagal član Fortune Sava Pavlovič v času 1:05:05.
V	Bpogradu samem je Srbski avtoklub priredil avtomobilske dirke s handicapom, in sicer tudi na Avali. Prireditev je pri-vahila okoli 2000 gledalcev in je v splošnem prav dobro uspela. Nekaj nerodnosti so Imeli prireditelji pri določanju rezultatov ln razdelitvi nagrad, ker se Je Izkazalo. da je dal najhitreiši vozač MIlan Ml-jatovič na »Jawi« svojim sotekmovalcem premalo prednosti, kar je imelo za posledico, da so vsi dobili prevelike prebitke in ie seveda prvo mesto ostalo njemu. Zato so vrstni red vozačev ocenili še posebej po najboljše doseženih časih, po tem ključu je bilo prvo mesto priznano Bošku Milen-kovlču na Bugattlju, ki je potreboval za 3.8 km dolgo progo 3'25" in dosegel povprečno hitrost 71 km na uro.
Pred teniškim turnirjem v Planici
Naša v zimskem športu tako glasovi ta
Planica stopa v ospredje tudi v poletnem športu, v drugem »belem športu«. V soboto in nedeljo, 20. ln 21. t. m. bo teniški športni prostor pri domu »Iliriji« v Planici
prizorišče prvega večjega medklubskega turnirja letošnje teniške sezone v Sloveniji. Udeležili se bodo tega turnirja poleg najbolj znanih igralcev in igralk Ljubljane in Maribora tudi nekateri najboljši igralci Jugoslavije. Zagotovljen je med drugim nastop najboljših dveh Beograjčanov Brano-vlča in Rističeve. Sploh bo marsikatera igra v Planici neslužben revanš na pravkar v Beogradu odigrani turnir med Srbsko ln Slovensko teniško zvezo.
Seveda so povabljeni v Planico tudi nekateri znani zagrebški igralci, če se bodo odzvali, bo to po več ko enoletni prekinitvi stikov prvo srečanje Zagreba in Beograda v belem športu in bo turnir v Planici potem
prava teniika senzacija.
★
Poudariti je treba pri tej priliki posebej, da posluje dom »Ilirija« v Planici povsem normalno in je naše znano športno in tuj-skoprometno središče Rateče-PIanica — kakor vsa Zgornja savska dolina — ostala popolnoma neprizadeta od neprilik današnjih nemirnih časov. Glede bivanja in prehrane nI niti najmanjših zaprek. Vse drugačne vesti, ki so se zlasti v južnejših krajih države razširile o teh letoviških krajih, so brez vsake podlage.
Občni zbor SK Ljubljane
Drevi ob 20. bo izredni občni zbor v posebni sobi restavracije pri »šestici«. Ker bo na tem občnem zboru izvoljena nova uprpva ter se bo razpravljalo o smernicah za bodoče delo, vabimo vse starešine, podporne člane ter dela voljne športnike, naj pridejo gotovo danes na občni zbor. član! uprave so dolžni priti, zato prosimo sigurne udeležbe. Uprava.
Jakob Ciglar —
pri Abrahamu
Pet križev si nalaga danes na ramena znani športni mecen in agilni delavec v raznih športnih društvih — g. Jakob Ciglar.
Kdor se količkaj zanima za naše športno življenje, gotovo pozna tega požrtvovalnega delavca, ki mu je procvit našega športa tako zelo pri srcu. Morda je 15 let tega, kar se je znašel med ljubljanskimi športnimi krogi, ko je prišel iz Zagreba, in kaj kmalu so ga kot požrtvovalnega in nikoli mirujočega spoznali tudi naši ožji rojaki in ga z odprtimi rokami sprejeli v svojo sredo. V tem športnem vrvežu je Se dandanes in še zdaj ga vidimo skoraj na vseh športnih prireditvah, tako nogometnih, kolesarskih, motociklističnih, plavalnih, zimsko-sportnih in drugih.
