glasllo občlnske konference SZDL IJubljana-center
Skupščinska priloga
Ljubljana, 6. 2. 1978
Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center
35.  seie družbenopolltičnega zbora
36.  seie zbora krajevnih skupnosti In
37.  seje zbora združenega dela
bodo v četrtek, 23. februarja 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata Ljubljana, Mestni trg 1
'¦r-.                                                                      '.        '                                      ,•.,-.'        ¦-¦„¦     ~ i  ¦:•         ..  ,
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center
SKLICUJEM
35.  sejo družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v če-trtek, 23. februarja 1978, ob 17. uri v klub-skih prostorih Magistrata, Ljubljana, Mest- . ni trg 1.
DNEVNI  RED:
1.  Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 34. seje zbora
2.  Obravnava  poročila o delu  delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skup-Ščine SFRJ
3.  Obravnava osnutka dogovora o sploš-ni porabi v Ljubljani za leto 1978
4.  Obravnava   predloga   odloka   o  spre-membah in dopolnitvah odloka o dav-kih občanov
5.  Obravnava predloga sprememb in do-polnitev dogovora   o temeljih družbe-nega   plana  SR  Slovenije za obdobje 1976—1980
6.  Obravnava osnutkov odlokov o načinu delegiranja delegatov v zbor občin in zbor   združenega   dela   skupščine   SR Slovenije in skupščine mesta Ljubljane
7.  Obravnava poročila o delu komisije za zadeve borcev NOV skupščine občine Ljubljana Center za leto 1977
8.  Obravnava osnutka odloka o družbeni skrbi   za   udeležence   narodnoosvobo-dilne vojne in drugih vojn ter za nji-hove družinske člane
9.  Obravnava poročila o izvajanju kadrov-ske politike v občini Ljubljana Center v letu 1977
10.  Obravnava    predloga    srednjeročnega programa izvajanja določil družbenega dogovora   o urejanju,   vzdrževanju   in varstvu spomenikov NOB in predloga programa urejanja, vzdrževanja in var-stva spomenikov NOB za leto 1978
11.  Vprašanja delegatov
Ljubljana, 6. 2. 1978
PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar, I. r.
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center
SKLICUJEM
36. sejo zbora krajevnih skupnosti skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v če-trtek, 23. februarja 1978, ob 17. uri v ban-ketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1.
DNEVNl RED:
1.  Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 35. seje zbora
2.  Obravnava predloga dogovora o uskla-jevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1978
3.  Obravnava osnutka dogovora o sploš-ni porabi v Ljubljani za leto 1978
4.  Obravnava predloga  odloka  o  spreje-mu lestvice katastrskega dohodka
5.  Obravnava   predloga   odloka   o   spre-membah in dopolnitvah odloka o dav-kih občanov
6.  Obravnava osnutka   proračuna  občina Ljubljana Center za leto 1978
7.  Obravnava   osnutka   proračuna   mesta Ljubljane za leto 1978
8.  Obravnava predloga sprememb in do-
polnitev dogovora o temeljih družbe-nega plana SR Slovenije za obdobje 1976/80
9. Obravnava osnutkov odlokov o načinu delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije in skupščine mesta Ljubljane
10.  Obravnava poročila o delu komisije za zadeve borcev NOV skupščine občine Ljubljana Center za leto 1977
11.  Obravnava osnutka odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodil-ne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
12.  Obravnava poročila o izvajanju kadrov-ske  politike  v občini  Ljubljana   Cen-ter v letu  1977
13.  Obravnava    predloga    srednjeročnega programa izvajanja določil družbenega dogovora   o   urejanju,   vzdrževanju   in varstvu spomenikov NOB in predloga programa urejanja, vzdrževanja in var-stva spomenikov NOB za leto 1978
14.  Kadrovske zadeve
15.  Vprašanja delegatov
Ljubljana, 6. 2. 1978
Predsednik zbora KS Dušan Kompare, I. r.
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center
SKLICUJEM
37. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 23. februarja 1978, ob 17. uri y veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1
DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 36. seje zbora
2.  Obravnava predloga dogovora o uskla-jevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1978
3.  Obravnava osnutka dogovora o splošni porabi v Ljubljani za leto 1978
4.  Obravnava predloga odloka o   spreje-mu lestvice katastrskega dohodka
5.  Obravnava   predloga   odloka   o   spre-membah in dopolnitvah odloka o dav-kih občanov
6.  Obravnava  osnutka  proračuna  občine Ljubljana Center za leto 1978
7.  Obravnava   osnutka   proračuna  mesta Ljubljane za leto 1978
8.  Obravnava predloga sprememb in do-polnitev  dogovora o temeljih družbe-nega plana  SR  Slovenije  za obdobje 1976/80
9.  Obravnava osnutkov odlokov o načinu delegiranja delegatov v zbor občin in zbor   združenega   dela  skupščine   SR Slovenije in skupščine mesta Ljubljane
10.  Obravnava poročila o delu komisije za zadeve borcev NOV skupščine občine Ljubljana Center za leto 1977
11.  Obravnava osnutka odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodil-ne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
12.  Obravnava poročila o izvajanju kadrov-ske politike v občini Ljubljana Center v letu 1977
13.  Obravnava    predloga    srednjeročnega programa izvajanja določil družbenega dogovora   o  urejanju,   vzdrževanju   in varstvu spomenikov NOB  in predloga programa urejanja, vzdrževanja in var-stva spomenikov NOB za leto 1978
14.  Kadrovske zadeve
15.  Vprašanja delegatov Ljubljana, 6. 2. 1978
Predsednik ZZD Iva Prosenc, I. r.
POVZETEK ZAPISNIKA
34. seje družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki je bila 31. januarja 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1
Prlsotni delegatl:
1.  Bele Meta
2.  Borc Andrej
,-   8. Brvar Ana                           '
4.  Bučar Miloš             •        ¦     '
5.  Cuk Magda
6.  Debeljak Ivanka
7.  Destovnii Karel
8.  Flis Drago                            .   " . .*'
9.  Purlan Barbara              •     :?J'
, 10. MaJi Zlatlco          .•""¦¦,;.
""    11. Marinšek Janez      , '     •      - -1     12. Puharič KreSo             '     '.    " ¦¦"' ' "•
13. Rajnar Marjan         '          '            :
.   14. Razman Jafca                      .    . .
15.  Silih 21ata                . '           '        *
16.  Sest Bogo               '                 .:        ' " ' 17. Stempihar Vid
18.  Tekstor dr. Anka                       '                 :. "    .,    (
19.  ValeattodiC Saia
Odmtel:
1.  Albreht Boman
2.  Božič Ladislav
3.  Gošnik Danijela
4.  Hvala Ivan
5.  KalCina Lijana
6.  Remdelj EdvaKi
7.  Novak Zvone
8.  Roter Rado
9.  Stritar Anton 10. SužniJc Viljem 1!. 2ust Uenis
Sejo Je vodil predsednik zbora Marjan Rajnar.
Predsednik abara je preddagal, da se 7. točka: Obrav-nava poročila o delu delegatov iz SR Slovesnije v zveznem zboru skupščine SFRJ, umakne iz dnevnega reda.
Zbor je soglasno sprejel naslednji
DNEVNI RED:
1.   Potrditev zapisnika in poročila v izsvršiitvl sJdepov 33. seje abora
2.  Obravnava prenilc^a smemio za uresničevanje sred. njero&iega diružbenega plana občine Ljutoljana Center za otodobje 1976 do 1980 v letu 1978
3.  Obravnava analize posiovnega uspeha organizacij zdru. ženega dela v občini Ljubljana Oanter za obdobje januar — septemibeir 1977
4.   Obravnava infarmacije o vprašanjth šn pioblemlh uresndčevanja zakona o zdmženem delu v občini Ljubljana Center
5.  Obravnava osnutka odloka o občinskih upravnih or-ganih in strokovnih službah
6. Obravnava osnutka odloka o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine občine Ljubljana Center
7.  Vprašanja delegatov
Ad 1.
POTRDITEV ZAPISMKA IN POROCILA O IZVRSITVI SKLEPOV 33. SEJE ZBORA
Zbot je soglasno sprejel naslednji SKLEP:
ZapisnilE in poročilo o iavršitvl sklepov 33. seje abora se potnii.                                                                    ->
Ad 2.
OBKAVNAVA  PREDLOGA SMERNIC ZA URESNICEVANJE SREDNJEROCNEGA   DRUZBENEGA PLANA OBČINE LJUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 197d — 1980 V LETC 1978
Uvodno obrazložitev je podal. Miroslav Samardžija, predsednik IS.
Zbor je soglasno sprejel nasledmji SKLEP:
Sprejmejo se smern:ce za uresnidevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Cemter za obdobje 1976 do 1978 v letu 1378 v predlaganem besedilu.
Ad 3.
OBRAVNAVA  ANAJLIZE  POSLOVNEGA  USPEHA ORGiHNlZACIJ ZDRU2ENEGA  DEUV V OBCINI LJUBLJANA CENTER ZA OBDOB.IE JANUAR— SEPTEMBER  1977
Uvodno obrazložitev je podal Miroslav Samardžija, predsednik IS.
Razpravljali so: Marjan Rajnar, Miroslav Samardžija in Miloš Bučar.
Po razpravi je zfoor soglasno sprejel naslednje SKiLEPE-
1.   Sprejme se   analiza poslovnega u&peha  organlzacij združenega dela v občini Ljaibljana Center za obdobje ja-nuar — september 1977.
2.  Vse delegacije, zJasti pa delegacije zbora združenega dela naj zahtevajo od samoupravnih organov v OZD, da ob obravnavi zaključmih računov za leto 1977 ocenijo dosežene rezultate predvsem z vidika sprejetih srednjeročnih in let-nih planov, gibanja osebne porabe pa naj ocenijo z vidika resolucije skupščine SRS in smernic občine Ljubljana Ccn-ter za izvajanje družbenega plana za obdobje 1976 — 1980 v lefcu 1977.
2.  Organizacije združenega dela, ki botlo zaključile leto 1977 a izguibo so dolžne v zakonskih rokih predložiti teme-ljite   sanacijske   program«,   ki bodo  temčljili na analdzi vzrokov  za  nastalo  izgubo.   Sanacijske  programe morajo obravnavati  in potrditi samouipravni organi v OZD pred predložitvijo SDK in upravnemu organu družbenopolitične skupnosti.
3.   Zaradi sedanjega neustrezjiega nafiina prikazovanja rezultatov gospodarjenja v OZD, k« so izvajalci družbenih dejavnosti,  predlaga   skup&čina  občine  Ljubljana  Center Sluabi družbenega knjigovodstva Cesntrali za SR Slovenijo, da izdela ob scxielovanju z Zavodom za dmžbeno planira-nje  SBS   in   strokovnimi   službami   v   družbenopolitičnih sku.pnos*ih takšno metodologijo spremljanja gospodarjenja v OZD družbenih dejavnosti, ki bo omogočala pregled in primerjavo rasultatov po posamaznih SIS preko katerih se tavaja svobodna menjava dela delavcev v združenem delu z izvajaloi teh dejavnosti.
Ad 4.
OBRAVNAVA INFORMACIJE O VPRASANJIH IN PROBLEMIH URESNIČEVANJA ZAKONA O ZDRU2ENEM DELU V OBCINI LJUBLJANA CENTER
Uvodno obrazložitev je podal Krešo Puharič, 61an ko-misije za spremljanje in izvajanje zakoma o združenem delu v občina Ljubljana Centeir.
Raapravljald so: Marjan Rajnar, Krešo Putoaiič to Karel Destavoik.
Po ra<5pra7i je eibor soglasno sprejel naslednje
SKLEPE:
1.  Informacija o vprašanjih in problemih uiesničevanja cakona  o   združenem   delu  ob&ne   Ljubljana   Center   se sprejme.
2.  Družbenopolitični zbor predlaga družbenopolitičnnn organizacijam, da se aktivneje kot doslej vkljufiijo v raz-pravo ta  razieševanje problemov uresničevanja zakona o združenem delu v organizaoijali združenega dela.
3.  V sodelovanju s komisijami pri  družbenopolitičnih organizacijah v občtoi, komisijo za sarnovspTavne ak.te  vn koordinadjskiim odborom za družbeno plandranje, družbe-nim pravobranilcem samoupravljanja in sodiščem združe-nega dela naj kamisija zia spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu stalno spremlja uveljavljanje zakona o adruženem  delu  v  organizacijah  združenega   'ela,  drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, daje pobude, us-merja delo in ukrepa, da bodo zagotovljeni pogoji za do-sledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov  in ustrezne sa-moupravne organizdranosti v združenem delu.
4.  Za analiziranje izvajanja določil 72. člena zakona o združenem  delu  in drugih  prioritetnih vprašanj uresniče-vanja zakona o združenem delu v občini Ljubljana Center, naj se komislja za spremljanje izvajanja zakona o združe-nem delu organizira tako, da ustanovi staline delovne stai. pine za posameana področja dejavnosti oziroma vprašanj, ki naj jih sestavl.iajo člani komisije in posamezni strokovni — znartstveni delavci v združenem delu občine Liiubljana Center.
5.  Izvršni snret skupšfiine občine Ljubljana Center, od-delek za splošne zadeve in komisija za družbeni nadzor naj v vseh primerih, ko jih bo SDK obvestila, da je morala^. ukrepati v sroislu določil 2. odstavka 127. člena zakona o združenem  delu,  pričnejo   po zakonu  o   zdinženem  delu predvideni postopek.
6.  Izvršni svet, oddelek aa splošne zadeve m komisija za pregled samoanpraivnih splošnih aktov organizacij zdru-ženega dela naj v roku do 31. 3. 1978 zagotovijo, da bodo v sodelovanju   z drugimi   pristojnimi   organi   v   občini   pre-gledani veljavni samoupravni  splošni akti o  delitvi  sred-stev za osetae dohodke v organizacijah  združen^a dela, drugih samompravnih organizacijah in skuipnostih.
7.  V vseh ugotovljenih primerih, ko samoupravni sploS-ni akt ne ustreza vsebini zakona o sdruženem d.elu, morajo pristojni  organi  v   občinl,  pričeti  postopek  predviden  v zakomu o ziruženein delu.
Ad 5.
OBRAVNAVA OSNTJTKA ODLOKA O OBCINSKIH CPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH
Uvodno obrazložitev je podal Blaž MatekovUS, član IS.
RazpravljaJi so: Marjan Rajnar, Blaž Matekovič, Drago Flis, Mixosla<v Samardžija, Jaka Rozman.
Po razpravi je zibor soglasno sprejel naslednja SKLEPA:
1.   Spretjme  se  osnutek  odlaka  o  obftinskUi  Ujpravnih organih in strokovnih službah v predlaganem besedilu.
2.   Delegati   družbenopolitičnega zbora  bodo  v  svojih družbenopolitičnih organizacijah spodbudili razpravo o os-nutku odloka o občinskih upravnih organih in strokovnili službah, ter priipoimbe posredovali iOTršnemu svetu.
Ad 6.
OBRAVNAVA OSVUTKA ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROCJU SEKRETARIATA SKUPSCINE OBCINE UUBUANA CENTER
Uvodno obrazloaitev je podal Vid štempihar, podpred. sedniik skupščine.
Zbor ja soglasno sprejel nasledsya SKLEPA:
1.  Sprejme se osnutek odloka o organdzaciji to delov-nem   področju   sekretariata   skuipščine   abčine   Ljuibljana Center v predlaganem besediilu.
2.   Delegati družbenopolitiftnega zhora bodo v-svojih družbenopolitičiiih organizacijah spodbudlli rasjpravo o os-nutku odloka o organizaciji in delovnem podrodju sekre-tariata skupščine občine Ljulbljana Center, ter pripointoe posredovald predsedniku skupščine.
Ad 7.                       t
VPRASANJA DELEGATOV
Ni bilo razprave. Seja Je biU zaključena ob 18. uri.
ZAPISAL:                                        PREDSEDNIK ZBORA:
Marjan KAVCNIK, 1. r.                      Marjan RAJNAR, 1. r.
POVZETEK ZAPISNIKA
15. seje zbora krajevnih skupnosti skup-ščine občine Ljubljana Center, ki je bila 31. 1. 1978 ob 17. uri v Banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1
Sejo je vodil predsediik zbora DuSan Kompare, zapi-snik pa Janez Grad.
V imenu Komisije za verifikaoijo pooblastil m imu-nitetna vprašanja deJegatov js porodilo podaJ Ljubomir Butinar. Komisija je ugotovila, da je od skupno 35 de-legatskih mest v zboru predložuo pooblastila 34 delegatov. Zbor je verificiral pooblastila nas:ednjim delegatom:
KS AJDOVSCINA:
1.  Kerč Tone
2.  Polak Bojan
3.  Javomik Mišo
KS GRADISCE:
1.  Butinar Ljubomir
2.  Marki« Vida
3.  Vipotnik Olga
4.  Pirš Bogo
KS KOLODVOR.
1.  Zaletel Karel
2.  Nfemec Vojko
3.  Ferčnik Zdenka
4.  Gorše Nada
KS STARA LJUBLJANA:
1.  Kump Rudolf
2.  Prezelj Ljudinila
3.  Meržek Karel
4.  Samec tng. Božidar
5.  Omladič Sergej
KS STARI VODMAT:
1.  Kompare DuSan
2.  Baloh Jože
3.  Meško Aleša
4.  Prestor Anka
KS POLJANE:
1.  Bukovac Lojze
2.  Lekše Miloš
3.  Simonič Drago
4.  Herzog Hllda
5.  Janež Jože
KS PRULE:
1'. Suštar Vida
2.  Novak ing. Peter
3.  Remic ing. Ciril
4.  Antloga Valerija
KS TABOR:
1.  Hribernik Franc
2.  Ster Danica
3.  Brezar Stana
4.  Lesar Viktor
5.  Benčina Ludvik
Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED:
1. Potrditev zapisnika iin poroAila O izvTšitvl sklepov 84. seje
2.  Obravnava predloga smemic za uresničevanje sred-njero&iega dnožhenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978
3.  Obravnava   anaUze   poslovnega   uspeha   organizacij združenega  dela   v občini  Ljubljai^i  Center  za   obdobje januar—september 1977
4.  Obravnava   informacije  o  vpraSanjih  ln   pn       nih uresničevanja zakona o združenem delu v obOni Ljubijana Center
5.  Obravnava   osnutka   odloka   o občinskih   upravnih organih in strokovnih službah
6.  Obravnava  osnutka  odloka  o  organizaciji ta delov-nem   področju   sekretariata  skupščine   občine   Ljubljana Center
7.  Obravnava  osnutka odloka  o  sprejetju  zazidalnega načrta za del obmodja zazidalnega otoka CS-6 (Nove Po-Ijane)
8.  Vprašanja delegatov
Ad 1.
POTRDITEV ZAPISNIKA JN POROCILA O IZVRSIT-VI SKLEPOV 34. SEJE ^BORA
Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA:
1.  Zapisniik  in   porodilo   o   izvršibvl sklepov  34.  seje zbora se potrdi.
2.  Do naslednje seje abora naj se del^acijam posre-duje povzetek zapisnika 1. skupnega zasedanja zbora zdru. ženega dela, zbora krajevnih skupnosti in skupščine sa-moupravne interesne skupnosti socialnega varstva.
Ad 2.
OBRAVNAVA PREDLOGA SMERNIC ZA URESNICE-VANJE SREDNJEROCNEGA DRUZBENEGA PLANA OB-CINE LJUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1978
Uvodno obrazložitev je podal Slavko Nemanifi, Clan IS.
V  razpravi so sodelovali: Karel Zaletel, KS Kolodvnr, Jože Janež, KS Poljane, Karel Meržek, KS Stara Ljutrija-na, Olga Vipotnik, KS Gradišče.
Na pripombe je odgovorid Slavko Nemanič, 61an IS.
Zbor je sc^lasno sprejel naslednji
SKLEP:
Sprejmejo se smemlce za uresničevanje srednjeročne. ga družbenega p'.ana občtne LJubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978 v prediaganera besedllu.
Ad 3.
OBRAVNAVA ANALIZE POSLOVNEGA USPEHA OR-GANIZACU ZDRU2ENEGA DELA V OBCINI LJUBUANA CENTER ZA OBDOBJE JANUAR—SEPTEMBER  1977
Uvodno obrazložitev je podal Slavko Nemanid, fflan IS.
V  razpravi so sodelcvali: Danica šter, KS Tabor, Ka-rel Meržek, KS Stara Uubljana, Oiga Vipotalk, KS Gra-dišče, Bogo Pirš, KS Gradišče.
Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI:
1.  Sprejme  se analiiza poslovne.ga  uspeha organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center za obdobje ja-nuar—september 1977.
2.  Vse  delegacije,  zlasti  delegacija  abora  združenega dela naj zahtevajo od samoupravnih organcw v OZD, da ob obravnavi zaključmih računov za leto 1977 ocenijo do. sežene rezultate predvsem z vidiks sprejetih srednjeroč-nui in leuuh planov, gibanja osebne porabe pa naj ocem-jo z vidika resolucije skupščine SRS in smemlc skupšči-ne občlne Ijubljana Cemter za izvajanje dnižbenega plaha za obdobje 1976—1980 v letu 1977.
3.  Organizacije   zsdruženega   dela,   ki   bodo   zakljuCil« leto 1977 z ^gubo so dolžne v zakonskih rokih predložiti temeljite sanaoijske programe, ki bodo temeljili na anall-zl vzrokov  za nastalo  izgubo.  Sanacijske programe mo-rajo obravnavati in potrditi samoupravni organl v OZD pred predložitvljo  SDK  in upravnemu organu družbeno-poltaane skupnosti.
4.  Zaradl sedanjega neustreanega načina prikazovanja rezultatov   gosptxiarjenja   v   OZD,   ki   so   izvajalci   druž-benih   dejavnosti,   predlaga   skupš&na   občine   Ljubljana Center  Službi  družbenega   knjigovodstva  Centrali za   SR SB  Slovenijo,  da  izdela  ob  sodelovanju  z  Zavodom za družbeno planiranje SRS in strokovnimi službami v druž-benopolitičnih skupnostih takšno metodologijo spreminja-nja gospodarjenja v OZD družbenih dejavnosti, Ici bo omo-gočala pregled   in  primerjavo  rezultatov po  posameznih SIS, preko katerlh se izvaja svobodna menjava dela de-lavcev v združer.em delu z izvajalci teh dejavnostj.
5.  Zbor ugotavlja, da bi bilo dosežene  rezultate  go-spodarjenja v  pnmerjavi  s preteUim  obdobjem  možno realneje ocenjevati, če bi bili kazalci gospodarjenja po-dani po stalnih cenah oztroma realnih kazalcih uspešnosti gospodarjenja z upoštevanjem dejanske stopnje inflacije.
Ad 4.
OBRAVNAVA INFORMACIJE O VPRASANJIH IN PROBLEMIH URESNICEVANJA ZAKONA O ZDRU2E-NEM DELU V OBCINI LJUBLJANA CENTER
Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pred-sednik komisije za izvajanje zakona o združenem delu v občim I<juibljana Center.
V razpravi je sodelovala Olga Vipotaik, KS Gradišče.
Zbor je soglasno sprejel naslednje
SKLEPE:
1.  Sprejmese informacija o vprašanjih in problenuh ure-sničevanja zakona o združenem delu v občini Ljubljana Center.  Za  celovito   rnformiranje o  Izvajanju  zakona o združenem dehi poleg obravnave informacije, je potrebno upoštevati tudi  ugotovitve v porodilu občinske konferen-ce ZKS Loubljana Center.
2.  V  sodelovanju   s   komisijami   pri   družbenopolitiC-nih organizacijah v občini, komisijo za samoupravne ak-te In koorduiacijskim odborom za družbeno planiranje, družbenim  pravobranilcem  samoupravljanja  in  sodiščem združenega dela naj komisdja za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu staJncv spremlja uveljavljanje za-kona o združenem delu v org-anizscijah združenega de)a, drugih  samoupravnih  organizacijah in  skupnostih,  daje pobude, nsmerja delo in ukrepa, da bodo zagotovljeni po. goji za dosledno  uveljavljanje  dohodkovnih  odnosov  in ustrezne samoupravne organiziranosti v združenem delu.
3.  Za analiziranje izvajanja določil 72. člena zakona o združenem delu in drugih prioriitetnih vrpašanj uresniče-vanja zakona o združenem delu v občind Ijubljana Center, naj se komisija za spremljanje izvajanja zakona o zdru-ženem delu organizira tako, da ustanovi stalne delovne skuptne za posamezma področja dejavnosti  oz. vprašanj, ki naj jih sestavljajo člani komiaije in posamezni strokov-ni — znanstveni delavci v združenem delu občine Ljublja-na Center.
4.  Izvršni svet skupščine obfiine Ljubljana Craiter, od-deleds za splošne zadeve in komislja za družbeni nadzor naj  v  vseh  primerih,   ko  jih bo SDK  obvestila,   da  je morala nkrepati v smislu določil 2. odstavka 127.  člena zakona o zdruzenem  delu,  pričnejo  po  zakonu  o zdru-žanem delu predvideni postopek.
5.  Izvršnl svet, oddelek za splošne zadeve in kamisija za pregled saimoupraviiih splošnih aktov organizacij zdru-ženoga dela naj v roku do 31. 3. 1978 zagotovijo, da bodo v soaelovanju z drugitnl pristojnimi organi v občini pre-gledani veljavni samoupravno splošni afcti o deEtvi sred-stev za osebne dohodke v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
6.  V vseh ugotovljenih primerih, ko samoupravni splo-šnl  aktl  ne  ustreza  vsebini  zakona  o združeneni delu, morajo pristojni organi v obfrlnd, priCeti postapek pred-viiden v zakanu c združenem delu.
