Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-08, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntra) razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praca-Ounaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Pred zgodovinsko važno odločitvijo Slovenski narod bo 11. decembra glasoval, da se izvedejo široke narodne samouprave Vlada S t o j a d i n o v i č - K o r o š e c je jamstvo za lo Zato bomo glasovali za Stojadinovičevo tisto V Ljubljani, 9. grudna 1938. Veličasten prizor je v četrtek nudila Ljubljana in praznično razpoloženje, ki je vladalo tega dne v naši prestolnici, v tretji prestolnici Jeugnslavije, kakor jo je nad vse značilno imenoval župan dr. Adlešič, se je čutilo po vsej slovenski domovini. Vsa Slovenija je bila s svojim srcem 8. tega inc-seca v Ljubljani prisotna, stotisoči so poslušali govora predsednika vlade dr. Stojadinoviča in našega voditelja dr. Korošca po radiu, in radostno so zavalovala danes narodna čustva vsega slovenskega ljudstva, ko je slehorn naš človek, pa tudi marsikateri dvomljivec in omahljive« bral besede, ki jih je izpregovoril na shodu v »Unionu« prvi politični predstavnik in krmar naše države. Ogromno množice slovenskih mož in fantov, žena in deklet, ki so tega zgodovinskega dne bile zbrane v Ljubljani, so jih slišale neposredno iz ust ministrskega predsednika. Ves naš narod jih je sprejel kot to, kar so bile, kot slovesno priznanje slovenstva, ki je dragocen in bistven ter enakopraven del jugoslovanske državno celote in narodno vzajemnosti ter sloge vseh Jugoslovanov, ki so to državo prostovoljno ustvarili kot svoj skupni dom. In zašumelo je v vsej množici, šlo jc po vsej slovenski zemlji in poneslo te besede v sleherno Zahvala predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča Predsednik kr. vlade in predsednik Jugoslovanske radikalne zajednice g. dr. Milan Stojadinovič je po ministru g. Mihi Kreku sporočil vsem, ki so pripomogli, da je maniiestacijski shod JRZ v Ljubljani potekel tako mogočno, njegovo prisrčno zahvalo in priznanje. Po njegovi lastni izjavi je bil ljubljanski shod eden najveličastnejših v sedanji volivni kampanji. Laskave izjave, ki smo jih slišali iz ust spremljevalcev g. predsednika, so nam v veliko zadoščenje, ter nam dajejo vso vero v uspeh našega dela. Zato bodo krajevni in akcijski odbori jutri z vsem naporom svojih sil ter z vsem navdušenjem priborili zmago dr. Stojadinoviču in našemu voditelju dr. Korošcu, Avstro-Ogrsko in da se osnuje zedinjena država med seboj enakopravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev — je ugotovil dr. Stojadinovič; misel, da hodi ta država večno trdna zveza jugoslovanskih rodov, ki so prostovoljno združeni v skupnost, v kateri vsak kot sainobitcn faktor z vso svojo lastno narodno kulturo in ustvarjajoče narodno silo dopolnjuje drugega kot sebi enakovrednega in enakopravnega, je slovenska misel, ki izključuje vsako hegemonijo, vsako nasilje iu protiprirodno izenačevanje ter potlačevailje. Ideja prirodne jugoslovanske vzajemnosti je vznikla med nami, kjer so ji bili glasniki in preroki Vodnik, Prešeren, Slomšek, Krek. To je pravo jugoslovanstvo, .vse drugo jc potvari. »Samo ponosen iu zadovoljen Srh. Hrvat in Slovenec je pravi Jugoslovan«, je vzkliknil naš predsednik vlade in obsodil ter ožigosal kot krive Jugoslovane ono, ki so ukazali iz naših šolskih knjig iztrgati in uničiti Cankarjevo himno slovenstvu, našemu prelepemu jeziku in žlahtni omiki, podedovani od naših prailedov. In z največjim in upravičenim ponosom jo mogel dr. Milan Stojadinovič izjaviti, da je njegova vlada ustvarila Slovencem Akademijo znanosti in umetnosti ravno zato, da bo zagotovljen kulturni razvoj in napredek Slovencev in Slovenijo v najvišji meri, kakor to zasluži narod, ki ima enako vrednost in enake pravice, kakor njegovi bratje, in ta Akademija, je dejal predsednik vlade, jo skupni ponos in up vse Jugoslavije! Kaj morejo na to odgovoriti oni večni ne-zadovoljneži, ki jim prav nobena stvar ni prav, ki v vsako besedo dvomijo, ki ničesnr in nikomur ne verjamejo, ki jiin je vsega premalo? Ali niso besede takega moža, kakor jo dr. Stojadinovič, ki se v polnem obsegu zaveda svoje odgovornosti na tako visokem in važnem položaju — odgovornosti, ki je ne nosi samo pred našo državo, ampak pred \sein svetom — popolnoma jasne? Izgovorjene v tesni zvezi in prijateljstvu ter sodelovanju z vo- diteljem našega naroda, dr. Korošcem. Skrbno pretehtane, kakor so vse besede našega ministrskega predsednika. Ali smo imeli do danes predsednik vlade, ki hi bil tako odločno in določno ter nedvoumno in prograinatično izpovedal jugoslovanski državnnpolitični program v duhu Janeza Kreka, kakor jo to storil M. Stojadinovič? Ali je mogoče zahtevati več, nego povedo te z državniško modrostjo iu obveznostjo izklesane besede. ki našemu narodu priznavajo njega edino vredno in dostojno mesto v jugoslovanski skupnosti — mesto, ki so ga nam z brutalno silo odrekali voditelji bivših režimov, ki hi sedaj na plečih dr. Mačka radi zopet splezali na krmilo našo države... Predsednik vlade je s temi svojimi besedami označil temelj, na katerem gradi našo državo, da hi tudi Slovencem in Sloveniji hila dobra in prava mati. Vsa velika sredstva, ki smo jih dobili pod njegovo vlado, da bi se ustvarilo blagostanje našemu ljudstvu in da bi čim bolj napredovalo, izvirajo iz spoznanja, koliko pomenimo Slovenci za državo in koliko žrtev doprinašamo zanjo, dočim so nas jugnfašistične vlade zanemarjale, ker so nas prezirale kot nekak manjvreden element v Jugoslaviji. Besede našega ministrskega predsednika pa so nam tudi jamstvo, da bomo Slovenci vpoštevani še bolj in da bomo dobili tisto široko narodno samoupravo, ki tvori eno pogla-• itnih točk stranke, ki ji je vodja dr. Milan Stojadinovič. Vso dosedanjo gospodarsko delo vlade, njena svobodoljubna smer v notranji upravi države in njene pobude za čim večjo politično in gospodarsko snmodclavnost ljudstva so bilo priprava v to smer. In ko vlada dobi tisto veliko večino, na katero po pravici zanesljivo upa, ho, oprta na ljudsko voljo in zaupanje, lahko kmalu uresničila tisto ureditev države na podlagi čim širšo in globlje narodne samouprave, ki je po besedah dr. Milana Stojadinoviča edina prava sreda med skupnostjo centralizma in skupnostjo snvjefizma, ki hi našo državo razdrobil, kakor jo centralizem oropa vsega samodejavnega narodnega življenja pod videzom slepive enotnosti nasilno in mehanično zvezanih delov. Imamo slovesno zagotovilo od dr. Milana Stojadinoviča in od našega narodnega voditelja dr. Korošca, ki je vselej izpolnil, kar jc obljubil iu kar je obvezno sprejel kot svojo narodno dolžnost ter upravičeno zahtevo vsega ljudstva. Z govorom, ki jo s svojo navdušeno iskrenostjo razplamtcl vsa srca, jc dr. Korošec zaključil največji narodni tabor, kar jih je kdaj doživela Slovenija. Kaj je vso vlada v treh letih naredila, da sc Slovenija dvigne iz politične potlačenosti in gospodarskega mrtvila, to naše ljudstvo samo vidi in čuti v svoji poživljeni vsestranski delavnosti in gmotnem ter socialnem dvigu — kar ho še, to jo povedal naš voditelj, in tudi to drži. Nas kmet, naš delavec, naš obrtnik in trgovec in naš uradnik bodo v še večji meri deležni sadov dela, ki je na programu Stojadinovič-Koroščeve vlade, ki nam je zagotovila, in nam ho še bolj, notranji red, narodno slogo, kruh in delo ter častni mir in prijateljstvo s sosedi. Kaj pa nam more Slovencem prinesti dr. Maček, ki jc odvisen od velehrvat-skega nacionalizma, ali kakšen Živkovič, ki ima za nas pripravljen še hujši bič ko preje, ali pa dr. Kramer. ki taji slovenski narod? Vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca nam je prinesla osvobojenje od sovražnikov našega naroda in kulture, nain je priznala enakopravno mesto v državi in ustvarja temelje naše narodno samouprave. Ali ho kdo tako brczpainefcn, da ho to prodal za milost kakšnega dr. Mačka ali Živkoviča ali pa dr. Topalnviča? Zato pojdejo vsi zavedni Slovenci 11. t. m. na volišče, da izrečejo svoje zaupanje in oddajo svoj glas za dr. Stojadinoviča in dr. Korošca/ slovensko hišo: da v tej državi Slovenci smo in ostanemo Slovenci, da nam ona ohranja in brani ter edina jamči naš narodni obstoj in nemoteni razvoj, da v okrilju združeno, složne in močne Jugoslavije in jugoslovanske državljanske zavesti slovenski jezik, slovenski duh in značaj moreta rasti, se krepiti in izpopolnjevati do vrhunca ter tako trdneje in trdneje skovati skupaj tudi vse jugoslovanstvo v nepremagljivo ccloto. Besede predsednika vlade dr. Stojadinoviča so bile navezano na besede, ki jih jo v svojem pozdravnem govoru ljubljanski župan izpregovoril na naslov bivših lažijugoslovanskih diktatorskih režimov, ki so slovenski narod pa vso državo vkovali v še hujše verige, nogo so jih Jugoslovani nosili pod turškim, avstrijskim in madžarskim suženjstvom. Te okove jc razbil dr. Stojadinovič, ko je v prijateljskem zavezništvu z dr. Korošcem in dr. Spahom po zaupanju kneza-naincstnika, princa Pavla, prevzel vodstvo države na razvalinah, ki so jih zapustili lažinacionalni režimi Pribičcvičev, Vilderjev, Kramerjev, Zivkovičev in Jovtičcv. Osvobodil je tudi slovenski narod, ki so ga bili ti na-silniki obsodili na smrt kot narod, ki ni vreden jugoslovanstva. če sc ne ukloni njihovi samovolji, že se ne odreče samemu sebi, svoji omiki in priredi pa ne postano suženj ujihovo klikarsko »ideologije«. Na to so včeraj ti grobokopi pravo jugoslovanske ideje, ki se danes zopet vsiljujejo našemu ljudstvu, iz ust dr. Milana Stojadinoviča, največjega in najsposobnejšega državnika srbske krvi, kar jih jo imela in ima Jugoslavija, slišali odgovor, »Slovenija jo dika in steber Jugoslavije«, je vzkliknil naš državni vodja, poveličeval je »večno živo slovensko narodno zavest in slovensko kulturo, ki obenem ni pozabila skupnosti z jugoslovanskimi brati v drugih pokrajinah«. Iii nasproti onim. ki so dvajset lot sramotili svoje lastne rojake, češ da so nck.ik »tuj in s tujim duhom prepojen element« v Jugoslaviji, je