G. Ciglar je zvest član svojega matičnega kluba Hermesa skoraj od prvih počet-kov, v katerem je kot prvi stremel za ustanovitvijo posameznih sekcij, ki danes z vse večjimi uspehi že delujejo samostojno. Običajno je vsem tem sekcijam najprej tudi sam načeloval, in sicer vsaj tako dolgo, dokler ni našel primernega člana, ki mu je lahko poveril to funkcijo. Ko je bilo treba pri tej ali oni sekciji odstraniti razne ovire, je bil spet g. Ciglar oni, ki ni nikoli izgubil poguma in našel izhod iz vsake krize. Sicer pa on ni bil marljiv samo za svoj klub, temveč je marsikaj dobrega storil tudi drugim klubom in organizacijam, bodisi moralno ali materialno, za kar mu gre splošno spoštovanje in velika zahvala. Njegovo delovanje je gotovo v marsičem pripomoglo k razvoju slovenskega športa in če bi bilo še več njemu enakih, bi bila Sla njegova pot še vse drugače navzgor kakor Je mogla iti tako...
Ob današnjem pomembnem jubileju čestitamo g Clgfarju z željo, da bi čil in zdrav Se dolgo deloval v športnih vrstah ter nas s svojim požrtvovalnim delom bodril v naših težnjah za istimi ctlji.
Ožji sodelavec iz športa.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 30 par ta besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejo
služb. Najmanjši snettek ca enkratno objavo oglasa Din 12___ Dopisi
In £enitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3,— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek a enkratno objav« oglasa Dtn 17.__
Službo dobi
Beseda I din, lave*	« din;
a Šifro ih daianje	naslova
t din. Naimaniši	znesek 17 din.
Bolniška strežnica
verzirana, dobi takoj mesto pri gospej na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in zahtevane mesečne plače na osi. odd. Jutra pod »M 20«.
17859-1
Prodajalka
kot pisarniška moč, zmožna slovenske in nemške korespondence, knjigovodstva in ctroiepisia, se spreime na deželo. Navesti roistne podatke in vse dosedanje službe. Nastop 1. avgusta. Lastnoročno pisane ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna 16«.
17665-1
Trgovsko sotrudnico
starejšo, izvežbano trgovine nešanega blaga se išče. — Ponudbe s sliko in spričevali na Norb. Zanier in sin, Sv. Pavel pri Preboldu.
17661-1
Postrežnico
mlado, snažno sprejmem za par ur dnevno (od {!. do 10. dopoldne). — Cigaletova ul. li/I (desno).
Frizerko
sprejmem takoj v stalno zapoittiv. Pantar, brivnica. St. Vid nad Ljubljano.	17972-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, takoj sprejme salon Lipuš, Črnuče pri Ljubljani.
17990-1
Služkinjo
ki zna samostojno, dobro kuhati in opravljati druga hišna dela, sprejmem k boljši družin i. N?.sIov v vseh po-siov. Jutra.	17985-1
Brivskega
pomočnika
sa takoj išče Milan Turk, Trubarjeva 2.
17983-1
Več pleskarskih
pomočnikov
takoj sprejme Zivalič, Galeljne.	17997-1
rfeseda 50 oar. davek 5 din. ta 3 din za šifro »li daja -lir naslova — Naimaniši uieselr dni 15.
15-letno dekle
išče mesto vajenke v trgovini ali frizerskem salonu z vso oskrbo v hiši. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Marljiva in poštena vajenka«.
17996-2
Brivski pomočnik
*"r) rt klavec. 26 let star, išče zaposlitve v boljšem salonu. Nastop po možnosti takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	17998-2
Kolesa
deseda I din, davek i din, za Cifro tli daianie naslova 5 din Najmaniš' znese* 17 din.
Dve damski in
dve moški kolesi
popolnoma novi, najboljša svetovna znamka, za izredno nizko ceno naprodaj. Palača »Dunav«, Beethovnova ul. 14, vrata 21. 17994-11
Vaiencl(ke)
Brivskega vajenca
takoj sprejme salon Ka-stelic, Tyrševa 38.
17978-44
Frizersko vajenko
in praktikantinjo sprejme takoj Kaučič Edv., brivec-frizer, Celovška c. 94, Ljubljana VII.
17995-44
77'
Besedr 1 din, davek 3 din, za Šifro ali daianie naslova 5 din NajmaniŠi znesek 17 din.