Ad 5.
OBRAVNAVA   OSNtTTKA   ODLOKA   O   OBCINSKIH TJPRAVNIH ORGANIH  IN STROKOVNIH SLU2BAH
Uvodno obrazložatev je podal Budi Veselič, podpred-•ednik IS.
V  razpravi so sodetovali: Danica Ster, KS Tabor, Jože Janež, KS Poljane, Ljubomir Butinar, KS Gradišče, Tone Kerč, KS  Ajdovščina,   Peter   ing.   Navak,   KS   Prule.   Na priipombe je odgovarjal Budi VeseLč, podpredsedmk IS.
Zbor je z večino glasav (2 vzdržana) sprejel naslednji
SKLEP:
Pripombe in predlogi k osnutku odloka o občinsfch. upravnih organih in strokavnrin službah se posreduje iz-vTšnemu svetu.
Ad 6.
OBRAVNAVA OSNITTKA ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROCJU SEKRETARIATA SKUPSCI. NE OBCINE LJUBUANA CENTER
Uvodno obrazložitev je podal predsednik skupS6me Hu-go Keržan, dipl. ing.
V  razpravi je sodeloval Jože Baloh, KS Stari Vodmat. Soglasno je bil sprejet nasledixii
SKLEP:
Pripombe in predlogi k osnutku odloka o organizacijl ta delovnem področju sekretanata skupščine občiine I^ub-ljana Center se posredujejo predsedniku skupščine.
Ad 7.
OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O SPREJETJU ZA. ZIDALNEGA NACRTA ZA DEL OBMOCJA ZAZIDALNEGA OTOKA CS-6 (Nove Poljane)
Uvodno obrazložitev je podal Janez Cadež, namestnik nafielnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve.
V  razpravi so scxlelovali: Jože Janež, KS Poljane, Peter ing. Novak, KS Prule, Lojze Bukovac, KS Poljane, Hilda Herzog, KS Poljane.
Sogla&no je bil sprejet nasiednji
SKLEP:
Pripombe in predlogi k osnutku odiloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka CS-6 (Nove Poljane) se posredujejo izvršnemu svetu.
Ad 8.
OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SREDSTVIH SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA NA OBMOCJU OBCINE KRANJ
Zbor je soglasno sprejel SKLEP:
Sprejme se sklep o sredstvih solidarnosti za odpravo posledic potresa na območju občine Kranj, v predlaganem besedilu.
Ad 9.
VPRASANJA DELEGATOV
Karel Zaletel, KS Kolodivor:
Ce iavršnl svet skupščine občine Ljubljana Center razmišlja o predlogu odloka za zvišanje najemnln po-slovnih prostorov in lokalov, katera naj bi sprejela skup-ščina mesta IJubljane?
Vprašanje se postavlja iz razloga, ker bo v povpreiju z letošnjim letom, ko se bodo stanarine zvišale za 30 odst., cena kvadratnega metra stanovanjske površine pre-segla povprečno ceno kvadratnega metra posloroih pro-storov, tn lokalov.
Seja Je bila zaključena ob 19. uri.
ZAPISAL:                                       PREDSEDMK ZBORA:
Janez GRAD, 1. r.                               Dušan KOMPARE, 1. r.
POVZETEK ZAPISNIKA
36. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila 31. 1. 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1
Sejo je vodila Iva Prosenc, predsednik nbora, zapisnik pa Vida Turčinav.
Komisija za verifikadjo poot>lastil je verlficiirala poobla-stdila 46 delegatov.
N» iejl so biU prisotoi naslednjl delegati:
konf. del. 4t.   1: Mo<Snik Mojca
konf. del. St. 2: Orehek Benjamin
konf. del. St.  5: Jeriha Stane
konf.dal.it. 7: Glišič Aleksandar
konf.dei.št. 8: Lesar Franc
konf. del. št.  9: Milkovič Zvonko
konf. del. št. 10: Karlo Feliks
konf. del. š,t. 11: KoSir Marija in Korun Vilctor
konf. dei. št. 12: Sivic Martin
kaaf. del. št. 13: Trobentar Dominik
konf. del. št. 16: Umek Janez
kanf. del. St.17: Kersmik Miha                                    •       •
Konf. del. št. 19: Zakrajšek Milica
komf. del. št. 21: Carman Ladislav
konf. del. št. 22: Zava&nik Milica
konf. ded. št. 24: Soukad Vito
konf. del. št. 25: Gale Anica
komf. del. št. 26: Oblak Ivan
koat. del. &. 27: Močnik Janko
konf. del. St. 28: Vavpotič Marjeta
konf. del. št. 29: Marolt Milka
konf.del.5t. 31: Firm Alenka
kpnf. del. št. 32: Karo Zdravko
kont del. St. 33: Gramdič Antom
Jtonf. del. St. 34: Lukič Majda
konf. del. St. 35: Matos A-všust
konf. del. št. 36: Kren Andrej
konf. del. št. 37: Stapajmik Pranc
koof. del. št. 38: Campa Baris
konf. del. &t. 39: Kandus NataSa dn Brinc Franc
konf. del. št. 40: Prijatelj Sonja in Ivanovič Tcano
koof. del. St. 41: Simčič Marko
kanf. del. St. 42: Gorjanc Tatjana Jn Krašovec Terezlja
konf. del. št. 43: Irgolič Nada
konf. del. št. 44: Tkavc Milena
konf. del. št. 45: SavinAek Anton                                                   i
konf. del. St. 46: Božič Pavle
konf. del. St. 47: Humjadi Alefcsander
konX. del. St. 48: Rajar Ivlca                                          ¦  "
konf. del. št. 49: Prelih Zlata
konf. del. St. 50: Kozina Stane
konf. ded. št. 51: Rebemik Brartko
Odsotni so bili delegati iz naslednjih konferenc del«-»acij: 3, 4, 6, 12, 13, 14, 15, 18, 20, 23, 30, 34, 42 (2).
SogJasno je bll sprejet naslednji DNEVNI RED:
1.   Potrditev zaplsnika in poročila o tovršitvi sklepov 35. seje zbora
2.  Obraimava predloga smemic za uresničevamje sred-njeročne«a druižbenega plana obdine LJubljana Center za Obdobje 1976 do 1980 v letu 1978
3.   Obravnava   analize   poslovnega   uspeha   organizacij ndružene^a dela v občini Ljutoljana Center za obdobje ja-nuar — september 1977
4.   Obravnava informacije  o vpra&anjih  in problemih uresničevanja zakona o združenem deliu v občini Ljubljana Center
5.  Obravnava osnutka odloka o občinskih upravnih or-janili in strokovnlh službah
6.  Obravnava osnaitka odloka o origaiiiasaoiji in dekyvnem 'poiroiia seHcretariata  slcupSčine občine LJiibljana Center
7.   Obravnava osnutka odloka o sprejetju zantdalnega nadrta za del območja zazidatoega otoka CSj6  (Nove Po-ljane)
8.  Obravnava predloga sklepa o sredstvih solldaroosti za odpravo potresa na območju občine Kranj
9.  Obravnava predloga odloka o delegiranju delegatav T abor adruienega dela Sknp&čine občine Ljufoljana Center
10.  Vi»raJanja delogatov.
Ad 1.
POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCItA O IZVKSITVI SKLEPOV 35. SEJE ZBORA
Baciprave nd t>ilo.
Saglaano Je bll sprejet                               '        ¦        '
SKi.KI':
Potrdi  se  zapisnik   in  poro&Uo  o  lzvršitvl  sJdepor 35. seje zbora združenega dela.
Ad 2.
OBRAVNAVA PREDLOGA SMERNIC ZA URESNICEVANJE SREDNJEROCNEGA DRU2BENEGA PLANA OBCINE UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976 DO 1980 V LETU 1978
U-vodno obrazložitev je podala Nuša KerSevan, podpred-sednik IS.
V   raapravi so sodelovali:  Anton Savinžek, delegat 46. konf. del., Marko Siroiič, delegat 41. kanf. del., Janko M06. nik, delegat 27. konf. del., Vito Soukal, delegat 24. koal. del. in Andrej Kren, delegat 36. konf. del.
Soglasno eta bila sprejeta naslednja SKLEPA:
1.   Sprejmejo se smemice za uresničevanje srednjeirofi-nega družbenega plana obime Ljubljana Center za obdobje
1976  do 1980 v letu 1978.
2.   Predlogi konference ddegacij  št. 24 v zvezi z var-sbvom okolja se posredujejo izvršnemu svetu in ustreanl samouipraivni interesni skupnosti, ko bo ustanovljema.
Izvršni svet naj pri spremljanju uresničevaAJa smemio posveti posebno poc»rnc»t varstvu okolja.
Ad 3.
ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA ORGANIZACIJ ZDRU2ENEGA DELA V OBCINI LJUBIJANA CENTER ZA OBDOBJE JANUAR — SEPTEMBER 1977
Uvodno  obrazložlterv  je podala  Nuša Kerševan, pod-predsednik IS.
V   rai^rari so sodelovali: Anton Savinšek, delegat 45. konf. del., Andrej   Kren, delegat 36. kotif. del. in Zvone Mttkovič, delegat 9. konf. del.
Soglasno so bili sprejeti naslednjd SKLEPI:
1.   Sprejme se analiza poslovnega uspeha organizacij zdruiženeiga dela v občini Ljuibljama Center za obdobje ja^ nuar — septeinber 1977.
2.   Vse  delegacije, zlasti   delegacije  abora  združenega dela nad zabtevajo od samoupravnih organov v OZD, da ob obravnavi zakJjii6nih računov za leto 1977 ocemijo dose-žane reziultatie predvisein z vidika sprejetih srednjerofinih ia letnih planov, gibanja osebne porabe pa naj ocenijo z vi. dika resolucije sfcujpšeime SRS in stnernic skuipšetae obči-ne Ljubljana Center za izvajanje družbenega plana za ob-dobje 1976 — 1980 v letu 1977.
3.  Organizacije združenega dela, ki bodo zaključil« leto
1977  z l^ubo, so dolžne v zakonSkih roteih predložitl teme-Ijtte sanacijske programe, ki bodo temeljlli na analM vzro-kov za nastalo izgubo.   Sanadjske programe morajo ob-ravnavati in potrditi samoupravni organi v OZD pred pred-ložitvijo  SDK  in  upravnemu  organu  družbeno politUSn« skuipnosti.
4.   Zaradi sedanjega neustresnega načina prikazovanja reeultatov gospolaTjeiija v OZD, ki so izvajalci diružbenih dejavnosti,   predlaga   skupščina  občine   Ljubljana Center službi  družbenega knjigovcxistiva — Centrald za SR  Slo-venijo, da izdela ab sodelavanju z Zavodom za družbeno planiranje SRS in strokovnimi službaini v družbenopoliUC-nih skupnostih takšno metodologijo spremljanja goispodar-Jenja v OZD družlbendh dejavnoeta, ki bo amogočala pregled in  primerjavo  reaultetov po  posameznih  SIS  preko  ka-terih se iavaja svobodna menjava dela delavcev v zdru-ženem delu z iavajald teh dejavnosti.
Ad 4.
OBRAVNAVA INFORMACIJE O VPRASANJIH IN PROBLEMIH URESNICEVANJA ZAKONA O ZDRUZENEM DELU V OBCINI LJUBUANA C3ENTER
Uvodno obraailoižltev je podala NuSa Kea*evan, podpred-sednlk IS.
Razprav« ni bilo.
Soglaano ao biU sprejetd naslednjl SKLEPI:
1.  Sprejme se informadja o vprašanjih to problemih uresničevanja zakona o adruženem delu v občini Ljubljana Center.
2.  V sodelavanju s komisijami pri družben<jipolitidnih organlzadjah v občini, komisijo za samoupravne akte in koarddnacijskim odborom za družbemo planiranje, družbe-nim pravobraniloem samoupravljanja in sodiščem združe-nega dela naj komisija za spremljanje izvajanja zakona o adruženem   delu   stalno   spremlja   uveljavljanje   zakon   o združenem   delu   stalno  spremlja  uveljavljanje  zakona  o moupravndh   organizacijah   in   sfcupmostih,   daje   pobude, nsmerja delo in ukrepa, da bodo zagotovljeni pogoji za dosledno uiveljavljanje  dohodkavnih  odnosov  in ustrecne samoupravne organiziranosti v združenem delu.
3.  Za analiziranje izvajanja določil 72. člena zakona o združenem delu in drugih prioritetnih vprašanj  uresniče-vanja zakona o združenem delu v občini Ljubljana Center, naj se komisija za spremljanje izvajanja zakona o zdru-žemem  delu  organisira  tako,  da ustanovi  stalne  delovne skupine za posamezna področja dejaivnosti oziroma vpra-Sanj,  ki naj  jih sestavljajo dlani komisije in posamezni strokovni — znanstveni delavci v združenem delu ob&ne Ljubljana Center.
4.  Izvršni svet skupščine ob6ine Ljobljana Cemter, od-delek za splošne zadeve  in komisija za družbeni nadaor naj v vseh primerih, ko jih bo 9DK obvestila, da je mo-rala ukrepati v smislu določil 2. odstavka  127. čtena za-kona o združenem delu, pričnejo po zakanu o združenetn delu predvideni postapek.
5.  Izvršni svet, oddelek za splošne zadeve in komisija ta. pre^led samoupravnih splošnih aktov organizacij adm-žen^a dela naj v rokti do 31. 3. 1978 zagotovijo, da bodo v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi v občini pre-gledani veljavni samouipravni splošni akti o dehtvi sred-stev za osebne dohodke v organizacijah združenega dela, drugih samaupramih organizacijah in skupnostih.
6.  V vseh ugotovljenih primerih, ko samcmpravni splo-Sni akt ne ustreaa vsebini zakona o združenem delu, mo> rajo prtetojni argani v občini, pričeti postopek predviden T zakoou o združenem delu.
Ad 5.
OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O OBCINSKIH UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLU2BAH
Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, član IS. V  razpravi  sta sodelovala:  Anton  Savinšek, delegat 45. konf. del. in Vito šoukal, delegat 24. konl. ded.
Z enim vzdržanim glasom je bil sprejet nastednjd BKLEP:
Pripombe in predlogi k osnutku odloka o občktskih upravnih organih in strokovnih službah se posredujejo iz-vršnerou svetu.
Ad 6.
OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROCJU SEKRETARIATA SKUPSČINE OBCINE LJUBUANA CENTER
Uvodmo obrazložitev je podal Tomislav TotnU;, pod-predsednik skupščine.
Razprave ni bilo.
Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP:
Pripombe in predlogi k osnutku odloka o organlzaciji to delavnem področju sekretariata skupščine obCine Ljub-Ijana Centar se posredujejo predsedniku skupš6ine.
Ad 7.
OBRAVNAVA OSNTJTKA ODLOKA O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NACRTA ZA DEL OBMOCJA ZAZIDALNEGA OTOKA CS.6 (Nove Poljane)
Uvodno obrazložitev je podal Bogdan ing. Opresnlk, fflan IS.
V raapravi so sodelovali: Ivica Eajar, delegat 48. konf. del., Andrej Kren, delegat 36. konf. del., Paivle Božič, del«-gat 46. konf. del. in Barbara Purlan, predstavnik LUZA.
Z enim glasom probi je bil sprejet naslednjd
SKLEP:
Pripombe in predlogi k osnutku odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja iazidalnega otoka CS-8 (Nove Poljane) se poaredujejo izvršnemu svetu.
Ad 8.
OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SREDSTVIH SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA NA OBMOCJU OBCINE KRANJ
Uvodno obrazložltev je podal Bogdan ing. Opre&mJc, član IS.
V   razpravi je  sodeloval Anton  Savinšek,  delegat   45. konf. del.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Sprejme se sklep o sredstvth solidamosti za odpravo posledic potresa na območju občine Kranj v predlaganem besedilu.
Ad 9.
OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O DELEGIRANJU DELEGATOV V ZBOR ZDRU2ENEGA DELA SKUPŠČINE OBCINE UUBUANA CENTER
Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, član IS.
V  imenu izvršnega sveta je predlagala amandma k 1. odstavku 7. člena, ki se glasi:
»Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 28. 2. 1978.«
V   razpravi  je  sodeloval Anton  SavinSek, delegat 45. konf. del., ki je predlagal amandma k 2. odstavku 9. čle-na, ki se glasi:
»Ce skupnost za volitve iz prejšnjega odstavika s spo-rasumom ni oblikavana do 13. 2. 1978, se skupnost. za vo-lifcve oblifcuje s sporazumom; ki ga skleneta odvetniSki zbor Ijuibljana odivetniške zbomice Slovenije in osnovna organizaoija sinddkata delavcev, zaposlenili pri zasebnlkjii.
Sprejetd so Toili naslednji SKLEPI:
1.   Sprejme se amandma k 1. odstavtou 7. dlena (ao-gOasno).
2.  Sprejme se amandma k 2. odstavku 9. 61ena (z dve-ma vzdržaniina glasovama.
SKLEP:
3.   Sprejine se odlok o delegiranju  delegatov t abca-združenega dela skupščtne občine Ljubljana Center t pred-laganem besedilu, skupaj s sprejetima amandmajeina k 7. in 9. Clenu (soglasno).
Ad 10.
VPRASANJA DELEGATOV Konferencs delegacij št. 36 — Andrej Kren:
Delegate oanima, kako je možno, da organizacije, kl posliujejo z izgubo, lahko porečujejo osebne dcrfiodke nad dogovorjeno mejo v samoupraradh sporazumih. Zlasti j« neraaumljivo tako dejanje, če mora na tem bedeti redna kontrola SDK ter odbori m komisije za samoupravni de-lavski nadizar. Delegate zaniima kakšne konsekvence bodo odgovorni organi uvedli proti takemu kršenju samoiiprav. neiga dogovarjanja in sporazumevanja ter zaviranja inll*-cijskiih in stabilizacijsklh teženj.
Konferenca delegacij št. 9 — Zvonko MUkovlč:
Kako bodo pristojni organi ukrepali v primeru d«lov-nih organizacij, ki so kljub izguibi povečale osebne doiiod-ke? Vprašujemo konkretno za Eloktro LjubVjana-meato in . Elektro Ljubljana-okolica.
Konferenca dele^acij št. 41 — Marko Simčlč:
Delavci s področja kulture smo večkrat pripcaninjali, da je v Kultumem centru Ivana Cankarja potrebno za-gotoviti tudi iaivaianje glodališko^lasbene dejavnosti, kar v prvotnih načrtih ni bilo predvideno. Zaniana nas, ali so bile naše priporabe upoštevane, tako da bo izvajanje gle-dališko glasbene dejavnosti možno in kdo bo to financdral?
Seja Je bila zakljufena ob 20. url.
Sekretar ZZD                                              Predgednlk ZZD
VkU TurčlnoT, 1. r.        .,¦-¦;¦   . ..,   .         Iva Prosenc, 1. r.
Točka 2                                                    PREDLOG
DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1978
Zaradl izenačeva.o P°gojey gospodarjenja, skladnega
razvoja SR Slovenije u-r zagotovitve enakopravnega polo-
žaja  občana  skupščlne  občin  v  SR  Sloveniji,  Skupščina
niesta LjubLJana in Skupščina skupnosti obaliiih občin v
skiadu s 7. členom zakona o davldh občanov sklenejo
DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVO.VE POUHKE V LETU 1978
1.  člen
Skupš&ne občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljana in Skupščina skupnosti obalnih občin (V nada-ljnjem besedilu: udeleženke) soglažajo, da bodo prl obli-kovanju davčne politike v občinah v letu 1978 izhajale iz naslednjih načel:
—  da   morajo   družbenopolitidne   sioipnosti   zagotovitl, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktiv-nosti dela m da ne pride do neutemeljeaih razlik v vižini obveznosti  med   posameznimi   družbenopolitičnimi   skup-nostmi;
—   da  za   zadovoljevanje   spložnih   družbenih  potreb občaai prispavajo po načelu, da sorazmerno več prispeva Usti, ki dosega večji dohoUek;
—   da se zagotovi kvaliteta opravljanja nalog občin-skdh davtoih uprav in okrepi skrb za učinkovitejie ures-nitevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.  eien
ITdeleženke so soglasne, da v letu 1978 nadaljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvl-riii doseže večja usklajenost v davčni politiki občin in v ajenem izvajanju.
3.  61esn
Udeleženke bodo v letu 1978 predpisale naslednje dav-ke in takse, ki so po zakonu dohodek obOin:
1.  davek od osebnega dohodka delavcev,                             ,
2.  davek od kmetijstva,
3.  davek iz obrtne dejavnostl,
4.  davek od intelektualnih stoiitev,
5.  davek iz avtorskih pravic,
6.  davek na dohodke od premoženja,
7.  davek od premoženja,
8.  davek na dobitke od iger na srečo,
9.  davek od prometa pioizvodov in storitev,
10.  davek na pramet nepremičnin,
11.  takse.
«. ilm
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1978 uvedle davek od osebnega dohodka delavcev po stopnji QL odst.
5. člen
Udeleženke bodo v letu 1978 v skladu z določbaml za-kona o davklh občanov razdelile zemljišča v štirl skupi-ne katastrskih občin in predpisaJe proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah: za I. skuplno od 9 do 11 odst. za II skupino od 6 do 8 odst. za III skuplno od 3 do 5 odst. ea IV. skupino od 1 do 2,5 odst.
Za zaveeance, ki se jim ne odmerja   prispevek   z«
zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperaa-te, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v cielovnem raz-merju, bodo udeleženke v letu 1978 predpisale dodatno stopojo davka iz kmetijske dejavnosli v višini najmaaj 6 odstotkov.
Stopnje davka lz kmetijske dejavnostd na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih.
Udeležeake bodo predpisale davčne olajšave za pro-usmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turlstične natnene. Merila in pc^oje bodo udeleženke uakladile v regionataih. okvirib..
6. 61en
Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in druglh gospo-darskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plaču-je od osnov, ki presegajo dohodek, ki se Steje m osebnl dohodek, določlle stopnje v naslednjih mejah:
Oaoovs                                    Stopnja v %
do   10.000                         23 — 28
Od   10.000 do   20.000                         28 — 33
od   20.000 do   30.000                         33 — 38
od   30.000 do   50.000                         37 — 42
od 50.000    do 100.000                        41—46
od 100.000 do 150.000                •        44 — 49
Od 150.000 do 200.000                          46 — 51
nad 200.00                                           48 — 53
Udeleženke bodo skladno z določbami 81. člena zako na o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodar-sklh dejavnosti ter intelektuainih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic.
Udeleženke bodo ,v regionalnih okvirjih še nadalje usklajevaie pomembsnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olajšav prl obdavčitvi dohodka Iz otortnih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnitl storitev.
f. Hea
Davke po odbitku bodo udeleženke zaradl poenosta-vitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, ifl sicer:
A)  Davek po odbitfcu iz obrtnih dejavnostd (v smdslu 89. člena zakona o davkih občanov):
1.   od dohodka raznašalcev časopisov, knjig, revij In podobno, od prodaje srečk tn vplačil pri športni napove-di ter pri lotti, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtor-skih pravic, za zbiranja naročil za časopise, knjige, revi-je in pcxiobno, od dohodkov delavcsv, doseženih z oprav-ljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči Ln od dohodkov od domače obrti                                      10      %
2. J3d provizij poslovnih agentov in poverjeiikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov  uporabne  umetnosti   ali   z   razmnoževanjem   ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za iz-viraike, od dohodkov  potujočih  zabavišč, cxl dohodkov, doseženih  z  opravljanjem postranskih  kmetijskih dejav-nosU                                                                                 200/0
3.  od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo sto ritve za organizacije združenega dela, državne organe in druge  organizacije;   od  dohodkov, doseženih z  upravlja-njem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpi-si o medsebojnih razmerih v združenem delu, če ne gra za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, dose-ženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zsakona o dav-kib občanov                                                                     25%
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprosU-fcev tega davka v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na do hodke, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega ma-teriala.
B)   Davek po odbitku lz intelektualnih storitev boda udeleženke določile v vižini                                           25»/»
C)   Davek od osebnega dohodka te avtorskih pravio,
patentov in tehničnih izboljiav bodo udeleienke predplsele po stopnji                                                                    20»«
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamniH slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklaumih filmov, diafilmov in diapozitivov, rekiamne glasbe ter od reprodukcje takih del, od raznih skic, in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov in plesalcev in podobnih poklicev, dosežendh na zabavno glasbenih. prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, Sportnih igriščih, kopa-USčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo
35». o
Udeleženke bodo predpisale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničniii izboljšav.
D) Stopnje davkov po odbitku se objavijo v urad-nem listu SRS v skladu z 22. 61enom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiSkimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks.
8.  člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih os-nov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnlh dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 din predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 200.000 din pa med 50 in 60 odstotki.
9.  člen
Davek na dohodek, od iger na srečo bodo udeležen-ke predpisale po stopnji 10» o.