dr. Stojadinovič pribil zgodovinsko resnico in dejstvo, da so ravno Slovenci v Avstriji bili prvi, ki so spravili na dnevni red vprašanje jugoslovanskega zedinjenja — medtem ko so se tako zvani integralni Jugo-sloveni takrat plaho skrivali za rameni dr. Kreka, dr. Jegliča in dr. Korošca. Prvi in pravi ustvarjalec sodobne Jugoslavije jo dr. Korošec, ki je sklical Narodno veče, da pretrga vso vezi z Slovenski voditelj med trboveljskimi rudarji „Sajaste Trbovlje bodo II. decembra korakale s slov. narodom pod vodstvom dr. Korošca" Trbovlje, 8. decembra. Naše Trbovlje so znane širom naše domovine in tudi izven nje po svojih rudnikih, po sajasti dolini, po svojih posebnih ljudeh. V političnem oziru pa so znane še prav posebno od leta 1924 dalje, ko je padel kot žrtev orjunaškega terorja mlad naš delavec. V sedanji volivni borbi smo imeli nešteto lepo uspelih sestankov in zborovanj. Zelo veličasten je bil shod g. Ostojiča zastopnika delavskega ministra g. dr. Cvet-koviča, ki nam je preteklo nedeljo do vseh podrobnosti prepričevalno in nad V6e dojemljivo dokazal delo vlade na socialnem polju. Silno pa smo bili veseli, ko smo sprejeli poročilo, da bo obiskal naš narodni voditelj g. dr, Anton Korošec naše delavske Trbovlje. Kljub temu, da ni bilo časa za organizacijo udeležbe na Koroščevem shodu, vendar se je novica, da nas obišče notranji minister, naš slovenski voditelj — bliskovito razširila po vsej dolini. V prostorni Prosvetni dom in okoli njega se je nabralo na stotine in stotine delavstva, bilo jih je nad 3000, ki so našega narodnega voditelja spontano, z iskrenimi in glasnim: vzklikanji sprejeli. Prostorna dvoiana ni imela dovolj prostora za toliko množico rudarskega delavstva. Nameščen je bil zato zvočnik, da so tudi one stotine delavcev, ki so morali ostati zunaj, slišat- tehtna izvajanja dr. Korošca. Na kolodvoru so g. notranjega mnistra sprejeli g generalni ravnatelj trboveljske premogokopne družbe Skubcc, ravnatelj rudnika g. Biskup*ky, duhovni svetnik g. Gašparič, okrajni načelnik dr. Tekavčič, kandidat JRZ za laški okraj g. profesor Bitenc, poveljnik orožniške čete in drugi. Ko je dospel g. m'ni-ster dr. Korošec do Prosvetnega doma in izstopil iz avtomobila, so ga pozdravili krajevni činitelji in dekleta v narodnh nošah, katera so mu dala šopek rdečih nageljnov. Med neprestanim klicanjem »Živijo« je šel g. minister dr. Korošec s svojim spremstvom skozi špalir delavstva in šolskih otrok, ki so ga iskreno pozdravljal'., na oder. Zborovanje je začel g. Jesih in takoj dal besedo g. dr Korošcu, ki je v poldrugournem izčrpnem govoru obrazložil z njemu lastno izkušenostjo in spretnostjo, vse ono, kar je trboveljske rudarje zanimalo. G. dr Korošca so rudarji neprestano prekinjali z odobravanjem in živijo klici, posebno takrat, ko je v ne- Mackovstvo posnema nekdanjo Orjuno, ki smo jo štrli! Tako bomo štrli v nedeljo tudi mačkovski teror! koliko bolj domači govorici govoril o sebi in o nasprotnikih. Dalj časa se je v svojem govoru pomudil tudi pri delu vlade za slovenske stanove, predvsem delavskega. Ljudje so besede narodnega voditelja kar požirali in je vsaka izgovorjena besedica bila sprejeta z prepričevalnostjo in radostjo. G. mnister dr. Korošec je tudi omenil, kako je bilo takrat, ko je bil zadnjič pred mnogo leti v Trbovljah. Rudarjem jc predstavil delo In bodočnost JRZ in rudarskega kandidata prof. Bitenca, ki je tudi spregovoril nekaj besed. Po zborovanju je šel minister v župnišče, Množica mu je ves čas vzklikala. Ljudje so bili tako veseli obiska g. ministra dr. Korošca, da se niso hoteli raziti, temveč so čakali, da so mogli ponovno pozdraviti narodnega voditelja, ko se je odpeljal skozi množico ljudi na kolodvor. Rudarji vemo, da je edino naše mesto pri narodu, in da bomo svoje želje, pravice in zahteve mogli uspešno uveljaviti le, če bomo združeni z narodovo celoto. Zato bodo tudi sajaste Trbovlje 11. decembra korakale s slovenskim narodom pod vodstvom dr. Ko-rošcal Proti teroristom ■ brez rokavic Namestnik na mačkovski socialistični Kra-merjovi listi v Ljubljani je inženir g. Jože Rus. Ta gospod jo menda že res izgubil vse živce in tudi vsako merilo za možno in nemožno. Le tako moremo razumeti njegovo grožnjo, ki jo je včeraj izrekel nekemu siromašnemu Ljubljančanu, katerega je hotel pridobiti za se. Dejal'mu je: »Vedite, da bomo mi po volitvah, ko zmagamo, nehali delati z rokavicami!« Gospodu inženirju Rusu povemo to-le: Da znajo delati ti socialistično-fašistični ljudje brez rokavic, so dokazali žo leta 1924 v Trbovljah s svojo Orjuno. Da delajo brez rokavic, so pokazali z nasilji vos čas Živkovičevega in Jevtičevega režima. in lo dokazujejo ler kažejo tudi te dni, ko s karahiukami in hudičevim oljem uganjajo teror. Slovenci žo vemo, česa so ti ljudje sposobni. Vsega so sposobni, le kaj koristnega ves čas svojega vladanja niso znali narediti. Zmagali 110 bodo, pač pa so so razgalili in povedali, kaj nameravajo. Zato pa jo danes čas javno povedati, da ju konec tudi naših rokavic, ki smo jih vedno imeli na sebi. Sedaj bomo tudi mi brez rokavic nastopali, da zatrdilo teror, ki bi ga rada uganjala la fal i rana politična gospoda nad slovenskim narodom! Vsem mačkovskim priganjačom povemo: Na vaš teror bomo odslej tudi mi odgovarjali s silo! Nihče naj od danes ne pričakuje pardonal Slovenski fantje so zlomili mačkovski teror Ljubljana, 9. dec. Včeraj, nn praznik zjutraj, je bil shod JRZ v St. I/ovri ■licu nn Dolenjskem. Mačkovci so se žn ves teden pripravljali, da bodo šli la shod razbili. Ker se jim lo ni posrečilo,, so se poskrili s puškami 111 lodili. Kdor vo, da so včeraj mačkovci napadli avtobus naših fantov, ki je vozil iz Novega mesla skozi Trebnje, tor da so tam razbili avtomobilu šipo iu polivali s žvepleno kislino (hudičevim oljem), temu jo jasno, da jo v slovensko mačkovstvo zašel or-.junsko-boljšoviški duh. Kdor pa lo vo, lahko tudi vo, kaj bi pomenila zmaga Mačkove listo bodisi v Sloveniji ali v vsej državi. Mimogrede omenjamo, da so mačkove! na včerajšnji praznik nastopili s puško v rokah tudi v občini Velika Dolina v brežiškem okraju. »Sloysn!ja jo dežela lepote, kulture in večno žive narodne zavesti. Tuji oblastniki v vseh stoletjih nikdar niso mogli potlačiti te slovenske narodne zavesti. Pod v!ado mnogo močnejših oblastnikov in na križišču kulture premočnih narodov ste ohranili Slovenci svojo narodno zavest in zgradili svojo kulturo, ne da bi bHi pri tem pozabili na misel skupnosti z jugoslovanskimi brati v drugih deželah.« (Iz govora predsednika vlade dr. Stojadinoviča na ljubljanskem shodu dne 8. decembra 1038.) Dr. Trumbič in dr. Vladko Maček »Hrvatski boraec piše, da je pokojni dr. Ante Trumbič takoj po volivnem paktu g. dr. Mačka z crtr Petrom Živkovičem in Jevtičem odklonil kandidaturo na Mačkovi listi v Zagrebu. Ko je bil pokojni dr. Trumbič že bolan, ga je obiskal tudi dr. .hiraj Sutej in poskušal, da bi ga pripravil do tega, naj sprejme kandidaturo v Zagrebu, toda dr. Trumbič je to ponovno odklonit. Pokojni dr. Trumbiča je razžalilo že to, ker mu je dr. Maček (»nudil zagrelifiki mandat, čeprav je znano, da pri prejšnjih volitvah Mačkova lista ni dobila v Zagrebu niti enega mandata, pri teh volitvah pa jc več kot gotovo, da 11SS v Zagrebu bo dobila niti enega mandata zaradi splošne abstinence, na katero so se rešili dosedanji pristaši dr. Mačka zaradi njegovega sodelovanja z g. Petrom Živkovičem in g. Jevtičem. »Državo branimo!« Dr. Stojadinovič govori industriji in obrti Jugoslavije Belgrad, 9. dec. TG. Pred belgrajskimi indu-strijci sta govorila danes predseduik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič in kandidat na listi JRZ za Belgrad-Pančevo-Zemun, bclgrajski indu-strijec g. Vlada Ilič. Pred nabito polno dvorano je kot prvi nastopil bclgrajski župan g. Vlada Ilič. Nato je stopil na govorniški oder predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je imel naslednji govor: »Dragi bratje in prijatelji! Ce bi belgrajski gospodarstveniki ne storili doslej nič drugega kakor to, da so organizirali in ustvarili lepo sejmišče, bi bilo že samo to dovolj, da zaslužijo največje priznanje. Mi gremo na volitve in belgrajski gospodarstveniki so nam že dali svoj glas. Bratje, če se ozremo 24 let nazaj, se moramo spomniti, da je nad to državo, nad tem sejmiščem vladala pokojna avstro-ogrska monarhija. Toda ti časi so minuli. Mi jih počasi pozabljamo pred likom velike in močne Jugoslavije, katere meje se nahajajo ne samo na obalah Save in Donave, temveč tudi od Djevdjelije do Maribora. Naša država je bogata ln lepa, |e zdrava ln močna. Njena sila se je pokazala v zadnji zunanjepolitični krizi; ko se je spet ustvarjal zemljevid osrednje Evrope, je Jugoslavija ostala čvrsta, ostala takšna, kakršna je bila. (Burno odobravanje). Mir na mejah, mir v časti in dostojanstvu, ker mi nismo nobenega izdali niti ogoljufali. Mi nismo zapustili svojega dela. Vojaki niso šli iz svojih vojašnic. Matere niso skrbele za svoje otroke. Meseca septembra je Jugoslavija dobila veliko diplomatsko bitko. (Odobravanje.) Septembra meseca je Jugoslavija dobila veliko diplomatsko bitko, ki je po posledicah večja od zmage naše armade. Naš program Ml smo pred volitvami. Datum 11. decembra je eden onih datumov, ki bo ostal v narodni zgodovini. Jugoslovanski narod, ki je pred nekaj meseci zmagal v zunanji politiki, ali naj ta naš na- Slovenski delavec, prevdari! Dve načeli sta, za kateri se delavstvo po vsem svetu bori in si ju stavlja kot svoj ideal: skupnost proletariata in demokracija. Poglejmo, kako in v koliko to dvojno načelo prihaja v poštev pri jutrajšnjih državnozborskih volitvah. Prva značilnost sedanjega volivnega boja je v tem, da so bili marksistični socialisti prvi, ki niti niso poskušali iskati kake skupne delavske volivne fronte, ker se jim ta teoretično sicer od marksistov zelo proslavijana stvar v praktičnem življenju zdi kaj malo pomembna. Marksistični socialisti so prvi izkočili iz >fronte proletariata« in se zvezali z najbolj buržujsko in kapitalistično politično