Fižol za kuho
po najnižji ceni nudi Sever & Comp., Ljubljana.	17446-33
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Dekle
ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, Iščem. Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
17992-1
Več čevljarskih
pomočnikov
za šivana dela sprejmem. Zaposlitev stalna. Konrad Mehle, Tržič.
17991-1
Ribiško palico
dobro ohranjeno, lahko, fino, tudi za muhe, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Riba«.
18000-7
n

-ieseda 1 din. davek 3 din. :a šifro ali daianie naslova i din. Najmanjši znesek 17 din.
DKW avto
2sedežni, športni model, v dobrem stanju, za 9.000 din naprodaj. Ljubljana, palača Dunav, vrata 21.
17993-10
SAMO NEKOLIKO PAR VEČ
in Vaše zdravje je sigurno zavarovano
Neprimerno bolj fina in zdrava.
Kapital
Beseda 1 din, davek 3 din;
za Šifro ali daianje	naslova
5 din. Najmanjši	znesek 17 din.
Hranilne knjižice
Kmetskega hran. ln pos. doma imam za večje in manjše zneske po ugodni ceni na razpolago.
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka al. 12 17489-16
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 d'" Najmaniši oaesek
17 din
V Banja Luki
se proda:
Moderna stanov an J SKa hiša v centru 300.000 — dinarjev.
Moderna hiša z lokalom za specerijsko trgovino, nedaleč od centra, din 450.000.
Vila, trisobno stanovanje, komfortno za vilo moderna dvoriščna stavba z dvema sobama, kuhinjo in kopalnico, lep sadovnjak. Nedaleč od strogega centra. Din 260.000.
Nova hiša z 2 stanovanjema po 3 sobe in drugo in 2 lokala (špecerijska trgovina ln bife. Nosi 7 % čistega. Din 320.000.
Več stanovanjskih niš in vil v mestu in predmestju od din 100.000 do din 350.000. Stavbi-šča od 10 din kv. m naprej. Zemljišča za industrijske objekte, vodne sile in poses+va od 8000 do 170.000	m.
Za vse te in druge objekte Vam bo omogočen nakup po primerni ceni, ako se obrnete na Pred-uzeče za kupoprodaj u nekretnina »Moj dom« B. Tripalo in drut?. Banja Luka.	17974-20
Hiša
masivno grajena. 4 prostori v pritlišju, 4 ne-dlovršeni prostori v mansardi, poleg dvoriščna zgradba (soba in kuhinja, 8000 kvadr. m zemljišča s S50 komadi žlahtne trte, 250 komadi sadnih dreves. Poleg hiše živi vrelec pitne vodie. Posestvo leži ob državni cesti, 2 km iz Banja Luke. Cena din 160.000. Ponudbe na »Moj Dom«, preduzeče za kupoprodaju nekretnina B. Tripalo in drug Banja Luka. 17475-20
50
c&z&čniA. HUrcUzčatr
SI IAHK0 8REZ06VEZNO 06UMIS PRI
IGNVOK
UUBUAMA. TAVČACJEVA J
Stanovanje
Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali daianje naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din
Solnčno stanovanje
svetlo, iz 2 sob in pri-tiklin, v n. nadstr. od dam v Ljubljani, Soteska 10, za takoj. Ogled dnevno od 14. do 15. ure. Upravitelj hiše.
17984-21
Dvosobno
stanovanje
s kuhinjo in kopalnico 550 din. Krekova 17-1., zraven šole, Moste.
17980-21
Dvosobno
stanovanje
pripravno za obrtnika-oo v centru Ljubljane oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	17977-21
Stanovanja
Beseda 1 din davek 3 din: za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Štirisobno
stanovanje
sončno in komfortno, v rovi hiši ali vili, iščem za tričlansko družino za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •»Štirisobno«. 17829-21a
Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajante naslova 5 din. Naitoanjii znesek 17 din
Zlata zapestnica
se je izgubila v nedeljo 14. vn. Poštenega najditelja prosim, da Jo proti nagradi vrne v ogl. odd. Jutra.