10.  člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebne-' ga občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plafiuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3°o. Davek po splošnd stopnji 3°o bodo udeleženke z veljav-nostjo od 1. 1. 1978 dalje vpeljale tudi za umetne brez-alkoholne pijače. Udeleženke soglašajo, da v letu 1978 ne bodo lzvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju tega davka.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4°,o. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladUe v regionalnih okvi-rUL
11.  člen
Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega dav-ka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih ok-virih:
1.  Od alkoholnih pijafi, proizvedenih z več kot 50° 0 iz domačih surovin, radunano po vrednosti — v določenetn tnesku od litra
dinarjev
—  od naravnega vina, vina Upa »Biser«
in vinsko sadnih pijač                                                 2,00
—   od penečega vina           .                         najmanj 4.00
2.   Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 5O°'o iz domačih surovin računano po vrednosti — v odstotku od davtae osnove                            ,   .                  odstotek
—  od medice                                                                15<!o
—  od piva                                                     med 30—40<!b
—  od naravnega žganja in vinjaka                najmanj 4O°'o
—  od drugih alkoholnih pijač                       najmanj 45°!o
3.. Od alkoholnih pijač vseh vrst, prolzvedenih z manj kot 5O<>/o iz domadih surovin, raCunano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove                            najrnanj 45°'o
13. «en
Udsleženke bodo y reglonalnih okvirih nadaljevale s prizadevanjem za uskladitev obdavčitve prometa nepre-mičnin.
13. «eo
Udeleženke so soglasne, ds je potrebno nenehno anall-
ziratl in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podiagi sprejeti koakretne ukrepe, ki bodo zagotavijali večjo učmkovitost in doslednosc pri izvajanju davčnib predpisov.
Pri oolikovanju ukrepov iz prej&njega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na nasied-njih področjih:
—   okrepljen neposreden  nadzor  nad tetn, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti;
—  zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov ia davdnih osnov;
—  dosledna izterjava davdnlh in druglh družbenlh obvea-nosti;
—  učinkovito in dosledno ukrepanje zoper krSitelje dav-Cnih predpisov.
14. člen
Udel^enke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev davčnih uprav skrbele za ustrezno štipendljsko politiko in si prizadevale, da se davčne uprave organizacij-sko usposobijo tako, da bodo lahko učinkovitejše izvajala svojo družbeno lunkcijo.
13. Hea
Udeleženke so soglasne, da bodo davčne uprave zaradi racionalnosti, še nadalje sodelovale pri zbiranju družbe-nih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funfccija davčnih uprav, 6e so aa to delo ustrezno kadrovsko in organizacijsko usposoblje-n« in pod pogojem, da ob tem ne bo prizadeta osnovna, lunkcija davtnih uprav.
Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala največ 10° o in da bodo tako zbrana sred-stva uporabljena predvsem za napredek dela davčnih up-rav.
16.  Llen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1978 nada-ljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obde-lave podatkov, upoštevajoC prl tem načelo tesnejSega med-sebojn^a sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racaonalnosti aU drugih razlogov potrebno.
17.  člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčine politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihave namestnike. Predstavnike obein in nji-hove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvrini sveti skupš&in občin sporazumno.
18.  olen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresnifievanj« teja dogovora in predlaga udeleženkam ustreane ukrep«.
19.  61en
Odbor udeležemk obravnava morebitn« kršitve tega dogovara, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitiene organizacije ter predlaga ustrezne uk-repe.
O kriitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk ob-vešča javnost ¦  objavo v  sredstvih javnih  informacij.
20.  člen
Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljal republiSki sekretariat za finance.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiškemu se-kretariatu za finance v skladu z določbami tega dogovo-ra zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanjn dogovora, in sicer v rokih, ki jih dolckii odbor udeleženk.
21.  Clen
Dogovor se objavl y Uradnem listu SRS.
UDELEŽB>fKE
OBRAZLOilTEV DOGOVORA O USKIAJEVANJU DAVCNE POLITIKE V LETU 1978
Predlog dogovora o usklajevanju davčne polHike t letu 1978 se razlikuje od lanskoletnega do^ovora samo v tem, da udeleženke dogovora soglašajo, da v letu 1978 ponovno predpišejo davek od osebnlh dohotlkov delavcev po 0,5 "o stopnji enotno v vseh občinah.
Naslednja pomembnejša sprememba pa se nanaša na novo izračunani katastrski dohottek. V zvezi z novtm — zvišanitn katastrskim dohodkom se znlžuje razpone sto-penj davka iz kmetijske dejavnosti v okviru posameznih skupin katastrskih občin. Glede na zv-išan katastrski do-hodek se te stopnje znižuje za 3,4 krat, za kolikor je ka-tastrski dohodek zvišan.
V dogovor je vnešena določba, po kateri se udeleženke dogovorijo, da bodo davčne uprave zaradi raclonalnosti še aadaJJe sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija davčnih uprav in da bodo zaračunavale kot nadomestilo za to delo nafcei 10°<> zbranih sredstev.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Ccnter Je predlog dogovora obravnaval na 151. seji 25. 1. 1978 in predlaga zborom skupščtne, da ga sprejmejo.
Ljubljana, januar 1978                                           Izvršni svet
Točka 4                                                          PREDLOG
ODLOK O SPREJEMU LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
Na podtagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrske. ra dohodka (tr. list SRS, št. 33/76) ter 153. člena statuta občine Ljubljaiia Centcr (Ur. list SRS, it. 10/74) je skup-ščlna občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dc-
la, dne ................................................ ter zbora krajevnib skupnosti,
dne.......__.........._____......„.....sprejela
O D L O K O SPREJEMU LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA ,
1. člen
Sprejme se lestvica katastrskega dohodka zemljiSč v katastrskem okraju Ljubljana, ki ležijo na obmofiju obfiine Ljubljana Center.
Z. člen
Lestvica katastrskega dohodka iz prejšnjega člena tega '   odlcka zajema katastrske kulture, bonitetne razrede in ka-tastrski dohodek v din na hektar:
|______________z______k______S   ¦       L______a .    g
I.                         7.800    • 5.600      4.500      1.300      1.250      400
II.                        6.800       4.300      3.950       1.100         950        —
III.                       5.750       3.700       3.200         900         650        —
IV.                        4.700       3.100       2.700         650         450        —
V.           ••            3.600       1.800       2.250         500         300        —
VI.                        2.300         900       1.300         300         200        —
VII.                      1.400           —         900           —         100        — VIII.___________800           —         550           —           —        —
S. 81en
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi t Uradnem llstu SRS.
4. člen
K&tastrsid dohodek, izračunan na podlagi lestvice is t«ga odJoka, se uporablja od 1. januarja 1978 daije. Stevilka: Datum:
PREDSEDNIK SKUPSCINE OBCINE
Hugo KERtAN, dipl. ini.
OBRAZLO2ITEV
V letu 1976 je republiška »kupščlna sprejela zakona o ugotovitvi katastrskega dohodka (Lr. list SRS, št. 33/76). Po tem zakonu ,)e dolooeno, da osnutek lestvice katastr-skega dohodka za posamezen katastrski okraj izdela med-občlnska komisija. v kateri so zastopnikj občin, ki tvorijo katastrskj okraj. Za katastrski okraj Ljubljana je medi>b-činsko komisijo imenovala občinska komisija Ljubljana Vič—Rudnik. V komisijo so delegirale svoje pred»tavnlke vse ljubljanske občlne hi občina Vrhnika iz vrst kmetij-sklh, finančnih in geodetskih strokovn,jakov.
Na podlagi citiranega zakona je republiška skupščina junija 1977 sprejela odlok o pričetku ugotavljanja katastr-skega dohodka. Po tem odloku so bile občlnske komisijo dolžne priipraviti novo lestvito katastrsk<^a dohotlka do 15. avgusta 1977 in jo predložiti republiSki komisijl za ugo. tavljanje kaiastrske^a dohodka, da preveri, če so bili pred-logi lestvic sestavljenl po predpisanem postopk« in če so lestvice posameznlh katastrskih okrajev medsebojno uskla-jene.
Medobčinska komisija za katastrski okraj Ljubl.jana je v drugl polovici leta 1977 prlčela z delom in po pred-pisanem postopku ter navodilih republiške komislje pri-pravila nove lestvice katastrsk^a dnhodka. Osnutek lest. vic« je bil v skladu z 9. členotn zakona razgrnjeii na Jav-nl vpogled 30 dni prl krajcvnih skupmostlh.
V   naši občini pripomb ni bilo. Priipombe U krajevnih skupnosti tn posameznih občanov fz ostafih občin je med-obfinska komisija obravnavala in jih posrednvala repub. liški komisiji zaradJ usklajevanja lestvic katastrskega do. hodka med posamezniml katastrskiml okrajf v SR Slove-nifl.
Ker usklajevanje osnutkov katastrsklh lestvic med po-sameznimi okraji ni bilo pravočasno »pravljeno, tudl med. občinska komUija za katastrski okraj Ljubljana tti mogla v roku predložitl nove lestvice katastrskega dohodka » sprejem občinsklm skupščinam.
Nov Jzračun katastrskega dohodka je opravljen «ato, da bo možno realno vrednoten,je kmetyske proizvodnje v plansko-razvojne svrhe, ne pa zaradi zviševanja davka od kmetijske dejavnosti.
V   občlni  L.jubl.iana  Center je  19 ha  vrtov to 35 h» travnlkov — sadorajakov. Izključno s kmetijsko deja\nost> jo pa se ukvarjata samo dva kmeta.
KJjub temu, da se zaradi nove lestvice katastrskl do-hodek v naši »bčinl povečuje za 3,4 krat, se davek iz kme-tijske dejavnostl ne bo poveial, ker se bo stopnja davka sorazmerno znlžala.
Izvršnl svet skupščine občine LJubljana Center Je predlog odloka obravnaval na 151. seji, dne 23. 1. 1978 ia predlaga zboroma skupščine, da ga sprejmeta.
LJnbljana, januar 1978
Izvrtnl »vet
Točka 5_____________________________PRECLOG
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOL-NITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
Na podlagi 6. In 11. člena zakona o davklh občanov (TJradiii list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 2. Člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradnl list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Urad-nl Ilst SRS, št. 10/74) Je skupščina občine Ljubljana-Center
na seji zbora združenega dela dne .............____________ln
na seji zbora krajevnih skupnosti dne ______________
sprejela
O D L O K
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBCANOV
1.  člen
V  odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 18/76 In 6/77) se v 2. člemu doda nova točka, ki se glasi:
»I. davek o& osebnih dohodkav delavcev«. Dosedanje točke 1 do 7 postanejo točke 2 do 8.
2.  člen
V  odlofcu o davkih občanov se v delu II. DAVKI doda novo 1. poglavje, ki se glasi:
»1. Davek od osebnih dohodkov delavcev«. Dosedanja poglavja 1 do 7 postanejo poglavja 2 do 8. Pod novim poglavjem 1 se dodasta nov 4. in 5. člen, fci se glasita:
4.  člen
Občinskl davek od osebnih dohodkov delavcev se pla-ftuje po stopnji 0,5 %.
5.  člen
Dairek od osebnih dohodkav delavcev S6 za gospodinj-ske pomočnlce po 39. členu zakona o davklh abfianov pla-čuje od pavšalne mesečne osnove.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega filena znaša 30 % poprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slavenije za statlstiko«.
Dosedanji Členi 4 do 41 postanejo 6 do 43.
3.  člen
V  odloku o davkih občanov se dosedanji 4. člen oziro-ma novi 6. člen spremeni tako, da se glasi:
»Stopnja davka iz osebnega donodka iz tanetijske de-Javnosti, ki pripada občini, znaša 9 %.
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdrav-stveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem raziner-ju, znaSa dodafcna stopnja davka ia kmetijske dejavnosti 6 %«.
4.  flen
V  zadnjem odstavku dosedanjega 6. člena oadroma nov»-ga 8. člena se stopnja 22 % nadomesti s stopnjo 32 %.
5.  člen
Ta odlok zafine veljati osmi dan po objavl v Utadnero Hstu SRS.
Dolodbe 1. in 2. člema tega odloka se uporablja od 1. marea 1S78, določbe 3. in 4. člena pa od 1. jaouarja 1978.
SKUPŠČINA OBCINE LJUBUANA CENTER
fitev.: 422-4/77                                               PREDSEDNIK
Datum:                                          Hugo KER2AN, dlpl. lng.
OBRAZLO2ITEV
Osnovna vsebinska spremeinba odloka o davklh obča-nov je v 1. in 2. členu predloga odloka s fcaterim se ponov-no uvaja davek od osebnlh dohodkov delavcev po stopnjl O^ %, vse ostale sprcmembe pa se nanašajo na prilagodi-
tev — znlSanJe stopenj davka od kmettjske dejavnosti za-radl zvišanega katastrskega dohodka.
Splošna poraba v Sloveniji še posebej pa v LJubljanl je bUa t zadnjib Stlrih letih tako omejena, da nekaterib nujnlb potreb nl bilo mogoče pokriti i obstoječimi prora. čunsklmi virl. Nenehno odlaganje financiranja določenlh nalog povzrofia resne posledfce pri izvajanju osnovnib z ustavo In zakoni ter družbeniml dogovorl in samoupravni-mi sporazumi določenib nalog in funkcij družbenopolitič. nib skupnosti.
V letib 1974, 1975 in 1976 Je rast splošne porabc v LJub-ljani zaradl omejitev, ki so lzhajale iz vsakoletnib resolu-cij o družbeno-ekonomskem raivoju Slovenije in zaradl do-govorjenega solidarnostnega prelivanja v druge (manj raz-vlte) občine, zaostujala od 5—10 % za rastjo družbenega prolzvoda. V letu 1977 pa je blla splošna poraba v Ljublja-ni glede na realiziran družbeni proizvod zaradl prenizkih piihodkov za 8,5 % izpod dovoljene porabe. V zadnjlh štl. rih letih je v Ljubljani najhitreje naraščala osebna poraba, nekaj počasneje skupna poraba, najtnanj pa splošna pora-ba.
Zato se v resolucijl o politiki Izvajanja družbenega pla. na Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1978 ne predvi-deva več tako močnega zaostajanja rasti sredstev za sploš. no porabo za rastjo dmžbenega proizvoda. Tako resolucijs in v zvezl z njo tudi izhodišča izvršnega sveta Skupščine SR Slovcnije za oblikovanje splošne porabe v občinah za leto 1978 določata, da bo splošna poraba v letošnjern letu rastla skladno z rastjo dohodka.
Ker pa obstoječi virf proračunsklb prlhodkov v občl. H nah že doslej niso zadoščall za pokrivanje niti tako ome-jene splošne porabe, sta se odbor izvTšnega sveta Skupščl-ne SR Slovenije za sploSno porabo in odbor udeleženk za Izvajanje dogovora o usklajevanju davene politike v Slo-venijl sporazumela predlagati vsem občinam v glovenijl ponovno uvedbo pred štirimi leti odpravljenega davka od osebnih dobodkov delavcev kot vlra za pokrivanje splošnih družbenih potreb po enotni stopnji 0,5 % v vseh občinah.
Osnutek odloka o ponovni uvedbi davka od osebnih do-hodkov delavcev sta zbor združenega dela in zbora krajev. nih skupnosti obravnavala na decembrsklh sejah In zah-tevala, da se v obrazložitvi k predlogu odloka poda celovit prlkaz potreb na področju splošne porabe ta vlrov sred-stev za pokrivanje teh potreb.
Po prvib analizah in izračunlh bodo prlhodkl posamez. nlb občin Ljubljane v letu 1978 naslednji:
3       B#8    1
§        i§ iiii s-ii i s
____________________________1________2_______3^________4
Ljubljana-Bežigrad              105.777     108.615     12.000     120.615
Ljubljana-Center                  173.573     200.030       9.200     209.230
LjubljanaJVtoste                    70.512       78.237     11.763       90.000
.Ljubljana-šiška                    125.780     144.900     15.600     160.500
Ljubljana-Vič                       116.539     127.280     13.300     140.580
ŠKUPAj;                              592.181     659.062     61.863     720.925
Za krltje vseh potreb, ki se financirajo iz občinskih proračunov in za krltje potreb, ki se financirajo iz prora. čuna mesta bi bilo potrebno v letu 1978 zagotoviti nasled-nja sredstva:
V 000 DIN
OBCINA OZ. MESTO                             Potrebna sredstva t _____________________________________letu 1978___________
Ljubljana Bežlgrad                                                  87.458
Ljubljana Oenter                                                     84.305
Ljubljana Moste                                                      82.000
Ljubljana Siška                                                      108.700
Ljubljana Vič                                                          121.961
Ljubljana mesto                                   "               303.209
SKUPAJ:                                                                 787.653
I« teh podatkov torej izhaja, da bodo tprtbodki Ijub-Ijansklh občin — skupaj s ponovno vpeljanim 0,5 % dav-kom od osebnih dohodkov delavcev za blizu 17 milijonov dinarjev nižji kot znašajo skupne potrebe v letu 1978 v LJubljanl.
Dokončni in razčlenjenl podatki o dovoljeni porabi v posameznih občinah in mestu Ljubljana za leto 1978 in za kak.šne namene bodo razpoložljiva sredstva porabljena, bo do razvidni iz osnutkov ozlroma predlogov vseh šestih pro-računov Ljubljane.
Glede na predvideno rast družbenega proizvoda v leta 1978 t LJubljani bi se sredstva za splošno porabo v letoš-njem letu lahko povečala za 15 °b kar znaša 72,5 milljona dinarjev ali za 0,5 milijona dinarjev več kot bodo znašall prlhodki skupaj s ponovno uvedenim davkom od osebnih dohodkov.
Iz pregleda stopenj prlspevkov iz osebnih dohodkov z» flnanciranje programov družbenib dejavnosti ter pokojnin-skega, invaltdskega in zdravstvenega zavarovanja, ki so ve-Ijale v letu 1977 tn kl veljajo v letošnjem obdobju začas-nega financiranja izhaja, da je skupna stopnja obremenit-ve osebnih dohodkov med občinami zelo različna in se gib-IJe pd 27,72 »,'. v občini AJdovščIna do 35,09 % v občini Rlb-hica."
V  treh občinah znaša skupna stopnja nad 28 °i>, v 6 ©b-flnah na 29%, v 17 občinah nad 30 °o, v 19 občinah nad
31 %, y 9 občinah na 32 •/« ier v občini Trebnje 35,09 ».'».
V  ljubljanskih občinah znaša skupna stopnja prispev-kov 30,42 '/t iz česar izbaja, da Je pod republiškim povpreč-joui.
Doslej Je 0,5 «4 davek od osebnih dohodkov uvedJo 39 občin in ga, uveljavilo s 1. 1. 1978, ker eo ga obravnavale ln sprejemale v enofaznemu postopku.
V  SR Hrvatski, Srbiji, Bosni in Hercegovinl ter obeh pokrajinah imajo davek od osebnih dohodkov kot vir za pokrivanje splošnih  družbenlh  potreb vseskozl predpisan. V SR Makedoniji pa ga z letošnjim letom ponovno uvaja-
Spremembe in dopolnitve, ki so v 3. in 4. členu pred-loga odloka se nanašajo samo na prilagoditev stopenj dav-ka iz kmetijske dejavnosti novemu katastrskemu dohodku in ne predstavljajo nobenih novih ali povečanje obstoječih davčnih obveznosti in zato jih g-lede na določbe 166. člena •tatuta občine ni potrebno obravnavati v dvofaznetn po-•topku.
Stopnja davka od kmetijske dejavnosti, po katerl pls-čujejo davek kmetje, ki jlm je kmetijska dejavnost glavni ' In edini vlr dohodkov in ki je doslej znašala 35 % katastr-skega dohodka, se znižuje zaradi 3-kratnega zvišanja kata-»trskega dohodka na 9 ',«.
Dodatna stopnja davka od kmetijske dejavnosti, po ka-
terl piačujejo davek delavci, ki jim je kmetijska dejavnost
postranski poklic pa se znižuje od dosedanjih 24 na 6"»
in bo torej znašala skupaj z osnovno stopnjo ne več 59 %,
. ampak 15 '«.
Po določbi 4. člena predloga odloka se stopnja davka,
' ki ga plačujejo občani, ki ae ukvarjajo z opravljanjem obrt-
nih dejavnosti kot postranskim poklicem, zvišuje iz 22 na
32 "t, to je za toliko, kolikor so doslej plačevali prispevkov Ea samoupravne skupnosti. Ker ti občanl prispevke samo-npravnim  skupnostim  družbenib  dejavnosti plačujejo od osebnih dohodkov iz redne zaposlitve, se z letošnjim letom te prtspevke združi z davkom kot obveznost do proračuna.
Glede veljavnosti odloka se predlaga, da se davek od osebnlh dohodkov prične obračunavati s 1. marcem, vse ostale določbe, pa se uporablja od 1. januarja 1978.
Izvršnl gvet skupščine občine Ljubljana Center je pred-log odloka obravnaval na 151. seji, dne $&, 1. 1978 in pred-laga, da ga zbora sprejmeta.
Ljubljana, januar 1978
Izvrinl «vet
TočT<a 6______________________________OSNUTEK
PRORAČUN OBČINE UUBUANA CENTER ZA LETO 1978
I. PRIHODKI
Proračunski prihodki za leto 1978 se oblikujejo na podlagi realizacije preteklega leta, spremenjenih predpi-sov s področja davkov, prometnega davka ter uprav-nih in sodnih taks, predvidenih gospodarskih gibanj za to leto in nekaterih specifičnosti naše občine.
Glede na to predvidevamo, da bodo prorafiunski pri-hodki za leto 1978 v celoti znašali 210.031.000 din, ali za 21 odstotkov več, kot je znašala realizacija teh prihod-kov v preteklem letu. V abso)utnem znesku maša, to povečanje 36.549.000 dinarjev.
To povečanje izvira v največji meri zaradl spreme-njenih predpisov s področja davka od OD delavcev, pro metnega da\rka, upraTOih in sodnih taks in delno dav-kov občanov.
— S spremembo odloka  o davkjh  obdanov se uvaja davek  iz osebnega dohodka  delavcev, ki   se  bo plačeval od  1. marca letošnjega leta dalje.  Predvidevamo, da bo do dohodki iz tega naslova znašali 9.200.000 dinarjev.
— Od   prvega   januarja letošnjega   leta velja spreme-njena   tarifa  prometnega   davka   na   alkoholne pijače,   ki je zaradi  uskladitve obdavčenja teh pijač z ostalimi slo. venstcimi občinami višja. Zaradi tega bo  prometni davek ad  alkoholnih pijač  večji  za 4.500.000  din. Poleg tega se bo   ta   davek   povečal   tudi   zaradi   povečanja   prometa alkoholnih pijač. Upoštevajoč povečan promet in zvišan« tarife bo davek od  alkoholnih. pijač   večji  za 29  odstot. kov ali za 7.164.000 dinarjev.
—  Zaradi  zvišane   tarife upravnih  in sodnih  taks, ki velja od začetka  letošnjega leta, se  bodo dohodki  iz te-ga  naslova podvojili.   Upoštevajoč   večje   &tevilo   taksnih zavezancev   in   zvišane   tarife   upravnih   in   sodnih   taka bodo dohodki iz tega naslova večji za 13.440.000 dinarjev.
—  V večji meri se bo povečal tudi davek iz skupne-ga dohodka občanov. V preteklem letu se je zvišala ne-obdavčljiva osnova za ta davek od 70.000 din na 110.000 din.  Akontacije so  bile odmerjene  le zaivezancem,  ki so presegali  osnovo   110.000 din  in so znašale 2.700.000  din. Glede na porast osebnih dohodkov in večje število zave-zancev, kot  je bilo  odmerjenih attontacij   za  to  leto, s« bo davek povečal za 125 odstotkov.
Nekateri viri proračunskih prihodkov se bodo pove-Čali zaradl porasta osetmih dohodkov predvsem prilož-nostnih in doslednjega izvajanja davčne politike:
—  Davek  od  intelektualnih  storitev   se predvideva  f višini 11.500.000 din ali za  20  odstotkov več,  kot je  zna-šala  realizacija v  letu 1977.  Pod to  postavko se  realizi-rata davek   od   letnih   osnov in   davek   od   priložnostnih dohodkov   od  intelekttialnih   storitev.   Davek   od    letnih osnov, tei   ga plačujejo   v glavnem   odvetniki in   cerkve, predstavlja v  strukturi  te postavke  komaj   15  odstotkov, zato  je povečanje  davka od  intelektualnih storitev  odvi-sno predvsem  od  povečanja  davica od   priloznostnih   do-hodkov.  Priložijostno  doseženi dohodki  pa v zadnjiii  le-tih modno naraščajo in s tem tudi davek.
—  Iz   istih   razlogov   se bo   povečal   tudi   davek  od avtorskih pravic in sicer za 20 odstotkov ali 3.000.000 din.
—  Davek    od stavb — davek na dohodKce od oddaja-nja stanovanoskih  in  drugih  prostorov  in davek na po-sest stavb se bo predvidoma povečal za 45 odstotkov all za   1.100.000   din.  Tako   povečanje  predvidevamo   zarudi porasta dahodkov od najemnin  in podnajemnin, odmere akontacij  tudi za   te   vrste   dohodkov   in novo odkritih zavezancev. Z letom  1978 namreč tudi za ta davek pred-pisujemo  plačevanje  akontaoij,  kot za   ostale vrst« dav-kov.
—  Davek  na  dediščine   in   darila se povečuje  za 45 odstotkov ali za 180.000 din zaradi doslednejšega ugotav-
Ijanja prometne vrednostl  dediščin ln  dartl   (sodne  ce-nltve).