skupino, to je s fašistično JNS in z njo napravili pogodbo, (>o kateri liodo socialisti oddali svoje glasove fašistom in fašisti marksistom. Najhuje so ob tem presenetljivem marksističnem manevru obsedeli tako imenovani krščanski socialisti, katerih voditelji so že mnoga leta uživali vso moralno oporo rdečih socialistov, in ki so po svojih glasilih pretočili mnogo črnila o pomenu, važnosti in veliki bodočnosti skupne proletarske fronto slovenskega delavstva. Socialisti so z do-padajenjetn poslušali nauke voditeljev krščanskih socialistov, ker jim v nobenem pogledu ne morejo škodovati, sami pa so seveda imeli druge misli in nazore za bregom. Socialistom niti na misel ni prišlo, da bi kovali kako razredno proletarsko fronto v narodu, kakor so to delali krščanski socialisti v svojem glasilu, ampak so si poiskali ravno na nasprotnem koncu zaveznika in ]>obra-tima, o -katerem mislijo, da jim more biti trenutno najbolj koristen. Podobno kakor s socialisti je tudi s komunisti, ki se obešajo v sedanjem volivnem boju na najrazličnejše opozicionalne veličine in IhxIo s svojimi glasovi, oddanimi za Mačkovo listo, pomagali spravljati v skupščino ne morda kakega delavskega zastopnika, ampak razne Zivkoviče, Ba-11 jan i ne, Kramerje in Jevtiče ter druge eksponente fašizma in velekapitala. Tako je s proletarsko in razredno zavedno delavsko fronto pri sedanjih skupščinskih volitvah. Vsak resnično zaveden delavec lahko uvidi, da vodjem rdečega proletariata sploh ne gre za delavske koristi, ampak se sleherni med njimi prizadeva, kako bi le sebe s pomočjo kake meščanske stranke in nezavednega delavstva spravil za nekaj let na varno. Torej o kakem frontalnem nastopu razrednega delavstva pri sedanjih volitvah ne more biti govora. Tega tudi mi no obljubil jemo. Pač pa si dovolimo opozoriti ravno zavedno delavstvo, da imamo skupnost slovenskega delovnega ljudstva, ki se enodušno zbira okrog našega narodnega voditelja dr. A. Korošca. Slovenski narod je po veliki večini v njegovem taboru. In naš narod ni morda narod postopačev in rentnikov, anipak občestvo po velikanski večini marljivih in delovnih ljudi. Ce slovenski delavec spada kam, (»oteiii je očitno njegovo mesto v sredi našega delovnega ljudstva, kjer mu ne bo potreba tvorili nobenih razrednih front, anipak že sedaj tvori z narodom vred fronto poštenega dela, Tu je naravno mesto in prostor za vsakega slovenskega delavca, mnogo prej kakor pa na strani kapitalistične JNS, kamor ga marksistični prvaki pehajo kot brezumno prlprego, ki bo krahirani politični kliki služila ie kot volivni material. DrugI ideal delavstva je demokracija. — Naše narodno-politično gibanje je stalo vedno na počelu demokracije In njegovo glasilo »Slovenert je vedno izpovedoval načela demokracije, jih zagovarjat in hranil. Zagovarjali smo demokracijo ne le zaradi tega, ker jo smatramo za zelo primerno obliko vladavine, ampak tudi zato, ker je demokracija za male narode edina rešitev in edina pot, ki jih vodi do enakopravnosti z večjimi in močnejšimi narodi. Ves naš narodni dvig in razmah narodnih sil ima svoje korenine v demokraciji. Danes niso po svetu taki časi, da bi bili demokratični miselnosti naklonjeni. Poglejmo čez naše državne meje na vzhod ali zapad, na sever all j„K _ kje ie kaka demokratična vladavina? Izobražen delavec si bo sani znal dati odgovor, tn Francija, toliko proslavljena francoska demo- kracija? Mar nismo ravno te dni čilali, da neizprosno frče na cesto delavci in uradniki, ki so pred nekaj dnevi štrajkali kljub svarilu vlade. Torej niti Francija ne priznava več delavstvu in uslužbenstvu štrajkovne pravice, tiste pravice, ki spada med temeljna načela demokracije. In tako je bilo v naši državi (Kxi Živkovičevo diktaturo, tega delavstvo menda še ni pozabilo. Tudi takrat delavec ni smel in ni mogel štrajkati. Tudi v komunistični Rusiji ne poznajo štrajka, kajti ni večjih teroristov, kakor so komunisti, če dobe oblast v roke. Že sedanja politična praksa Mačkovega 6eljačkega gibanja ludi zgovorno kaže, da mu je demokracija tuja, oziroma da zahteva svobodo le zase, a vsakemu drugemu, če se ne ukloni terorju, razbije glavo. Vprašamo zavedno slovensko delavstvo: Kaj si obeta od tega, da ga njegovi rdeči voditelji ženejo v Mačkov-Živkovičev tatior? Neskončna naivnost je, če kdo misli, da bi ljudje te vrste kdaj bili pripravljeni demokratično vladati, ko bi dobili oblast. Ze so pokazali, kaj znajo in kako znajo z nasiljem dušiti narodovo voljo. Zavedno delavstvo se bo pa tudi spomnilo, koliko je štrajkalo pod sedanjim režimom, oziroma pod notranjo politično upravo ministra dr. Antona Korošca, ki ni v krvi dušil delavskih štrajkov, ampak je pustil, da ei je delavstvo izvojevalo v borbi s kapitalom boljše življenjske pogoje. Kot ljudska stranka še vedno stojimo tudi v sedanjih razmerah na demokratičnem načelu in so se naši vodilni politični možje tudi ves čas pošteno trudili, da vsem stanovom, torej tudi delavcem omogočijo lepše življenje. To mora vsakdo priznati. Prav tako bo vsak tujec, ki pride k nam, in domačin, ki je razgledani po svetu, odkrito priznal, da je treba daleč, daleč po svetu iskali države, v kateri bi bila tolikšna državljanska svoboda, kot je v Jugoslaviji pod sedanjim režimom. Vpijejo proli sedanji vladi le tisti, kateri bi za sebe hoteli izjemo, tisti, ki jih boli, da veljajo zakoni za vse enako in ne le za njih politične nasprotnike. Vsak slovenski delavec, ki je Izobražen ln ki stvarno presoja razmere po svetu in pri nas v državi, bo objektivno in odkrito priznal, da delavstvo nima prav nobenega interesa, da bi sedanji režim padel. Interes na tem imajo kvečjemu razni strokovni tajniki in demagogi. Toda ne le interes ima slovenski delavec, da sedanja vlada ostane, anipak celo da dolgo ostane in se še bolj okrepi. Pomislimo na obširen delovni program sedanje vlade, pomislimo, da je politična stalnost sedanjega režima prinesla zaupanje v gospodarstvo in dala pobudo za najširšo gospodarsko delavnost. Od vsega tega ima zopet delavstvo največje koristi. Zavedno slovensko delavstvo naj torej dobro presodi to, kar je v njegovo korist in ne morda v korist polomljeni JNS, v katero naročje ga ženejo socialistični vodje, ali v korist hrvaškega kmečkega voditelja Mačka. Slovenski delavec naj ne naseda raznim avanturističnim ideologijam, ampak naj v miru preudari, kje je njegovo mesto in bodočnost. Mi pravimo: Korist našega naroda in njegova bodočnost je tudi korist in bodočnost slovenskega delavca. K rasen sprejem našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca v Trbovljah in njegov mogočen shod sredi rudarskega revirja je zgovoren dokaz, da zelo mnogo slovenskih delavcev prav tako misli. Dne 11. de cembra bi sedanja vlada zmagala tudi brez glasov slovenskih delavcev. Zmagal bi tudi dr. Korošec. Toda Slovenci Ivomo lepše pokazali svojo narodno skupnost, ako se vsi strnemo okrog svojega vodi telja. Slovensko delavstvo bo ob strani bodočih narodnih zastopnikov gotovo deležno večje pozor nosti, ako se jutrišnji dan v celoti pridruži veliki naši slovenski narodni armadi in 7. njo vred )io-maga izvojevati veliko volivno zmago na listi dr. Milana Stojadinoviča Zato vabimo v-se slovensko delavstvo, da se jutri pridmži slovenskemu narodu in izkaže svoje zaupanje našemu narodnemu voditelju dr. Korošcu in kandidatom, ki jih on priporoča. rod pade sedaj ob plebiscitu, ki se imenuje volitve v skupščino. Ali veste, za kaj gre pri bližnjih volitvah? Gre za zmago ideje, oziroma za zmago ali propast gotovega programa. Kakšne programe so doslej imeli? Vi gospodarstveniki ste z vašimi gospodarskimi vprašanji tako zavzeti, da večkrat nimate časa, da se bavite s političnimi vprašanji. Dovolite mi, da ne govorim danes pred vami niti kot politik niti kot strankarski človek, temveč kot profesor naše narodne zgodovine. Omenil sem program. Prvič naj se vprašamo, kakšen je naš program, program moje liste. Rečem vam, ta program je kratek in jasen: en kralj, ena država, blagostanje na znotraj, mir na naših mejah. (Burno odobravanje.) Kakšen program pa imajo naši politični nasprotniki? (Fuj! Doli z njimi!) O njihovem programu, bratje, sploh ni mogoče govoriti. Mačkova kletka Jaz sem bil, bratje, včeraj na veličastnem zborovanju v Ljubljani. (Živijo Slovenci!) Na tem zborovanju je naš odlični prijatelj g. dr. Anton 1 Korošec (Živijo dr. Korošec! Burno odobravanje se dolgo ni poleglo.) zelo slikovito predstavil program naših političnih nasprotnikov. Primerjal ga je s kletko, v kateri so razni ptički. Gospod Maček, (Dol z njim!), je reke! dr. Korošec, gospod Maček (dolgotrajni burni protesti, ki se nikakor niso po-egli, čeprav je dr. Stojadinovič skušal nekajkrat govoriti, je pri besedi dr. Maček ponovno završalo dvorani), gospod Maček nosi svojo kletko. In v tej kletki nekatere ptice pojejo, druge kriče, tretje čivkajo. One se razumejo na Mačkovo muziko, ki je med temi pticami in ptičarami. Najbolj se čuje glas gospoda, nočem imenovati njegovo ime, ker boste preveč vpili: dol z niim. Gospodje, kaj hoče prav za prav ta gospod? Njihov program, ki predvideva njegov sporazum z združeno opozicijo, predstavlja ukinitev današnje ustave, predvideva volitve za konstituanto in novo ustavo, ki še sploh ni določena. A temelj vsega njihovega dela je federativna ureditev Jugoslavije. In to je ono, kar ti gospodje nazivajo »rešitev hrvaškega vprašanja«. Cujte, bratje, vi, ki sle se vojskovali, se sigurno spominjate manifesta kralja Aleksandra v Nišu. Spominjate se dela kr. vlade, ko smo mi Srbi rekli, da je cilj naše vojske osvoboditev in oživljenje vseh naših rodnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Cujte, bratje, mi smo tedaj reševali hrvatsko vprašanje. Ali nismo ga postavili v obliki, da svoje življenje in življenje naših bratov in naših otrok dajemo za svobodo ne samo Srbov, temveč tudi Hrvatov. Tako smo mi rešili hrvaško vprašanje leta 1914. Bratje, vojna je bila krvava. Trajala je polna štiri leta. Srbija je v tem času izgubila pol-drug milijon svojih prebivalcev. Butale so na nas granate, tolkle so nas puške, bombardirala sovražna letala, uničevale so nas bolezni in razne epidemije, ko smo bili internirani v avstrijskih in madžarskih taboriščih. Mi smo izgubili državo, pa smo še vedno verjeli v svobodo, verjeli v zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nato govori dr. Stojadinovič o krfsltl deklaraciji leta 1917., o narodnem svetu v Zagrebu leta 1918. in preide na pokojnega Stjepana Radiča, ki je v imenu HSS priznal takšno politično stanje, kot je, po vidovdanski ustavi z dinastijo Karadjordjevičev na čelu. Stjcpan Radič je prišel osebno tudi v Belgrad in ie dejal: »Imamo svojo domovino. Če jo kdo napade, jo bomo vsi branili.