o glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIII 24. oktober 1986 številka 10y Glasilo ureja uredniški odbor Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Šnidaršič, Marko švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Dragi bralci! ;.v. Topot vas že v začetku opozarjamo na vsebino pričujoče številke glasila. Poleg finančnih poročil, iz katerih boste razbrali, kako smo poslovali v devetmesečnem obdobju letos in drugih S: zanimivostih, si preberite predvsem fotoreportažo o preventivni zdravstveni rekreaciji, ki je letos prvič stekla v Bo-p hinjski Bistrici v našem g: počitniškem domu Zoi-.vov grad. Glede na 'f dolgoročne zdravstvene fe posledice, ki jih utegne g:; taka rekreacija sprožiti pri Novolesovih delavcih, smo jih obiskati in strnili njihove vtise omenjeni reportaži. Ra- ič zvidno je, da je osnovni x; namen preventivne zd-& ravstvene rekreacije pri tej skupini v celoti in nad >S pričakovanji dosežen. BS :•:£ Za to gre zahvala pio-nirjem in organizator-jem tovrstne zdravstve- ne preventive tov. Vizjak •V. •V« Igorju, Tonetu Spelko-tu, Horvat Darji, dr. !:S Ivanu Balogu, Stanki Bobnar in Gorazdu Ko- srnini, ki so jo že predle- !v/ ti smelo načrtovali in letos prvič izvedli. Na pomoč jim je priskočilo tudi čudovito vreme, kot da bi hotelo samo pripomoči k zdravju naših delavcev. Xv v.’;! Xv •••••• Poslovanje po ocenjenih bilančnih podatkih v devetih mesecih ni najbolj vzpodbudno. Proizvodne plane smo dosegali v skladu s pričakovanji dobro. Zaradi že znanih težav, v katere je zabredla lesna industrija v Jugoslaviji, pa finančni efekti niso enakovredni proizvodnim prizadevanjem. Xv /.‘v AV Med drugimi posledicami takega stanja so tudi nizki osebni dohodki, ki smo jih prejemali v Novolesu v tem obdobju. Le-ti so pod povprečjem v občini in republiki in se gibljejo v povprečju lesne dejavnosti. Upamo, da se bodo finančni rezultati do konca leta izboljšali. 3® ,V,| ;.;.y yX Xy ;Xy Poleg teh poroči! si seveda preberite tudi ostala in sodelujte z nami. •v. M Xy ::iv •••v .\v .;.v ;||X v. ^ Na sliki so TPP-jevi delavci v novih, ličnih majicah, ki jim jih je daroval TOZD za požrtvovalno delo. Gesta je vse pohvale vredna, saj priča o tem, da odgovorni delavci v tem TOZD-u znajo ceniti prizadevanja svojih sodelavcev. Ti so ničkolikokrat pokazali visoko pripadnost svojemu TOZD-u, saj so redno, kadar so razmere to zahtevale, delali v nadurah in ponoči. Poleg tega bo služila ta slika kot lep arhivski dokument. Ne bi bilo odveč, če bi kaj takega naredili tudi v drugih TOZD-ih. TOZD TPP seje vendarle odločil, da zamenja številne nekontrolirane vhode z enim, sodobno urejenim vhodom. Na pomoč je priskočila še investicijska služba DO in vhod opremila z lično vratarnico. V TPP-ju so nedavno razširili strojni oddelek in s tem povečali pretok transportnih poti. Kontrolna plošča za vodenje lakirne linije Chefla v novi lakirnici v TPP-ju. Za delo na njej je potrebna velika pazljivost. Vzdrževalec Hočevar Jože ni imel časa, da bi se slikal s svojimi sodelavci, zato smo ga slikali v delavnici. Zelenica na nekdanjem parkirišču TPP-ja. V ozadju je del mogočnega IMV-ja, kije nekoč ogrožal obstoj TPP-ja. Na srečo so se razmere spremenile in pohod IMV-ja je zaustavljen, TOZD TPP se pa sedaj mirno in hitro razvija. V TOZD-u TPI obnavljajo parovodne poti, da bo pozimi toplo. Aprila 86 smo posneli bodoče skladišče obrata Žage na Ruperč vrhu. Sliko smo objavili v našem glasilu št. 4. Iz istega mesta smo skladišče ponovno posneli v začetku oktobra 86 in jo objavljamo. Če primerjate sliki, boste opazili le eno spremembo — trava je porasla. V obratu Žage na Ruperč vrhu še vedno niso zanemarili uporabnosti lesne metlice. Še vedno jo s pridom uporabljajo, kar se tudi pozna, saj je njihovo dvorišče vedno skrbno počiščeno. V BLP-jevem skladišču v Straži so začeli s prenovo dotrajanih tal. Kako močno so tla dotrajala, lahko sami razberete iz pričujoče slike. Obnova je bila nujno potrebna, saj je grozila nevarnost, da se skladišče poruši in zraven še koga poškoduje. Z začetkom usmerjenega izobraževanja je bilo v vzgojno izobraževalni program uvedeno tudi proizvodno delo — delovna praksa. Tudi v naši DO opravlja PD-DP vsako leto večje število učencev. Vsaka skupina, ki pride v DO ima prvi dan uvajalni seminar iz VPD, o sami organiziranosti DO in o poteku PD-DP. V ponedeljek, 13.10. 1986 je takole prisostvovalo seminarju 17 učencev 3 A letnika lesarske usmeritve iz SŠTZU Novo mesto. Pred enim mesecem so v TOZD-u Dvor odprli ambulanto. Honorarno so zaposlili tov. Vodnika, upokojenega zdravnika, ki dvakrat na teden v torek in petek, prihaja v TOZD in pregleduje obolele delavce. Pridobitev je velika, saj močno zmanjšuje izpad delovnih ur v proizvodnji. Do sedaj so namreč morali delavci hoditi k zdravniku bodisi v Žužemberk bodisi v Stražo. S tem so izgubili veliko časa. Dr. Vodnik nam je povedal naslednje: »To službo sem prevzel zaradi potrebe po zdravniku v tem kraju, torej zaradi humanih razlogov in narave našega poklica, ki od nas terja, da pomagamo človeku. Sem rad prihajam, ker sd ljudje prijazni in vodstvo TOZD-a razumevajoče. Tudi bolniki so po večini res pravi bolniki. Trenutno opravljamo preglede v sejni sobi TOZD-a, v kratkem pa dobimo nove prostore z opremo. Menim, da je ta oblika zdravstvene zaščite delavcev ugodna, saj se: skrajša bolezenska doba, ker je hitro nudena zdravstvena pomoč in skrajšana čakalna doba. Za podjetje je tudi to ugodno, da se bolniki po opravljenem pregledu hitro vračajo na delovno mesto, ker so gotove bolezni, ki terjajo le zdravstveni nasvet..