V tretjo skupino spadajo dohodtei, ki se zaradi spe-cifičnega poloiaja naše občtne ne bodo povečaii ali pa le v neanatni meri. To so:
—  davek od  samostojnega opravljanja obrtaih dejav-nosti, ki  se     odmerja  obrtnikom,   se  predvideva v isti •višini,   kot je   znašala realizacija   v preteklem letu.   Ce-lotni in fiisti  dohodek teh  zavezancev bo sicer porastel, vendar   bo   to   povečanje komaj  krilo akantacije,   kl so bile odmerjene   po višjih   stopnjah za  8   odstotkov, kot se bo vršila odmera za isto leto (1977). Zato razlike po odmeri tega da-vka ne predvklevamo. Pod isto postavko se  realizira   tudl   davek   od  priložnostnih   doihodkov  od obrtnih dejavnosti (daveft po odbitku), ki je v letu  1917 znašai  3.800.000 din.  Zaradi  porasta  teh dohodkov se bo davek od obrtnih dejaimosti nekoliko povečal,
—  davek od prometa proizvodov se predvideva v istl viSini, kot   je   znašala realizacija   za   leto    1977,    to   je 80.500.000 din. 2e  več let ugotavljamo, da  promet proiz-vodov, ki podleže prometnemu davfcu v centru relativno pada.  V  letu 1977 je  promet  proizvodov tn s  tem pro-metnl davek ob enaki stopnji kot v letu 1976 porastel le za  1   odstotek kljub   precejšnjemu   porastu kupne   moči oz.   osebnih dohodkov. V   kolikor   se  bo dinamika  upa. danja nadaljevala,   je   vpražljivo, če   bo plan   realiziran v lanskoletni višini,
—  davefc na promet nepremičnin in davek na dohodke od razlike v ceni    pri prodaji teh nepremičnin se pred-videva v   lanskoietni  višini,  to   je   2.300.000  din.   To pa zato,   ker   število kupoprodajnih   pogodb, od  katerih   se pladuje davek pada    (v letu  1876 je bilo 96 obdavčenih primerov, v letu 1977 pa le 81).
Za razliko od vseh vdrov prihodkov, ki se sndSujejo «11 ostajajo na isti višini kot prejšnje leto, pa se po-stavka razni drugi dohodki znlžuje za 50 odstotJkov in bo znašal plan 2.000.000 dln. V preteklem letu so blla na tej postavki realizirana poleg odvzetih razlik v ceni po republiški tržni inšpekcijl, tudi preneSena sredstva iz ukinjenega posebnega računa v višimi 1^00.000 dinarjev.
ODHODKI
Predlog smernic za uresničevanje srednjerodnega druž-benega plana občine Ljubljana Center sia obdobje 1976— 1980 v letu 1978 opredeljuje oblikovamje splošne po«tbe v občini. Sredstva za splošno porabo bodo tudi v letu 1978 naraščala v soodvlsnostl od rasM družbenega proia-voda gospodarstva v občinl. Rast splošne porabe naj bl zaostajala za 13 indeksne točke za rastjo družbeneta proizvoda.
Obseg dejavnosti sploSne porabe, kjer so izdelana merila, naj bi se gibal v skladu z osnovami in merili, kj so samoupravno dogovorjena in sicer:
—  dejavnost državnih organov po družbenem dogovo-iru o enotnih osnovah in merillh za oblikovanje STedstev Ba   delo   državnih   organov   in po aneksu   k temu dogo-voru za leto 1978;
—  dejavnost ljudsike obrambe, po merilih, ki jih   gle-de   na programe  Ijudske obrambe   določi Republiški se-kretariat za ljudsko obrambo;
—  dejavnost družbeaiopoliti6nili arganizacij   po letnlh programih dela, ovrednotenih in usklajenih v ofcvlru ob-činske konference SZDL;
—  priznavalnine  boroev NOV v obs^u, določenim % družbenim dogovorom o    skupnih oanovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcev NOV;
—  komunalna dejavnost — kolekti-ma komunalna po-laba   — v   višdni   ene polovice   porabe   pieteklega leta, naloge  na področju urbanizma in geodezlje t viSinl po-rasta splošne porabe;
—  financiranje  krajevnih skupnosti ln sicer sredstva ea izvajanje delegatskega sistema lahko parastejo natjvei sa višino porasta splošone porabe;
—  obveznosti eplošne porabe, kl  jih  nalagajo zakoni ta dn^i predpisi v dejansko potrebnl vi*toi.
fRIHODKI
Vrste fzrihcdtov                      Bealizacija   Plan 78          *
_____________________________1977
PRESEŽEK PKDKDHCV                           75.113          801.000          » DAVKI 12 CD:
•- davek od oseb.doh.delavcev                     9.200.000        —
-  iz dohodka pogodbenih crg.        31.096         35.000       113
-  iz ftnetijske dejavnasti           25.506          25.000       100
-  iz san.cprav.obrt.dejav.   11.760.445   12.500.000       106
-  iz sam.oprav.intel.stor.     9.619.113   11.500.000       120
-  od avtorskih pravic           15.175.103   18.200.000       120
-  od skupnega dohodka                888.476     2.000.000      225
SKUPAJ EftVKI                              37.499.739    53.460.000
FRCMEINI DAVKI:
-  od prometa blaga na
drobno                                      80.505.351    80.500.000      100 •• od prodaje altaholnih
pijač                                      24.836.864    32.000.000     129
-  od plačil za storilve           3.610.119      4.000.000     111
-  od prcneta z nepremič.         2.295.599      2.300.000      100
-  na dohodke od pratioženja         494.622         500.000     100
-  na dohodke od stavb              2.375.615     3.500.000     147
-  na dediščine in darila             425.768         600.000     145
-  na tovcrna vozila                      313.220         320.000     100
-  od iger na srečo                        398.450         450.000      112
EKUPAJ HOEMI DAVKI           115.245.608  124.170.000     107,8
TRKSE:
-  upravne                                   10.848.324    22.000.000     202
-  katunalrve                                 1.019.249      1.100.000      110
-  sodne                                            991.671      2.200.000      820
EKUPSJ mKSE                             12.859.244    25.300.000     196
DENRRNE KRZNI                                    482.264          500.000      103 t./J"
DRUGI HUHCDKIt
-  prihodki upravnih orga-
nov                                              3.339.490      3.800.000      115
-  drugi prihodki                         3.980.710      2.000.000        50
SKUPAJ DRUGI PRMCDKI               7.320.200      5.800.000       79
SKUPAJ PRIHXIKI                       173.482.168  210.031.000      121
Razporedltev prlhodkov
V    Rlavnem namenu 01 Dejavnost   orpmov druibeno-političnlh   skupnosti   se zagotavljajo   sredstva   za   delovra-Hje skupšCtne, izvršnega sveta in državnih organov.
Izračun sredstev za osebne dohodke voljenih to ime-novanih funkcionarjev je napravljon na podiagi družbene-ga dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkav in drugih pcxvračil in stroškov del^atom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem in povečano za predvidene nove namestitve, povečano za dogovorjene kri-terije, ki so opredeljenl s smernicami za uresničevanje srednjeročnega druabenega plana občine v letu 1978 in republiške resolucije o družbenoekanomski polltiki za leto 1978.
V   celotl  se sredstva za  dejavnost skupSčine poveftu-jejo  Te.  81  odstotkov.  Posamezne   postavke se glede na porabo v preteklem letu različno spremlnjajo.
Stroškl skupščinskega gradlva bodo v letu 1978 večji saradi podražitve tiskarskih storitev. Predvldevamo, da bodo stroški sej zborov skupščine nekoliko nižji zaradi brezplaCne upoiabe prostorov na Magistratu. Več «r«d-stev bo  potrebno   zagotovitl   za lzvajanje začasnih ufkt«-
p©7 v organizacijah združenega dela, saj so stroškl za te odhodke v (preteklem letu nastali šele v drugi tretji-ni leta. V novem mandatnem obdobju pričakujemo, da bo pri skupšdini oziroma njenlh zborih oblikovanih več novlh delovnih teles glede na oceno, da je bilo v pre-teklem obdobju za posamezna področja oziroma za ob-ravnavo posameznih vprašanj pri skup&Sini in njenih zbo rih obl&ovano premalo ustreznih delovnih teles, sestaiv-ljenih jz delegatov. V letu 1978 prav tako pričakujemo ustanovitev družbenih svetov. Ob izteku mandata je treba zagotoviti tudi sredstva za vsaj simbolična priznanja vo-djem nekaterih deiovnih taies, stupin delegatov in neka-terih drugih funkcionarjev, ki so vso mandatno dobo svojo dolžnost opravljali volontersSco in neprofesionalno. V letu 1978 bodo nastali znatai stroški prj izvedbi sploš-nih volitev delegatov in delegacij, ki jih mora občina pokriti iz svojih proračunskih odhodkov. Na postavki medobčinske zveze so predvidena sredstva za sodelovanje s pobrateno občino Bijelo Polje v SB Crni gori. Stroški za priredltve in proslave se povedujejo zaradi soude-ležbe občine pri financiranju srečanja Zveze rezervnih vojaštah starešin Jugoslavije, zaradi pričakovanih podeli-tev domicilov nekaterim enotam NOV. Sicer pa so na tei postavki predvidena sredstva za nagrade občine, za p.raznovanje občinskega praznika, daneva republike in dneva JLA ter za komemoracije ob dnevu mrtvih. Znat-no se povečujejo tudi sredstva za nadomestila osebnih dofrodkov voljenim in imenovanim funkcianarjem obdin-s'Ke skupščine, nakar poleg; dogovorjene valorizacije vph-va tudi dejstvo, da bo glede na ugotovljene potrebe v prihodnjem mandatnem obdobju občinska skupščtna ime-la enega podpredsednika več, predsednik skupščine pa bo svojo funkcijo opravljal profesionaino.
Za izvršni svet se sredstva povečujejo za 52 odstot-kov. Povečanje je največje pri nadomestilu osebnih do-hodkov voljenim in imenovanim funfccionarjem, kjer se predvideva, da bo 9 članov IS opravJjalo funkcijo profe-sionalno, sedaj pa jih je 6. Na novo se predvidevajo sredstva za stroške sej, ker se predvideva nekaj novih organov IS. Poleg tega pa ne smemo prezreti, da tem organom letos poteče mandat in da je potrebno zagoto-viti vsaj nekaj sredstev za simbolično priznanje za nji-hovo delo. Precej se povečujejo tudi prevozni stroški, ker v letošnjem letu nimamo več lastnega avtomobila ia prevoze izvršuje Taxi služba, ki pa je še vedno cenej-ša, če odštejemo osebni dohodek za šoferja tn amorti-zacijo.
Za redno dejavnost občinske uprave, kjer predvide-vamo 19-odstotno pove^anje, so sredstva izračunana na podlagi aneksa k družbenemu dc^ovoru o enotnih osno-vah in merillh za oblikovanje sred6tev 2a delo državnih organov In dohodka delavcev delovnih skupnosti tfch organov v SR Sloveniji za leto 1977 in številu zaposle-nih na dan 1. 1. 1978 povečano za 15 odstoHcov.
Sredstva za sodišče združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja so upoštevana merila za sodnike po veljavnem družbenem dogovoru o osnovah in merilih 2a določanje OD in drugih osebnih prejemkov voljenim ali iraenovanim funkcionarjem v pravosodju in za administrativno tehnične delavce po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. Sredstva so planirana za de-jansko zasedbo delovnih mest povečanih za 15 odstotkov. Poleg tega so planirana tudi sredstra za dodatne nujne kadre, ki jih je potrebno namestiti, zaradi večjega pri-pada zadev (40 odstotkov) in zaradi reševanja vedno tež-jih in dolgotrajnejše reševanih zadev in reševanja prostor-kih problemov.
Materialni izdatki Iz tega namena so planirani v ena-ki višini kot preteklo leto povečani za 11 odstotkov.
Za skupnost slovenskih občin in skupnost občin Iju-bljanske regije se sredstva povečujejo za 19 odstotkov za toliko kot je predviden porast splošne porabe za našo občino.
Pri ostalem se sredstva v globalu povečujejo za 78 odstotkov. To povečanje izhaja v glavnem pri postavki odkup nacionaliziranih zemljišč, kjer predvidevamo sred-stva za odkup nacionaliziranih zemljišč, ki jlh je občina
po zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnlm zemljl-ščem dolžna prevzeti ckJ bivših lastnikov nacionaliziranih zemljišč. Sredstva bodo potrebna tudi za prisilni prenos pravice uporabe zaradi predvidenih novogradenj, izpelja-ve delilnih načrtov in za nezazidana stavboa zemljišča. V glavnem namenu 02 Narodna obramba predvideva-mo samo sredstva, ki se v skladu z aneksom o ljudski obrambi in družbenem načrtu razvoja občine še financi-rajo iz splošne porabe in za blagovne rezerve.
Sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij sa povečujejo za 26 odstotkov. Sredstva so predvidena na podlagi programov, ki jih je po sprejetih izhodlščih uskla-dila občinska konferenca SZDL.
^Pri občinski konferenci SZDL izhaja povečanje lz do-datnih nalog v letošnjem letu (volitve) in zaradi novih de-lovnib. mest. Delovno mesto predsednika se profesionalizi-ra in pa nastavitve kurirja, poleg tega pa se močno pave-čujejo tudi izdatki za upravljanje poslovne stavbe.
Pri občinski konferenci ZSMS se sredstva povečujejo za 19 odstotkov. Občinska konferenca SZMS je v svojem programu predvidela tudi sredstva za kritje stroškov spre-jema cicibanov v pionirsko organizacijo.
Pri občinski konferenci ZZB NOV je največje povefia-nje pri funkcionalnih izdatkih, kjer v preteklem letu ni bilo na razpolago dovolj sredstev, da bi lahko financirali celotni program komisij in pa za stroške pogrebov.
V   glavnem  namenu  04  Negospodarske  investJcije  so predvidena sredstva za tiste naloge, ki izvirajo iz spreje-tih obveznosti  in jih  je občina dolžna financirati.  V )e-tošnjem   letu   predvidevamo  novo  postavko  za  pripravo zemljišč za izgradnjo dijaških domov, za ureditev površin za pešce in za adaptacijo mladinskega centra na Poljanah.
V  postavki gradnja osnovnih šol in WZ so predvide-na sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišfi še za objekte, ki se bodo v letošnjem letu dokondali še iz I. samoprispevka (OS dr. Jože Potrč, OŠ PnUe)
Skladu Ijubljanskih občin za gradnjo šol in VVZ pri-spevajo vse občine določen procent od dovoljeme porabe.
Za nakup stanovanj za postajo milice in za občinsko upravo se zagotavljajo sredstva v skladu s programom.
V   glavnem  namenu  08  Socialno  skrbstvo  —  varstvo borcev se zagotavljajo  sredstva za  socialno vamost  bor-CL)v in invalidov NOV. Kot vsa pretekla leta je tudl v le-tu 1978 naloga temeljne družbenopolitične skupnosti zago-toviti socialno varnost borcem In invalidom NOB, njiho-vim družinam, borcem za severno mejo  1918/19 in  slo-venskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18. Skrb za to kate-gorijo občanov zavzema v skrbi za delovnega človeka v našem družbenem sistemu še posebno mesto.
To dokazuje tudi v letu 1976 sprejet »Družbeni dogo-vot o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje prizna-valnlne udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugib. vojn«, katttre urejajo občinske skupščine s svojimi pred-pisi.
Na osnovi sprejetega »Družbenega dogovora« in nove-ga odloka, ki ga bo skupščina obravnagala v mesecu fe-bruarju, bo treba zagotoviti za reševanje različnih vpra-šanj t.j. za stalne priznavalnine, enkratne denarne pomo či, občasne pomoči, finančne pomoči pri študiju otrok invalidov in borcev NOV, zdravstveno varstvo ter pozor-nost do bolnih in ostarelih.
1.  Za priznavalnine vsem tistim borcem in invalidom NOV, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno me-jo  1918/19,  slovenskim  dobrovoljcem  iz vojn  1912/18  ter njihovim ožjlm družinskim Clanom, ki nimajo dovolj last-nih finančnih sredstev za dostojno pr^življanje.
Predviden je nekoliko višji znesek kot je bilo potro-šeno v preteklem letu, to pa zaradi tega, ker predvicie-vamo na osnovi določil »Družbenega dogovora« in novega odloka določen porast števila upravičencev;
2.   Enkratne denarne  pomoči  borcem  NOV, predvoj-nim   revolucionarjem,   borcem  za   sevemo  mejo   1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, ki so zara-di bolezni, ncsreče, smrti, starosti ali drugih razlogov za-šli v težak materialni položaj;
3.   Finančno pomoč za zdravljenje v naravnih zdravi-liščih in rekreacijo predlagamo višji znesek le za 50.000 din zaradi porasta cen uslugam;
4.   Zdravljenje in  rekreacija borcev za severno mejo 1918/19 in  slovenskim dobrovoijcem  iz  vojn  1912/18 smo predlog potreb za 16.000 din znižali od potrošenih finanfi-nih sredstev v letu 1977 vsled tega, ker se iz roeseca v mesec število teh udeležencev znižuje;
5.   Pri postavki pomoč ostarelim  na domu — sosed-ska pomod pa smo predlog zvišali za 50 odstotkov od po-trošenega zneska v letu 1977. Sosedsko pomoč bodo kra-jevne organizacije ZB NOV tudi v bodoče razvljale in še dopolnjevale. V predlog pa je zajet tudi znesek,   kl   je predviden  za  enodnevno  srečanje  borcev  NOV,  kl  so  v dcmovih   upokojencev   in   so   občani     občine     Ljubljana Center;
6.  Kadrovske pomofii: Planirana sredstva so za 165.000 dinarjev višja od potrošenih v letu 1977. Pinančna sred-stva smo predvideli za  15 primerov. Stevilo primerov je težko določiti, ker nam ni znano koliko vpoklicev v JA bo v letu 1978. Trenutno je le 7 upravičencev.
V   glavnem  namenu  07  —  Kulturno  prosvetna dejav-nost se zagotavljajo sredstva za urejanje, vzdrževanje in varstvo spominskih obeležij NOB.
Glede na družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB tsr socialistiCne revolucije prevzemajo občinske skupščine neposredno skrb za spominska obeležja NOB. Po programu bi bilo potrebno v letu 1978 v naši občini sanirati 16 spominskih obeležij NOB za kar bl rabili 130.000 dinarjev.
V   glavnem  namenu  09  Zdravstveno  varstvo  se zago-tavljajo sredstva za mrliško pregledno službo. Pravilnik o inrliški pregledni službi določa, da so občine dolžne or-ganizirati in skrbeti za mrliško pregledno službo na svo-jem območju.
V  letošnjem letu bo v naši občinl fluorogralska akci-ja. Stroški za organizacijo gredo sicer v breme Regional-ne zdravstvene skupnosti, naša naloga pa je organlzator-ju posredovati sezname prebivalcev.
Glavni namen 10 Komunalna dejavnost:
Komunalno dejavnost — koiektivno komunalno pora-bo naj bi v letošnjem letu financirale novoustanovljene komunalne skupnosti. Ker pa komunalne skupnostj še ni-majo določenih. vlrov za financiranje se bo financirala ko-lektivna komunalna potrošnja še po starem v prvi polo-vici leta, to je iz splošne porabe. V ta namen predvide-vamo 2.500.000 din. Ta sredstva naj bi se uporabila za vzdrževanje cest, ulic in pločnikov, za vzdrževanje zele-nih površin, za vzdrževanje podhoda na Ajdovščini ler za zagonske stroške strokovne službe komunalne skupno-sti. Dinamika porabe sredstev v preteklem trimesečju bo večja kot v preteklih letih, ker je potrebno mestno sre dišče pred VIII. kongresom ZKS še posebno skrbno ure-diti.
Za zazidalne načrte predvidevamo 1.600.000 din. Sred-stva bodo porabljena za izdelavo tehničnega dela zazidal nega načrta CO-l/21, CS-101 in za izdelavo dokumentaci-je za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otoK CS-6.
V  letu 1978 bo izdelan podrobni urbanistični načrt ob-čine, za kar bo potrebno še 1.000.000 din.
GlavnJ namen 11 Dejavnost krajevnih skupnostl:
Iz splošne porabe se za dejavnost krajevnih skupno-sti zagotavljajo sredstva za izvajanje delegatskega sistema. Že uvodoma smo navedli, da naj bi se sredstva za izva-janje delegatskega sistema povečala do 15 odstotkov, ven-dar pa se v letošnjem letu povečujejo precej več. V le-tošnjem letu je potrebno zagotovitj dodatna sredstva za dmžbenopolitičnega delavca za vse leto.
V  glavnem namenu  12 se zagotavljajo sredstva za Fi-nanciranje  skupnih   mestnih   zadev.   VJšina    sredstev    se opredeli v dogovoru o splošni porabi v Ljubljani.
Tekoča proračunska rezerva je namenjena za nepred-videne in premalo predvidene proračunske izdatke in lah-ko znaša po zakonu o finanoiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do enega odstot-ka v proračunu predvidenih prikodhov.
IzrrSnl svet skupSčlnc občine LJubijana Center je osnutek proračuna občine l.jubljana Center za leto 1978 obravnaval na seji dne 1. '-¦ 19*8 in ga predlaga v obrav-navo zborom občinske skupščlne.
Ljubljana, 1. 2. 1978
IZVRSNISVET
RAZPOREDnEV PRIJCDKa
__________________________________________________________- 1 -
N a m e n                                         Realizacija  Osnutek  %
31.12.1977        za 1.78
01 - Dejavnost organov druž-
benopolitičnih skupnosti
A - SKUPŠČDR
Stroški skupščinskega gradiva          426.308        500.000 117
Stroški zbarov skupščine                      62.515          60.000  96
Stroški za izvaj.zaž.ukrepo-              67.665        100.000 147
Delo skupščinskih teles                      243.327        590.000 242 • ¦
Stroški za volitve                                 50.000        450.000
Medobčinske zveze                                  104.492        150.000 143
Prireditve in proslave                        222.208        340.000 153
Stroškl reprezentance      %   46.322          60.000 129
Potni stroški                                           18.078          30.000 165 Nadarestilo CD voljenim funkci-                      *
onarjan                                                     448.568        780.000 174
SKDPAJ                                                   1.689.483    3.060.000 181
B - IZVRŠNI SVET
Tisk.objave in oglasi                            89.464        105.000' 117
Stroški sej                                                   -                40.000
Sodelovanje z drugiml DPS                        -                10.000
Potni stroški                                           11.997          20.000 167
Prevozni stroški                                     46.788          70.000 150
Feprezentanca                                           41.833          35.000  84
Nadanestilo CD                                    1.936.539    2.946.000 152
SKUPAJ                                                   2.126.621    3.226.000 152
C - DRŽAVNI ORGANI
Občlnska uprava - red.dej.           21.376.500  25.400.000 119
Nezasedena delavna mesta                                         690.000
Sklad skupne porabe                              989.600    1.370.000 138
Sodlšče združenega dela                  1.167.000    1.597.000 137
Družbeni pravobranilec                 •  869.200    1.680.000 193
Skupnost slovenskih ctčin                  291.200        347.000 119
Skupnost občin ljublj.reglje              26.900          32.000 119
Postaja milice za mat.izdatke          779.000        968.000 124
Postaja milice za oprenD                    180.000        145.000  81
SKOERJ                                                 25.679.400  32.229.000 125
D - OSTALD
Preventiva in vzgoja v
cestnan pranetu                                      j6.990          52.000      38
Cflkup nacicnal.zenljišč                     210.640        600.000    285
Manipulativni stroški SDK                   79.680          95.000    119
ISP "Glas Ljubljane"                           147.000        169.000    115
DCCK                                                        50.000          55.000    110
SKUPflJ                                                     546.310        971.000    178
02  - Narodna ohramba
Blagovne rezerve                                                  1.600.000
Pokrajinski odbor za ljublj,
pokrajino                                                  6.850
PokrajinsJd. štab TO                            7!/2.400
Za družbeno gospodarskl sistem       692.650        590.000      ts5
2a teritorialno obranfco                     550.000        365.000     66
SKUPM                                                 2.101.900    2.555.000    122
________________________________________________- 2 -
„                                                        Realizacija Osnutek  .
Name"___________________31.12.1977      za 1.78  %
03 - Dejavnost družbenopo-
litičnih arganizacij
Občinska konferenca SZDL             1.768.500    2.671.000    151
iEdaja obč.glasila "Dogourari"    1.495.200    1.816.000    121
Cbčinska konferensa ZKS                   191.500       180.000     94
Občinska konferenca Z31S              1.017.700    1.216.000    119
Zveza združenj borcev NCV               636.600       829.000    130
Zveza rezervnih voj.starešin         318.700       339.000   106
Zveza prijateljev mladine               264.000       222.000     84
Občinski odbor Mečega križa          134.000       156.700    115
Gasilsko društvo                               58.000_______;_________
SKUPAJ                                                    5.884.200    7.429.700    126
04 - Negospodarske investicije
Adaptacija mladijnskega centra              -           .....   ,j
Gradnja OŠ in WZ                           6.054.251    3.885.000      M Sklad ljublj.občin za gradnjo
05  in WZ                                           5.764.800    2.900.000 Ureditev površin za pešoe                     -       15.000.000 Priprava zetnlj.za izgr.dij.
dcmov                                                            -         1.000.000
Nakup stanovanj za PM       1.000.000    2.000.000 200
Pot spominov in tovarištva     160.000    2.448.000
Nakup stanovanj za obč.upravo 2.141.000    2.000.000  94
Nakup stanovanj za družb.
pravobranilca               132.000              -
Počitriiška skupnost ZZB NO'
Banjole                    700.000        600.000  85
Cdplačilo anuitet            442.551        442.000 100
Odplačilo anuitet za Aškerfiev^
cesto                     182.089        182.100 100
Cdplačilo anuitet pri centr.
kopallšču Tivoli                                 103.545______=________
SKUPflJ                   16.680.235  30.707.100 184
07 - KUltumo^-prosvetna dejav.