« Tako Radič... — a kako Maček... Kako pa danes govori dr. Maček. Maček je bil letos v Belgradu. Zelo smo bili vljudni napram njemu. Trudili smo se, da potuje s posebnim vlakom iz Zagreba v Belgrad. Zagotovili smo njegovo varnost. Ponudili smo mu tudi, naj priredi zborovanje v Belgradu ali poleg Belgrada, kar je oprezno odklonil, ker se je bal, da se njegovo zborovanje ne bi končalo tako, kot se je zborovanje opozicije pred tremi dnevi. Vidite, bratje, Maček je bil v Belgradu, toda ni imel niti ene lene besede za Belgrad, niti ene lepe besede ni imel za Srbe, niti ene lepe besede za Jugoslavijo sploh (Dol z njim!) Tega dne beseda kralj in beseda Jugoslavija v Belgradu ni bila nikdar omenjena. Ni smatral tedaj za potrebno, da obišče Oplenac ali vsaj Avalo. Toda kaj je rekel na konferenci svojih pri- zaupnikom »Slovenca«! Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da naši nasprotniki nameravajo preprečiti, da hi »Slovenec* v nedeljo, II. t. m., ne prišel v roko ljudstvu. S toni hi radi zbegali ljudi, ki bi jim potem radi natvezili, da »Slovence« sploh ni izšel, da sta so dr. Korošec in dr. Stojadinovič skregala, da jo nekje nastala revolucija itd. Ukrenili sino že vso potrebno, da bo prevoz naše nedeljske izdaje na ljubljansko postajo nemoten. Zato mačkovci sedaj nameravajo preprečiti, da bi »Slovenec« na posameznih postajah in poštah ne prišel v roke našim ljudem. Ta zarotniška organizacija je ruzplctena precej na daleč, tudi na Štajersko. Zato opozarjamo vse naše zaupnike, ki prihajajo na postajo po »Slovcnca«, da ga potem raz-dele, naj v nedeljo zjutraj pridejo dobro pripravljeni in s stražami, da bodo nameni nasprotnikov povsod izpoilleteli! Z vso odločnostjo nastopite, ker je ta brezvestni teror treba zadušiti! Naših zaupnikov stvar jc, da ho to korenito opravljeno! stašev ali združene opozicije. Dejal je, da se ne bo boril za našo državo, če bi bilo to potrebno, (»Fuj!«) Vidite, sreča jc za to našo državo, da je za časa njenega ustvarjanja nosil dr. Maček uniformo avstrijskega častnika, kot vam je znano iz nekega letaka, ki sta ga pri preteklih volitvah izdala njegova današnja sotrudnika Živkovič in Jev-tič. Nam je zunanjepolitični mir za dolgo dobo zavarovan. Toda če bi bilo potrebno stopiti v borbo, potem bomo branili vsako stopinjo hrvaške zemlje s svojo krvjo. Vidite, gospodje, ta gospod pa se noče boriti za to državo. On ne dovoli, da se izobesijo 1. decembra državne zastave. On ne prizna one ustave, ki jo je priznaval in priznal sam pokojni Stjepan Radič. Pri vsem tem pa je še vendar nekaj naših žalostnih Srbov, ki so se združili s tem Mačkom s ciljem, da rušijo. Vi veste, gospodje, gospodarstveniki, realni ljudje, Ne bom vam več govoril o dr. Mačku. Vlada ljudske fronte? So pa pri nas tudi ljudje, ki govorijo o vladi ljudske fronte. Mislim, da oni sedaj ne mislijo mnogo o tem, da so ljudske fronte že pozabljene. Vprašam vas, kako bi izgledala naša država, če bi jo na primer vodila vlada ljudske fronte, socialistov in komunistov toliko časa, kolikor vodimo državo mi. Nekateri kavarniški politiki eo tudi izjavljali pred katastrofo češkoslovaške republike, kako pametno politiko vodi, ko se naslanja na Francijo in sovjetsko Rusijo, na slovanske brate. Neki prijatelj je rekel: »Ruski narod je naš prijatelj, ruski komunisti pa niso in nam ne bodo nikdar prijatelji.« Glede ureditve češkoslovaške države lahko rečem samo tole: »Vsak narod je kovač svoje sreče in vsak naro.d upravlja s svojo usodo, kot misli, da je najbolje in kot najbolje zna. Želimo bratskemu češkoslovaškemu narodu najlepšo bodočno/st. To pa lahko rečem na tem mestu, da svoji državi nikdar ne želim usode ČSR. Državo varujmo V hrvaškem vprašanju se moramo držati določene črte, in ta črta je znana: državo moramo varovati. Gospodje, pred volitvami smo. Moja lista za Belgrad ni strankarska, čeprav je stranka disciplinirana, je stranka zvesta svojemu šefu. Toda Belgrad je prestolnica Jugoslavije. Želel sem, da bo moja lista v Belgradu elitna lista, ki naj predstavlja cele vrste našega ljudstva. In zato sem vzel na našo lista enega izmed najboljših bclgrajskih obrtnikov, belgrajskega župana Vlado Iliča, ki ne bo 6amo predstavnik belgrajske industrije, temveč predstavnik industrije vse naše države. To je stari in častitljivi obrtnik, ki mi bo opora pri izpolnitvi obljub, danim obrtnikom glede njihovega zavarovanja in dela. Na naši listi je predstavnik trgovine. Na naši listi je predstavnik delavstva, ki bo simbol naših naporov za siromašne in revne sloje po vsej ŠTTii Jugoslaviji. Na naši 1 i.31 i je predstavnik bojevnikov. predstavnik e.nih, ki so to državo ustvarili in bodo zaradi tega najbolj vedeli, kako se mora ta država varovati. To je naša lista za bližnje volitve! Delavci in kmetje, 11. decembra se spomnite umorjenega rudarja Fakina! Umorila ga je tista Orjuna, ki se njeni ostanki danes oblžijo v kožuh mačkovstva! Orjuna na Mirni v drugih uniformah nagnana Mirna, 0. decembra. Čeprav je duševni oče orjune že dalje časa odsoten iz Mirne, so se vendar 8. t. m. ponoči dogodila nasilja nad našimi ljudmi. Po sijajno uspelih naših shodih na Mirni in v Tihaboju so naši fantje in dekleta v svojem navdušenju manifestirali za slovenskega voditelja in našega kandidata dr. Kulovra. Nasprotniki so v svoji jezi in obupu začeli metati kamenje nanje ter dejansko napadali. Razbili so cclo šipe na hišah nekaterih mirnih vaščanov. Razume se, da tudi naši niso mogli mirovati ter so jih s primernimi ukrepi nagnali. Pred leti so nastopale kot pretepaška batida črne orjunske uniforme, katero so sedaj zlesti v danem slučaju prelevile pri nas v drugačne, ki se izrabljajo v tako nizkotno namene. Med napadalci pa so bili skoraj sami člani organizacije, ki se šteje med viteške. Celotni slučaj pa dovolj jasno kaže, da na Mirili še niso prenehale teroristične orjunske metode. Obžalujemo pa samo to, da javnih organov nikjer ni bilo. Prepričani smo, da bomo 11. decembra s sijajno zmago razbili še zadnje ostanke orjunskega gnezda na Mirni. Vlada mora varovati ljudstvo bede Zagrebški -Doni- citira stavek iz govora pokojnega Štefana Radiča. ki ga je imel na zadnji seji hrvatskega sabora dne 2!). oktobra 101 S. Pokojni Radič je rekel: ^Že Konfucij, prvi filozof in pesnik, je rekel, da pomeni beseda vladati, storilo to, da ljudstvo nikjer in nikdar ne bo lačno, da bo ljudstvo zadovoljno. Vladati pomeni torej v prvi vrsti varovati narod bede.« Nominalni naslednik pok. Štefana Radiča, g. dr. Vladko Maček, se more pohvaliti pred senco ■ svojega pok. voditelja, da danes Hrvatje v resnici 1 ne gladujejo in da so v vsakem oziru obvarovani bedo. Samo to je res, da to nI zasluga g. dr. VI. Mačka, temveč vlade g. dr. Milana Stojadinoviča, kateri se je posrečilo in ki se ji še danes posreduje, da vse jugoslovansko ljudstvo in potemtakem tudi Hrvati niso lačni in da so obvarovani vsake bede. Osebne novice Belgrad. 9. decembra, m. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je upokojen Ivan Vurcinger, višji kontrolor G. skup., Perk Josip, višji kontrolor 0. skup.; premeščen je Ukinar Dragotin, pisarniški starešina 6. skup. na generalnem konzulatu na Reki v zunanje ministrstvo. Postavljen je za zdravstvenega svetnika pri okrajnem načelstvu v Dolnji Lendavi dr. Danilo Lip-njak. Postavljen jo za primarnega zdravnika splošne bolnišnice v Ljubljani dr. Merčun Ludvik; za višjega pristava doma narodnega zdravja v Tržiču je postavljen v 0. skup. dr. Peklar; za zdravstvenega višjega pristava doma narodnega zdravja v Murski Soboti je postavljen v C. skup. dr. Pečan Josip; za asistenta državne bolnišnice v Skoplju je postavljen v 7. skup. dr. Iluclnk, sanitetni kapelan v rezervi; sprejeta je ostavka na državno službo ravnatelja državnega rudnika v Zenici inž. Šinkovca Ferdinanda in inž. Drezana Franca, rudniškega svetnika 6. skup. Upokojen je na podlngi § 100. zakona o uradnikih pri finančnem ministrstvu Jan Janko, ra. čunski inšpektor 6. skup. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z lokalnimi padavinami: topleje. Dunajska vremenska napoved: Nekoliko topleje. Zemunska vremenska napoved. Topleje bo, Oblačnost se bo povečala tudi na zahodni polovici. Snežilo bo v planinskih predelih. V Podonavju pa bo košava. I mogočnega narodnega tabora v Ljubljani Ugromna ljudska množica na Miklošičevi cesti med Stojadinovič-Koroščevim shodom v Unionu. Miklošičeva cesta |e bila nabito polna daleč od Uniona proti sodišču, na spodnjem koncu pn skoro do Marijinega trga, I udi na Marijinem trgu samem so stale množice ljudstva- Na naši sliki vidimo le del teh množic. Notranji minister dr. Anton Korošec govori. Pogled na oder v veliki dvorani Uniona. Predsednik vlade dr, Milan Stojadinovič med govorom. Prvi vlak z okrašeno lokomotivo odpelje med velikanskim navdušenjem prebivalstva iz Sevnice proti Tržišču Trbovlje Vsi tisti delavci, ki so bili zaposleni, in ki so še zaposleni pri razširitvi ovinka nad Ga-berskem, so vabljeni, da se takoj zglasijo v Društvenem domu pri Jesihu ali pa Dolarju Otonu. Električno volivno zborovanje sla imela kandidatov namestnik Murn in župan pri Sv. Marku. Pod pretvezo, da gre za elektrifikacijo okolice Sv. Marka in Sv. Katarine, sla sklicala sestanek tega dela kmečke okolice Trbovelj, začela pa sla z vo,-livnimi govori, zato sta naletela na ostre ugovore, ki so sc slišali ves čas, dokler nista vsa nervozna zaključila svojega sestanka. Zanimivo je bilo,, da je Murn zatajil zvezo z dr. Kramerjem, čeprav mu tega ni nihče verjel. Sc bolj hitro in neugodno se je končal sestanek pri Stujcu v Knczdolu, kjer so kmetje povedali svojo obso.dbo o občinskem gospodarstvu in težavah, ki jih občina dela kmetom. Slave in glasov si na teh sestankih Murn ni pridobil. Volišča v trboveljski občini bodo na 7 krajih in sicer: 1. na občini za trg Trbovlje in okolico Knezdol, Sv. Planina, Sv. Marko in Ojstrco, 2. volišče v deški šoli v Trbovljah za prebivalce Lok, volivci s črkami A—G, 3. volišče v dekl. šoli v Trbovljah Loke črke H do L, 4. volišče: Loke M da R- To volišče bo v mešč. šoli, a jc bilo dosedaj v Delavskem domu. 5. volišče v deški šoli na Vodah za volivce Lok s črkami S do t. b. volišče v dekliški šoli na Vodah za volivce iz Retja s črkami A do M in 7. volišče v čakalnici zapadnega obrata za vo.livce iz Rctja s črkami U do 2. Voli se od 7 zjutraj do 6 zvečer. Voli se tako, da vsak javno izjavi na volišču: volim listo dr. Stojadinoviča in kandidata Bitcnca. Mačkovi agitatorji. Za zadnji plačilni dan jc pTišlo z vlakom kar 92 »Dalmatincev«-krc\šnjarjev. To je bilo pa le sumljivo, in ko so jih oblasti natančneje o,gledale, sc je izkazalo, da so to politični krošnjaji, zato so jih oblasti po isti poti vrnile nazaj, odkoder so prišli — v zadovoljnost vseli Tibo-veljčanov — tudi upozicionalnih, 70 letnica slovenskega učenjaka dr. Ivana Regena Učenka pozdravlja v imenu šolske mladine zastopnike . Članica dekliškega krožka izroča predsedniku vlade Nj. Vel. kralja, armijskega generala Jurišiča Pantelija. | dr. Stojadinoviču šopek nageljev. Sprejem otvoritvenega vlaka in visokih gostov v Tržišču. cl, fiziologi, elektrotehniki, mehaniki in drugi. Ker se mu je hvala Bogu zdravje sedaj popolnoma povrnilo, deluje na 6vojh no.vih bioloških ugotovitvah o glasovih žuželk, tako da v rcsnici zasluži častni naslov ustanovitelja šole o proučevanju žuželskih glasov, katerega eo mu priznali tujezeir.ski učenja-ki-strokovnjaki že pred leti. Njegovo življenje je nam dobra znano, jc to Irnieva pot slovenskega dijaka od domačih osnovnih šol rojstnega kraja na Trati v Poljanski dolini nad Škofjo Loko, preka ljubljanskih ljudskih razredov in 6tarc klasične gimnazije v Ljubljani, pa še skozi pretrdo borbo na dunajski visoki šoli, brez vsakega imetja in brez vsake stalne materielne opore, vendar pa do po.lnc zmage, t. j. do profe-surc in doktorata ir dalje do kruha in znanstvenega udejstvovanja in končnega svetovnega priznanja na polju najmodernejše živalske fiziologije in biolo.gijc. Jubilantu-rojaku čestitamo tudi ob tej priliki znova prav iskreno in mu želimo še dolgo vrsto delavnih let z novimi uspehi in razkritji življenjskih tajn v prirodoslovju. — Ad multas annosl Kako bomo volili v nedeljo Slovenci Jutri, v nedeljo se bo bila odločilna bitka. Že danes mirno lahko trdimo, da bo zmagala Jugoslovanska radikalna zajed-nica z državno listo dr. Milana Stojadinoviča. Naša zmaga pa mora biti nad vse veličastna, zato bodo vsi pravi Slovenci polnoštevilno šli na volišča in tam glasovali za slovenske kandidate na listi dr. Milana Stojadinoviča. Niti en zaveden slovenski volivec ne sme v nedeljo ostati doma, niti en sloveski volivec ne sme glasovati za narodne izkoreninjence, ki so se zbrali na Mačkovi listi. S seboj na volišče vzemite kakršnokoli legitimacijo, kakor delavsko knjižico, potni list, vojaško knji-živo in podobno. Ko boste stopili v glasovalno sobo, morate povedati glasno, da vas slišijo vsi člani volivnega odbora, svoje ime, priimek, poklic in stanovanje tako, kakor ste vpisani v volivni imenik. Nato pa jasno in odločno povejte: V Ljubljani: »Glasujem za listo (lr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Antona Korošca ter Pavla Masiča.« V okraju Črnomelj: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Jure Koceta.« V okraju Kamnik: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Ivana Štrcina.« V okraju Kočevje: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Alojzija Itiglerja.« V okraju Kranj: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Janeza Brodarja.« V okraju Krško: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Miha Kreka.« V okraju Litija: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Jožeta Lavriča.« V okraju Logatec: > Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Gabrovška.« V okraju Ljubljana-okolica »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Antona Korošca ter Miloša Stareta.« V okraju Novo mesto »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča tn za kandidata dr. Franca Kulovca.« V okraju Radovljica: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Albina Šmajda.« V okraju škofja Loka »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Ivana Dolenca.« V okraju Brežice: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Josipa Tratnika.« V okraju Celje: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Alojzija Mihelčiča.« V okraju Gornji grad: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Martina Stehlovnika.« V okraju Dolnja Lendava: >: Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Franca Klara.« V okraju Konjice: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Sevška Maksima.« V okraju Laško: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Mirka Bitenca.« V okraju Ljutomer: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Snoja.« V okraju Maribor desni breg: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Kobana.« V okraju Maribor levi breg: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franja Žebota ter Josipa Spi n d le rja.« V okraju Murska Sobota: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Bajleca.« V okraju Dravograd: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Karla Gajška.« V okraju Ptuj: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Marka Kranjca.« V okraju Slovenj Gradec: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Ivana Teuerschuha.« V okraju Šmarje: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata (lr. Antona Ogrizka.« Izjava Podpisani Ver k Ivan, posestnik v Tržišču, izjavljam, da nisem nikdar privolil, da bi bil predstavnik dr. Mačkove liste. Zu predstavnika so me vpisali brez mojega dovoljenja in proti moji volji. Tržišče pri Roguški Slatini, 8. dec. 1938. Ivan Verk. Izjava Nn kandidatni listi dr. Mačka, okrajni kandidat Harlman Alojzij, sem določen za namestnika predstavnika na volišču v Črnem vrhu. Ker se je to zgodilo brez moje vednosti in proti moji volji, izjavljam, da nisem nikdar pripadal strankam, ki so se zbrale na sedanji dr. Mačkovi listi, ter da ostanem vedno, kot doslej, zvest pristaš JRZ in našega voditelja dr. Korošca. S takimi, ki na ta način love svoje pristaše, pa nočem imeti nikakegu opravka. Črni vrli, dne 7. decembra 1938. Koprivec Franc. Izjava Ker mnogi mislijo, da jaz kandidiram na Ljotičevi listi za ljubljansko okolico, izjavljam, di nisem nikdar dal pristanka za kandidaturo in tudi nisem ničesar podpisal. Volil bom listo dr. Stojadinoviča, kandidata dr. Korošca Masiča. Franc Zupančič, čevljarski mojster, Ljubljana. in Izjava Podpisani Martin Kocjan, Mihova, izjavljam, da sem proti moji volji bil predlagan za predstavnika na listi dr. Mačka za kandidata Meso jedca in zato tega zastopstva ne sprejmem. Mihova, dne 8. decembra 1938. Kocjan Martin. Izjava Pod])isani izjavljam, da sem bil predlagan za zastopnika na Mačkovi kandidatni listi proti moji volji in brez mojega privoljenja in zato tega zastopstva ne sprejmem. V št. Jerneju, dne 6. decembra 1938. Franc Gornik. Danes premiera velikega češkega filma po duhoviti sodobni komediji Viljema Wernerja Ma ledeni plošči Poleg drugih priznanih čeških igralcev nastopajo tudi Lida Baarova, Fr. Smolik in znani bivši član ljubljanske drame Zvonimir Rogoz. KINO UNION Telefon 22-21 Predstave ob 16, 19 in 21. Dobra prabava - pol zdravja I Lahko normalno Iztrab-Ijtnja, pri zaprtju, lonoitl Srev, Vam bodo omogočila dražojo dr. Wanderja. 2 kom Din 1*50,12 kom. Din 8-—, 60 kom. Din27'—. Keg. S. br. 22115-33. Mecensko naročilo banske uprave slovenskim likovnim umetnikom To svoji osebni iniciativi jo razpisal g. ban dr. Marko Natlačen natečaj za napravo monuinentalnih slik, ki naj hi krasilo reprezentančne prostore v banski palači v Ljubljani. Dve veliki sliki, ki naj predstavljata najmarkantnejše prizore iz slovenske zgodovine, bosta merili vsaka po 7 krat 2 m, dve manjši vsaka po 2 krat 1 m, tri supraportne slike pa imajo izmcrc po 1.13 krat 1.00 m. Razpis je namenjen le umetnikom, ki so organiziranih v Društvu slovenskih likovnih umetnikov. Konkurenčne nagrade in odkupi znašajo 20.500 din. Za dokončno izvršitev vseh del je določen rok enega leta, stroški za napravo slik pa ne sinejo presegati vsote 100.000 din. , v>M_ Ta razpis predstavlja eno največjih naročil, ki jih beleži novejša slovenska umetniška zgodovino. Koledar Sobota, 10. decembra: Lavretanska mati božja; Melhiad, papež mučenec. Nedelja, 11. decembra: Tretja adventna nedelja. Damaz, papež; Ilugolin, puščavnik, mmKino Kodeljevo tel. 41-64™* Danes in jutri ob 20. url La Habansra (ŽarahLeander) Patrioti (Lida Baarova) —- Podporno društvo za gluhonemo mladino se iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so se odzvali naši prošnji in s svojimi darili omogočili lepo Miklavževo prireditev naši ubogi gluhonemi mladini. Malo veselja poznajo ti otroci, ki jim je narava vzela enega najdražjih čutov in ki izhajajo iz najsiromašnejših družin, zato so jim naše Miklavževe prireditve velik praznik, ki ga ne pozabijo vse leto. — Vreme. Jugoslavija: Prevladuje oblačno vreme po vsej kraljevini, malo jasno na Primorju in tu in tam na severni polovici. Kosava v Po-„ donavju. Temperatura se je nekoliko zvišala. Najnižja je zabeležena v Kuprezu —8, najvišja pa v Herceg Novem +14 stopinj. Napoved za danes: Toplejšo vreme in nekoliko oblačno. Dež v zahodni polovici. Močna košava v Podonavju. _ Višji tečaj za avtomehanike