17967-28
Zlata zapestna ara
se je Izgubila od Emon-ske ceste čez Mlrje po Gorjupovl ulici. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi na naslov. J. PerhaJ, Cerkvena ul. 19, T. nadstropje.	17999-28
Beseda 1 dtn, davek 9 din. za šifro ali dajanje naslov* 3 din. Naimaniši znesek 17 din
Elektromotor
za troiazni izmenični tok za učinek 5.5 KS, za napetost 220 Voltov /380 z kompletno, kupim. Ponudbe je staviti na ogl. odd. Jutra pod »Rabljeni elektromotor«.	17979-29
Enosobno
stanovanje
s kuhinjo ali kabinetom iščem v bližini Tivolija za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden samec.	17981-21a
Sobo odda
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniš« znesek 17 din.
Solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam gospodom takoj. Cesta 29. oktobra 2, in. št. 20. 17733-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, oddam takoj stalnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.	17988-23
Sobe išče
Beseda 50 par. davek 3 din. tet 3 din za šifro ali daianie naslova — Naimaniši znesek dni tS.
Državna uradnica
išče v kolodvorskem okraju sončno, prazno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba«	17943-23a
Informaciji;■
Tone Jamnik, mesar
s Hude police, dosedaj v Bohinjski Beli! Zgla-site se takoj ali pošljite svoj naslov adv. dr. Knafliču, Ljubljana, Se-lenburgova 3.
17989-31
Dragocenosti
Beseda 1 din, davek 3 dia. za šifre ali daianje naslov* 5 din Najmaniši znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana. Wolfova ulica
Razno
Beseda I din, davek 3 din. z* šifro ali daianje naslova ) din. Najmaniši znesek 17 dia
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica - Svetlolikamlca
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
KLIŠEJE
ENO VCCBAIVNl
JUGOGUANKA S* PETRA NASIP 23
NARODNA llSKARNA
I LJUBLJANA
I KNA
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
KNAFUEVA 5
OGLAS
Tovarna v notranjosti države IŠČE
prvorazrednega
za šefa elektromehaničnega oddelka v tovarni
Zainteresiranci morajo biti dobro verzirani v tehniki toka slabe napetosti, izšolani ter poznavalci risb in shem in sposobni delovodje. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Električar« do najkasneje 23. julija t. 1.
Iz življenfa na deželi
Iz Kočevja
kč— Učitelj Kantsky umrl. V soboto so pokopali priljubljenega, 79 let starega učitelja v p. g. Friderika Kantskega. Pogreba so se udeležili kočevski Nemci, ki so šteli pokojnika med svoje, pa tudi številni Slovenci, zlasti izobraženci. Z njim je odšel v grob vzoren učitelj in dober človek, povsod spoštovan. Rojen Ljubljančan, sin češkega očeta in slovenske matere, je bil zlasti cenjen zaradi svojega objektivnega gledanja na dogodke in narodnostna vprašanja. V Kočevje je prišel še kot mladenič in je ostal tu do svoje smrti. Bil je znan glasbenik in pevovodja. Zelo je ljubil slovensko narodno pesem. Vsi bomo pogrešali starega, kultiviranega, dobrega moža, tudi gostje kavarne »Zurl«, kamor je stalno zahajal v slovensko družbo. Naj mu bo žemljica lahka, preostalim naše sožalje!
—kč Osebna vest. Iz Kočevja je odšel na novo službeno mesto v Višnjo goro davčni referent g. Ivan Sircelj. »Gottscheer Zeitung« mu je napisala nekaj toplih besed v slovo. Med drugim pravi, da »njegovo slovo zelo obžalujejo v vseh krogih (tudi slovenskih)«.
kč— Neznosen prah. Letos je zlasti dež v precejšnji meri rešil našo občino skrbi s škropljenjem cest. Zdaj bo pa vendar treba spraviti v promet škropilni avto, kajti prah postaja neznosen. Požiraš ga ves dan, v stanovanja in trgovine vdira, zvečer se ne moreš sprehajati po mestu. Torej, škropilni avto na plan!