Vzdrževanje spgnenlkcv____________79.400       130.000   164
08  - Socialno skrbstvo -
varstvo borcev
Stalne družbene pcmoči bcrcem
NW                                                          1.687.850    1.900.000    113
Stalne družbene panoči barceir
za severno mejo                                     67.800         75.000    111
Enkratne družbene pcmoči                 508.228       600.000    118
Zdravljenje in rekreacija
borcOT NOT                                               382.781       500.000    131
Zdravljenje in rekreacija -
bbirci za severno nejo                         79.425         80.000   100
P<moč ostarelim na dcmu
sosedska porooč                                     100.000       150.000    150
Kadrovske paicči                                 128.962       200.000    155
SKUBRJ                                                   2.955.046    3.505.000    119
09 - Zdravstveno varstvo
Mrliško preglaJna služba       32.918          50.000 151
Fluorografska akcija       ______-______100.000_______
SKUPAJ                       32.918        150.000
___________________________________________- T - .*
„ . _ . _                                        Kealizacija   Osmtek       " N am e n____________________31.12.1977      za 1.78        *
10  Kcnunalna dejavnost
Vzdrževanje cestnlh preho-
dov čfez železniško progo                .^i.SU       670.000    11:
Zimska služba                                  603.635       600.000   100
Prispevek za uporabo vode
za fontane                                    '       188.615
Kolektivna katunalna potrošnja          -         2.500,000
Cbnova napiscv ulic in zgradb          3.433            6.000   174
Stroški za izvršbe in deloža-
cije                                               24.140         25.000    103
Stroški poblranja prispevka za
uporabo mestnega zanljišča           126.774             -                      j
Regulacijski načrt                        997.937    1.000.000    100
Zazidalni načrt                         1.249.174    1.600.000    120
Geodetske storitve                         50.000        200.000    400
SKUPflJ                                                3.828.060    6.601.000
11   - Dejavnost krajevnih
skupnosti
KS Ajdovščire  •                                 599.600        714.000    119
KS Gradišče    .                              599.600        714.000    119
KS Kolodvar                                           605.000        720.000    119
KS Poljane                                             660.900        786.000    119
KS Prule                                                 609.100        725.000    119
KS Stara Ljubljana                             614.200        731.000    119
KS Stari Vodmat                                   593.800        707.000    119
KS Tabor                                                 641.500        763.000    119  .
Za nova delovna mesta                          71.100        754.000______
SKUPfiJ                             '        4.994.800 6.614.000 132
12  - Prispevki proračuncm
drugih člružbenopolitiS-nih skuj-nosti
Ekupščina mesta Ljubljane
v %                                                  102.982.000 111.193.200
Skupščina raesta Ljubljane               400.000________-___________
SKUPAJ                                            103.382.000 111.193.200
16  - Inbervencije v gospo-
darstvu
veterinarska postaja
Posavje                                           10.000    10.000 100
17 -' Tekoča proračunska re-
zerva in obveznosti iz prejšnjih let                           T '
Tekoča praračunska rezerva      28.982   600.000 Cbveznosti iz prejšnjih let      9.390    100.000
SKLJPAJ                               '         38.372    700.000
18 - Krediti, vezana in
izločena sredstva
Izločena sredstva rezerv      681.bi .    -^i^.uou VSIEA SKOPAJ                                  170.710.259 210.031.000
Točka 8________.____________________PREDLOG
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOGOVORA O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENI-JE ZA OBDOBJE 1976—1980
Udeleženci Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (Ur. 1. SRS, št. 24/76) bo se dogovorili o naslednjih spremembah in dopolnitvah dogovora:
I. Ukinefta se dosedanji 4. in 5. odstavek 4. Clena in se nadomestita z naslednjima odstavkoma:
»Zaradi izboljšanja plačilne bilance z razvitlmi de-Selami po letu 1980, povečanja obsega gospodarske me-njave z deželami v razvoju i» neuvrščenimi deželami, raz-voja petrokemične industrije in krepitve energetske in su-rovinske osnove in ker zmogljivosti predelave nafte v SR Sloveniji ne pokrivajo potreb po derivatih, bo pričeta fa-za izgradnja rafinerije nafte Sermin kot skupne naložbe v sestavu energetske cone v Kopru, ki bo poleg raflne-rije zajemala terminale za naftne derivate in kemikalije, terminale za vtekočinjene energetske pline in tiste petro-kemičnd in druge industrijske kapacitete, ki so neposred-no vezane na rafinerijo nafte.
Polikem, oziroma ustrezna asociacija združenega dela, ki bo v svojem sestavu zajemala vse zainteresirane orga-nizacije združenega dela in druge organizacije in skupno-sti bo z združevanjem sredstev omogočila financiranje vseh, za realizacijo projektov potrebnih študij (tehnič-nih, ekonomških, ekoloških) in pripravljalnih del. Ko bodo vsa dela opravljena in dosežena soglasja partneJrjev v Bkupni naložbi, bo asociacija združenega dela skupno z ostalimi partnerji zagotovila potrebna sredstva in leta 1979 začela z gradnjo posameznih objektov v coni«.
II.  Prvi odstavek  19.  člena se za besedami »cestnih vozil«  dopolni z vejico in be.sedami  »osebnih vozil«, za dosedanjim 4. odstavkom 19. člena pa se vstavi nov od-stavek, ki glasi:
»IMV Novo mesto bo v obdobju 1976—1980 povečala proizvodnjo osebnih vozil in avtomobilskih stanovanjsklh prikolic s posebnim poudarkom na izvozu. Tako bo v l«*u 1980 proizvedla 150.000 osebnih. vozil in 50.000 avtomobil-skih stanovanjskih prikolic ter izvozila na konvertibilno področje okoli 30 odstotkov osebnlh vozil in okoli 90 od-stotkov avtomobilskih stanovanjskih prikolic. Za uresni-čitev tega programa se bo delovna organizacija »IMV« samoupravno povezala s kooperanti ter ta program innjl-hove programe vključila v samoupravni sporazum o te-meljih plana.
Gospodarska zbornica Slovenije bo skupaj z izvršnim svetom skupščine SR Slovenije, poslovnimi bankami, IMV Novo mesto, DO Cimos Koper ter z drugimi zainteresl-ranimi organizacijami združenega dela v letu 1978 prlpra-vila predlog skupnega koncepta razvoja proizvodnje oseb-nih vozil v SR Sloveniji in dala pobude za samoupravne sporazume o temeljih planov in na tej osnovi tudipred-log dopolnltev tega dogovora«.
III.  Dosedanji 22. in 23. člen dogovora se nadomesti-ta z naslednjimi novimi členi:
22. dleri
Raziskovalna skupnost Slovenlje bo skupaj s podroC-nlmi in območnimi raziskovalnimi skupnostml spodbuja-la proceise trajnejšega povezovanja raziskovalnih organi-eacij z njihovimi uporabniki na dohoOkovnih osnovah tako, da bo v sodelovanju z neposrednimi uporabnikl in družbenopolitičniml skupnostmi opredelila naloge za dol-goročnejšo razvojno usmeritev In tematsko zaokrožene raziskovalne projekte in usmerjene programe, skladno s srednjeročnimi razvojnimi programi združenega dela, ter
določila, ˇ kolikSnem deležu bo sodelovala prt lzvedbl teh raziskovalnib. projektov s sredstvi, združenimi v Ba-zlskovalni skupnosti Slovenije; pri tem bo zagotovila so-razmemo v««Ji delež prt programlh in projektih, ki vklju-čujejo nacionalne, skupne in temeljne raziskave. Hkratl bo zagotovila tudl ustrezen delež sredstev za razvoj ra-zlskovalnih kadrov, raziskovalne opreme In raziskovaln« lnfrastrukture, potreben za izvedbo teh programov inpro jektov.
Na podrodju investicij bo Raziskovalna skupnostSlo venije zagotovila poleg dogovorjenlh investicij v razisko-valne kapacitete soudeleSbo pri adaptacijl in graditvl no vih prostorov SAZU v višini 40 milijonov dln ter soude-ležbo pri gradnji Centralne tehniške knjižnice v Ljublja-nl in knjižnice Tehniške vlsoke šole v Mariboru v skup-ni višini do 10 milijonov dln (oboje v cenah leta 1975).
22. s člen       ¦
1.  Izobraževalna skupnost Slovenije bo skupaj z dru-gimi organizacijami in skupnostml še nadalje sodelovala pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti, tako da  bodo le-te ustanovljene za vsa področja zdruzenega dela najkasneje šest mesecev po sprejetju zakona, ki bo konkretiziral razmerja o svobodni menjavi dela.
2.  Na področju  usmerjenega Izobraževanja   bodo po-sebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije  v   obdobju   1976—1980   zagotovile   zlasti  nresnl-čevanje naslednjih nalog:
2. 1. Izobraževanje in usposabljanje za poklice v 5o-lah srednjega usmerjenega izobraževanja, v posebnil) za-^ vodlh za poklicno usposabljanje mladostnikov z motnja-1 mi v telesnem in duševnem razvoju, v višjih ln visokih šolah ter umetniških akademijah in fakultetah, po stro-škovnih normativih In standardih, sprejetih v Skupščinl Izobraževalne  skupnosti  Slovenije;  v navedenem  obdob-ju bodo šole finalno izobrazile naslednje števllo uCencev:
450 za gozdarske poklice, 4000 za kmetijske poklice, predelovalce hrane, ribiče in podobno, 1400 za poklico predelovalcev kož, usnja in sorodne stroke, 3500 za po-klicne tekstilne stroke, 1800 za poklice kemijske, farma-cevtske in gumarske stroke, 300 za ladjarsko in navtifin« ter pomorsko-gospodarske transportne poklice, 2500 za poklice lesarske stroke, 8000 za poklice gradbene stroke, monterske In instalaterske poklice, 4200 za gostinske, tu-ristične in sorodne poklice, 9000 za poklice elektrostroke, 12.000 za kovinarske, mehaniške, strojne in metalurške poklice, 15.000 za trgovske in sorodne stroke ter finanfi-nlke In ekonomiste, 1000 za grafike in sorodne poklice ter poklice papirniške stroke, 1700 za rudarske in geolo-ške poklice ter skupno 39.000 za poklice zdravstvenih so-cialnih delavcev, za poklice v prometu in zvezah, za po-klic«) prosvete In kulture, administracije in za druge po-klice.
Pri tem bodo:
—  srednje šole v šolskem letu 1977—1978 odprle do-datnih 120 oddelkov za 3500 učencev In nato v vsakem šolskem letu še po 60 oddelkov za 1800 učencev;
—  zavodi za usposabljanje mladostnikov z motnjaml v telesnem in duševnem razvoju bodo odprll 6 oddelkov v poklicnih šolah in 11 oddelkov v delavnlcah za uspo-sabljanje;
—  v visokem šolstvu se bo povečalo le štefvilo študen-tov ob delu;
—  poklicno  usposabljanje  mladostnikov  z   motnjaml v telesnem in duševnem razvoju bo zagotovljeno v ob-segu zakonskih obveznosti;
—  domska vzgoja za učence srednjih šol ter domsika oskrba za študente v študentskih damovih bo organlzira-na v taketn obsegu, da bodo izkoriščene vse domske zmog-ljivosti.
2.2. V okviru preobrazbe šolstva v usmerjeno lzobra-ževanje bo Izobraževalna skupnost Slovenije v letu 1978 skupaj s posebnlmi in občinsklmi izobraževalnimi skup-nostmi izoblikovala koncept in predlog mreže šol ta šol-skih centrov za usmerjeno izobraževanje. Zagotovlla bo tudi sredstva za razvojno in raziskovalno delo v zvezl ¦
uvajanjem reforme usmerjenega izobraževanja do višine 44,6 mlo din.
Najkasneje do šolskega leta 1979-80 bodo uvedeni novl ufini programi v vse prve letnike usmerjenega lzobraže-vanja, pripravljeni novi učbeniki in učna sredstva ta do-datno usposobljeni pedagoški delavci.
2.3.  Izgradnjo In financlranje Izgradnje objektov, za katere je skupšdina Izobraževalne skupnosti Slovenlje že sprejela obveznosti, in sicer:
—  poravnava finančnih obveznosti v zvezi z že zgra-jenimi projekti; Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Visoka ekonomska komercialna šola Maribor, BiotehniCna fakul-Wta In Višja pomorska šola Piran — do 87,0 mio din.
Izgradnja in dograditev objektov, ki so v gradnji: Solski center Tolmin, Tehniški šolskl center Celje, I. faza Centra poklicnlh šol Murska Sobota, Lesarski šolskl cen-ter Nova Gorica, Pedagoška akademija Maribor — do 168,5 mio din.
2.4.  Financiranje izgradnje novih objektov, in sicer:
—  izgradnja  pedagoškega  centra   in  učnih  prostorov za pouk splošnega ljud<kega odpora v Ljubljanl — do 120,0 mio din,
—  izgradnja   univerzltetae   knjižnice   v  Mariboru   — do 60,1 mlo dln,
—  tegradnja novega zavoda za težje duševno prizadeto mladlno, ki je skupna lnvesticija s Skupnostjo socialnega skrbstva — do 24,0 mio din,
—  sofinanciranje izgradnje Centra slepih ln slabovid-nih v Skofji Loki — izgradnja tistega dela, kl Je name-njen vzgoji In izobraževanju — do 20,0 mio din,
—  izgradnja ter adaptacije  in  rekonstrukcije centrov usmerjenega izobraževanja  v skladu z dogovorjeno mre-žo usmerjenega izobraževanja, in po kriterijih, ki bodo sprejeti v zvezl s tem, bo skupščina Izobraževalne skup-nosti Slovenije zagotovila sredstva — do 352,8 mio za:
—  adaptacijo in prlprave 260 posetmih učilnic za po-trebe usmerjenega izobraževanja — do 45,0 mio,
—  izgradnjo II. faze ufinih prostorov Visoke telhniSke Sole v Mariboru — do 66,7 mio,
—  soudeležbo pri  izgradnji  Centralne  tehnlSke  knjlž-nlce v Ljubljand — do 75,1 mio.
2.5.  Druge  skupne naloge na podlagi družbenlh do-govorov in samoupravnih sporazumov:
a)  kadrovske  štipendije   za   organlzacijo   združenega dela v usmerjenem izobraževanju; zdravstveno varstvo štu-dentov in nezgodno zavarovanje učencev pri praktiCnem pouku;   regresiranje   vsakodnevnih   prevozov   iz   pouCnih ekskurzij;   sredstva  za  nagrade  in   društva;   sofinancira-nje mladinskega tiska; stroški plačilnega prometa — do 623,5 mlo,
b)  mednarodna dejavnost — do 12,0 mio.
3. Skupno z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi bo Izobraževalna skupnost Slovenije zagotovila izvajanje naslednjih nalog za potrebe vzgoje in osnovnega izobra-ževanja v SB Slovenijl v obsegu zakonskih obveznosti, In slcer:
3.1.  Izvajanje programa žolstva narodnosti in etičnih skupin.
3.2.  Osnovno izobraževanje in usposabljanje otrok  z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v organlzact-Jah za usposabljanje, kl jih je ustanovila SR Slovenija.
3.3.  Dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujinl, za otfoke delavcev, ki so tam na začasnem delu.
3.4.  Sofinanciranje   mladinskega tiska za   osnovnošol-eko mladino.
22. b eien
Zdravstvena skuipnost Slovenije bo spodbujala občin-ske zdravstvene skupnosti, da v prvem polletju 1978 škle-npjo:
—  samoupravne sporaauime o pravicah in obveznostlh la zdravstvenega varstva;
—  samoupravni sporazum o razporedltvi zdravstvenih organizacij  v  SR Sloveniji,  opredelitvi  nj^iovih  zmogljj-vosti in o medsebojnl delitvi deia;
»Samoupravne sporazume o kadrovsikl ln Stipendijskl polltfld in o usmerjenem Izobraževanju na podfočju zdrav-stva v SK Sloveniji.
Zdra.vstvena skupnost Slovenlje bo iz združenfli sred-stev na podlagi Samoupravnega sporazuma o skupnih na-logah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skusp-nosti v SR Sloveniji v letiii 1976—1980 zagotovila zlasti:
1.  Za   dokoačanje   izgradnje   predkliničnih   inštitutor Medicinske fakultete v Ljubljanl prve faze »TRT« objek-ta Onkološkega tnštituta v LJubloani in Zavoda SR Slo-venlje za rebabilitacijo irrvalidov — do 387,4 tnio din.
2.  Za   izvajanje   obveznosti,   ki   izhajajo   iz  sklenjenib. družbenih dogovorov  in posebnih samoupravnih  sporazu-mov  ter  iz  mednarodnih  konvencij   (stroški  zdravljenja gmotno nepreskrbljenih tujih državljanov in oseb nezna-nega   bivališča,   sofinanciranje   programa   Zavoda   za   so-cialno medicino in higieno SR Slovenije, stroški SLO in dr\jibene  »niozaščite,   zdravstveno   varstvo   udeležencev mladinskih  delovnih  akcij   in  raziskovalne  naloge   )   do 109,2 mio din.
3.  Sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno vl-sokih  izdatkav, ki presegajo  rizifino sposobnost zdravst-vene  skupnosti  in  so posledica  vedjih  elementarnih ne-sreč, epidemij nalezlji-vih bolezni in drugih množičnih obo-lenj ter poškodb (v višini 0,125 odstotka skupno ugotov-ljen^a dohodka občinskih zdravstvenih skupnosti).
22. c člen
Skmpnost socialn^a skrbstva Slavenije bo v okviru v občinskih skupnostih socialnega skrbstva združenih sred-stev izraženih v cenah iz leta 1975 v obdobju 1976—1980 po dejanskih solidarnostnih razmerjih na temelju real-nih potreb in dohodkavnih možnosti posameznih ob6in, zagotovila solidarnostne zneske za izvajanje enotnega pro-grama v občinskih skupnostlh socialnega skrbstva:
1.  Družbene  dename  pomoči  (stalne)  in  zdravstveno varstvo  vsem  upravičencem  na   podlagl  enotnih  krlteri-jev in samoupravnega sporaznma o sfcupnih temeljlh pla-na  socialnega  skrbstAra v  občini  in  SR  Sloveniji  za ob-dobje 1976—1980;
—  izplačevanje družbene denarne pomodi kot edinega vira  preživljanja   (po   760   din   na  upravičenca  mesečno enotno za celo Slovenijo oz. polovico mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov);
—  izplačevanje  družbene  denarne pomoči kot dapol-nilnega vira preživljanja (na upravičenca od razlike med znes'Kom kot edinim virom preživljanja in upraivičenčevi-mi dohodki oz. v republiškem poprečju 390 din mesečno na upraviCenca enotno za celo Slovenijo);
—  zagotavljanje prispevkov za zdravstveno varstvoup-ravičencev do družbeno denarnih pomoči (po 135 dln na upravičenca enotno za celo Slovenijo).
2.  Sredstva za  mesečne SOD strokovnih delavoerv so-cialnega skrbstva v ob6inskih skupnostih socialnega skrb-stva in v centrih za socialno delo po kadrovskem nor-matlvu en strokovni delavec na 4500 prebivalcev (v me-sku 7,824 din enotno za celo Slovenijo).
Skupnost socialnega skrbstva Slovenlje bo 5ts sred-stev, ki jih obfiinske skupnosti vzajemnostno združujejo na njenem funkcionalnem žiro računu zagotavljala izva-janje programa ^kttpnlh nalog (po cenah iz leta 1975):
1.  Investicije:
—  dokončanje  adaptacije  Zavoda za duševno  IhžItS. no bolne Hrastoveo—Trate (v Trednosti 3.700,000 dln);
—  soudeležba pri izgradnji Centra za varstvo to reha-bilitacijo slepih in sla.boyidnlh v škofji Lokl (v vredno-sti 3.484,000 din);
—  soudeležba z Izobraževalno skupnostjo Slovenijeprl izgradnji tretjega zavoda za varsbvo in delovno usposab-ljanje duševno prizadetih otrok  (vvrednosti 40,000.000 din);
—  izdelava  elaborata,   gradbenega  načrta  in   gradnja Zavoda za varstvo ln rešocializacijo alkoholikov (v vred. nosti 15,000.000 din):
2.  Oskrba oseb neznanega bivališCa v zaivodu za du-Sevno  in žlvčno   bolne   Hrastovec—Trate   (v     vrednostl 1.750.000 din).
3.  Sofinanciranje   dogovorjenega   programa   SkupnosU Socialnega varstva Slovenije in republiškega INDOK cent-ra (v vrednostl 550.000 din).
4.  Sofinanciranje   programov   republižkih   soclalno-bu-manitamih     organizacij      in      društev     (v      vrednosti 1,100.000 din).
5.  Sofinancirar^e kompleksnega programa za izboljša-nje življenjskih pogojev Romov (v vrednosti 2,000.000 din).
6.  Pomoč  in  iskrba begavcev in  oseb, ki se prisilno vračajo iz tujine in nimajo ugotovljivega bivališča (vvred-nosti 1,600.000 din).
7.  Strokovna priprava programov predzakonskega sve-tovanja   (vsebinska,   kadrovska   organizacija)   na   podlagi nalog, ki izvirajo iz Zakona o zakonski zvezl in družln-skih razmerjih (v vrednosti 2,316.760 din).
8.  Raziskave na področju socialnega skrbstva (v vred-nosti 2,000.000 din).
9.  Dejavnost samoupravnih organov Skupnosti social-nega skrbstva Slovenije (v vrednosti 1,435.000 din).
10.  Dejavnost  strokovne   službe   Skupnosti  socialnega Skrbstva Slovenije (v vrednosti 7,556.656 din).
11.  Sredstva v višini enega odstotka od združenih sred-stev  za  program  skupnih  nalog  za  nepredvidene  rizike (v vrednosti 818.880 din).
22. č člen
Zveza skupnosti otroškega varstva na podrodju druž-benega varstva otrok v okviru združenih sredstev v ob-dobju 1976—1980 bo zagotovila zlasti uresničevanje nasle<i-njega skupnega programa:
1.  varstvo matere in novorojenčka
—  nadomestilo osebnega dohodka delavkam — mate-ram v času podaljšanega porodniškega dopusta v traja-nju 141 dni oziioma skrajšan delovnl čas do enega leta starosti otroka, določenega na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu ter pomofi za opremo novorojenega otro-ka. Za izvajanje teh nalog je v obdobju  1976—1980 po-trebnih 1,430.100.000 din. Potrebna sredstva so ugotovlje-na po cenah iz leta 1975;
2.  denarne pomoči družinam
—  otroške dodatke za otroke delavcev in kmetov ter posebne dodatke k otroškemu dodatku za otroka edinlh hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otro-ke.  Za izvajanje teh nalog je v obdobju  1976—1980 po-trebnih 4,942.100.000 din.
Potrebna sredstva so ugotovljena po cenah Iz leta 1975;
3.  enotni program vzgoje za predšolske otroke
Zveza skupnosti otroškega varstva bo iz sredstev zdru-ženih po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotovila so-lidarnostna sredstva tistim skupnostim otroškega varstVa, kj ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega programa vzgo-je dejavnosti. Potrebna solidarnostna sredstva za izvaja-nje enotnega programa, ki zajema:
—  vzgojo  dejavnosti  za  predšolske  otroke,  ki  so  v vzgojnovarstvenih organizacijah in
—  80-urni vzgojni program za otroke, ki niso vklju-feni v vzgojnovarstvene organizacije;   ,
so za obdobje 1976—1980 ugotovljene na podlagi enot-nih meril in kriterijev ter po cenah iz leta 1975.
Tako ugotovljena solidarnostna sredstva znašajo v din:
—  za vzgojno dejavnost za predšolske otroke v vzgoj-novarstvenih organizacijah — 58,069.000,
—  za 80-urni vzgojni program za otroke, ki niso za-jeti  v vzgojnovarstvenih  organizacijah — 7,361.000.
Dogovorjene osnove in merila so:
1.  Obvezni del vzgojnega programa za predšolske otro-ke, kl so v vzgojnovarstveni organizaciji:
—  delo  vzgojiteljice  in  polovico  varuhinje  za  enoto Btoritve po pedagoških in zdravstvenih normativih;
—  Stroški za vzgojna sredstva v vižini 10 odstotkov od stroškov po prvi alinei;
—  amortizacija za opremo in prostore za vzgojno de-Javnost po normativih in v višini z zakonom predpisa-nih minimalnih stopenj.
Na teh osnovah se zagotovi predšolskim otrokom v vzgojnovarstvenih organizacijah minimalni standard pred-feolske vzgoje.
2.  80-urni  vzgojnl program  za  predšolske  otroke, kl le niso vključeni v vzgojriovarstvene organlzacije:
—  delo vzgojiteljice za 80-urnl vzgojn! program;
—  stroški za vzgojna sredstva v višini  10 odstotkor od stroškov v prvi alinei;
—  amortizacija za opretno In prostore za vzgojno-d«-javnost  po  normativih  in  v višinl  z  zakonom  predpisa-nih minimalnih stopenj.