« Zdravnik pregleduje dvakrat na teden, v torek in petek, od 13. ure do 14,30 ure. Dela v lakirnici v TDP potekajo po načrtu. Prva faza rekonstrukcije lakirnice v TOZD TDP je v polnem teku. Pri tem nastopajo razna dela in s tem tudi različni izvajalci del. Tako se izvajajo: — gradbena dela — montaža tehnologije — sušilnikov — toplotna postaja s cevnimi instalacijami za potrebe tehnologije in ogrevanje prostora — elektro instalacije za tehnologijo in razsvetljavo prostora — dovodniki zraka — odvodni cevovodi zraka Vsa dela potekajo dokaj sinhronizirano in po zastavljenem terminskem planu. Tako lahko pričakujemo, da 15. november, kije po planu predviden kot dan dokončanja prve faze del, ne bo prekoračen. S tem bi bila polovica nove lakirnice — kanala A in D pripravljena za poizkusno obratovanje Z drugo fazo rekonstrukcije bi pričeli takoj po uspešnem zagonu prvega dela rekonstruirane lakirnice. (Silvo Mišjak) Obnavljanje parovoda v TDP # p Jaka je posadil mladi topol pred upravno stavbo V tozdu Žaga so ustavili prodajo drv in s tem prekinili z burnimi reakcijami ljudi v samem Novolesu in izven njega. Upamo, da nas bodo drva pozimi dovolj ogrela Ocena poslovanja v devetih mesecih 1986 Poslovni rezultati odražajo splošno sliko poslovnih pogojev, v katerih smo delovali v tem obdobju. Proizvodnja je bila v prvem polletju dosežena na letni plan 97% na trimesečne plane 95%, na leto 1985 pa večja za 18%. Nižje doseganje od planskih ciljev je predvsem posledica iz- padov v prvem kvartalu, saj v II. in III. četrtletju beležimo 100% doseganje proizvodnje proti kvartalnemu planu in proti letnerpu planu. Izvoz se je odvijal skladna z realizirano izvozno proizvodnjo. V tem obdobju smo dosegli sledeče rezultate na konvertibilnem trgu: v 000 $ Doseg. 86 Kv. p. Let. p. 1985 1/2 Indeks 1/3 1/4 1 2 3 4 I.-III. 5.023 5.370 6.176 4.269 99 82 118 IV.-VI. 5.536 6.691 6.176 4.060 82 90 136 VII.-IX. 5.497 6.782 6.176 4.444 81 89 124 SKUPAJ 16.056 18.843 18.528 12.773 85 87 126 Poleg tega smo dosegli še 1.477.000 $ klirinškega izvoza. Bilanca ugotovitve in delitve celotnega prihodka kaže nerealne primerjalne indekse zaradi tako prikazanih gospodarskih gibanj. Izvozno poslovanje ustvarja precejšnjo izgubo, ki smo jo delno v okviru zakonskih možnosti razmejili na naslednji način: — s poračunom plačanih obresti v breme ugotovljene revalorizacije zalog obratnih sredstev — z delno razmejitvijo posrednih materialnih stroškov v breme zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov Kljub uporabljenim možnostim razmejitve bodo z izgubo zaključile poslovanje naslednje TOZD: ŽAGA 166.578 BOR 220.495 TPE 133.328 P 63.302 TPP 227.668 TGD 77.735 SKUPAJ: 889.106 Kompenzirano izkazuje No-voles 80.924.000 neto akumu- lacije. Za začasno nadomeščanje izgube imamo na voljo: — obstoječi rezervni sklad TOZD z izgubo — za razliko začasno nadomeščanje izgube pozitivnih TOZD DO Novoles. Ker obstoječi predpisi zahtevajo, da bomo morali najverjetneje pridobljene devizne kompenzacije vključiti v rezervni sklad, se bo na ta račun prikazana izguba še povečala za okoli 571.730 tisoč din, vendar pa imamo za to izgubo v rezervnem skladu ustrezni vir pokrivanja. Osebni dohodki Osnova delitvena razmerja so naslednja: indeks dohodka 186 indeks mas OD 233 povprečni neto OD 89.606 indeks povpr. OD 217 Iz podatkov na prvi pogled izhaja, da smo razporedili sredstva za OD daleč nad možnostmi oziroma nad poslovnimi prizadevanji. Nizek indeks dohodka povzroča iz- Detalj iz proizvodnje na Ruperč vrhu. Delo v lakirnici tozda TGD ključno izpad izvoznih prihodkov. OCENA BILANCE PO PLAČ. REALIZAC. ZA OBDOBJE I.-IX. 1986 Celotni prihodek 28.247.251 Dohodek 5.588.089 Čisti dohodek Osebni dohodki Stanov, prisp. Rezervni sklad Neto ostanek Posl. sklad SSP izguba 3.845.293 3.570.597 66.301 132.172 76.223 837.858 127.471 889.106 Akumulacija 80.024 Kazalci Popr. st. zap. 3081 Dohodek/delavca 1.813.700 Čisti doh./del. 1.248.100 OD in SSP/del. 1.221.800 Popr. mes. neto OD 89.606 Izplačani OD so pod povprečjem občine Novo mesto, pod povprečjem Slovenije in se gibljejo v povprečju lesne dejavnosti. To kaže na izredno slab dohodkovni položaj vsega lesarstva v SRS. Nizki osebni dohodki povzročajo odhajanje delavcev v druge dejavnosti, kar še dodatno poslabšuje kadrovsko strukturo v naši dejavnosti. Nesorazmerni indeksi povečanja mase bruto OD in povprečnega osebnega dohodka na delavca izhajajo iz 4% večjega števila zaposlenih, razlika pa so večje obremenitve bruto osebnega dohodka z davki in prispevki. Takšne osebne dohodke opravičuje tudi visoka stopnja doseganja proizvodnje in produktivnosti. Bitke za visoko proizvodnjo in izvoz si ne moremo predstavljati ob nizkih osebnih dohodkih, še posebno, če so slabi poslovni rezultati izven naših moči. Vodja računovodske službe: JOŽE FINK, 1. r. IfiKSMOMSS Kvartalni plan X. — XII. 1986 Plan za DO Novoles predvideva 3% povečanje proizvodnje nad letno dinamiko kar istočasno pomeni 7% več kot smo v povprečju letos dosegli. Opozoriti pa je potrebno na dejstvo, da so plani proizvodnje za prodajo na domačem trgu zastavljeni v bistvu na letni dinamiki ali celo pod njo, dejanske izkušnje pa kažejo na to, da bo dejanska proizvodnja verjetno nekoliko višja. V izvozno usmerjenih TOZD pa je situacija ravno obratna. Plani so visoko in optimistično zastavljeni in obstaja bojazen njihove realizacije. Plan izvoza je zelo optimistično zastavljen v višini 6.745.935 US $, to je 2.248.645 $ mesečno, dejansko pa smo v letošnjem letu dosegali 1.784.072 US $ povprečno mesečno. Plan dohodka je sestavljen na osnovi planirane višine proizvodnje in izvoza, tečaj US $ je 440 din, ob upoštevanju de- janskih prodajnih cen na domačem trgu ter predvideni rasti nabavnih cen. Plan dohodka za Novoles kaže sledečo sliko: v 000 din Celotni prihodek 12.485.451 Dohodek 3.055.043 Čisti dohodek 2.403.295 Neto ostanek 799.921 Izguba -93.853 Izguba je planirana v TOZD TPE iz razloga, da je tu proizvodnja šele v uvajanju in v TOZD BOR, kjer bo v tem kvartalu potrebno pregledati poslovanje, poiskati vzroke izgube in pripraviti sistemske ukrepe za sanacijo TOZD. OD so v kvartalnem planu upoštevani po VED iz izplačila v mesecu septembru. Zaradi uskladitve osebnih dohodkov z rastjo inflacije predlaga KPO in poslovni odbor povišanje VED s 1. oktobrom in sicer: TOZD STARI VED NOVI VED POVIŠANJE TVP 231 266 15% ŽAGA 220 253 15% TPI 231 266 15% BOR 220 242 10% SIGMAT 220 253 15% TPE 220 253 15% TDP 220 253 15% TSP 220 253 15% TPP 220 253 15% LIPA 220 253 15% TAP 231 266 15% TKO 231 266 15% TES 223 257 15% TGD 220 253 15% BLP 223 257 15% DSSS 223 257 15% KVARTALNI PLAN DO NOVOLES X. — XII. 1986 Celotni prihodek 12.485.451 Dohodek 3.055.043 Čisti doh. 2.403.295 Osebni dohodki 1.440.442 Stanov, prisp. 