šoferje. Zveza šoferjev Dravske banovine v Ljubljani bo priredila višji tečaj za avtomehanike šoferje, ki bo na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Na tem tečaju sc bo poučevalo podrobne* o tehniki vseh vrst eksplozivnih motorjev in k njim pripadajočih predmetov, V višji tečaj se sprejemajo avtomehaniki šoferji, v prvi vrsti člani zveze in nečlani, v kolikor bo prostora, ter bo vpis V6ako nedeljo med 10 in 12 dopoldne v društvenem lokalu Ljubljana, Gosposvet-ska cesta (pri Levu), kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Zadnji termin vpisovanja je 19. decembra t. 1. ŠVICARSKE URE. zlatnina, briljanti pri ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Zveza šoferjev dravske banovine sporoča vsem stanovskim tovarišem, ki hočejo pri plačilu banovinske takse doseči ugodnost, ki jo pravilnik nudi poklicnim šoferjem (vozačem), da morajo vložiti na kraljevo bansko upravo odd. VIL prošnjo, kojkovano z banovinskim kolkom 10 din. Prošnja mora biti vložena do plačilnega roka te takse, t. j. »ajkasneje do 28. februarja vsakega leta. Kr. banska uprava bo vse prošnje, ki bi bile brez zadostne utemeljitve vložene po tem roku, zavrnila. Tovarišem, katerim je banska uprava znižano bano-vinsko takso (za leto 1938) že priznala, prošenj za znižanje takse ni treba vlagati, ampak se jim znižana banovinska taksa odmeri na osnovi prvega odloka banske uprave. V registru vozniških izkaznic se bo pri vsakem vozaču (poklicnem šoferju), ki plačuje znižano banovinsko takso, zabeležila tudi številka odloka, s katerim mu je banska uprava to ugodnost priznala. Banska uprava je dala vsem okrajnim načelstvom in policiji navodila, da se pri odmeri banovinske takse in izdaje novih vozniških izkaznic, ravna po teh navodilih. Vse one poklicne šoferje, kateri še ne uživajo te ugodnosti, pozivamo, da se zglase pri Zvezi šoferjev dravske banovine v Ljubljani, kjer dobijo vzorec, kako je treba izpolniti polo za prošnjo do olajšave pri banski upravi. Da pa ne bodo imeli neprilike z letečo policij »ko kontrolo in žandarmerijo, jim svetujemo, da to čim preje uredijo in vložijo tozadevno pro-šnj, t. j. pred končnim rokom plačanja takse. — Najboljše surovine, največja izdatnost in polna teža so odlike terpentinovega mila »Oven«, Za svoje perilo rabite samo ta odličen domač izdelek. — Gospodinje! Za vaše perilo uporabljajte odlični domači izdelek »Oven« terpentinovo milo, ki bo tudi vas prav gotovo vsestransko zadovoljilo. — »Oven« terpentinovo milo sestoji iz najboljših surovin in je izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock iz Kranja. Kupujte ta domači izdelekl — Nobena gospa ne sme pozabiti, da je »Oven« odlično terpentinovo milo domač izdelekl Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trgovcul — Čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Pe-rite ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni bostel Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milame iz Kranja. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joset« grenčice. — Kontroliran med z zaščitnim znakom »Medved« je zajamčeno pristen, brezhiben in zdravilen. Nudi vam ga edinole Društvena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, Ljubljana, Tyrševa 21. — Zveza za tujski promet v Sloveniji Je za božične praznike pripravila izlete za Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariz in Nico. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika do vključno 17. decembra L 1. —»Oven« terpentinovo milo Je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično milo. Izjava Podpisani L e s j a k Anton, posestnik iz Globočkega brega št, 169, obč. Razkrižje, okraj Ljutomer, izjavljam, da mi je popolnoma neznano, kako je prišlo moje ime za namestnika predstavnika na kandidatni listi dr. Vladka Mačka, z okrajnim kandidatom Kores Martinom, ker nikdar nisem pristal na to. Izjavljam, da sem vedno bil, sem danes in bom ostal v bodoče odločen pristaš dr. Antona Korošca. V Globočkem bregu, dne 7. decembra 1938. Lesjak Anton. Izjava Podpisani Lešer Marko, Griže St. f3, tem potom izjavljam, da sem zapisan na Ljotičevi listi brez moje vednosti in proti moji volji. Ponarejevalca podpisa bom dal kazensko zasledovati. Volil bom slovenskega voditelja dr. A. Korošca. Griže, dne 7. decembra 1938. Lešer Marko. Izjava Podpisani Novak Ignac, vinlčar, Police 84, ki sem pristal, da kandidiram kot namestnik Bujana Mirka na listi dr. Mačka v okraju Ljutomer, izjavljam s tem, da od te kandidature odstopam. Prepričal sem se, da je za Slovence edino pametno in pošteno, da se vsi združimo okrog voditelja dr. Korošca in da glasujemo za listo dr. Stojadinoviča. Gornja Radgona, dne 8. decembra 1938. Puhar J., 1. r., priča. Novak Ignac, 1. r. Horvatič Lojzka, 1. r., priča. Izjava Na kandidatni listi dr. Mačka, okr. kandidat Vindiš Martin, so me določili na volišču Ptujska gora, za namestnika predstavnika liste. Izjavljam, da nisem nikoli dal za to pristanka, zato odločno proti temu protestiram. Ptujska gora, dne 6. decembra 1938. Plavčak Anton, 1. r. Kino Sloga Telefon 27-30 ob 1(1,10 in 21 uri Rezervirajte vstopnice t Splošno priznanie občinstva je, da je film Tango noturno izredna umetnina filmskega ustvarjanja slavne Ta film mora videti vsakdo! Pole Nesri Nova socialna ustanova v Ljubljani Danes ob 12.30 je g. župan dr. Juro Adlešič v navzočnosti mestnega socialnega odbora, članic in članov Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane, združenih dobrodelnih organizacij in društev ter množice revežev v ogromnih prostorih stare cukrarne na Poljanskem nasipu odprl nov mestni zavod za najrevnejše, namreč kuhinjo s prenočišči, ogrcvalnico in zasilnimi stanovanji. V jedilnici je g. župan dr. Adlešič ogovoril goste, nato so si udeleženci pod vodstvom predsednika Panes premiera! SS ___________velefilm iz viteških dni Iranc. revoiucije ... Kralj pustolovcev v glavnih vlogah: RONALD COLMAN — FRANCES DEE Film o pesniku in pustolovcu, ki je ljubil dve Jeni: ponosno in krasno princeso in izgubljenko .... Ogorčena borba pariškega ljudstva za svobodo In vsakdanji kruh . . . rilm le poln hnmorln, ..... cinizma ln homfCnlh zoplelllalev! KINO MATICA Danes ob 10,10. ln 21.url Dopolnilo: Ifavalshl OfOhl ln nllh OblCall V naravnih barvah! Nuv zvučui tednik! mestnega socialnega odbora g. kanonika dr. Tomaža Klinarja ogledali velikanske prostore v treh nadstropjih tega spomina polnega poslopja. Vsi so občudovali smotreno ureditev ter hvalili naglo rešitev perečega socialnega vprašanja s tem človekoljubnim zavodom, ki je tako zgodaj dozorel plod odlično uspele vsesvetske akcije. Po ogledu so gostje z reveži vred v jedilnici sedli za mize ter se prepričali o zdravi, tečni in izdatni hrani, ki jo bo kuhinja nudila revežem brezplačno, enako pa tudi zavetje in prenočišče ter začasno stanovanje. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi lastnik poslopja g. Franc Urbane, šef tvrdke Feliks Urbane v Ljubljani, ki je pridobitnim krogom dal najlepši zgled s tem, da je z izredno nizko najemnino bednemu ljubljanskemu prebivalstvu omogočil ta zavod. Izjava Določen sem za predstavnika ali namestnika nn kandidatni listi dr. Mačka na volišču v Sorici, okr. kandidatu Komanu. Ker pa nisem na to nikoli in nikomur pristni, tega imenovanja ne priznaml Zgornja Sorica, dne 7. decembra 1938. Pfeifer Janez, posestnik, Zg. Sorica 23. Izjava Podpisani Kol ar Kolomnn, poljedelec v Črensovcih št. 163, sem zvedel, da seni določen za predstavnika liste združene opozicije na volišču v Črcnsovcih in sicer za kand. Muhviča. S tem izjavljam, da sc je to zgodilo brez moje vednosti in pristanka in da predstavništvu ne sprejmem. V Črcnsovcih, dne 8. decembra 1938. Kolar Koloman, Ježov - odstavljen $ef boljševlške tajne policije nI Izpolnil Stalinovih upov. — V Ukrajini so zaprli tri generale, ker so delovali za neodvisno Ukrajino Varšava, 9. dec. TG. Iz Moskve poročajo, da je v službenem listu izšla kratka vest, du je dosedanji komisar za notranjo zadevo in šel tajne policije Ježov »na lastno prošnjo iz zdravstvenih razlogov« odstopil in da je bil imenovan na manj zaposleno mesto komisarja za rečni promet. Komisar za notranje zadeve in šef tajne policije je postal Lavrencij Beri z a (?), ki jo svoje posle že prevzel. Ježov je bil na čelu tajne policije dve leti, ko je zamenjal zaradi veleizdajstva in korupcije ustreljenega Jagodo, ter nosi njegov dveletni režim pečat najbolj strašnega delovanja tajne policije. Pod njegovim vodstvom so bili organizirani znani veleprocesi proti bivšim boljševiškim glavam: državnikom, generalom, diplomatom, pod njegovim vodstvom so bila izvedena najstrašnejša »čiščenja« v državni upravi in v armadi, pod njegovim vodstvom je tajna policija razvila brez dvoma najbolj krvavo delavnost v vseh 20 letih obstoja sovjetske države. Da se Ježov ni umaknil sam, je razumljivo. Star je komaj 43 let, torej v najlepši moški dobi. Da bi bil odstavljen zaradi nesposobnosti tudi ni verjetno, saj je služil režimu, kakor noben drug njegov predhodnik. Tudi miline mu ne morejo očitati. Prav tako »uspehov« ne, saj je dvignil grmade ustreljenih žrtev režima v strahotne višine in zanesel strah med najvišje predstavnike režima. Ježova so odstavili zato, ker njegov način zatiranja »izdajalcev, špijonov, sa-Ivoterjev« ni prinesel tistih učinkov, kot jih je Stalin pričakoval, in se je le izkazalo, da so se tla boljševiškemu režimu čedalje bolj tresla, čim hujše je razsajala tajna policija pod vodstvom Ježova. Ježovu tudi očitajo, da ni pravočasno odkril Bliicherjeve zarote v Sibiriji. Naslednik Je- žova je Georgijanec, torej rojak Stalinov. Je sedaj 40 let star in ima za seboj že »odlično kariero«. Posebno so je obneael kot moskovski guverner v Tiflisu v Georgiji, ko je prelival kri po mili volji, ker mu je bilo naročeno, da mora »očistiti« kav-kaško pokrajino. V stranki uživa sloves, da je skrajno spreten in brez vsakega obzira, neizprosen, trd, neusmiljen. Beriza se je v Moskvi pojavil spomladi, ko je moral v ječi Lubianki izpolniti