Na teh osnovah se zagotovi 80-urni vzgojni program svem predšolskim otrokom enega letnika, ki še nisovklju-čeni v vzgojnovarstvene organlzacije.
Morebitni presezek oziroma primanjkljaj solidarnost-nih sredstev se upošteva pri dolofianju vlšine solidarnost-nih sredstev v naslednjem letu.
4.  Pospeševanje razvoja manj  razvitih in deficitamih oblik družbenega varstva otrok.
Potrebna solidarnostna sredstva za Izvedbo teh nalog so ugotovljena po cenah leta 1975 ter znašajo za obdob-je 1976—1980 84,900.000 din.
5.  Sredstva za druge naloge, kl jih bo izvajala Zveza skupnosti otroškega varstva in so ugotovljena po cenah 1975 pa znašajo 31,550.000 din.
22. d člen
Kultuma skupnost Slovenije bo v skladu z zakonom o združenem delu pospešila nadaljnji razvoj in samo-upravno oblikovanje kiiturnih skupnosti ter še posebej ustanavljanje skupnosti za posamezna kulturna področja. Spodbudila bo tudi razpravo o obsegu in vsebini pro grama Kulturne skupnosti Slovenije tako glede progra-ma novih skupnosti za posamezna kulturna podrofija kot glede skupnega programa Kulturne skupnosti Slovenije.
V   okviru  združenih  sredstev  bo  Kulturna  skupnost Slovenije z dogovorjenimi deleži zagotavljala dogovosjene programe posameznih organizacij združenega dela. Na po-sameznih kulturnih  področjib bo podpirala tiste  akcije, ki imajo poseben pomen za razvoj posameznih dejavno sti  in  za  kulturni  razvoj   SR   Slovenije  in pospeševala predvsem:
—  izdajanje izvirnih leposlovnih in družboslovnih del, likovnih in glasbenih publikacij, ter revialnega tiska;
—  razvoj knjižničarstva;
—  rast domače ustvarjalnostt na gledallškem glasbe-nem in plesno-baletnem področju;
—  temeljne muzejske in galerijske razstave;
—  varstvene posege na kulturnih spotnenikih in spo meniških območjih I. kategorije;
—  proizvodnjo celovečernih in kratkih filmov;
—  načrtnejšo kadrovsko politiko;
—  delo republiških kultumih društev;
—  raziskovalno dejavnost v kulturi;
—  bogatitev  kulturnih programov TRV v sodelovanju z gledališkimi, glasbenimi in drugiml kulturnimi organi-zacijami.
V  tem okviru bo pospeševala tudi razvoj kulturne de-javnosti  jtalijanske in  madžarske  narodnostne skupnosti, kulturno življenje Slovencev zunaj  SR Slovenije ter kul-trune stike z drugimi narodi in narodnostmi v SFRJ in stike s tujino.
Za zagotavljanje kulturnih dejavnosti bo v srednje-ročnem obdobju namenila 1,117.5 milijona din.
Pospeševala bo gradnjo prostorov za kultume prlre-ditve in drugih stavb za kulturno dejavnost s soudelež-bo do 50 odstotkov nepovratnih sredstev. Pri tem bo prednostno pospeševala gradnjo kulturnih domov v ob-činskih središčih in glavnem mestu SR Slovenije, kultur-ne gradnje na manj razvitih območjih in gradnje, po- . membne za nacionalni kulturni razvoj. Za novogradnje ter za obnovo in posodobitev prostorov in za nakup so-dobnejše opreme bo v srednjefročnem obdobju namenila 242,0 milijona din. Od tega bo kot soudeležbo pri grad-nji kultumega dorna I. Cankarja v Ljubljani zagotovila sredstva v višini 50 milijonov din.
Za nove naloge in iz drugih virov financiranja pre-nesene obveznosti bo v srednjeročnem obdobju namenila 13,9 milijona din.
V  okviru razvojnega načrta bo zagotovila sredstva za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe in družba-ne samozaščite.
22. e člen
Telesnokulturna skupnost Slovenije t» ugotovila pred-nem:
1.  Dogovorjenl  program  telesnokultumega  minimuma ter strokovno metodoloike in organlzacijo naloge pri pri-pravi in  izvedbi dogovorjenih množičnih akcij  in mani-festacij na republiški ravni v vrednosti do 4,8 mio din.
2.  Znanstveno raziskovalno  in  strokovno dejavnost v zvezi s konceptom množičnosti in vrhunskega športa, za-ložniško in propagandno dejavnost ter dejavnost izobra-ževalnlh institucij s področja telesne kulture v vrednosti do 7,8 mio din.
3.  Obveznosti  že  sklenjenih   družbenih   dogovorov   in posebnlh  samoupravnih  sporazumov  v   vrednosti  do   15 mio dln.
4.  Priprave In izgradnje prve  faze Telesnokultumega centra  Slovenije   (urbanistična  in  projektna  dokumenta-cija, 1800 kvadratnih metrov bivaJnega prostora, 1300 kva-dratnih metrov institucijskih površln ter 1700 kvadratnih metrov  pokritih   in   30.000   kvadratnih   metrov    zunanjih športnih objektov s pripadajočo opremo) v vrednosti do 15,8 mio din.
22. f člen
Zveza skupnosti za zaposlovanje bo skupaj s skup-jiostmi za zaposlovanje zagotovila izvajanje enotnih stan-dardov dejavnosti, opredeljenih v samoupravnem spora-zumu o temeljih plana zaposlovanja, za obdobje 1976—1980. S sredstvi, ki jih združujejo skupnosti za zaposlovanje na podlagi teh samoupravnih sporazumov, bodo solidar-nostno in vzajemno financirale v skladu z normativi jn merili, dogovorjenimi s samoupravnim sporazumom o enotnih standardih in skupnih nalogah, zlasti:
1.  Zavarovanje začasno brezposelnih delavcev z zago-tavljanjem  zakonsko  določenih  denarnih  nadomeBtil,  de-narnih  pomoči,  zdravstvenega  varstva  in  drugih  pravic osebam, ki so začasno brezposelne In iščejo zaposlitev.
2.  Evidentiranje in  ugotavljanje delovnlh  sposobnosti , invalidnih  oseb, izbiro poklica  in  delovnega mesta, nji-
hovo-usposabljanje za delo ali prekvalifikacijo In zapo-slovanje v skladu z zakonom o usposabljanju in zapo-slovanju invalidnih oseb.
Sofinanciranje II. faze izgradnje in sanacije Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Skofji Loki v letu 1979 — 1,7 mio dln.
3.  Poklicno usmerjanje mladine in svetovanje  odras-lim pri izbiri šolanja in zaposlitve v skladu z družbenimi potrebami po kadrih in prilagajanje te dejavnosti usmer-jenemu Izobraževanju.
4.  Zagotavljanje zaposlitve občanom, ki iščejo zaposli-tev, organizacijo usposabljanja za delo, brezposelnih de-lavcev   in   pravočasno  preusmerjanje   v   zaposlitev   delav-cev, kateirih delo zaradi spremenjenih proizvodnih progra-
, mov in tehnoloških izboljšav postane v organizaciji zdru-ženega dela nepotrebno.
5.  Izdelavo  profilov  in nomenklature  poklicev  za po-trebe planiranja in izobraževanja kadrov ter sodelovanje
,      pri oblikovanju enotne klasifikacije poklicev za vso državo.
6.  Sodelovanje  pri  izvajanju  letnih  načrtov za  vrača-nje delavcev iz tujine,  v  skladu z družbenlmi dogovori ln potrebami organizacij združenega dela.
22. g flen
Samoupravne interesne skupnosti in njihovi člani s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti si bodo prizadevali posodobiti svojo dejavnost z uvajanjem do-sežkov raziskovalnega dela in ve*čanjem deleža znanja v dejavnosti.
Za dosego tega cilja bodo v sodelovanju in s pomoč-Jo Raziskovalne skupnosti Slovenlje, občinskih in področ-nih raziskovalnih skupnosti do junija 1978 proučile po-trebe svoje samoupravne interesne skupnosti oz. njenih članov in pripravile ustrezne raziskovalne programe, za-nje opredelile potrebna sredstva in jih vključile v svoje samoupravne sporazume o temeljih planov. Za pripravo, usmerjanje in nadzor izvajanja teh raziskovalnih progra-tnov bodo oblikovale po potrebi svoje organe.
23. člen
Vsi udeleženci bodo uresaičevali sprejete obveznosU iz tega dogovora tako, da bodo nenehno ustvarjali po goje za krepitev samoupravnih družbenoekonomskih od-nosov in za večjo produktivnost svojega in celotnega druiSbeinega dela, za izgrajevanje in uveljavljanje svobod ne menjave dela ter zlasti za uveljavljanje enakopravn« vloge uporabnikov, za usklajevanje programov družbenlh dejavnosti z dohodkovniml možnostmi in z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980, oziroma z vsakoletnimi resolucijami o uresničevanju tega plana.
1. Samoupravne Interesne skupnosti s področja dru* benlh dejavnosti bodo:
—  zaradi   hitrejšega   uveljavljanja   z   družbenlm   fl»-nom SR Slovenije opredeljenih prioritet ža v letu 1978 za-gotovile ustrezno prerazporeditev združenih sredstev v ko rist teh prioritet;
—  nadalje razvijale metodologijo planiranja družbenlh dejavnosti, predvsem glede oblikovanja normativov, stan-dardov in  nadomestil  za storitve glede  sistema solidar-nosti;
—  uveljavljale učinkovit samoupravni nadzor uporab-nikov  glede  kakovosti  izvajanja  programov in  še  pose-bej obsega in racionalnosti uporabe namensko združenlh sredstev;
—  dvakrat letno, to je do konca aprila in v prvi po-lovici  novembra,  poročale  vsem  udeležencem  tega  dogo-vora  in   Skupščini   SB  Slovenije   o  uresničevanju  svojih programov   in   dogovorov,   zlasti   z   vidika   uveljavljanja dogovorjenih planskih prioritet ter priliva in porabe do-gavorjenih sredstev;
—  po   sprejetju   ustreznega   repub^jškega   sistemskega predpisa bodo objavile predloge osnov in meril za zdru-ževanje sredstev v letih 1979—1980, kakor tudi novim os-novam in merilorn prilagojene predloge sistemov solidar-nosti, ter organizirale o teh predloglh javno razpravosku-paj z občlnskimi samoupravhimi interesnimi skupnostmi;
—  do konca februarja 1978 bodo predložile združene-mu delu v razpravo in podpis ustrezne anekse k samo-upravnim sporazumom o temeljih planov, s katerimibodo dolofieni programi za leto 1978 ter instrumenti združeva-nja sredstev za leto 1978;
—  že v fazi predlogov o združevanju sredstev za Si-ritev materialne osnove družbenih dejavnosti zlasti s sa» moprispevki in s sredstvi skupne porabe temeljnih orga-nizacij združenega dela, ugotavljale možnosti ln sredstva tudi za redno delovanje teh ztnogljivosti;
—  vzpodbujale razvoj neposredne menjave dela;
—  i^vajale svoje naloge v okviru  dohodkovrih mož-nosti in v dogovorjeni odvisnosti od rasti družbenega pro izvoda   (dmžbeni   proizvod  se  ugotavlja  po  metodologijt iz 1. točke 23. a člena), pri čemer bodo prvenstveno po-krivale obveznosti, ki izvirajo iz solidarnosti iz skupnlh programov.
2. Republiška   konferenca    sociallstične    zveze    delovnega Ijudstva Slovenlje bo:
—  s svojo družbenopolitično aktivnostjo idejno usmer-jala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih lju-di na zborih  temeljnih organizacij  in  skupnosti ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih;
—  koordinirala razprave in sprejemanje novlh oshov, virov in meril za svobodno menjavo dela;
—  stalno spremljala izvajanje tega dogovora ter daja-la ustrezne pobude.
3. Republiški svet zreze sindlkatov Slovenlje bo:
—  s svojo družbenopolitično aktivnostjo idejno usmer-jal in dajal pobude za soočanje interesov delovnih ljudl na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in v druglh samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—  organiziral razpravo in sprejemanje skupnih osnor In meril za razporejanje čistega dohodka ter novih os-nov, virov in merll za svobodno menjavo dela v združe-nem delu in
—  stalno spremljal lavajanje tega dogovora ter dajal ttstrezne pobude.
Gospodarska zbornlca Slovenlje bo:
—  predlagala temeljnim organlzacijam združenega dela ukrepe,  katerih  uveljavitev   v   samoupravnih   interesnih skupnostih bi zagotavljala izboljšanje gospodarjenja in ve6-Jo racionalnost dela družbenih dejavnosti, zlasti s podrod-ja  izobraževanja  in  raziskovalnega  dela,  med  drugim  z odpravljanjem razkoraka med številom vpisanih in diplo-miranih slušateljev posameznih smeFri  in nivojev izobra-ževanja in z izborom takih raziskovalnlh nalog, ki bodo prispevale  k realizaciji  s  srednjeročnim  planom  oprede-ljenih nalog,  hkrati  pa  zagotavljale  večji prispevek  teh dejavnosti na rast produktivnosti;
—  sodelovala pri oblikovanju predlogov za stalno po glabljanje svobodne menjave dela;
—  dajala iniciativo in sodelovala pri ustanavljanju po-sebnih izobraževalnih skupnosti na tistih področjih, kjer te  še  niso  ustanovljene  ter dajala  predloge  za  usklaje-vanje učnlh programov s potrebami združenega dela;
—  sodelovala   pri   ustanavljanju   področij    interesnlh Bkupnosti za raziskovalno dejavnost.
5.  Izvršni svet skupščine SR Slovenije bo:
— pravočasno   predlagal   skupščlnd   SB  Slovemije   za-kon, ki bo preciziral odnose v svobodnl menjavi delater določil nove vire in osnove svobodne menjave dela zaob-dobje 1978—1980;
—  spremljal izvajanje tega dogovora in predlagal skup-SCini  SB Slovenije,  skupščinam samoupravnih  interesnih gkupnosti   In   Izvršnim   svetom   skupščin   občin  ustrezne ukrepe;
—  predlagsl skupščini SB Slovenije zafcooske ukrepe r, primeru neuresničevanja obveznosti to odgovoroostl po tem dogovoru.
6.  Izvršni sveti skupščln občln bodo:
—  dali  pobudo za pripravo  in  sklenltev  aneksa  do-govora  o  temeljih  družbenega  plana  občine  za obdobje 1976—1980 s  področja  družbenih  dejavnosti,   tako  da  bo ta sklenjen do 10. aprila 1978;
—  spremljali izvajanje tega dogovora in sproti predla-gali svojim skupščinam ter skupščinam samoupravnih in-teresnih skupnosti ustrezne ukrepe za njegovo izvršitev;
—  ponovno  preverili   realnost   ocen   rasti   družbenega prolzvoda  In o rezultatih  obvestili  samoupravne lnteres-ne skupnosti, da bodo lahko ukrepale v skladu z 9. ali-neo točke 1. tega člena;
—  na podlagi enotne metodologije sproti prlpravljali ocene skladnosti vseh oblik porabe z družbenim proizvo-dom.
23. a člen
Samoupravne interesne skupnosti udeleženke tega do-govora bodo izvajale sklenjene samoupravne sporazume o temeljih svojih planov tako, da bodo upoštevale de-janske dohodkovne možnosti; zato se zavezujejo:
"1. Da bodo načrtovale In usklajevale svoje letne pro-grame tako, da se bo globalna vrednost njihovih progra-mov gibala skladno z načrtovano rastjo družbenega pro-lzvoda v posameznlh letih planskega obdobja ter da s« bo realizacija združevanja sredstev glbala skladno z do-seženo rastjo družbenega proizvoda v posameznlh letlh, upoštevaje pri tem tudi določbe Družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, stališča, priporočila In sklepe skupščlne SR Sloveruje za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 16/77) ter sklepe skupščin občin o uporabl pre-sežkov v letu 1976. Samoupravne interesne skupnosti bo-do konec leta uskladile nominalni obseg sredstev za do-govorjene programe z doseženim nominalnlm družbenlm proizvodom oz. s podatkom, kl nadomešča družbeni pro-izvod In se ugotavlja na podlagi navodila o metodologiji ra ugotavljanje in spremljanje gibanja osebne, skupne ln splošne porabe v primerjavl z družbenlm prolzvodom oz. 8 podatkom, kl nadomešfia družbenl protevod v obdobja od 1976 do 1980 (Uradni list SRS, 8t. 21-1365/1977 i dne 38. novembra 1977).
2.  Tiste samoupravne interesne skupnostl, M so t letu 1976  in   1977   odstopale  od  usmeritve   Družbenega  plana SB Slovenije » obdobje  1976—1980, bodo ta odstopanja uskladile y letih 1978 do 1980, pri čemer sd bodo zneskl razlik valorlzirali na isti način, ki velja tudi ze. vredno tenje ptrograinov.
3.  Ce bi letna sredstva, zdruzena za Izrajanje spreje-tih programov saraoupravnih interesnih skupnosti preseg-la zneske, predvidene v samoupravnih sporazumih za kon-kretno   leto,   se   za  tako   zagotovljenl   presežek   sredstev zmanjša obseg združevanja sredstev za izvajanje progra-ma v naslednjem letu.
Ce bi sredstva, združena za Izvajanje sprejetega pro-grama posamezne samoupravne interesne skupnosti ne za-doščala za izvedbo dogovorjenega programa, bodo ude-leženci samoupravnega sporazuma med letom lzvedii po-stopek za ustrezno spremembo določil samoupravnega sporazuma, tako da bo zagotavljal sredstva v viSinl; kot so potrebna za Izvedbo programa, ozlroma bodo Izved-li postopek za ustrezno spremembo programa. Udeležend so lahko dogovore v samoupravnem sporazumu o teme-lju plana SIS tudi o ustreznem zviševanju sredstev, po trebnih za naslednje leto, da bi tako nadomestili v pre-teklem letu izpadla sredstva, vendar najve« do vlSine, ki je bila določena s samoupravnim sporazumom za pre-teklo leto.
IV. 11., 12., X3. alinea 24. Clena se nadomestijo z no-viml allneaml 11., 12., 13. In 14. tako, da se glasijo:
—   »Zveza skupnosti  otrošk^a  varstva  SB  Slovenlje bo  s   solldarnostnim  združevanjem    sredstev    občlnskili skupnosti   otroškega  varstva  na   podlagi   samoupravnega sporazuma omogočila hitrejše vključevanje otrok v razne oblike   vzgojnovarstvene   dejavnosti;   Iz   tako   oblikovanih sredstev bo krila 70 odstotkov razlike med  sredstvl,  ki jih   po   enotnih   kriterijib.   zagotavlja   občinska   skupnost otroškega varstva na predšolskega otroka iz manj razvi-tih   območij   in  povprečjem  SR  Slovenije;   Iz  združenih sredstev bo sofinancirala razšlritve zmogljivostl in razvoj drugih oblik družbenega varstva otrok na manj  razvjtlli območjih; potrebna solidarnostna sredstva za Izvedbo teh nalog  so ugotovljena  po cenah  1975  ter znašajo za ob-dobje 1976-1980 87.660.000 din;«
—   »Izobraževalna skupnost SB Slovenije bo z občin-skimi   izobraževalnimi  skupnostmi  zagotovila  solidamost-no zbiranje sredstev za (redno osnovnošolsko dejavnost) enotni program vzgoje ln osnovnega izobraževanja, kl bo-do predstavljala razliko med sredstvi, ki jih po enotni me-todologtji zagotavljajo občinske izobraževalne skupnosti na manj   razvitlh  obmoCjih in  poprečjem  SB Slovenije;  so-delovala bo s posojili za Investicije v osnovnošolskl pro stor, pri čemer bo korlstila celotna sredstva anuitet od posojil Iz prejšnjih let, danih za izgTadnjo osnovnošolskega prostora, ter združena sredstva za kreditiranje osnovno-šolskega prostora, pri čemer bodo občinske izobraževalne skupnosti na manj razvitih območjih ob nižji lastnl ude-ležbi in daljšem odplačilnem roku v enakopravnem po)o žaju   z  drugiml   občinskimi   izobraževalnimi   skupnostmi; skupaj  s posebniml In obfiinskimi izobraževalnitni skup-nostml bo razvijala tako mrežo Sol, da bo usmerjeno lzo braževanje dostopno vsem učencem, ki so končali osnov>-nošolsiko obveanost; v ta namen bo v tariterijih za sofinan-ciranje izgradnje in adaptacije centrov usmerjenega lzo rbaževanja manj razvitim območjem zagotovila večjo ud»-ležbo od poprečne.
— Zdravstvena skupnost Slovenije bo iz združenih sred-stev občinskih zdravstvenih skupnosti sofinancirala pred« nostne naložbe v osnovno zdravstveno službo na manj raz-vitih obmofijih v višinl 50 odstotkov predračunske vred-nosti  lnvesticij  ter Iz  sredstev  solldarnosti sofinancirala izvajanje  enotnlti programov  občinskih  skupnosti  zdrav-stvenega varstva v skladu s samoupravno dogovorjenlml osnovami in merili;
—  Kultuma skupnost bo ns manj razvltlh območjlh spodbujala in pospeSevala kultumo dejavnost tako, da bo prispevala od 50 do 80 odstotkov sredstev k vzdrievanjTi
arhivov, zavodov za spomeniško varstvo ter prt vzdrfeva-nju in varstvu kulturnih spomenikov, da bo prispevala h kultumim gostovanjem in pomagala pri razvoju knjižni-čarstva ter pri vzgoji kadrov za delo v kulturi, po meri-lih, ki jih bo sprejelo združeno delo po svojih delegatih v okviru Kulturne skupnosti Slovenije. Za solidarnostno pomoč bo v srednjeročnem obdobju namenila 49,6 mili-jonov din.«
V. Na koncu 23. člena se doda nova 15. alinea, ki se glasi:
—  »Raziskovalna   skupnost   Slovenije,   Skupnost   soci-8lnega skrbstva Slovenije, Telesnokulturna skupnost Slo-venije, Zveza skupnosti  za zaposlovanje in Zveza stano-vanjskih skupnosti Slovenije bodo v skladu s sprejetimi obveznostmi v družbenem dogovoru o pospeševanju sklad-
' nejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 ter v njihovih samoupravnih sporazumih o te-
' meljih planov uresničevale dogovorjene naloge za pospe-ševanje razvoja manj razvitih območij.«
PODPISNIKI
.. Zbori skupščine občine Ljubljana Center so v lety 1976 pooblastill izvršni svet občinske skupščine, da je t imenu občine Ljubljana Center podpisal dogovor o te-meljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976— 1980.
Po sklenitvi samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov samouprarnih interesnlh skupnostl za obdobje 1976—1980 je izvršnj svet skupščine SR Slo-venlje ob sodelovanju vseh podpisnikov tega dogovora pripravil in predložil podpisnikom v sprejem in podpls dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o te-meljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976— 1980.
Izvršni svet skupščlne občine Ljubljana Center je v času priprave sprememb In dopolnitev omenjenega do-govora aktivno sodeloval s predlagatelji. Tako Je že ob obravnavi osnutka posredoval svoje pripombe za dopol-nitve. Prav tako je predlagatelju posredoval pripombo v obliki amandmaja v zvezl z zagotovitvijo sredstev So-cialistične republike Slovenije za financiranje Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani. Predlagal je, naj se tudi v tem dogovoru precizne.je opredeli obveznost SR Slove-nlje do sofinanciranja izgradnje tega doma.
Ob obravnavi dokončnega besedlla dogovora o spre-mcmbah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenlje za obdobje 1976—1980 je izvršni svet dne 25. 1. 1978 ugotovil, da pripombe in amandma, Id 80 blle posredovane predlagatelju sicer v tem dokumen-tu niso upoštevane, vendar pa so smiselno realizirane:
—  s   podpisom   dražbenega   dogovora   o   izgradnji   in flnanciranju  Kulturnega doma  Ivan  Cankar na Trgu  re-volucije  v   Ljubljanl,   ki ga je  po  pooblastllu   skupščine socialistične   republike   Slovenije  podpisal   predsednik   lz-vršnega sveta skupščlne SR Slovenlje;
—  z upoštevanjem predlaganlh  pripomb prl oblikova-nju ustreznib družbenlh dogovorov in samoupravnlh spo-
Y razumov kot izvedbenih aktov v letu 1976 sklenjenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980.
Izvršnl svet skupščine občine Ljubljana Center predla-
'   ga,   da   zbori   občinske  skupščine    obravnavajo    predlog
sprememb tn dopolnitev dogovora o temeljih družbenega
plana   SR  Slovenije  za  obdobje   1976—1980  ln   da  sprej-
'   mejo naslednjl
SKLEP:
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center se po-oblašea, da v Imenu občine Ljubljana Center sklene do-govor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih dmžbenega  plana  SR  Slovenije  za  obdobje 1976-----1980.
Ljubljana, januarja 1978                              IZVRSNI SVET
Točka 10    '...............,~
POROČILO O DELU KOMISIJE ZA ZADEVE BORCEV NOV ZA LETO 1977
Občinska skupščina je doslej že večkrat razpravljala oziroma bila obveščena o problemih borcev in vojaških invalidov NOV, kakor tudi borcth drugih vojn. Tu gre za Ijudi, ki pridejo iz objektivnih razlogov v težak mate-rialnl položaj iri jim je potrebna družbena pomofi.
Za reševanje takih primerov pa deluje že od leta 1964 pri skupščini občine Ljubljana Center komisija za zadeve borcev in invalidov NOV.