52.573 Rezervni sklad 110.359 Neto ostanek 799.921 Izguba -93.852 Sklad sk. porabe 55.743 Poslovni sklad 838.030 Pri TOZD BOR je predvideno povišanje 10% kot 6 diferenciacija VED zaradi slabih doseženih in planiranih poslovnih rezultatov, — v primeru izvrševanja plana proizvodnje pa se v TOZD BOR poračuna 5% VED. Stimulacija za doseganje proizvodnje ostane do konca leta v obliki kot že obstaja, s tem da se v oktobru spremeni osnova za izračun z namenom da se posplošijo strukturni zamiki in vplivi pri vrednosti proizvodnje, ter se istočasno odpira večja možnost doseganja faktorja stimulacija ob dejstvu, da se v osnovi za izračun upošteva povprečno dosežena proizvodnja na efektivno uro v obdobju od I. — IX. 1986. Analitsko planska služba KAN PPSIZVODNJE ZA IV. KVARTAL KANSKE CENE 000 DIN Tflzn OKTOBER 23 dni NOVEMBER 21 dni PECEMBER 22 dni fOv.MES. KV.PL. 1/12 LET. PL. INDE,: KV.P/L.P. TVP 256.201 215.662 225.932 225.932 225.932 loo ŽAGA 26o.o95 237.476 248.785 248.785 248.785 loo Tri 162.8o0 148.853 154.727 155.460 141.829 llo BOR 88.161 So.924 89.513 86.133 81.372 106 SIG. 131.356 119.916 125.626 125.626 125.626 loo TPE 62.727 57.273 60.000 60.000 41.317 145 TDr 37o.69o 411.297 332.610 371.532 349.455 106 TSP 296.931 259.042 220.669 259.147 286.436 90 Trdi 262.769 267.803 2o8.ol2 246.195 188.772 130 LIPA 1o4.o8o 96.927 96.956 99.321 90.352 llo TA? 233.779 213.451 223.615 223.615 223.615 loo TKO M. 272.487 248.793 26o.64o 26o.64o 260.611 loo RABAT. 5o.466 46.078 48.272 48.272 68.272 71 TGD 136.173 117.692 1158.899 137.588 14o.483 90 NOVOLES 2.668.693 2.521.987 2.454.056 2.548.245 2.472.851 lo3 PLAN IZVOZA ZA IV. KVARTAL 86 US « TOZD KAN IV. KVART. PLAN TOV.MES. 1/12 LET. PLANA INDEKS Plan povp.mes/1/12 let. plana TVP 474.624 158.2o8 Ho.833 143 ŽAGA lo7.14o 35.713 8.355 429 Tri 8.555 BOR 607.99J 202.664 166.667 122 SIGMAT 131.200 43.735 57.500 117 TDP 2.360.155 786.718 785.555 loo Tsr 432.7o4 144.235 2o8.355 69 TPr 1.596.335 532.112 375.000 142 TKO 156.784 52.261 80.000 65 TGD 879.000 295.000 280.000 lo5 NOVOLES 6.745.935 2.248.645 2.058.332 lo9 ZALOGE ZE NA NOVEM RAČUNALNIKU S prvim septembrom smo v službi za informatiko aktivirali računalnik VAX tudi na področju vodenja zalog materiala. Trenutno vodijo zaloge vse tozd s sedežem v Straži direktno preko terminalov, za ostale pa podatke vnašamo v službi za informatiko. Na tak način ima vsak zainteresirani preko terminala vpogled v trenutno stanje zalog materiala in surovin. Na urejenih skladiščih delajo s terminali skladiščniki sami, na ostalih pa to delo opravljajo materijalne knjigovodje. Vse TOZD s sedežem izven Straže bodo povezane preko terminalov takoj, ko bodo telefonske linije za ta namen usposobljene. Delo s terminalom ima velike prednosti proti dosedanjemu načinu dela, saj je vsak podatek takoj, ko ga vnesemo preko terminala, zabeležen v računalniku in tako so lahko vsi podatki točni in ažurni, kar pa je seveda odvisno od delavcev, ki delajo s terminali. Obiskali smo nekatere naše sodelavce, ki delajo s terminali in jih povprašali, kaj mislijo o novem načinu dela: PETER RUDOLF, skladiščnik v TOZD BLP S terminalom delam od avgusta in sem zelo zadovoljen z njim. Predvsem je dobro to, ker takoj vidiš vsak podatek, ki ga vneseš in so podatki o zalogah v vsakem trenutku na razpolago. Prej sem čakal po cel mesec, da sem dobil listo zalog, ki pa sploh niso bile več točne. Glede na to, da še vedno vodim tudi ročno evidenco na karticah, imam trenutno malo več dela, a bo z novim letom tudi to urejeno, saj bom skladiščne kartice nehal voditi ročno, ker jih sedaj vodim s pomočjo računalnika. RADOJKA MILANOVIČ, materialni knjigovodja TOZD ŽAGA Z novim načinom dela sem kar zadovoljna. Medtem ko sem prej čakala po cel mesec na izpise iz računalnika, imam sedaj vse podatke takoj na terminalu. Ker računalnik sproti kontrolira podatke, je veliko manj napak kot prej. Ker so programi bolj prilagojeni potrebam skladiščnega poslovanja kot materi-jalnemu obračunu, imam še nekaj problemov z mojim obračunom, ki je malce specifičen glede na ostale TOZD, a upam da bo tudi to s časom urejeno. M. Švent Vnašanje podatkov na zaslonu računalnika Radojka Milanovič pri delu Ali že veste? — da je znižanje cene surove nafte v letošnjih prvih mesecih (za okoli 30 odstotkov) in padec tečaja ameriškega dolarja izrednega pomena za države v razvoju, tudi za Jugoslavijo. Pri tem pa kaže upoštevati dosežke razvitih držav, ki so deset let p^ prvem naftnem šoku skoraj za petino zmanjšale količino energije na enoto proizvoda. Novi modeli avtomobilov porabijo za okoli 20 odstotkov manj bencina kot na začetku sedemdesetih let, letala pa okoli 30 odstotkov manj energije. (Vir: DE, 25. 7. 