neko tajinstveno dolžnost in so se že takrat spraševali, čemu je bil določen Beriza in ne Ježov. Iz »odstopa« Ježevo je razvidno, da se je že takrat Ježov nahajal v nemilosti, ki je sedaj prišla do polnega izbruha. Pariz, 9. dec. Agencija Fournier poroča iz Moskve o razlogih, zakaj je Ježov padel v nemilost. Vzroki za to so sledeči: 1) Odločen nastop Vorošilova pri Stalinu zaradi aretacij častnikov sovjetsko kopne in pomorske sile; 2) veliko število protestov zaradi aretacij v masah v stranki in Kominterni; 3) stališče GPU do generala Bliicherja, ki ga je Ježov obtožil, da jo bil na čelu zarotnikov proti Stalinu; 4) vmešavanje Ježova v zunanjepolitične zadeve; 5) pritožbe številnih diplomatov zaradi nadzorstva ruskih poslaništev v inozemstvu po GPU; 6) borba Ježova proti Molotovu, Vorošilovu in Litvinovu. Tudi komisar za poštni promet, ki je z Ježo-vim igral veliko vlogo v GPU, jc odstavljen s svojega mesta. Maršal Bliicher in ostali generali bodo verjetno amnestirani in rehabilitrani. Karpatska Ukrajina se organizira Ostre besede predsednika Vološina proti Poljski Praga, 9. spela včeraj dec. b. Iz Usta poročajo, da sta pri-v Berlin minister podkarpatske vlade g. R e v a j, in šef tiska iste vlade dr. K a m a r i n -s k i. Ministrski predsednik Vološin je izjavil, da bo sedaj lahko vlada Podkarpatske Rusije šla mirno na delo, da ustvari svoj program. Simpatije za vseslovan-sko idejo so se razblinile v nič, ko smo videli, kako je slovanska soseda v za nas najbolj kritičnih časih paktirala z neslovenskim sosedom. Mi smo lahko Nemčiji hvaležni, da nismo zopet prišli v suženjstvo. Upamo, da nas bo sedaj naša slovanska soseda pustila na miru, da lahko uživamo svojo svobodo. Tudi Romuniji smo hvaležni, ker smo od nje dobili potrebno hrano za vse leto. Praga, 9. dec. b. Iz političnih krogov se čuje, da je vlada že izdelala deklaracijo, ki jo bo predsednik Beran prebral v torek na seji parlamenta. Pretežni del deklaracije se bo bavil z gospodarskimi vprašanji in vprašanjem političnih beguncev iz zasedenega področja. Število beguncev iz sudetsko-nemškega področja znaša 130.000 in se bo povečalo še na 200 do 250.000. Zaradi tega je tudi vlada odredila svoje stališče do drugih oblasti, zlasti pa napram Židom. Chust, 9. dec. AA. Havas: Karpatsko-ukrajin-ska vlada se sedaj pogaja z madžarsko vlado za vrnitev 8 občin z ukrajinskim prebivalstvom, ki jih je zasedla Madžarska. Za te občine bi vlada v Chustu vrnila 2 občini, kjer žive Madžari. V teku so tudi pogajanja za redni železniški promet na progi Bolok—Košice, ki so sedaj na Madžarskem. Brzovlak med Chustom in Slovaško bo namreč moral voziti skozi madžarsko ozemlje. Redni železniški promet na tej progi se bo začel 10. t. m. Praga, 9. dec. AA. ČTK: Včeraj je bilo v Pragi pod pokroviteljstvom karpatsko-ukrajinske vlade slovesna 6eja, katero je organizirala 6ekcija prve osrednje ukrajinske organizacije v zvezi z narodnim svetom v Pragi. Na zborovanju so proslavili avtonomijo Karpatske Ukrajine. Za otvoritev svečanosti je bila služba božja v grško-katoli-ški cerkvi v Pragi. Zborovanja se je udeležil tudi karpatsko-ukrajinski minister Revay, ki se je prisotnim zahvalil za prisrčni sprejem, katerega je bil deležen kot predsednik karpatsko-ukrajinske vlade. Na kratko je razložil zgodovino nedavnih dogodkov, ki so pripeljali do avtonomije Karpatske Ukrajine. Gibanje je zajelo tudi Ukrajince v Sovjetiji Moskva, 9. dec. c. Dopisniki tujih listov poročajo, da se je tudi med Ukrajinci v sovjetski Rusiji začelo gibanje za avtonomijo. Ukrajinci zahtevajo odcepitev od sovjetske Rusije, vsi Ukrajinci pa naj si nato ustvarijo svojo samostojno in neodvisno narodnostno državo. V to narodnostno državo Ukrajincev bi se naj vključili Ukrajinci iz sovjetske Rusije, iz Poljske in pa Ukrajinci iz Podkarpatske Ukrajine, ki že imajo svojo avtonomijo v okviru češkoslovaške republike. Ker se je to ukrajinsko vprašanje sprožilo sedaj skoraj istočasno na Poljskem in v Rusiji, menijo, da je vse delo Ukrajincev za svobodo že zelo organizirano in da mora za tem stati neka zelo močna skupina. Iz Moskve poročajo, da so bili trije generali rdeče armade, ki ima svoje posadke v Ukrajini, aretirani. Z njimi vred jo bil zaprtih še 40 drugih višjih častnikov. Vsi se nahajajo v kijevskih ječah. Imena generalov so: Tarašinski, Mili a j I o v in T a s a n k o. Obtožba proti njim pravi, da so »vzdrževali zveze z Ukrajinci v Karpatski Ukrajini, kjer jo v Chustu sedež organizacije za osvoboditev Ukrajincev izpod boljševiškega jarma«. Tudi poveljnik armadnega zbora v Kijevu general Ti m osen ko je bil premeščen drugam. Posadka v Kijevu je bila popolnoma zamenjana in so prišli v Kijev kavkaški polki. Predsednik ukrajinske vlade K o r n i š pa je bil umor jen. Hišna preiskava pri generalu Miliajlovu je baje dognala, da je imel pri sebi 150.000 dolarjev, ki jih je sprejel od »neko zapadno velesile«. Odkrita je bila tudi pisemska pošta z dotično državo. Moskovska vlada je na podlagi zaplenjenega gradiva vložila protest pri dotični vladi. Poljski Ukrajinci zahtevajo samoupravo Varšava, 9. dec. c. V poljskem sejmu so danes ukrajinski poslanci vložili senzacionalen predlog, v katerem zahtevajo, da naj se da Ukrajincem na Poljskem avtonomijo. V svojem predlogu pravijo ukrajinski zastopniki, da živi na Poljskem strnjeno 7 milijonov Ukrajincev. Poljska vlada naj da tem Ukrajincem avtonomijo, in sicer avtonomno vlado, ki_ bo imela svoj avtonomni deležni zbor z zakonodajnimi pra- vicami. člani ukrajinske avtonomne vlade bi bili obenem člani varšavske vlade z istimi pravicami kot ostali poljski ministri. V vsej javnosti je ta korak ukrajinskega parlamentarnega zastopstva vzdubil izredno pozornost. Nemški petrolejski vod skozi ČSR Praga, 9. dec. b. »Večer«, večerno glasilo agrarnega »Venkova« poroča, da namerava Nemčija postaviti skozi Češkoslovaško in Karpatsko Ukrajino velik petrolejski vod, ki jo namerava zvezati z Romunijo in Šlezijo. Po tej cevi bi Nemčija dobivala potrebno množino petroleja. KOZA, MEHKA KOT ZAMET, TO BO VAŠE PLAČILO! Ce |1 boste prJvoičill hranilno Solea-kremo. krema »Ameriška os« proti osi Amerika se organizira za boj London, 9. decembra, TG. V Londonu z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj vseameriške konference v Limi, ki se je udeležuje 21 držav iz severne, srednje in južne Amerike. V Londonu so na merodajnih mestih mnenja, da gre za poskus ustanovitve »ameriške osi«, ki bi odgovarjala »osi Rim-Berlin-Tokio«. Do sedaj so se male srednje in južnoameriške republike vedno zoperstavljale sodelovanju z veliko severnoameriško sestro, ker so se bale, da bi jih v sodelovanju pogoltnila Toda sedaj so se prepričale, da jim prihajajo od drugod nova veliko večja nevarnost. Tako je Nemčija že prekosila Zedinjene države severne Amerike kot izvoznica iz Brazilije, in brazilska vlada se sprašuje, kam bo to pripeljalo, ko ima že sedaj velike težave z nemškimi manjšinami. Italija kot trgovec z južno Ameriko nikakor ne zaostaja za Nemci. Japonsko tekmovanje na gospodarskem polju pa je v zadnjih 5 letih zelo naraslo. Vzporedno z gospodarskim prodiranjem pa gre tudi kulturno prodiranje, ki je kvarno demokratični miselnosti ameriških držav. Kongres v Limi bo to vprašanje v vseh podrobnostih proučil in bo sprejel tudi potrebne sklepe, da se prodiranje totalitarnih držav, to je Italije, Nemčije in Ja- Eonske na ameriškem ozemlju zaustavi V Londonu i bili takšnemu razvoju zelo naklonjeni, ker se lepo ujema z okvirom gospodarskega sodelovanja med Ze-dinjenimi državami severne Amerike in angleškim imperijem, kot ga je ustanovila nedavno podpisana trgovinska pogodba, ki je v svojem bistvu tudi naperjena proti prevelikemu gospodarskemu razmahu Nemčije, Italije in Japonske. V svojem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer na radiu, je zunanji minister Hull rekel sledeče: Zdi se, da obstoje tri skupine važnih vprašanj, s katerimi se bo bavila sedanja konferenca. Prva skupina se tiče naporov, ki so bili storjeni za zagotovitev svetovnega miru ter vsebuje v zvezi s tem tudi Opozorilo odjemalcem z dežele l „R0ŽA" cvetličarna Uubllana. Frančiškanska 3, nasproti Ma Union Vam dostavlja vsakovrstno 8ve?e in suho cvetje, žalne vence, poročne šopke, venčke in pajčolane takoj po prejemu naročila,brez zaračunanja poštnine, torej za isto ceno kot jih dobite tu. Dopisnica zadostuje za naročilo. Za telefonična naročila povrnemo denar 1 Zaupajte nam, ker ml Vam zaupamo! Poročni šopki od din 35'— dalje, venci od din 50-— dalje. Kličite telefon št. 31-741 V Franciji in Italiji demonstrirajo drug proti drugemu Proti Italiji Pariz, 9. dec. c. Danes so dijaki zopet korakali v sprevodu po ulicah in vzklikali proti italijanskim zahtevam. Vzklikali so tudi »Sicilijo Franciji!« Pariz, 9. dec. b. Na demonstracije dijakov v Napulju in drugih italijanskih mestih, kjer so Italijani manifestirali za priključitev Tunisa, Korzike in Niče k Italiji, so odgovorili včeraj pariški dijaki in mladina na zelo humorističen način. Tisoče in tisoče dijakov je korakalo po Quartier La-tin in so vzklikali: »Benetke Francozom! Italijo Korzikancem! Vezuv Francozom!