Izvajanje ukrepov in sklepov komisije pa je zaupano upravnemu organu — Službi za zadeve borcev in invali-dov NOV. Dejavnost tega organa je v občini še vedno iz-rednega pomena, ker živi na območju občine Ljubljana Center 3833 borcev, izmed katerih je Se precej takih, kl nimajo zagotovljenih materialnih pogojev za normalno življenje.
Kljub večkratnemu razpravljanju in sprejemanju sklo-pov, ki se odražajo v obstoječi zakonodaji, pa obstoja šs vedno vrsta problemov, ki z zakoni še niso urejeni, treba pa jih je hitro reševati. Razuinljivo je, da zakon-skl predpisi nikakor ne morejo zajeti vseh mnogovrstnih socialnih vprašanj, ki tarejo te občane.
Zaradi nenehiiega zviševanja življenjskih stroškov ln drugih dobrin se je znatno poslabšal tudl materialni po-ložaj dokajšnjemu številu borcev in Invalidov NOV zla-sti tistih, ki Imajo nizek odstotek invalidnosti, bolezenske težave pa spričo staranja vedno večje.
Res je, da so zvišane pokojnine borcem NOV leta 1977 prav gotovo ugodno vplivale na socialni položaj bor-cev, vendar pa bi bilo povsem napačno misliti, da so s tem rešemi vsi primeri. Zato je še nadalje dolžnost ob-činske skupščine in družbeno-političnih organizacij, da še vnaprej energično urejajo vsa razliCna In pestra eksi-stenčna vprašanja borcev in invalidov NOV, borcev za severno mejo 1918/19 in slovensklh dobrovoljcev iz vojn 1912/18.
Žavedati se moramo, da skrb za borce zavzema t skrbi za delovnega človeka v našem aružbenem sistemu posebno mesto.
Medvojni napori, stalna angažiranost, veCina udeležen-cev NOV po vojni je potencirala tudi slabšanje njlhovega zdravstvenega stanja s posledico manjše delovne storllno-sti in prezgodnjega upokojevanja na slabih pokojnlnsklli osnovah, kar se odraža še danes.
Prav ti udeleženci NOV se danes obrafiajo na komi-sijo s prošnjami bodisi za dodelitev stalne denarne po-moči ali enkratne dename pomočt, vedno veC pa ]e tudl vlog za zdravljenje in rekreacijo. V mnogih primerlh je    *' treba ukrepati hitro.
Komisija deluje v sedanjem sestavu od leta 1974. V letu 1977 je imela 8 sej, na katerih je obravnavala 813 zadev.
Najpogostejši primeri obravnavanja so bile enkratne denarne pomoči, stalne družbene pomoči, študijske pomo či, preventivno zdravljenje in okrevanje.
S stalnimi družbenimi pomofimi je Komlslja v pretek-lem letu reševala le tiste borce NOV, njihove svojce, bor. ce  za  severno  mejo   1918/19  in  slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18, ki imajo nizek povprečni dohodek na dru-    ' žinskega člana in  tiste, ki  so  brez  zakonitih  dohodkov.   -
Stalne  družbene  pomoči   —  priznavalnine  je  v  letu 1977 prejemalo 223 upravičencev.  Stevilo teh se bistveno .; ne spreminja, spreminjajo pa se upravlčenci.
Med prejemniki je najvefi upokojenlh udeležencev NOV, borcev za sevemo mejo 1918/19 tn slarenskih do-brovoljcev iz vojn 1912/18. Komisija pa je podelila tudl nekaj študijskih pomoči otrokom borcev NOV, kl še štu-
dirajo in nlmajo nikakršnih dohodkov, razen prispevkov staršev, ki pa zadoščajo komaj za preživljanje.
Povprečna višina stalnih družbenih pomoCi se v letu 1977 nl bistveno dvignila. Tudi v bodoče ne bodo možne večje spremembe, ker se komlsija mora držati kriteri jev Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnlne udeležencem narodnoosvo-bodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi in pa usklajenih kriterijev v okviru petih ljubljanskih občin.
Tako je znašala v letu 1977 povprečna družbena po-mod 721 din, najnižja 200 din, najvišja 2300 din (1 pri mer). Tu gre za borca pred 9. septembrom 1943, ki je težak pljučni bolnik in mu je to edini dohodek.
Poleg navedenega moramo povedati tudl to, da je ko-misija dodelila petim borkam partizankam oziroma teren-skim funkcionarkam v času NOV, ki nlmajo lastnih do-hodkov stalne družbene pomoči.
Pomoči je dodeljevala na vlogo posameznika ali predlog krajevne organizaclje ZB NOV.
V  ta namen je bilo potrošeno 1.755.600 din.
Kot druga oblika pomoči pa je enkratna denarna po-moč, ki jo dodeli komisija v najnujnejših primerih kot so:
— smrt v družini, nesreča, težja bolezen in socialno ogroženim družinam za nakup ozimnice.
Tako pomoC je prejelo v preteklem letu 545 borcev oziroma svojcev. Povprefina enkratna denarna pomoč je znašala 1.080 din.
Potrošeno je bilo 587.653 din.
Poleg navedenih enkratnih pomoči pa je komisija re-Sevala tudi vloge za preventivno zdravljenje in okreva-nje. Dejstvo je, da zakonski predpisi ne dajo možnosti preventivnega zdravljenja. Očitno pa je, da so težki med-vojni in povojni napori načeli zdravje številnim borcem NOV. Slabo zdravstveno stanje mnogokrat ovira še zapo-slene borce NOV v doseganju večje delovne storilnosti kar vpliva tudi na dohodek, hkrati pa pogojuje tudi njihovo predčasno upokojevanje.
Te težave se kažejo zlasti pri tistih borcih, kl tudi sami niso dovolj skrbeli za svoje zdravje bodisi zaradi prezaposlenosti ali zaradi podcenjevanja osebnih bolezen skih težav. Danes pa se odražajo v različnih bolezen-skih oblikah.
Komlsija je v pretekiem letu obravnavala in poslala v zdravilišča na 21-dnevno zdravljenje 128 borcev.
Upravičenci so zdravljen.je koristili v naslednjih zdra-viliščih: Radenci, Rogaška, Podčetrtek, Dobrna, Laško, Ca-teške Toplice, šmarješke Toplice, Dojenjske Toplice, Istar-ske Toplice in Mali Lošinj.
108 borcem je bila plačana delna oskrba v zdravili-šču (hrana, stanovanje), 20 borcem pa celotna to je ho-telski del in zdravstvene storitve. V nekaterih primerih pa je dobil prosilec le enkratno pomoč kot participacijo in sicer v primeru, de je njegov dohodek na družinske-ga člana presegel cenzus, ki ga komisija upošteva za odo-britev brezplačnega zdravljenja.
Za preventivno zdravljenje je bilo v letu 1977 potro-Seno 450.000 din.
Poleg preventivnega zdravljenja pa se je komisija od-ločila tudi za 10-dnevno okrevanje. S hotelom Riviera — Portorož in Adriatic Umag. se je dogovorila za 10-dnev-no okrevanje v pred  in po sezoni pod ugodnimi pogoji.
Na okrevanju pa so bili borci NOV tudi v Banjolah, Strvinjanu in Mojstrani in sicer skupno 123 oseb.
Le-tem je bila plačana oskrbnina delno, ali v celotl glede na dohodek upravičenca.
V  ta namen je bilo potrošeno 162.000 din.
Poleg že navedenih finančnih sredstev, pa je komisi-ja razdelila med KO ZB NOV tudi 100.000 din za sosed-sko pomoč. To je pomoč in obiski na domu pri ostarelih ln onemoglih borcih.
Sosedsko pomoč so krajevne organizacije ZB NOV že dokaj razvile v prihodnje pa jo bodo še dopolnjevale.
V   preteklem  letu je posvetila  Komisija  še  posebno skrb borcem NOV, ki so oskrbovanci Doma upokojencev Tabor —  Poljane.  Vsem  upravičencem  je  podelila  tudi
stalno družbeno pomoS — žepnlno. V letu 1978 Ima pred-videno enodnevno srečanje vseh oskrbovancev doma upo-kojencev udeležencev NOV. V ta namen je predvidela tu-di določena finančna sredstva. Neposredno zvezo s teml občani pa ima KO ZB NOV Tabor.
Poleg že navedenega pa je komisija v letu 1977 aktiv-no sodelovala pri dokončnem oblikovanju »Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn«, katere urejajo občinske skupščine s svoji-mi predpisi, ki ga je posredoval Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Družbeni dogovor je bil v letu 1977 sprejet od strani vseb občin-skih skupščin Slovenije.
Se posebno skrb pa je posvetila komisija sestavl osnutka občinskega odloka o družbeni skrbi za udeležen-ce narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za nji-hove družinske člane. Posamezni člani komisije so zolo aktivno sodelovali z upravnim organom za zadeve borcev NOV, še posebno pri usklajevanju posameznih doloesil od-loka v okviru petih ljubljansklh občin.
Ob zaključku poročfla želimo skupšCini občine Ljublja-na Center posredovati še kratek Stevilčni prikaz udeležen-cev NOV.
Po podatklh, ki smo Jih prejeli od ZZB NOV obCine Ljubljana Center, živi na obmoCju obfiine 3833 udeležen-cev NOV, med njimi pa je 1994 žensk.
Od skupnega števila udeležencev NOV, je 230 nosil-cev »Partizanske spomenice 1941«, 11 narodnih herojev, 56 predvojnih revolucionarjev in 1736 udeležencev NOV s statusom borca pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943.
Od skupnega šrevila borcev NOV je 1250 zaposlenih, 2230 upokojenih, ostalih pa 353. .
Na območju občine Ljubljana Center stanuje 341 oseb-' nih vojaških invalidov in 289 družinskih upravičencev.
Zeleli bi poudariti še to, da Komisija pri dodeljevanju vseh oblik družbenih pomoči vsak primer individualno obravnava in poleg kriterijev, ki so določeni, prvenstve-no upošteva predlog občinske organizacije ZZB NOV, ka-kor tudi krajevnih organizacij ZB NOV, kl jih je na ob-močju občine Ljubljana Center 9.                                         _
Sodelovanje s temi organlzacijami je bilo v letu 1977 uspeSno.
Ljubljana, januarja 1978
KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV IN INV-4JLIDOV NOV
Točka 11
OSNUTEK
ODLOK O DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBO-DILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE
Na podlagi člena statuta občine Ljufoljana Center (Uradni lisl SRS, št. . . ./77) in v zvezi z rtružbenlm dogpvorom o skupnib osnovab ln meriiih za podeljeva nje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svo-jiini predpisi. je skupščina občine Ljubljana Center na seji družbenopolitičnega zbora dne .... na sejl zbora združenega dela dne . . in zbora krajevnih skupnosti dne . . . sprejela
ODLOK
o družbenl skrbi  za  udeležence narodnoosvoboilne  vojne In drugfti vojn ter za njibove družinske člane.
1.  člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcetn za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnlm do-brovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družlnsfcim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge obli ke družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po druglh zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.  člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoCi se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne voj-ne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivaliSče na območju občine Ljubljana Cen ter.
3 člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.  udeleženci naroclnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni  boj  pred 9. 9.  1943 oz   13   10:  1943 in  ki  jim  je  po  predpisih  o  pokojninskem  zavarovanju čas od  odhoda  v  narodnoosvobodilnj   boj   do   15.  5.   1945 dvojno vštet v  pokojninsko dobo  ter  udeleženci  narod noosvobodilne vojne. ki imajo po predpisih o starostnfim zavairovanju   tanetov   priznan   status   kmeta   borca   naro dnoosvobodilne vojne pred 9   9. 1943 oz. do 13.   10.  1943;
2.  udeleženke   narodnoosvobodilne   vojne,   ki   so   vsio pile  v  narodnoosvobodilni   boj   do   1    7.   1944   m   ki   jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju <5as od  od-hoda   v   narodnoosvobodilni   boj   do   15.   5.   1945   dvo.tno štet v pokojmnsko dobo;
3- udeleženci narodnoosvobodUne vojne, ki so vsto-pili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobo dilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
4.  udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstoplli v narodnoosvobodilni  boj  po  9.  9.  1943 oz.   13.   10.   1943 ln ki jim  je po  predpisih  o pokojninskem  zavarovanju čas od odhoda  v  narodnoosvobodilni  boj  do  15. S.  1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
5.  borci za severno mejo v letih 1918—1919 In sloven-ski vojni dobrovoljci Iz vojn 1912—1918.
4. Men
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna prlznavalnina
2.  bbCasna priznavalnlna
3.  enkratna družbena pomoč
4.  pomoč za šolanje otrok
5.  pomoč za zdravljenje
6.  zdravstveno varstvo
7.  sosedska poinofi
8.  x»omoč pri reSevanju stanovanjskih vprašanl
5. Clen
Pravico do staine prlznavalnine po tem odloku ima-jo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupnl mesečnl dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov. s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojnlnskih pre-jemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Slo-veniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stal-ne priznavalnine, de njihov skupni mesečnl dohodek tn skupni mesečni dohodek družinskib članov, s kateriml živijo v skupnern gospodinjstvu, ne presega 80 odstot-kov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov o pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega eiana
Za dohodke, ki se upoštevajo prl odločanju o pra-vici do priznavalnine in do drugih bblik družbene po-moči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razan tl-stlh. ki  se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dva-kratni katastrski dohodek Iz prejšnjega leta. Ce je zem-ljišče oproščeno davka od osebnega dohodka lz kmetij-ske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6 eien
Za udeležence narodnoosvobodllne vojne tz l., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna prizna-valnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najniž-jih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. za udeležence narodnoosvobo-dilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega od-loka od 80 odstotkov vsakokratnega mejnega ^neska naj-nlžjih pokojninskih prejcmkov v pokojninskem zavaro vanju delavcev v SB Slovemji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih filanov, ki jih upravifierrec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine urte-ležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter sta-novanjske tn druge socialne okoliščine, pri kmetih samo-hranilcih pa zlasti tudl starost.
7.  člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odlo ka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženr-a narocl-noosvobodilne vojne in drugih vojn Iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljai, če so pridobitno ne-sposobnl ln 6e i2polnjujejo druge pogoje iz tega odlo-ka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi obfiasna prl-znavalnina ali enkratna družbena pomoč.
8.  člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovl ožji družinskl člani (zakonec, otroci, oče, mati) tmajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je do lofien z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdrav-stvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega   zdravstvenega   varstva   na   drugi   podlagi.
» člen
Stalna priznavalnina se lahko Izjemno podeli udele-žencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili najmanj od   1.  jullja  1944  neprekinjeno  do  15.  ma.ja  1945  v  rtbo-
roženih enotah narodnoosvobodilne vojske, člani komite-Jev KP ali najmanj rajonskih odborov OF, če ntmajo Jastnih dohodkov.
Udeležencetn narodnoosvobodilne vojne iz prejšnjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnlna do višlne vsakokrat-nega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
10.  Clen
Stalna priznavalnina se lahko podeli aktiraim bor cem-partizanom, ki so vstopili v NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in bili aktivnl neprekinjeno do 15. 5. 1945.
Borcem v oboroženih enotah NOV iz prejšnjega od-stavka tega člena se ne glede na skupni dohodek dru-žine, če prejemajo samo varstveno borčevsko pokojnino, lahko podeli priznavalnina v višini 50 odstotkov vsako-kratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejem-kov v pokojninskem zavarovanju delavca v SR Sloveniji.
11.  člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dosedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino aJi stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojnin-skih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80 odstotkov tega zneska glede na Cas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
12.  Clen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šo-lanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otro-ci ne prejemajo štipendlje ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem po-deli, če njihov povprečni mesečni doho&ek na družin-skega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokoj-ninsklh prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—  za učence osnovnih šol do višine 40 odstotkov,
—  za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 odstotkov,
—  za   študente   višjih   ali   vlsokih   šot   do   75   odstot-kov vsakokratnega mejnega zneska najnlžjih pokojninskih prejemkov v  pokojninskem zavarovanju  delavcev  v  SR Sloveniji.
Upravičencem, kl so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 odstotkov nad me-rili iz prejšnjega odstavka.
13.  člen
če se spremenijo pogojl za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka, se stalna priznavalnlna lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodkl, ki vplivajo na odločanje o pravici do stal ne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Ljub-ljana Center o vsaki spremembi, ki vpliva na izplače-vanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne na-slednjega meseca, ko so nastali.
14.  člen
NajviSja stalna prlznavalnina, navedena v 6. <51enu tega odloka, je lahko Izjemoma tudl višja od vsakokrat-nega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v  pokojninskem   zavarovanju   delavcev   v   SR   Sloventji.
15.  eien
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliseih se lah-ko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s pri-
znano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komlsije takšno zdravljenje po-trebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v na-ravnih zdraviliščih v celoti all delno tudl drugim ude-ležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, star-šem in vdovani padlih udeležencev naatjdnoosvoboditae vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli po-mod po naslednji premoženjski lestvlci:
—  udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se pre-žlvljajp samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
— upravičencem, katerih povprečni dohodek na dru-žinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokoj-ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v  SR  Sloveniji,  se  lahko  plača  polni  znesek  raCuna za hotelske storitve,
—  upravičencem, katerih povpre^ni dohodek na dru-žinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokoj-ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v  SR  Sloveniji,  se  lahko  plača  50  odstotkov zneska  za hotelske storitve,
— vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 odstotkov ne gle-de na dohodek.
16.  člen
TJdeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem Sz vojn 1912—1918, staršem in vdovam pa-dlih udeležencev narcxinoosTObodilne vojne, se lahko po-deli denarna pomoč za 10-dnevno preventivo ali okreva-nje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravlčen-cem tudi za več kot 10 dni.
1.  Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se pre-življajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lah-ko  za  hotelske  storitve  preventive  ali   okrevanja  plača ves znesek.
2.  Upravičencem, katerih povprečni dohodek na dru-žinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokoj-ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v   SR  Sloveniji,   se  za   hotelske  storitve  preventive  all okrevanja lahko plača ves znesek.
3.  Upravičencem, katerih povprečni dohodek na dru-žinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokoj-ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja plača 50 odstotkov zneska računa.
4.  Izjemne prlmere obravnava komlsija indlvldualno.
17.  člen
Obfiasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko podeli udeležencem narodno-osvobodilne vojne In drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradl drugih podobnih okoliščin.
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč znaša največ 120 odstotkov vsakoletnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojnlnskem zava-rovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje oMasne priznavalnine all enkratne družbene pomoči po tem čle-nu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
V izjemnih težavah upravičenca je občasna prizna-valnina  ali enkratna družbena pomoč  lahko  tudi višja.
Enkratna družbena pomoč se Izjemno lahko podell tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni.
26
18.  Clen
Ce upravičencem do priznavalnlne, ki so oskrbovanci t domovih upokojencev po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane c>d dohodka 50 odstotkov vsakokrat-nega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pakojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli priznavalnina za osebne potrebe v vlšinl razlike med 50 odstotki mejnega zneska in ostankom dohodka.
19.  člen
Krajevnim organizacijam Zveze borcev NOV se lah-ko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske po-moči za bolne In osamele borce do 30 odstotkov vsako-kratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejem-kov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Slove-niji. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z organizacijo ZZB NOV občlne.
20.  člen
Komislja za zadeve borcev NOV skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno stanovanjsko skup-nostjo občine rešuje nerešene stanovanjske primere bor-cev NOV ter njihovih družinsklh članov.
Komisija razpolaga s stanovanjsklmi enotami v druž-benl lastninl, kl jih izpraznijo borci NOV ali njihovl družinski člani, tudi v primeru smrti ali driigega načina lzpraznitve stanovanjske enote.
21.  člen
Komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Ljubljana Center odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ljubljana Center, družbenopolitiCnih organizacij, krajevnlh skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti In posamez-hikov po prosti presoji z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudl na lastno pobudo.
22.  Clen
Zoper upravno odločbo, ki Jo izda upravnl organ za cadeve borcev NOV in vojaške invalide skupšfiine občine Ljubljana Center na oanovi sklepa Komisije za zadeve borcev NOV in vojaške invalide je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV Jn vojaških Invalidov SB Slovenije.
23.  člen
Komisija za zadeve borcev NOV Je za svoje delo odgovorna skupščinl občine LJubljana Center.
24.  «en
Upravno-admlnistrativna opravlla za komisijo za zade *e borcev NOV opravlja pristojna služba za varstvo bor-cev NOV občine Ljubljana Center.
26. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok in pravllnik o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za sevemo mejo y letih 1918—1919 ter vojne dobrovoljce Iz vojn 1912—1918 skupščine občine Ljubljana Center (Uradnl list SR Slo-venije, št. 19/74 z dne 16. 5. 1974).
Priznavalnine in druge oblike družbene pomofii po odloku In pravllniku o družbenl skrbi za udeležence na-rodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, bor-ee 7& severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladlti z določbaml tega odlo ka najpozneje do 1. 5. 1978.
27. člen
Ta  odlok  začne veljatl  osml  dan po objavl v Urad-nein listu  SR Slovenije, uporablja pa se od 1.  1.  1978, dalje.
SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA CENTEB
Stevllka:                                                         PREDSEDNIKt
Datum:                                           Hugo KER2AN, dlpl. Ing.
OBRAZLO2ITEV:
;4amen predloženega osnutka odloka Je poenottti krl-terlje, ld Jih Komisija za zadeve borcev In invalidov NOV mora upoštevati pri reševanju zahtevkov za dodelitcv priznavalnin in drugih oblik pomoči udeležencem narod-noosvobodilne vojne In druglh vojn ter njihovlh družln-sklh članov.
Osnutek odloka temeljl na »Oružbenem do^ovoru«, id so ga sprejele vse občlnske skupščine y Slovenlji (Ur. list SRS, štev. 18/77) in na dosedanjem občinskem od-loku, 9 družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918—19 ter slo-venske dobrovoljce iz vojn 1912—1918 (TJr. Ust SRS štev. 19/74 z dne 16. 5. 1974) ter na dogovarjanju in spora-zutnevanju med komisijaml za zadeve borcev tn invalidov NOV petlh ljubljanskih občin.
Predloženi osnutek odloka pred^dcva naslednje obH-ke pomoči: stalno in občasno prlznavalnino, enkratno družbeno pomoč, pomoč za šolanje otrok, pomoč za zdravljenje, za zdravstveno varstvo, za soscdsko pomoč In pomoč prl reševanju stanovanjskih vpraSanj.
Na osnovi predlaganega osnuika odloka bo Komlsija reševala zahtevke udeležencev NOV, borcev za severno mejo 1918—19 ln slovensklh dobrovoljcev lz vojn 1912—18 ter njihovih družinskih članov, ki so zašli v gmotne, zdravstvene In druge težave in Id s svojim povprečnlm dohodkom na družinskega člana ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojnlnskih prejemkov.
Poudariti želimo še to, da predlaganl odlok v celotl povzema določila »Drnžbenega dogovora« o pogojih ln cenzusih za podel.jevanje priznavalnln in drugih oblik družbene pomoči borcem.
Novi odlok naj bl veljal s 1. 1. 1978, takoj po spre-jetju pa bi zafeli z revlzijo priznavalnin In drugih oblik potnočt ter jth prllagodill določilom novega odloka. LJubljana, januarja 1978
KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV
Točka 12
POROČILO O IZVAJANJU KADROV-SKE POLITIKE V OBČINI LJUBUANA CENTER VLETU 1977
I. UVOD
1.  Delegati rseh treh zborov skupščine občine  Ljub-ljana Center so na sejah dne 28. decembra 1976 prvič po sprejemu družbenega dogavora o temeljih kadravske po-litike na območju ljubljanskih občin ocenili, kaico se ta dokument izvaja v praksi. Ocema je med drugim nakaza-la, da sistemizaoija delovnih mest še ni bila izvedena v vseh OZD, da razvojnd programi OZD niso dosledno pla-nirali potreb po kadrih, da je izobraževanje! ob delu v veliki meri še neusklajeno na relaciji posameznik — šola — OZD,  da je bilo zadovoljivo  družbeno-efconomsko  in družbeno-politiično izobraževanje in da je bil storjen prvi premik  v  uvajanju  in  urejanju  pripraivništva.  Ugotovili smo, da pogoji za dosledno izvajarvje kadrovske politike v združenem delu še niso ustrezni. To je ined drugim tudi  odraz  obstoječe   organizacije   kadrovskih  služb,   ter pomanjfcanja strokovnih kadrovskih delavcev.
Delegati so sprejeli naslednje sklepe, kot priaritefcne naloge, ki so v tej zvezi najpomembnejše za uresničeva-nj« začrtane kadravske politike in sicer:
—   podpisniki   družbenega  dogovora  bodo  analizirali tovajanje dogovora v lastnih organizacijah združenega de-la, predvsem v smishi zavezujočih določil, ki predstavlja-jo izvajanjd dogavora v praksi;  temeljne in druge OZD, slasti še tiste, ki imajo kadrovske službe, bodo izdelale poročila o iavajanju dogovara in ga predložile v obravna-vo   družbenoipolitidnim   organizacijam   in   satnoupravnim organom ter kamisiji za družbeni dogovor občine;
—  družbenopolitine organizacije na nivoju občine, ko-misija za diružbeni dogoror občine in vsi podpisniki bo-do nadaljevali s prizadevanji, da k družbetiemu dogovo-ru pristopijo vsi delavci, zdniženi v teineljnih in clrugih organizacijah združetjega dela in njihavih asociacijah;
—  zlasti večje organizacije združenega deila bodo ar-ganlzirale kadrovsike službe, če jih še niso, že obstoječe kadrovske službe v evojih OZD pa bodo podpisniki oce-nUi z vidika njihove strokovne zasedbe, ufiinkovitosti in fuiilkcionalnosti glede na potrebe OZD;
—  podplsniki bodo posebno skrb namenili izdelavi re-alnih sistemizacij deloroih mest, ki bodo temeSjile na po trebah  sedanjega  in  predvldenega   razvoja,   v   skladu  s plansko zastavljenimi cilji in nalc^ami;
—  podpisniki bodo preverili sistem uvajanja priprav-nišfrva in uvajanja na delo novih delavcev in nainenili po-sebno skrb mentoratvu.