86, A. Š.) — da je za slovensko gospodarstvo v letošnjih prvih mesecih značilna zelo skromna rast industrijske proizvodnje, zastoj izvoza na konvertibilno tržišče, povečanje uvoza s tega območja ter visoka inflacija, ki presega povprečne rasti stroškov in cen v Jugoslaviji. V Sloveniji seje industrijska proizvodnja v prvih štirih mesecih povečala le za 1,5 odstotka, v SFRJ pa za 6,1 odstotek (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem). V enakem obdobju je slovensko gospodarstvo 100,2-odstotno pokrilo uvoz z izvozom na konvertibilno območje, celotni uvoz pa za 104,1 odstotka. Veliko slabša je bila pokritost uvoza v jugoslovanskem merilu: celoten uvoz je bil pokrit z izvozom 79,4-odstotno, v konvertibilni menjavi pa samo 75,6-odstotno. Vedeti pa moramo, da so slovenske izvozne cene za letos padle za okoli 2 odstotka — tako ocenjuje mariborski inštitut — po podatkih Zveznega zavoda za statistiko pa je raven uvoznih cen v letošnjih prvih štirih mesecih padla za 2 odstotka (v primerjavi z enakim obdobjem lani). Konkurečnost slovenskih izvoznikov se je lani poslabšala zaradi hitrejše rasti stroškov na enoto izdelka. V jugoslovanski industriji so se namreč ti povečali za 84,8 odstotka, v slovenski industriji pa za 91,6 odstotka. Tega prehitevanja stroškov pa ne more nadomestiti niti dosledni realni tečaj dinarja. Zaskrbljujoče je, da seje veliko naših izvoznikov znašlo v nižjem kakovostnem in cenovnem razredu, predvsem zaradi notranjih organizacijskih slabosti. (Vir: DE, 25. 7. 86, A. Š.) — je v SR Sloveniji v 265 obrtnih organizacijah združenega dela zaposlenih okoli 30.000 delavcev, pri samostojnih obrtnikih pa okoli 25.000. Vedno pogosteje ugotavljamo težave pri gospodarjenju in uveljavljanju družbeno ekonomskega položaja in samoupravnega položaja teh delavcev, predvsem manjših obrtnih organizacijah združenega dela, v katerih prevladuje živo delo in je dohodek tako odvisen od predvsem fizičnega dela ali obrtnih storitev. Poslabšanje gmotnega položaja delavcev se čuti tudi v tej dejavnosti, kar vpliva tudi na razpoloženje zaposlenih. Poleg tega so zaskrbljujoče tudi slabe delovne razmere v tej dejavnosti, zlasti ko gre za varstvo pri delu. Družbena skrb je potrebna tudi za to dejavnost. (Vir: DE, 18. 7. 86, A. Š.) 7 PREVENTIVNA ZDR4VSTVENA REK Od ponedeljka, 13. 10. 1986 do nedelje 19. 10. 1986 je potekala v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici t. i. preventivna zdravstvena rekreacija. V teh dneh je po v naprej pripravljenem programu prva skupina Novolesovih delavcev opravljala tovrstno preventivno zdravstveno rekreacijo. Ker gre za novost, ki pa utegne imeti dolgoročne posledice za zdravje in počutje Novolesovih delavcev, smo to skupino obiskali in vtise objavljamo v pričujoči fotoreportaži. To skupino smo obiskali v četrtek 16.10. 86, torej koje imela za seboj že določene izkušnje. Čeprav smo šli na pot z dokajšnjo skepso, saj se je med drugim začela prva rekreacija na datum 13., ki ima v ljudskem izročilu zloglasen prizvok, smo bili nemalo presenečeni. Komaj smo prispeli do Zoisovega gradu, že so nas čakali vedri in nasmejani obrazi, pripravljeni za na pot. S tov. dr. Balogom nisva imela niti toliko časa, da bi stopila v naš počitniški dom, nemudoma smo krenili na pot. Pot nas je vodila z avtomobili do Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru, naprej pa peš do slapa Savice. Tako sva takoj vskočila v izvajanje programa in na licu mesta spoznavala metode in učinke te zdravstvene rekreacije. Bila sva navdušena! Čeprav nisva bila ne psihično, ne po opremi na ta vzpon pripravljena, sva ga uspešno končala tudi midva. Še bolj navdušeni so pa bili člani skupine, ki so po več opravljenih vzponih v preteklih dneh z lahkoto premagovali strmo pot. Čeprav skupino sestavljajo ljudje različne starosti in različnega spola, ni omagal nihče. Po opravljeni poti k prelepemu slapu Šavici nas je ob 12.30 uri čakalo kosilo v Zoisovem gradu. Kosilo je bilo izdatno in je močno teknilo, ker so se nam pljuča prečistila v svežem gorskem zraku. Kaj menite, kaj je skupina rekreativcev počela po kosilu? Večina vas najbrž misli, da je šla počivat!? Toda ne, takoj po kosilu je bila v programu telovadba (oz. razgibalne vaje) v šolski telovadnici. Kot vidite je program rekreacije natrpan in kar naporen. Tako gre iz dneva v dan. Da bi zvedeli kaj več o namenih in učinkih rekreacije, smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci. Dr. Ivan Balog Naj najprej podam definicijo preventivne zdravstvene rekrea- cije. To je svobodna in organizirana dejavnost, ki fizično, psi- hično in socialno sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga razviti v vsestransko osebnost. Naloge in učinki rekreacije so: — biološki: z ustreznimi dejavnostmi omogočamo pravilno in skladno delovanje notranjih organov in preprečujemo deformacije hrbtenice, sproščamo prenapete mišice in razdražene živce. Organizem utrjujemo proti različnim boleznim, ohranjamo vitalnost do pozne starosti in zboljšujemo delovno sposobnost; — psihološki: človek ob rekreativnih dejavnostih doživlja občutek zadovoljstva, veselosti in sreče, v stiku z ljudmi se sprošča, ob dejavnostih se blažijo pojavi domišljavosti, pretirane skromnosti, samoljubja, delom-rzništva. Razvija se zdrav duh tekmovalnosti in kritičnosti; — sociološki: ljudem izpolnimo prosti čas z gibanjem v prlrodnem zdravem okolju med prijatelji in znanci, krepimo čut kolektivnosti in tovarištva; — pedagoški: ljudje se naučimo potrebnega gibanja, pravil in socialnega vedenja, sprožimo pozitivne prvine skupnih norm. Čeprav se bodo učinki te rekreacije rezultirali šele čez nekaj časa, lahko že zdaj trdim, da je ta'skupina skoraj v vseh učinkih rekreacije dosegla svoj namen. Stanka Bobnar, voditeljica Namen te rekreacije je predvsem psihična sprostitev ljudi. Program je ustrezno temu prilagojen in je za udeležence naporen. Za tako rekreacijo ne pridejo torej v poštev ljudje, ki so telesno bolni ali imajo kako drugo telesno okvaro. Pri tej skupini smo ob njeni sestavi na vse to gledali in jo dokaj posrečeno tudi izbrali. Nekaj težav smo imeli pri izbiri ljudi iz zunanjih tozdov, ker nismo imeli njihovih zdravstvenih kartonov. Skupina je