Iz Litije
I— Draginja brez primere. Cene živil stalno skačejo in družine tarejo obupne skrbi. Pravilno bi bilo, da bi se v istem razmerju dvigale plače. Čeprav smo na podeželju, pa moramo celo kmetijske pridelke plačevati včasih dražje kakor v mestu. Značilen je dogodek na litijskem trgu, ki obratuje vsako soboto pred našim So-kolskim domom. Neka okollCanka je prodajala letošnji krompir kifeljčar po 4 dinarje kilogram. Znano nam je, da ga plačujejo Ljubljančani ceneje. Drago prodajalko so ovadili in je posredovalo županstvo zaradi pretirane cene. Nekateri naši kmetje prodajajo svoje pridelke na deželi dražje, kakor pa jih prodajajo v Ljubljani. Tako na primer ponujajo nekateri naši čebelarji med po 24 dinarjev za kilogram, dočim ga oddajajo v Ljubljano po 18 dinarjev. Nujno bo potrebno osnovati proti-draginjski odbor, ki na,j bedi nad cenami. Vsakdo ve, da mora tudi kmet živeti, vendar je treba proti nekaterim navijalcem cen nastopiti ostro, ko je zaradi številnih praznovanj v tukajšnji predilnici kupna moč našega delavca obupno padla.
i— Razvitje skavtskega prapora na Javorjih. Javorje nad Litijo so priljubljena izletna točka za številne zasavske, pa tudi ljubljanske izletnike. Tja gori so pohiteli v teh počitnicah marljivi litlJsKl skavt,je in razpeli za nekaj dni svoje platnene domove. Bobrov vod, eden izmed najmarljivej-ših v stegu kralja Matjaža, si je na tabo-renju razvil celo svoj prapor, ki mu je ku-moval starešina br. Franjo Pleničar. Ob tej priliki se je vršila prisrčna slovesnost, ki so ji prisostvovali Litijani m tudi Javor-čani. Naša skavtska mladina pa je pohitela s taborenja tudi izlete v zanimivo okolico na Feličvrh, na DebeCe in na ostali venec vršičev, ki obdajajo Javorje, to zanimivo razvodnico med Savo m Krko.
Iz Šoštanja
g— šoštanjski Sokol je svojemu starešini br. Janku Rozmanu in njegovi zavedni rodbini priredil lepo odhodnlco, na kateri je njegovo požrtvovalno in plodno delo v klenih besedah očrtal starešina velenjskega Sokola br. Tone Kurnik. V srcih številnih sokolskih pripadnikov m osebnih prijateljev je vzplapolal plamen bratske ljubezni do poslavljajočega se br. staroste v želji, da bi mu bili ti dokazi prisrčne hvaležnosti za izvršeno delo svetal kažipot njegovega bodočega nacionalnega dela v obmejnem Mariboru. Pravilno je naglasi! govornik, da je bila vsaka pod njegovim vodstvom izvojevana zmaga, vsak uspeh trdo odkupljen z močno ljubeznijo in trdno voljo. Važno sokolsko trdnjavo v Šoštanju
Misterij
že rte, ki se
NIK

Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
t
Potrtega srca javljamo, da so nas zapustili naša nadvse ljubljena zlata
mama, stara mama, tašča, teta in svakinja, gospa
PLEHAN PAVLA roj. LESAR
VDOVA NADSPREVODNIKA IN HIŠNA POSESTNICA
previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jih spremimo v torek, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti, Zalokarjeva ul. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. julija 1940.
Žalujoča rodbina PLEHAN in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana
f
I
Nepričakovano nas je po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, gospod
ŽBOGAR ANTON
VLAKOVODJA DRŽ. ŽEL.
Truplo dragega pokojnika bo prepeljano v Novo mesto, kjer bo pogreb iz hiše žalosti Dr. Režkova cesta št. 29 dne 16. julija 1940 ob 17. uri, na farno pokopališče.
Ljubljana, Novo mesto, dne 14. julija 1940.
Globoko žalujoča družina ŽBOGAR in ostalo sorodstvo
•v...-:-.--. . ci. V.	.- .-v •	
		
Potrtega srca javljamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega nad vse ljubljenega sina, brata, vnuka, nečaka
Francita Pahorja
UČENCA 4. RAZR. OSNOVNE ŠOLE
Blagopokojnega bomo spremili na njegovi zadnji poti v torek, 16. julija 1940 ob pol 5. url, izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče v Dravlje.