« Tunis, 9. dec. b. »Times« poroča, da je vlada poslala več oddelkov mobilne garde v Tunis za vzdrževanje miru in reda. Čete so prispele v Tunis ponoči. Oblasti delajo vse, da preprečijo nevarne incidente. Včeraj je bilo aretiranih 20 oseb. Širijo se tudi govorice, da so italijanske čete v pokretu, vendar pa doslej ni bilo mogoče dobiti potrditve te vesti. Tunis, 9. nov. b. »Exchange Telegraph« poroča, da je bil včeraj v Tunisu dan nepopisnega vznemirjenja. Okrog palače generalnega guvernerja so bili zbrani močni oddelki mobilne garde, ki so razganjali ljudstvo. Novi generalni guverner, La Bonne, je storil izredne ukrepe, da prepreči demonstracije. Glavni urednik italijanskega lista »Unione« je bil aretiran včeraj popoldne, ker so našli pri njem velik fašistični znak. Zaradi sličnih prekrškov je bilo aretiranih še mnogo drugih oseb. Aretiran je bil tudi neki trgovec s klobuki v Tunisu, ki je znan kot hud sovražnik Francije. Snoči je vznemirjena množica raztrgala veliko zeleno zastavo, za katero pa so pozneje ugotovili, da ni bila italijanska, marveč brazilijska. Okrog zgradbe italijanskega generalnega konzulata so postavljeni odri in delavci se sedaj trudijo, Ha odstranijo neštelo črnih, zelenih in rdečih madežev, ki so jih napravili demonstranti z raznimi tuši. Proti Franciji Rim, 9. dec. c. Po ulicah je danes zopet korakalo več sto dijakov, ki so vzklikali »Tunis, Korzika« in zahtevali zadoščenje za demonstracije v Franciji in Tunisu. Rim, 9. dec. b. Kot odgovor na protiitalijan-ske demonstracije so priredili Italijani v Tripo-1 isti prol i francoske demonstracije. Italijanski listi poudarjajo, da v teh demonstracijah, v katerih niso sodelovali samo Italijani, temveč tudi Arabci, ni bilo storjenega ničesar, kar bi se lahko smatralo kot provokacija. Demonstranti so bili tako disciplinirani, da jim niti na misel ni prišlo, da bi napadli francoski konzulat in policiji sploh ni bilo treba intervenirati. Rim, 9. dec. b. V teku včerajšnjega dne so se ponovile dijaške demonstracije proti Franciji. Na skoraj vseh italijanskih univerzah so bila danes protestna zhorovanja dijakov. Na teh zborovanjih so dijaki pozivali vlado, naj spravi do izraza pri-rodne težnje Italije. Rim, 9. dec. b. Zaradi številnih protiitaliian-skih demonstracij v Tunisu in na Korziki, ki so končno dovedle do šaljivih dijaških demonstracij v Parizu, Grenoblu in drugih francoskih mestih, napoveduje italijanski tisk, da bo zaradi žalitev Italija zahtevala odločno zadoščenje pri francoski vladi, zlasti zaradi vzklikov, ki so padali po pariških ulicah. Tam so med drugim dijaki tudi vzklikali: »Dajte Abesinijo negušu! Piemont Franciji! Hočemo Benetke!« itd. Demonstracije v Tunisu so se včeraj ponovile in italijansk listi podrobno poročajo o njih. Rim, 9. dec. AA. Štefani: Iz raznih krajev Italije še zmeraj prihajajo vesti o manifestacijah di-jaštva in ostalega prebivalstva proti francoskim maifestacijam v Tunisu. Manifestanti so vzklikali Nj. Vel. kralju in Mussoliniju ter klicali: Tunis, Korzika. Daladierov govor Pariz, 9, dec. c. Danes se je ves dan v francoskem parlamentu nadaljevala razprava o vladni politiki, Govorili so kot interpelanti predvsem levičarji, dočim so podpirali vlado dcsnica in sredina parlamenta. Govoril je tudi Daladier, ki je rekel, da bo takoj napadel nekatere smernice dosedanje francoske politike, ker je to zaradi politične iskrenosti nujno potrebno. Naj ne bo torej nikdo užaljen, če bo vse skušal postaviti na pravo mesto. Kajti zdaj je prišla ura, ko se morate jasno odločiti, da me vržete z oblasti, ali pa da mi izre-čete jasno zaupnico. (Daladier ob času, ko to poročamo, še govori.) Italija-Nemčija-Japonska proti totalitarnim državam ohranitev naših ameriških ustanov ter našega načina mednarodnih odnosov, ki sloni na miroljubnem reševanju vseh mednarodnih sporov. Druga skupina je gospodarsko sodelovanje, ki naj zagotovi blagostanje vseh narodov v obeh Amerikah. Moje mišljenje, ki se mi vsak dan bolj potrjuje, je, da je gospodarska oborožitev osnovni predpogoj za politično utrjenost in za povrnitev na mednarodne stike, ki stoje na spoštovanju zakonov, reda in pogodb. Ameriške republike ne zahtevajo, da bi samo v svojih mejah reševale gospodarska vprašanja. One priznavajo skupno medsebojno odvisnost vseh narodov v vseh osnovnih vprašanjih, ter žele, da bi vse države na sveta prevzele tista načela, katera so osvojile same. Hull je nazadnje izrazil željo, da bi se učvrstile zveze med narodi in bi tako postale učinkovite sile v svetovnih odnosih. New York, 9. decembra. AA. Štefani: Iz Mexice poročajo, da je vlada podpisala pogodbo, s katero odstopa Nemčiji znatne količine bencina v zameno za blago in stroje, katerih je Nemčija poslala v Mehiko za 17 milijonov dolarjev. Z drugo pogodbo pa se uvaja preskrbovanje nemške mornarice z mehiškimi rudninskimi olji v letu 1939 v skupni vrednosti 80 milijonov dolarjev. Anglija kolonij ne bo odstopila Itiin, 9. nov. b. »United Press« poroča, da označujejo poluradni italijanski krogi izjavo britanskega ministra za kolonije g. MacDonalda, ki jo je dal v poslanski zbornici v zadevi kolonij, kot kršitev monakovskega sporazuma. Ti krogi poudarjajo, da je bilo v Monakovem sklenjeno, da se izvrši teritorialna revizija na miren način, takšnega stališča pa MarDonald ni zavzel. (Mac-Donald je namreč v četrtek zvečer slovesno izjavil, da ne pozna v Angliji odgovornega državnika, ki bi mogel predlagati, da naj angleška vlada odstopi najmanjši košček kolonij, ki so pod njeno upravo. — Op. ur) Južnoafriški vojni minister zapušča Evropo »s strahom v srcu« London, 9. dcc. AA Reuter: Preden je s par-nikom odpotoval v Južno Afriko, je vojni minister južnoafriške zveze Pirovv izjavil, da 6e zahvaljuje angleški vladi za njeno velikodušno podporo pri utrditvi narodne obrambe za južnoafriško zvezo. Nato pa jc še dodal: Kljub komentarjem o moji izjavi, ki so izšli T raznih listih, zapuščam Evropo ne da bi se otresel vtisa strahu v mojem srcu. Edini žarek upanja vidim v tem, da se Chamberlain silno trudi, da bi ohranil mir. Njegov nadčloveški uspeh v Monakovem mi daje toliko poguma, da lahko še verujemo, da bomo razčistili tudi sedanji položaj. Priznati moram tudi, da je Chamberlain popustil v vsem, kar je bilo mogoče popustiti in kar so pametni ljudje sploh mogli pričakovati, zdaj pa je na drugi strani udeležencem Monakovskega sporazuma potrebno, da store nekaj podobnega. Palestina London, 9. dec. AA. Reuter: V lordski zbornici se je včeraj razvila razprava o palestinskem vprašanju. Govoril je tudi lord Duferin, državni podtajnik v ministrstvu za kolonije. Odločno jc zanikal govorice, češ da je vlada po nepotrebnem načela vprašanje o delitvi Palestine. Vlada je to storila v prepričanju, ker je mislila, da bosta obe stranki sprejeli ta predlog, ker ne bi razmišljali, čc je ta rešitev pravična ali ne. Toda misel na delitev Palestine je morala biti opuščena, ker ni odgovarjala razpoloženju ljudstva v Palestini. Vendar pa 60 6e je nekateri poprijeli kot politične parole. Br. Mačku v album! Roke proč od naše zemlje! »Mi imamo v svojem programu najširše samouprave kot temelj za ureditev našega notranjega življenja in javne uprave, široka narodna samouprava je naš ideal in mi smo prepričani, da bo kmalu ustvarjena ter bo zadovoljila I Srbe i Hrvate i Slovence ter vse dele naše Jugoslavije!« (fz govora predsednika vlade dr. Stojadinoviča na ljubljanskem shodu dno 8. decembra 1938.) Teror v Zagrebu Belgrad, 9. dec. AA. Teroristično dejanje levičarjev v Zagrebu. Snoči ob 19.30 je v Zagrebu v Gajevi ulici 28 eksplodiral nek zavoj napolnjen z eksplozivno snovjo. Zavoj je bil postavljen na oknu v prvem nadstropju hiše, kjer so prostori jugosla-venskega ljudskega gibanja »Zbor«, akademske menze »Samopomoč« in prostori »Jadranske straže«. Ob eksploziji jc bila hudo ranjena 14 letna služkinja v menzi Anka Gal. Dekle so takoj prepeljali v bolnišnico, pa je na poškodbah umrla. Takoi jc bila uvedena preiskava in po prvih rezultatih se je ugotovilo, da je zločin izvršila neka skupina levičarskih in ekstremno usmerjenih mla-deničev. Ljubljanske novice člani JRZ v Ljubljani! Jutri zjutraj, takoj oh sedmih, stopite na volišča in storite svojo dolžnosti Nato pa smatrajte za svojo člansko nalogo, da se stavite na razpolago volivniin pisarnam in da vse storite, da bo zmaga v Ljubl jani prodorna iu prepričevalna I — Mestno tajništvo JRZ. Volivne pisarne JRZ v Ljubljani se nahajajo jutri na sledečih krajih: Za 1. volišče pri Čarnianu Francu, Vodnikova 211 (in ne v restavraciji Čarman, kakor so bili volivci 1. volišča pomotoma obveščeni). — Za 2. volišče pri g. Kopaču Stanku, Vodnikova 198. — Za 3., 4. in 5. volišče pri g. Filaču Jožefu, Gasilska 19. — Za 6. volišče v Mavričevi dvorani, Trstenjakova ul. — Za 7. in 8. volišče v gostilni g. Fortune na Vodovodni cesti. — Za 9. volišče v Mavričevi dvorani, Trstenjakova ul. — Za 10. in 11. volišče pri g Jakliču Ladu, Koroščeva 19. — Za 12. volišče v gostilni Pečar v Krekovi ulici. — Za 13. volišče v gostilni Svetel v Bohoričevi ul. — Za 14. volišče v gostilni pri Majarončku, Šlajmerjeva ul. — Za 15. volišče v hiši na Vidovdanski c. 10. — Za 16. volišče v Akademskem domu na Miklošičevi c. — Za 19. volišče vpisarni g. Adamiča na Gos)>osvetski c. 7. — Za 20 in 21. volišče v Zadružni kleti (I. Del. kon-sumno društvo). — Za 22. volišče v gostilni Use-nik na Borštnikovem trgu. — Za 23. volišče v gostilni »Pri Kalerci« v Rožni dolini. — Za 24. in 25. volišče v gostilni Pavlič na Glincah. — Za 26. volišče v gostilni Oblak. — Za 27. volišče v gostilni Usenik na Borštnikovem trgu. — Za 28. in 20. volišče v Prosvetnem domu v Trnovem. — Za 30. volišče v gostilni Sleiner na Opekarski cesti. — Za 31. volišče v hiši Privoz 16. — Za 32. volišče v kavarni Vospernik na Starem trgu 34. — Za 33. volišče v vrtnem salonu restavracije Kle-menčič na Krekovem trgu 11. — Za 34. volišče v gostilni Zaje Milice, Poljanska c. 11. — Za 35. volišče v gostilni Filipovič na Ambroževem trgu 1. — Za 36. volišče v gostilni Rozman v Povšetovi 55. — Za 37. volišče v gostilni Maronče, Dolenjska cesta 20. — Za 38. volišče v hiši g. Modira Antona, Ižanska cesta 299. — Za 39. volišče v Rokodelskem domu na Komenskega cesti. Pozivamo vse nnše volivce, da se jutri zanesljivo tako pred kot po volitvi zglasijo v pristojnih volivnih pisarnah. Film »Jugoslavija včeraj in danes« se bo predvajal brezplačno v kinih Unicn, Matica in Sloga ob 6 zvečer izjava Spoštovani gospod dr. Ivan Stanovnik! Danes sem prejel pismo, v katerem me obveščate, da na) se zglasim v Vaši pisarni, da dobim volivni imenik. Trdno sem prepričan, da ste se zmotili, ker jaz nisem bil pri Vas nikdar na kakem sestanku in me tudi nihče ni na kak sestanek vabil. Tudi me ni nikdo vprašal, če hočem biti predstavnik Vaše liste, katere tudi videl nisem, ker sc za njo ne zanimam. Ker se nisem nikdar z nikomur pogovarja! in zato še ma