dosegla visoko homogenost in menim. da smo osnovni namen dosegli. Člani skupine so prizadevni in kljub naporom vztrajajo. Gorazd Kosmina, vodja V akcijo zdravstvene rekreacije smo šli z določeno bojaznijo, kako bo vse to steklo.. Vendar smo sedaj zelo zadovoljni, tako mi voditelji kot člani skupine. Razpoloženje ljudi presega naša pričakovanja. Pomaga nam tudi vreme. Srečo smo imeli pri izbiri skupine, ki seje odlično ujela med seboj. V prihodnje bomo morali programe še dodelat na podlagi doseženih izkušenj. Gonilna sila življenja skupine je naša Stanka. Ker smo imeli topot srečo z vremenom, smo dali prioriteto gibanju v naravi. V programu smo zajeli konstantno obremenitev, ki krepi psihofizične lastnosti človeka. Manj smo pa posvetili pozornosti vajam v notranjih prostorih. S skupino sem povsem zadovoljen. Milka Kregar, članica skupine, DSSS Presenečena sem nad tem, da sem bila izbrana za tovrstno zdravstveno rekreacijo. Iz pogovora z drugimi člani sem razbrala, da so tudi drugi člani nad tem presenečeni. To je najbrž posledica, da niso izoblikovani kriteriji, kdo naj bi šel na tako zdravljenje. Po mojem mnenju je tako zd- ravljenje potrebno za tiste delavce, ki imajo v podjetju bodisi monotono delo, bodisi delo, ki je podvrženo živčnim napetostim. Nikakor ni primerno za drugače bolne ljudi. Potrebno je, da se doreče pravilnik in da se ga sprejme na ustreznih organih do konca leta in se ga tudi upošteva. Kako naj bi v bodoče izgledala preventivna zdravstvena rekreacija, se je pametno zgledovati tudi po izkušnjah v drugih DO, vendar pa je treba nujno upoštevati specifike Novolesa. Naša skupina je bila na hitro izbrana, vseeno je zelo enotna in demokratično organizirana. Mi člani hitro akceptiramo Proučevanje planinskih poti KREACIJA, BOHINJ 1986 mnenje voditeljev, oni pa upoštevajo naše pobude in predloge. Mislim, daje ena od dobrih plati take rekreacije tudi ta, da ob intenzivnem delu v skupini popolnoma pozabiš na tegobe v službi. Tako se lahko popolnoma sprostiš in živce odpočiješ. Zelo rada bi videla, da bi imelo čimveč ljudi možnost za tako zdravstveno rekreacijo. Na nivoju DO Novoles pa moramo zagotoviti pri formiranju skladov ustrezna sredstva. Zvone Peterlin, član skupine, BLP Presrečen sem, da sem se rešil telefonov, ki so me naredili že kar precej živčnega. Delam namreč v nabavi in telefonski zvonec pri nas nenehno poje. Slišim ga še zvečer, ko grem spat in ponovno zjutraj, ko vstanem. Tukaj se v miru izredno sprostim. Pohodi v naravo, ki jih vsak dan opravljamo, so enkratni in sproščajo živčno napetost. Vesel sem, da nas služi tudi vreme, čeprav imamo v slučaju slabega vremena pripravljen program tudi za vaje v zaprtih prostorih. Za popestritev programa v takih primerih ne bi bilo odveč, če bi organizatorji poskrbeli tudi za glasbo in ples za popestritev družabnih večerov. Počutim se zelo dobro in mislim, da bom kos naporom. ki me čakajo v nabavi ob koncu leta. Matoh Franc, član skupine, TAP Taka rekreacija se mi zdi zelo v redu. Meni je izredno koristila. Bil sem izredno živčno napet, ker sem letos izgubil sina v prometni nesreči. Enako velja tudi za mojo ženo, ki je tudi tukaj iz TPE-ja. Občutim, da je živčna napetost popustila. Vse se mi zdi lepo, zlasti okolje. Ludvik Zaman, član skupine, TPE Vse najboljše, kar lahko rečem! V dolini sem živčen, tu- Franc Kačič, član skupine, LIPA Tukaj sem si živce res pomiril, nisem se pa rešil moje Izdatno kosilo se prileže po pohodu Popoldanska rekreacija osnovne težave, to je, bolečin v križu. Še več.naporni pohodi Jaz boleham na dihalih, moram reči, da v tem čistem gorskem zraku veliko laže diham kot v dolini. Čeprav je težko priti na naše.vrhove, so mi izleti všeč. Skupina je v teh dneh obiskala in osvojila naslednje vrhove: Koblo, Vogel, Uskovnico, Voje in Slap Savico. Najdaljši pohod je trajal 3 ure v in program vaj mi povečujejo bolečine. Vkljub temu sem zelo zadovoljen. Menim pa, da bi bil za take bolnike, kot sem jaz, potreben kombiniran program. Zahvaljujem se našemu osebju v tozdu, da so me izbrali za to zdravljenje. Olga Goršič, članica skupine, TKO Resnično uživam v Bohinjski naravi! Program je naporen, zlasti hoje. Vendar je za sprostitev to izredno koristno. eno smer. Razen nekaj žuljev, ki so jih sami pozdravili, se vsi udeleženci odlično počutijo. Želimo jim veliko zdravja. Fotoreportažo pripravil: A. Šterbenc Vedro razpoloženje udeležencev preventivne zdravstvene rekreacije po uspešnem pohodu k Slapu Savici in izdatne kosilu. Počitek je kratek, ker so na sporedu že gimnastične vaje v telovadnici. Udeleženci se nahajajo v naše počitniškem domu v Bohinjski Bistrici. Bivanje v domu je prijetno. Orientacijski pohod »Resa 86« V splošnem prizadevanju, da v šport, rekreacijo in družabna srečanja vključimo čim večje število naših delavcev, smo se v letu 1986 v športnem društvu odločili, da organiziramo obliko orietan-cijskega pohoda, primerno našim potrebam in pogojem. Orientacijski pohod je oblika športne rekreacije, ki v zadnjem času pridobiva vse več privržencev. Združuje več prvin, med katerimi so najpomembnejše: — pravilno razumevanje navodil — skrbno načrtovanje dane poti — inteligentna raba zemljevida in kompasa — primerna telesna pripravljenost — spretnost v reševanju nalog (met bombe, streljanje) — poznavanje določenih področij (topografija, požarna varnost, prva medicinska pomoč) — skupinsko reševanje nalog — gibanje na svežem zraku v naravi Za cilj našega, novolesove-ga pohoda smo letos izbrali Reso, kočo v osrčju Kočevskega Roga, katere solastnik z GG je tudi Novoles. Prostor okoli koče je primeren za srečanja večjega števila ljudi, pa tudi pot do koče vodi mimo številnih zanimivih postojank, omenimo naj le partizansko BAZO 20. V soboto, 4. 10. 