Ljubljana, dne 15. julija 1940.
Globoko žalujoči: FRANC, oče; IVANA, mati roj. BAHAR; DANA. sestra ter ostalo sorodstvo.
Nobene gube, nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža ml3dega dekleta! Videti je kakor čudež a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa. Biocel je dragocen aaravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite Vsako jutro ko se zbudite, ste .-'deti mlajši. Gube in brazde 90 kakor izbrisane
Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne.
zapušča br. Rozman s tihim notranjim zadoščenjem o izvršeni nalogi, ki je vs. ke-mu sokolskemu delavcu edino in najlepše plačilo, z mnogimi prelepimi spomini na krasno uspele javne nastope, razvitje p:a-pora, katerega je prejel iz njegovih rok lastni strumni sinko, na divne telovadne akademije, veličastne spominske slavnosti in pomembne narodno-obram&ne zbore, na katerih je prav čet'iiško junaško zvenela njegova prepričevalna beseda, pa na številne dramske in pevske nastope in družabne večere, ki so združili v demokratični povezanosti pod sokolsko streho vse, kar v Šoštanju nacionalno čuti. V uradu dober starešina svojim podrejenim, korekten in uslužen uradnik nasproti strankam, izven urada borben nacionalni delavec je ostal br. Rozman skromen. Ravnal se po geslu: Oseba nič celota vse. Bil je tih narodni delavec ob zvestem sodelovanju soproge, vrle zavedne sestre z juga. Lep večer slovesa je oživljal društveni orkester. Razšli smo se z zaobljubo, da bomo zmerom delovali za kralja, za narod, za dom! Brat Janko, na tvojega življenja novo pot krepak so-kolski zdravo!
Iz Kamnika
k— Tujska sezona v Kamniku letos prav slabo kaže. Medtem ko smo imeli prejšnja leta vedno ob tem času toliko le-toviščarjev, da je zmanjkalo sob, je letos Kamnik prazen, Ce izvzamemo skupino dijakov in dijakinj, ki jih vsako leto pošlje Ferialni savez iz Beograda, bi vse ostale letoviščarje lahko seštel na prste obeh rok. Delno je krivo slabo vreme, glavni vzrok pa so gospodarske in politične razmere, v katerih živimo. Krivi pa so tudi lokalni faktorji, ki bi bili dolžni, več brigati se za to reč. V izložbah »Putnika« v Ljubljani so razstavljeni prospekti in propagandne brošure vseh znanih letovišč in zdravilišč, ne najdeš pa nikake brošure ali pa prospekta najstarejšega slovenskega mesta in priznanega letovišča in zdravilišča Kamnika. Tujski promet je bil že doslej za Kamnik lep vir dohodkov, a nedvomno bi se s smotrno in sistematično propagando dali doseči še vse večji in lepši uspehi.
D
Torek, 16. julija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Bolgari po jo in igrajo (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zagrebško- življenje (reportaža). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Psihološka struktura mase (dr. Hro-vat Emil). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: gdč. M. Polajnarjeva, g. A. Jarc in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Fantje na va-sL
Beograd 19.40: Zborovski koncert. — 20.10: Narodne pesmi. — 20.40: Lahka glasba. — Zagreb 17.45: Mandolinski kvartet. — 20.30: Pesmi in klavirske skladbe.
—	Sofija 19: Orkester. — 20.10: Plošče.
—	21: Lahka glasba. — Praga 20.15: Zvočne slike. — 20.20: Dvorakove simfonične pesnitve: »Zlati kolovrat« in »Povodni mož«. — 21.20: Plošče. — 22: Češka glasba. — Berlin 19.15: Koncert orkestra in pevcev. — 21.15: Pester spored. — 23: Nočni koncert. — Rim 17.15: Lahka godba. — 21: Simfonični koncert — 22.10: Operetni napevi. — 24: Pesmi.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja n konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno <*. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za iaaoratai del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.