1986 se je v Podturnu na štartu zbralo deset tekmovalnih ekip naših TOZD ter gostujoča ekipa tabornikov »Odred zelene Krke«, da se med približno tri ure trajajočem pohodu pomerijo v poznavanju orientacije in reševanju zastavljenih nalog. Ob 8,00 je tov. Vernig Bojan uradno odprl pohod, ob 9,30 pa so ekipe, po vrstnem redu določenim z žrebom, krenile hrabro na pot. Da pot ni bila lahka pove podatek, daje dolžina proge znašala cca 15 km. Med potjo so morale 10 ekipe sestavljene iz treh moških in dveh ženskih članov, poiskati šest kontrolnih točk, rešiti testne vprašalnike iz topografije, požarne varnosti ter izvesti praktični prikaz naloge iz prve medicinske pomoči. Ob približno 11,30 sta na cilj z ramo ob rami, vendar zadovoljni (tudi vriskov ni manjkalo) prispeli ekipi TOZD TGD in TOZD TKO. Do 12,30 so se zvrstile še vse ostale ekipe. Na cilju so ekipe tekmovale še v streljanju, določanju azimuta in metanju bombe v cilj, s čemer je bil tekmovalni del pohoda tudi zaključen. Ekipa kuhinje TOZD TES je s pripravljeno hrano in pijačo takoj okrepčala tekmovalce, ki so si potem ob glasbi skupaj z navijači in gosti krajšali čas do razglasitve rezultatov. REZULTATI TEKMOVANJA V ORIENTACIJSKEM POHODU: 1. mesto: TOZD TKO — 723 točk (Brajkovič, Malešič, Jurjevčič, Slane, Goleš) 2. mesto: TOZD TGD — 702 točk (Rajer, Leko, Pečjak, Šoško, Špringer) 3. mesto: TOZD SIGMAT — 675 točk (Šturbej, Kranjec, Žibert, Kovačič, Janjanin) 4. mesto: DSSS-AOP — 675 točk (Švent, Bukovec, Vidmar, Iskra, Aš) 5. mesto: BLP — 615 točk 6. mesto: TPI — 569 točk 7. mesto TPE — 548 točk 8. mesto: TPP '— 539 točk 9. mesto: TES — 367 točk Ekipa tabornikov »OZK« je dosegla 682 točk. Po razglasitvi rezultatov pa je sledilo še eno presenečenje. Medved Slavko, Aš Samo in Malenšek Matjaž so za vse tekmovalce, goste in navijače pripravili igre vedre rekreacije. Deset ekip seje pomerilo v naslednjih veseloigrah: Tek na smučeh, pikado, štafeta z vodo in vlečenje vrvi. Tekmovalci so se tudi tokrat zagrizeno spopadli z nalogami in kot kažejo fotografije tu smeha ni manjkalo. Vsi nastopajoči so ob koncu prejeli lepe praktične nagrade, katere so prispevali: DO Novoles, CSM, DO Krka, DO Labod, Tozd TPP, DO Novoteks in drugi. Ekipe na štartu Streljanje pohodnikov Zmagoslavje ob osvojitvi lovorike im Seštevanje rezultatov Rezultati tekmovanja v vedri rekreaciji: — skupni seštevek vseh štirih iger 1. mesto TOZD TKO točk 36 2. mesto TOZD BLP 23 3. mesto TOZD SIGMAT 23 4. mesto DSS-AOP 21 5. mesto TOZD TGD 21 6. mesto TES 21 7. mesto TPE 17 8. mesto TPP 17 9. mesto TPI 14 Prvi novolesov orientacijski pohod se je končal uspešno tako organizacijsko kot tekmovalno in družabno, kar ni težko zaključiti po vzdušju, ki je prevladovalo med tekmovalci in navijači. Tudi nekaj vzpodbudnih pohval gostov je bilo slišati, zato upamo, da bomo tudi prihodnje leto to obliko rekreacije ponovili, seveda v širši obliki in z večjo udeležbo. Naš namen je, da bi pohod sčasoma prerasel v tradicionalno, vsakoletno srečanje novolesovih TOZD-ov in tako pripomogel k zbliževanju naših delavcev in krepitvi pripadnosti delovni organizaciji. Pri izvedbi pohoda so sodelovali: Organizatorji: Pavlin Boris, Medved Slavko, Aš Samo, Malenšek Matjaž, Kovačec Janko in Kosmina Gorazd Ekipa prve med. pomoči: Bobnar Stanka in Horvat Darja Sodniki na KT: Šenica Igor, Rozman Ivo, Baša Ivan, Jaklič Slavko, Gašperšič Zvone, Kren Brane, Murn Alojz Sodniki streljanja: Manojlo-vič Slobodan in Đurič Branko Fotograf: Švent Marko Za pomoč pa se posebno zahvaljujemo: Ekipi kuhinje TOZD TES za organizacijo prehrane: Zupančič Tanja, Markovič Zvone, Poglavec Damjana, Zalete-lj Darinka, Blatnik Zvonka Gorše Vinku za namestitev ozvočenja Kulovec Mirjanu za vodenje programa Odredu tabornikov »OZK« za sodelovanje Organizator orientacijskega pohoda, tov. Gorazd Kosmina, si pozorno ogleduje cenik. Udeleženci pravijo, da je bilo vsega dovolj, hrane in pijače, in to po zmerni ceni, kar je zasluga kuhinje tozda TES, tako daje večina udeležencev kar težko »obložena« odhajala domov. Družabni del programa: vlečenje vrvi Družabni del programa: nošenje vode Družabni del programa: tekmovanje na smučeh Zaključek ob dobri kapljici Oslabelost vezivnega in mišičnega tkiva v genitalno urinarnem področju Ta bolezen je pogosta pri ženskah v začetni fazi klimakterija. Na eni strani predstavlja ta bolezen problem pri načinu zdravljenja na drugi strani pa tudi problem ocene o delazmožnosti po uspešnem zdravljenju. Vsi primeri, brez izjeme, zahtevajo temeljito oceno na dispanzerju za medicino dela. Riše in piše Dr. I. Balog V zadnjih nekaj letih čutim v spodnjem delu telesa pritisk, kot da mi je nekaj popustilo. Uhaja mi voda. Lahko je obolelost sečnega mehurja ali nožnice. O tem nisem nikomur govorila, zelo nerodna zadeva je. V vaših letih (od 40 let naprej) je to pogost pojav. To je posledica oslabelosti vezivnega in mišičastega tkiva okrog nožnice. To se pogosto dogaja, ko jajčniki prenehujejo izločati hormone. Narodna zaščita I. del V današnji številki nekaj osnovnega o narodni zaščiti, prihodnjič pa o nalogah posameznikov, oborožitvi, uporabi orožja itd... Narodna zaščita je najširša organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi, zato v njej delujejo vsi delovni ljudje ne glede na starost in spol, naloge narodne zaščite pa opravljajo v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, seveda v skladu s svojimi fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi .- Pripadniki NZ delujejo v narodni zaščiti, dokler niso poklicani k opravljanju nalog v oborožene sile, civilno zaščito, organe za notranje zadeve ali k opravljanju drugih nalog h katerim so razporejeni kar pomeni, da v NZ lahko delujejo tudi delovni ljudje, ki imajo vojni ali drugi razpored. Opravljanja nalog NZ se lahko oprosti, kdor je zaradi bolezni ali poškodbe trajno ali začasno nezmožen za delo ali iz drugih utemeljenih razlogov. O oprostitvi odloča načelnik NZ. Za posamezno opravljanje nalog NZ se oblikujejo skupine pripadnikov, ki jih praviloma vodi pomočnik načelnika NZ, ali pripadnik, ki ga določi načelnik NZ. Skupine se oblikujejo zlasti za opravljanje naslednjih nalog: — za zavarovanje določe- nih objektov ali območij; — za fizično varovanje; — za množično izvidniško obveščevalno dejavnost; — za izvajanje bojnih akcij; — za spremljanje določenih oseb in transporta materialnih sredstev; — za legitimiranje oseb na določenem območju in ob določenem času; — za zadržanje določene osebe ali več oseb; — za pregled oseb in vozil. Tako pripadniki NZ opravljajo naloge samostojno ali v sodelovanju z drugimi subjekti splošne ljudske obrambe v naslednjih situacijah: 1. V miru, ob nevarnostih, v katerih bi bila lahko v večjem obsegu ogrožena javni red in mir oziroma varnost ljudi, družbeno in zasebno premoženje in objekti skupnega pomena ali kadar je to potrebno za varstvo ustavne ureditve. Takrat opravljajo naslednje naloge: — varujejo objekte skupnega pomena; ces — vzdržujejo javni red in mir, da ne pride do kršitev; — varujejo družbeno premoženje; — nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop in gibanje na območja za katera velja omejitev; — preprečujejo kazniva dejanja in druge negativne dejavnosti (sabotaže, diverzije in teroristične dejavnosti). 2. Ob naravnih in drugih nesrečah (potresi, večji požari, povodenj): — fizično varujejo širše območje nesreče; — preprečujejo nepoklicanim osebam dostop na to območje; — po potrebi sodelujejo pri izvajanju reševalnih akcij. 3. V izrednih razmerah: — okrepljeno varujejo proizvajalna sredstva, nemoten potek proizvodnega procesa; — preprečujejo diverzije, sabotaže, požige in druge poskuse poškodovanja ali uničenja družbenega premoženja; — odkrivajo in nadzirajo gibanje sumljivih osebjih po potrebi zadržijo in izročijo organom za notranje zadeve; — izvajajo nadzor nad gibanjem prebivalstva; — preprečujejo sovražne varujejo proizvodni pro-proizvajalna sredstva; pojave, zlasti subverzivno propagando v obliki letakov, plakatov, izpisovanja sovražnih parol, širjenja vznemirljivih vesti in podobno. 4. V neposredni vojni nevarnosti: — zavarujejo skla- dišča materialno-tehnične opreme za potrebe SLO in DS; — opravljajo določene naloge zavarovanja pri izvajanju mobilizacije; — zavarujejo izvajanje evakuacije ljudi, teh. sredstev; — opravljajo naloge množične izvidniške obveščevalne dejavnosti; — organizirajo stalno opazovanje območij primernih za zračne desante; — po potrebi opravljajo kurirsko službo. 5. V vojni, poleg nalog na- štetih v prejšnjih točkah opravljajo zlasti še: — samostojno ali v sodelovanju z oboroženimi silami branijo svoje območje; — izvajajo neoborožen odpor ali sodelujejo v njem; — zagotavljajo nenehno množično izvidniško obveščevalno dejavnost; — z enotami terotorialne obrambe in milice izvajajo bojne aktivnosti; — opravljajo naloge vodnikov in spremljevalcev za potrebe oboroženih sil. Za delovanje v vojni se organiziranost narodne zaščite prilagodi vojnim razmeram. Na začasno zasedenem ozemlju deluje narodna zaščita tajno. Nadaljevanje prihodnjič! B. P. Rekreativci na pohodu k slapu Savici 16. 10. 1986. Takih in težjih pohodov se ni manjkalo, zelo pa so koristili udeležencem. KADROVSKE za mesec september 1986 TOZD TVP: prišli: Aščič Luca; odšli: Tur Rosa (sporazumno), Derganc Alojz (smrt). TOZD ŽAGA: prišli: Šta-ngelj Alojz, Radoš Ivan, Klobučar Marjan, Meljankič Stanko, Šobota Marica, Kump Drago (iz JLA), Gole Branko, Martinovič Mijo, Šugič Ruža, Tokalič Ivka, Poglavc Drago, Kadribašič Demal, Jenič Stanislav, Erjavec Zvonko, Džur-dževič Radoslav, Petrovič Jožo, Mavsar Jože, Rajk Ilija; odšli: Teinovič Dragan (disciplinska izkjučitev), Boh Andrej, Đukarić Zoran, Pejič Mirko, Davidovič Marko (sporazumno), Drobnič Jože (invalidska upokojitev), Kafol Jože (v TOZD TPP). TOZD TPI: odšli: Novak Jože (sporazumno). TOZD BOR: prišli: Mirt Anton. Klemenčič Albin, Bizjak Majda; odšli: Petrovič Olga, Zalokar Milan, Dobnik Marinka (izjava delavca), Kodrič Milena (sporazumno). TOZD SIGMAT: prišli: Če-rklič Gradimir, Bogolin Alojz, Pečenko Borut, Zorič Robert, Vovk Drako; odlši: Bele Ludvika, Cvelbar Martin (sporazumno). TOZD IGK: prišli: Grmovšek Franc, Longar Adolf (iz DSSS), Klemenčič Franc (iz TOZD TPP), Dragovič Danka (iz TOZD TPP), Vencelj Alojz (iz TOZD TPP), Urbič Henrik (iz TOZD TPP), Lopatec Silva (iz TOZD TPP), Šepic Stanko (iz TOZD TPP), Jeraj Frančiška (iz TOZD TSP), Hostnik Marija (iz TOZD TDP). TOZD TDP: prišli: Novak Robert, Tubanovič Pero (iz JLA), Slipčevič Milka, Stopar Aleš, Poplašen Ružica, Mihalič Judita; odšli: Kralj Andrej, Traščinar Franc, Blatnik Magdalena, Savič Dragica, Novinec Marija (sporazumno). 14 Mutič Željana, Aščič Mara, Vidmar Katarina (izjava delavca) in Hostnik Marija (v TOZD IGK). TOZD TSP: prišli: Avguštin' Ciril, Jakovljevič Anda, Pucelj Franc; odšli: Juršič Snežana, Jolič Anica, Obradovič Nevenko, Stojčevič Radislavko (izjava delavca), Blatnik Marija, Majerle Igor, Pižem Jože, Okleščen Marjeta (sporazumno), Bartol Jože (v TOZD TPP), Jeraj Frančiška (v TOZD IGK). TOZD TPP: prišli: Bartol Jože (iz TOZD TSP). Kafol Jože (iz TOZD ŽAGA), Berc-ko Zvonko, Mišura Matej, Fabjan Damjan, Jarc Anton, Ravnohrib Andrej. Sime Vinko, Kristan Silvo; odšli: Kalčič Franc Šega Jože (sporazumno), Šepič Stanko, Lopatec Silva, Vencelj Alojz, Urbič Henrik, Dragovič Danka, Klemenčič Franc (vsi v TOZD IGK). TOZD LIPA: prišli: Drobnič Marjan, Košira Bojan, Vovko Janez, Turk Darja, Pečovnik Milica. TOZD TAP: odšli: Moravec Dušan (sporazumno). TOZD TKO: prišli: Zajc Nevenka, Zupančič Antonija, Brodarič Martin, Vraničar Aleksander, Papič Janez, Modic Sonja, Vraničar Franci, Radoš Snežana, Slane Franc, Planinc Nataša, Vukovič Vinko, Krn-ezič Josip. Pečarič Roman, Brklje Višnja, Miloševič Mika; odšli: Hrnjak Nikola (sporazumno). TOZD TES: prišli: Kodrič Jože, Molak Jože, Fifolt Tatjana; odšli: Poplašen Niko, Žurga Pavel (sporazumno). TOZD TGD: prišli: Jakoš Peter, Anžlin Boštjan, Pečjak Martina; odšli: Anžlin Jožica, Škrbe Angela (sporazumno). DSSS: prišli: Somrak Samo; odšli: Udovič Zmago, Kren Anica (sporazumno), Longar Adolf (v TOZD IGK). . Lakirnica v tozdu TGD SNAŽILKA MICA SPOROČA 8. čiščenje Ste opazili dragi bralci, da so mi v zadnji številki glasila tisti nesramni uredniki vzeli prostor? Pa so bili takoj kaznovani! Ker ni bilo moje metle, seje v časopis prikradel pravi tiskarski škrat. Natresel je svojih norčij, da je joj. V TDP-jev obrat v Mirni peči je na dvorišče postavil igrišče. Žal ni povedal za kakšno igro. Malo Kidričevo nagrado je spremenil v Malo šolo Borisa Kidriča, navadno smrt pa je spremenil v staro SMERT! Po 'dolgem prepričevanju urednika, da mu naj pomagam zopet urediti časopis in pregnati vsiljivca z mojo nepogrešljivo metlo, sem le pristala, saj vem, da me tudi vi dragi bralci pogrešate! Na čista stranišča! vaša Mica Število zaposlenih delavcev po tozdih 30. 9. 1986 TOZD M Ž Skupaj TVP 121 162 283 ŽAGA 214 37 251 TPI 77 28 105 BOR 96 60 156 SIGMAT 105 36 141 IGK 45 21 66 TDP 216 244 460 TSP 187 186 373 TPP 144 67 211 LIPA 110 38 148 TAP 71 59 130 TKO 123 63 186 TF.S 123 30 153 TGD 67 69 136 BLP 88 43 131 DSSS 118 100 218 SKUPAJ 1905 1243 3148 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Ivanke Pavček, se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD TES. TSP. TDP, TVP ter sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjene vence in denarno pomoč. Branko Pavček Jožica Strniša Marica Rudolf Anica Štajdohar ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta Vasič Ljubiše sc zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje oz. denar, posebej pa se zahvaljujem IO OO sindikata TOZD TSP ter stanovalcem bloka 162 in 163. Sin Drago Vasič SINDIKALNO PRVENSTVO V PLAVANJU DOL. TOPLICE, 28. 8. 1986 Za ekipo DO Novoles so nastopili: Šnidaršič Jadran BLP, Cur-halek Franci Sigmat, Dular Zdene BLP, Krena Anica, Pavlin Boris, Malenšek Matjaž in Kosmina Gorazd DSSS. ŠTAFETA 40 x 50 mešano. Sprejem čestitke za osvojeno tretje mesto (Šnidaršič, Curhalek, Kosmina, Dular). Ekipa DO Novoles! TRADICIONALNI NOVOLESOV NOGOMETNI TURNIR Turnirja seje kot vsako leto udeležilo veliko ekip, kar je znak, da v Novolesovih TOZD-ih ne manjka dobrih nogometašev. Tekme so bile ostre in borbene, vrstni red na koncu pa naslednji: 1. mesto TOZD TPP — prehodni pokal zajeto 1986 2. mesto TOZD ŽAGA 3 mesto TOZD TAP 4. mesto TOZD IGK 5. mesto TOZD TES 6. mesto DSSS 7. mesto TOZD TDP 8. mesto TOZD LIPA 9. mesto TOZD BLP 10. mesto TOZD TSP 11. mesto TOZD SIGMAT Najboljši strelci so bili tokrat: Bartolj TPP — 9 golov, Kastelic T A P — 6 golov in Zupančič ŽAGA — 5 golov. Referent za oddih in rekreacijo: Gorazd Kosmina DULAR ZDENE, 3. mesto 50 metrov prosto ŠD PARTIZAN STRAŽA ŠD NOVOLES ŠD GORJANCI U R NIK A K T I V N OSTI PANOGA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK NEDELJA KRAJ VODJA GIMNASTIKA deklice 1630-18 telovadnica Pifolt Tatjana GIMNASTIKA pionir.i i 1630-1B telovadnica ' Može Jože KOŠANKA atar.pionir.ii' 153°-17 17-1830 telovadnica Antončič Damjan KOŠARKA star.pionirke 15-1630 telovadnica Kržan Sabina REKREACIJA moški 18-1930 18-1930 telovadnica Aš Matevž. Kolegar ab Matevž, Rajk:o NOGOMET kadeti 1630-18 telovadnica Kregar KOŠARKA člani 1930-2130 19-21 telovadnica Dular Miloš NOGOMET člani 1930-21 telovadnica Kregar Tine RBKREACIJA Ženske 19-21 telovadnica Kulovec Vida NAMIZNI TENIS lfc-20 9-jb_ii.ju STRELJANJE vee kategorije 18-20 18-20 strelišče Tavčar Jani ODBOJKA pionirke 17-19 telovadnioa Vizjak Igor KRAJANI KS STRAŽA. DELAVCI NOVOLBSA. GORJANCEV IN GOZDNEGA GOSPODARSTVA Partizan Straža bo v sezoni 1986/87 organiziral redno in organizirano va4bo za vse občane KS Straža. Da bi z vadbo dosegli svoj namen, to je poboljSanje fizičnih sposobnosti posameznikov, prosimo vse občane, da se udeležujejo teh aktivnosti. Posebno prosimo starše, da usmerjajo svoje otroke na te aktivnosti. Vadbo bodo vodili vaditelji in učitelji našega društva. Z vpdbo bomo pričeli 13. oktobra v zgoraj navedenih terminih in krajih. PARTIZAN STRAŽA Obisk iz Rusije Obisk delegacije Centralnega komiteja sindikata delavcev gozdarstva, lesne in celulozne papirne industrije ZSSR v SR Sloveniji. V delegaciji, ki je v četrtek 9. 10. 1986 obiskala Novoles, so bili Viktor Kornjušin, sekretar centralnega komiteja sindikata in Vladimir Maščenkov, brigadir, heroj socialističnega reda. V spremstvu so bili Bogdan Petkovič, strokovno politični delavec zveznega odbora sindikata delavcev gozdarstva in predelave lesa Jugoslavije in Lipič Karel, sekretar republiškegavodbora za lesarstvo in predsednik občinskega sindikalnega sveta Štamcar Nace. Pogovor je potekal v prijateljskem ozračju. Gostje so si ogledali tri naše tozde. Pogovor je tekel o: zaščiti delavcev na delovnem mestu, zdravstvenem varstvu delavcev, socialni varnosti delavcev in članov družine, sprejemanju delavcev v delovno razmerje in odpuščanju ter o drugih pomembnih zadevah. Obisk je bil obojestransko koristen. Sestop s Triglava Vsa naša dejanja imajo psihološke motive, zavedne ali nezavedne. A. PUHAR Najdragocenejši kapital, s katerim družba razpolaga, se skriva v človeških glavah in rokah. JAN MAKAROVIČ Čim bolj raste človek v svoji etični vrednosti, tem popolnejši je lik njegove osebnosti. A. TRSTENJAK Ljudje se sramujejo; vsega najlepšega jih je sram, najbolj pa jih je sram ljubezni. I. CANKAR Vsak človek je cilj svojega življenja, ne pa sredstvo družbe, države, vesolja, materije ali bogov. T. STRES © © ® Cene Moz/tik na izletu Riše in piše: Ivan Balog