2.  V predloženem gradivu skuša komisija za družbe-nl dogovor občine Ljubljana Center ponovno oceniti sta-nj« na podiročju iavajanja kadrovslke  politike v  občtal. Hkrati ocenjujemo, kako so OZD realizirale aklepe obfiin-ske skupščine. Komisija za družbeni dogovor je do mar-ca 1977 prejela poročila o iavajanju sklepov skupščine iz Blabe večine podpisnikav dogovora (25 OZD). Zato je bll obU&avan zaradi enotne metodologije pri obdelavi proble-mat&e poseben vprašalnik. Na tej osnovi smo lahko vklju-5ili v obdelavo mdaljnjih 215 OZD, v katerih dela cca 50 odstotkov zaposlenih v občini.
Pri ugotaivljanju stanja na področju izvajanja kadrov-«ke politike v združenem delu, je komisija izhajala iz predpostavice, de so temdjna izihodišča kadrovske politike nastednja:
—  kat sestavnd del vsebine samoupravne alktivnosti de-kmiah ljudi, jpostaja kadrovska politika vedno bolj nepo-grešljhr dejavnik v izboljSevanju kadrovskega sestava in kot taka predpogoj smotme družbene reprodulkcije ter na-predka;
—  vsako načrtovamje družbeniega In ekonomskegft Taa-voja mora upoštevati tudi potrebe po kadrih, v progra-mih in planih razvoja pa je nujno upošte-vati dejstvo, da vlaganja v izobraževanje predstavljajo sebtavni del goepo darslkih in drugih vlaganj;
—  kadrovska politika mora postajati vse bolj akrb in prizadevanje delavcev v  sBdnoženem delu  in občanor s»-mfli;   •
—  sfcrokovnost in znanje sta tudl na podro6ju oblflco vanja in uresničevanja kadrovske politike nujen predpo-goj za učinkovito prenašanje teoretičnih. izhodišč kadrov-ske politike v vsakodnevno prakso.
3. 2e ob sprejemanju dnožbenega dogovora je biia izražena patreba po višji stopnji organiziraoosti in zajem-ne povezanosti vseh nosilcev kadrovske polatike, po zago-tavljanju javnosti dela, demofa-atičnostd postopkov, ter krepitvi vpliva delavcev na njano uresnifievanje. Ti dogo-vorjemi cilji pa v družbeni pr&ksi še vedno ne pnhajajo dovolj do izraaa. Zato mora bitd naša prva zahteva po doslednejšem izvajanju družbenega dogovora in sprejetah političnih stališč v vseh sredinah. Prl tem je treba celo-kupno delo na tem podrofiju v občini oostrezneje razme-jiti in jasneje opred«fliti. Sele na tej osnavi bomo lahko obvladovali celovitost procesa oblikovanja, izbora in anga-žiranja kadirav: usmerjanje mladih, odkrivBinje najbolj na-darjenih med njimi, načrtno štipendiranje, uveljavljanje pripravništva, razporejanje kadrov na usbreana dela glede na izobrazbo, pridobljene izkušnje, sposobnosti in nagnj©-nja, nadaljnjo strokcmio izpopolnjevanje ob delu in konč-no skrb za delovne invalide in starejže delavce pred npo-kojitvijo. V občini ali i>saj na nivoju mesta bi morali ustanoviiti in usposabljati usbrea«n družbeni organ, kl bl omogočal in pospeševal uivcščainje nalog s področja ka-drovske politike med prioriteifcne naloge diružbeno-politič-ne skupnosti. Treba je naanreč izhajati iz dejstwa, da oste-ja kadTovska politika tudi v pogojih saraoupra-vno uveljav-Ijenega odločanja o kadrih in kadrovskih vprašanjih pred-met odgovomosti in vpUva širših samoupravnih in druž. benopolitienih skupnoati. Na to jih. zaveauje tudl zakon o ado-užesnem del-u.
II. ORGANIZACIJA KADROVSKE
1. Uspe&nejše vodenje kadrovske politike je odvisno turii od uveljavljanja strokovnih pristapov, zlasti cxi ustrezne organiziranostii Scadrovskih služb.
Kadrovska služba v občinl Ljubljan Center j« bila ustanovljena leta 1974 po tem ko je bil sprejet družbenl dogovor o nalogah pri oblikovaryu in izvajanju kada-ov-ske politike v SR Slaveniji. V statutu občine je bila opre-deljena kot »drugi upraTOi organ«. Z odlokom o Izvrš-nem svetu Skupščine občine Ijubljana Center iz leta 1977 pa sta vloga in položaj službe na novo opredeljena v okviru službd za kadrovska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupšeine otočine. Pretežni del nalog, ki jih opravlja tako ppredeljena služba, se nanaša na spremljanje i2svajanja družbenega dogovora (pri tem moramo pojasniti, da za področje kadrovske poKtike v občini ni posebnega skup-ščinskega organa), družbenega dc^ovora in samouiprav-nega sporazuma o štipendiranju raznih odlokov, zakona o združemem delu, zakana o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v OZD in v manjši meri zakona o deJovnih razmerjih. V ozadju osta-jajo nekatere kadrovske fiinkoije, fti jih delno pokrivajo uipravni orgam, samaupravne skupnosti in razne instt tucije.
OZD pričakujejo od občinske službe, da bi raavila infonnativnO svetovalno in koordinaitivno usmerjevalno de-jaivnost. Obenem naj bi pomagala nadzirati in odpravlja-ta posameane negativne pojave na kadrovskem podrodju. Nekatere naloge, ki naj bi jih po nuienju OZD prav tako oprawljala občiinska služba, že sedaij izvaja Steupnost za za-poslovanje in njena strokovna služba (npr. prooičefvanje, spremljanje in ugataivljanje potreb gospodarsfcva, druabe-nih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje pamoči organizacijam združen^a dela prf zadovoljevanju njiho-vih potreb po kadrih ali sodelovanje prt nafirtovanju ka-
potreb pri pripravl fcadrov zb nove 6z. delovne zmogljivosti, pri izdelavi In izredbi načrto? za saposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih OZD nepotrebmo itd.) tn Gospodarska sbomtca Sloveni-Je, kl. je zadolžena, da organizira konkretao potnoč in pomaga usposaibljati kadrovsfte skižbe v OZD.
Nekatere OZD zlasti poudarjajo nalogo občinske ka-drovske službe, da razvija kadrovsko evidenco. Kadrov-ska evidenca je bila vzpostavljena ob kancu leta 1975. Vo-dena je tako kot določa republiški odlok, vendair obstaja ne-varnost, da bo ob visoki stopmji nuktuacije im mobilno-sti v popis zajetih kadrov zašla na stransikl tir. Sterilne poročevalske enote namreč ne javljajo redno in sproti vseh nastalih sprememb. Tak neodgovoren odnos nekate-rih organizacij združenega dela do kadrovske evidence ni opravitiljiv. Evidenca mora biti tekoča ne glede na inte-gracijske procese v združenem delu oz. nastajanje novih OZD. Nespoštovanje odloka o uvedbi in vodenju kadrov-ske evidence pomeni veliko oviro za uveljavljanje smotr-ne kadrovske politike.
Organizacije združenega dela so tokrat prvie izrazile pobudo oz. željo, da bi se evidence posluževale tudi sa-me, kar pa trenutno še nl izvedljivo v večjem obsegu.
t\ Kadrovske  službe  v  organizacijah  združenega  dela
V preteklem letu niso bistveno napfedovale niti števllčno niti po kvaliteti kadrov. Stanje pa se izboljšuje zlasti gle-de na uveljavljanje vloge skupnih strokovnih služb v OZD. Odstotek organizacij, kl nimajo posebej organizirane služ-be ali vsaj delavca, ki bi opravljal izključno kadrovska opravila, je v primerjavi s preteklim letom sicer bistveno večji. Razlog je v tem, ker smo v anketo zajeli večje šte-vilo manjšib. OZD s področja družbenih dejavnosti, med drugim tudi take v katerih, vsaj načelno, ne bi bilo smo-trno zaposliti kadrovika ali pa zato nimajo na razpola-go potrebnih sredstev. Vse bolj je prisotna težnja, da se kadrovske službe okrepijo oz. formirajo na nivoju delov-nih in sestavljenih organizacij združenega dela ta sicer kot servisi za opravljanje strokovnih kadrovskih opravil za več TOZD. Takšen trend je povsem pravilen. Kadrovska funkcija je v vsakem primeru del funkcije vsake OZD, kar pa še ne pomeni, da je treba v vsaki OZD ustano-viti tudi kadrovsko službo. Prej lahko trdimo, da bi bile kadrovske službe v OZD z majhnim številom zaposlenih neekonomične in preozke za reševanje celotne kadrovske problematike.
Po podatkih OZD, kl jih zajema anketa, so naloge kadrovskih služb — razvrščene po priorlteti, kot Izhaja-jo iz odgovorov — naslednje:
— ugotavljanje potreb po kadrih
—  opravila v zvezl z upokojitvijo delavcev
—  informiranje kadrov
—  spremljanje fluktuacije kadrov
—  opravljanje  del   s  področja  delovno-pravnlh  razme-rlj
— proučevanje medsebojnih odnosov
—  izobraževanje, usposabljanje, Izpopolnjevanje ln pre-kvallfikacija kadrov
—  planiranje izobraževanja kadrov
— spremljanje razvoja in napredovanja kadrov.
V  manj kot polovici OZD opravljajo še naslednje na-loge:
—  spremljanje razvoja socialne politike ln standarda
—  spremljanje varstva in zaščite prl delu
—  proučevanje virov kadrov in zagotavljanje kadrov
— načrtovanje strokovnlh profilov
—  skrb za zdravje in rekreacijo kadrov
—  izgrajevanje  sistema vrednotenja dela In  stlmula-tivne delitve po rezultatih dela
— uvajanje kadrov v delovnl proces In adaptlranje na delo
—  spremljanje angažlranosti kadrov pri samoupravlja-nju.
V  manj kot tretjtal OZD pa opravljajo $e naslednje naloge:
—  izdelava kataloga (razvida) del In opravil
—  programiranje kadrovsklh struktur
—  ocenjevanje delovne uspešnosti in odnosa do dela
—  anallzlranje zamenljivostl ln rotacije kadror
—  skrb za kulturni dvig kadrov
—  ocenjevanje stanja organizacije dela.
Naštete naloge so glede na vse nivoje organiziranja TOZD, TOZD in DO, DO) razdeljene tako, da se pnra sku-pina nalog skoraj dosledno opredeljuje kot naloga TOZD all pa se jo enakopravno opredeljuje na nivoju TOZD in DO. Le planiranje izobraževanja kadrov se praviloima opr&-deljuje na nlvoju DO. Eazvldno je tudl, da sl na nlvoju TOZD ln DO v enaki meri prisvajajo uvajanje delavcev v delovni proces ln adaptiranje na delo.
Več kot polovica OZD meni, da kadrovska služba de-luje v pogojlh, v katerih lahko le deloma prihaja do iz-raza njena strokovnost in pomembnost glede na celotno organizacijo in poslovno politiko OZD, četrtina pa jih je prepričana, da za to nimajo niti delnib pogojev. Eni in drugi se zavzemajo, da bi jim olajšali opravljanje nalog in dajejo v tej smerl vrsto pobud. V prvo skupino bi raz-vrstlll tiste pobude, ld se nanašajo na ustvarjanje pogojev v lastni delovnl sredlnl, v drugo skupino pa pobude, ka-terih realizacija zavlsi od zunanjih dejavnlkov.
Pobude, kl se nanašajo na sanacljo pogojev v lastnl OZD vsebujejo predvsem težnjo in potrebo po
— izboljšanju struktnre kadrovsklh delavcev
—  okrepitvi službe
— boljši organizaclji dela ta konkretni razmejitvi del In odgovornosti
—    razbremenitvi kadrovskih delavcev raznih splošnth opravil
—  spiremenjeneim odnosu poslovodnih organov In de-lavcev na ključnlh dellh do kadrovske funkcije v tem smi-slu, da bi njenemu pomenu ustrezno učinkoviteje soob-likovali kadrovsko politiko
—  dodatraam funkcionalneim ta družbaiKvpolItidtiem izo-braževanju kadravaldh delavcev
—  boljši povezavl kadrovsklh služb TOZD s strokov-niml službaml DO In občine
—  doslednem   lavajanju   zadrtame  poti   raavoja OKD, kl vsebuje tudl vpliv in razvoj kadrovske funkcije
—  združltvl vseh kadrovskih dejavnosti v enotnl ka-drovski službi na nlvoju DO ali SOZD
—   vključevanju  kadrovskih  vldlkov  Y  vsako  akcijo OZD
—  osamosvajanju kadrovskih služb v odnosu na sploS-ne službe
—  obllkovanju ustressnih samoupravnlh sporazumov o kadrovskl politikl med subjekti združeniml v SOZD
— večjem angažirainju  družbenojpolitiičnih organlzadj v O233.
Druga vrsta pobud se nanaša predvsem na:
—  boljše ln spretnejše Informiranje in poučevanje ka-drovskih  delavcev v  zakonskih  In  dragih  predpisih,  kl urejujejo Izvajanje kadrovske funkcije v združenem delu
— strokovno pomofi zlastl manjšim OZD
—  Izoblikovanje enotnih pristopov k reševanju posa-meznih kadrovskih problemov na nivoju vseb. ljubljanskih občin
—  ustanovitev družtva kadrovskih delavcev ln pripra-vo delovnih sestankov ln semlnarjev za delavce v kadrov-skih službah
—   smotrnejšo  ureditev načina zblranja  podatkov  o kadrih
—  centralno urejeno kadrovanje za Sole, zlastl osnov-ne, npr. v okvlru mest all vsaj občlne, zaradl racionalnej-šega razporejanja ln zaposlovanja
—  organizirane enotne kadrovske službe vseh podpis-nikov VVZ na območju Mestne skupnosti otroškega var-stva in organiziranje enotnih kadrovskih služb na nivoju DO po naertovanih zdruHtvah na področju družbenih de-javnosti.
Razmišljanja OZD potrjujejo dejstvo, da organlzacija kadrovske funikcije v združenem delu ni dograjena. Vzpod-budno pa je, da je težnja po strokovnl krepitvi kadrov-skih služb v smislu opredeljevanja vseh kadrovskih de-javnostl v okviru povezanlh organizacijsklh enot pozitiv-na, ker vklju&ije vldlk vefije učinkovitosti, ekonomično-sti aJi sisteroatiCnosti. Persprfctive so v tem pogledu
Je tudi r Hstih družbertifo dejavnostih t okvim katerih *e prihaja do integracij.
Hitrejši razvoj kadrovskih služb zavira pomanjkanje usposobljenlh kadrovskih delavcev oz. neustrezni kvalifi-kacijski sestav že zaposlenih v teh službah. Iz nepopol-nih podatkov je razvidno, da se skoraj polovica zaposle-nih kadrovskih delavcev šola šele za pridobitev zahteva-ne stopnje izobrazbe. To predstavlja v resnici hndo vrzel, sato bi bilo potrebno posebno pozornost posvetiti tudi izobraževanju kadrov, kl se ukvarjajo s kadrovskimi vpra-ianji.
III. KADUOVSKA STRUKTURA, PLANIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE KABROV
1.  Na  območju  občine  Ljubljana  Center,   ki   obsega čca '5 kvadratnih kilometrov strnjenega urbanega zeml.ii-Sča sredi Ljubljane, je zaposlenih cca 62.000 delavcev gle-de na sedež TOZD oz. 73.000 po sedežu DO ne glede na kraj bivanja. V letu 1978 se je v gospodarstvu občine na novo zaposlilo 1056 delavcev, kar pomeni 1,9-odstotno po-večanje glede na število zaposlenih v letu 1975 in je stop-nja rasti zaposlovanja v mejah predvidevanj. Največ de-lavcev se je na novo zaposlilo v trgovini (549), v gradbe-ništvu (136) in turizmu (85), v vseh treh primerih iznad predvidene stopnje zaposlovanja. Na ostalih podrofijih se je naraščanje zaposlenih gibalo v mejah predvidevanj, v lndustriji pa je zabeležen celo padec.
Kvalifikacijska struktura zaposlenih je v primerjavi z drugimi Ijubljansklmi občinami nekoliko višja zaradi kon-centracije vrste strokovnih, znanstvenih in drugih usta-nov, v katerih narava dela zahteva vlsoko strokovne ka-dre. Dejstvo pa je, da se v obstoječi kvalifikacijski struk-turi Se vedno v veliki merl kažejo posledice dolgoletnega ekstenzivnega zaposlovanja, ko so organizacije sprejemale tndi ne dovolj usposobljeno delovno silo. Ugotovltve tz analiz kadrovske strukture OZD kažejo na to, da je v več kot 20 odstotkov organizacij kvalifikacijska strukUi-ra neustrezna in da dejanska izobrazba odstopa od zahte-vane pri več kot 30 odstotkov zaposlenih delavcev (v ne-katerih primerih tudi do 45 odstotkov). Relativno zadovo-ljivo kadrovsko strukturo v manjšem številu organizacij in nekaterih panogah ogroža fluktuacija. Kot najpogostej-6i razlog fluktuacije navajajo OZD: nezadovoljstvo z oseb-nimi dohodki, nezadovoljstvo nasploh, težki pogoji dela itd. Zanimivo je, da je višina osebnega dohodka najpogo-steje razlog fluktuacije, pri čemer lahko sodimo. da gre v bistvu za neustrezen sistem nagrajevanja, ne pa samo za višino osebnega dohodka. Pri strokovnjakih moramo upoštevati še dejstvo, da pogosto fluktuirajo zaradi neu-Btreznih pogojev dela, zaradi katerih ne morejo razviti vsega svojega strokovnega znanja in sposobnosti. Fluktu-¦ aciji kadra se pravzaprav premalo posvečamo in je ne proučujemo dovolj z vidika stroškov, ki jih povzroča.
2.  Ob koncu preteklega leta so OZD izkazale deficlt predvsem naslednjih kadrov:
—   z visokošolsko ali  višješolsko izobrazbo  priman.1-kuje večje število diplomiranih ekonomistov, ekonomistov, diplomiranih pravnikov, pravnikov ter gradbenih, strojnih In elektro inženirjev, predraetnlh učit«ljev matematike in fizike, profesorjev obrambne vzgoje, novinarjev in zdrav-nikov;
—  s srednješolsko strokovno izobrazbo priman.ikujejo ekonomski tehniki, strojni, gradbeni in gostinski tehniki, učitelji, vzgojiteljice in srednje medictnske sestre (pri tem naj omenimo, da je v preteklem letu 15 OZD na novo aaposlilo 44 pedagoških delavcev in to za opravljanje del izven njihove osnovne stroke);
—   s poklicno izobrazbo prlmanjkujejo gostinskl de-lavci (kuharji, natakarji), grafični delavci, prodajalci.
Kot suficitarni so se izkazali:
—   z visokošolsko ali višješolsko Izobrazbo Inženirji kemije, arhitekti ter prolesorji in predmetni učitelji tu-Jih jezikov
—  s  srednješolsko  »trokovno  izobrazbo fannacevtski In »anltarni tehniki;
— na stopnji poklicnih Sol suficita nl.
Izven naštetih kategorij poklicev so t visokem pr* sežku glede na potrebe delavci brez poklica ter gimna-zijski maturanti.
Vzrokov za deficitarnost posameznih poklicev je več: na prvem tnestu so vsekakor pomanjkljivi kadrovski pla-ni, neusklajenost kapacitet strokovnih šol s potrebami po kadrih ter težki pogoji dela in neustrezno vrednotenje del v nekaterih poklicih, ne nazadnje pa tudi nepredvide-ne ekspanzije v nekaterih strokah. Tudi v pogledu suli-citarnosti so poglavitnj vzroki pomanjkljivi kadrovskl plani, neusklajene šolske zmogljivosti, modni in visoko vrednoteni poklici itd. To so več ali manj že družbeno verificirane ugotovitve glede suficitarnostl in deficltarno-sti na Slovenskem. V OZD pa menijo, da je delicit pri -njih nastal zaradi:
—  fluktuacije delovne sile
— povečanja obsega del
—   reorganizacije oz. prilagajanja zahtevam zakona o združenem delu
—  nizkih osebnih dohodkov
—  uvajanja nove tehnologije
—  težkih pogojev dela
— premajhne ponudbe štipendistov
—   slabe kadrovske politike v preteklih Ietih ¦— premajhne ponudbe itipendistov
—  spremenjenih izobrazbenih zahtev ob uvajanju no vega sistema vrednotenja dela
—  omejenih finančnih sredstev za zaposlovanje novih delavcev.
Suficit ima korenine predvsem v preteklem eksten-zivnem zaposlovanju.                                                ,        «¦
3. Le v redkih OZD so prišli do zaključka, da je po glavitni vzrok za pomanjkanje ustrezne delovne sile od-sotnost realncga načrtovanja kadrovskih potreb. Srednje-ročni programi razvoja OZD v 37 primerih od 166 n« vsebujejo plana razvoja kadrov. Opravičila za to se na področju gospodarstva nanašajo predvsem na nepoznava-nje metod in tehnik planiranja kadrov, na stihijski zna-čaj razvoja (trgovine npr.), na predvidena združevanja t vefije asociacije združenega dela itd. Na področ.iu vzgoje in izobraževanja npr. je možnO le letno planiranje ka-drov, ker je število delovnih mest odvisno od predmetni-kov posameznih šol (gre za šole združene v šolske cen-tre) razen tega še ni jasnih stališč glede prehoda na usmerjeno izobraževanje.
Obstojedr plani razvoja predvidevajo:
—  racionalno zaposlovanje in razporejanje kadrov
— dvig izobrazbene strukture zaposlenih
— povečanje števila delavcev (v 71 primerih)
—  sistematično napredovanje kadrov
—  prekvalifikacija kadrov
—  dopolnilno izobraževanje za posamezne stroke
—  dopolnllno družbeno-politično izobraževanje za opra-vljanje samoupravljalskih funkcij.
Samo 6 organizacii je navedlo, da katerikoli plan raz-voja kadrov (dolgoročni, srednjeročni ali kratkorofinj) predvideva tudi • zagotavljan.je kadrov za potrebe oMin-skih, republiških in zveznib. organov ter družbeno-politič-nih organizacij.
Predvideni odstotek povečanja zaposlovanja v 71 OZD kaže na morebitni presežek dogovorjene stopnje zaposlo-vanja predvsem na področju trgovine in gostinstva in skoraj celotnega področja družbenih dejavnosti. OZD uta-meljujejo to z:
—  odprtjem novih lokalov in uvajanjetn novlli prolz-vodov                                                                                   ,
— poveCanjem obsega dejavnosti
—  izgradnjo novih trgovskih kapacitet
— pridobitvijo novlh poslovnih površin
— realizacijo obsežnejših plansklh nalog
—  prevzemanjem novih dodatnih obveznosti po pred-videnem združevanju v DO ali SOZD
— naraščanjem prometa
—   preoblikovanjem  poslovnih združenj    t   poslovn« skupnosti itd.
Očitno je, da so integracijskl procesi na podlagi po-vesbvanja dela in sredstev močna vzpodbuda za večje ta-
30
poslovanje, nl pa zaslediti prlmerov, ko je dodatno zapo-
»lovanje logična posledica poveč3ne produktivnosti, ali imanjšanje obsega zaposlovanja poslediea uvajanja nove moderne tehnologije all racionalne organizacije dela.
Poleg odstotka predvidenega zaposlovanja do leta 1980 v poročilih OZD ni govora o virih prtdobivanja novih delavcev. Vsekakor bi mogli pričakovati povečanje Stevila ponujenih kadrovskih štipendij in sprejemanje pripravni-kov, razen tega pa pospešeno Izobraževanje in prekvalifi-kacijo kadrov znotraj OZD.
4. Plan izobraževanja kadrov ima izdelan kot sestavi-no plana razvoja kadrov v srednjeročnem načrtu 88 orga-nizacij, kot kratkoročni pa se pojavlja v 18 organizacijah.
Plan izobraževanja zajema kot bistveno sestavino pred-vsem dopolnilno izobraževanje (za dosego višje stopnje izobrazbe), funkcionalno izobraževanje, družbeno-ekonom-sko in družberto-politično izobraževanje in v 33 primerih usposabljanje delavcev za opravljanje najodgovornejših del in nalog ter poslovodnih funkcij. V letu 1977 se je v 100 organizacijah dopolnilno izobraževalo 3421 delavcev, kar y primerjavi s skupnim številom zaposlenih v teh OZD predstavlja, da se je tako izobraževal vsak 5. delavec. V istih _100 organizacijah se šolana III. stopnji 116 delav-cev, na visokih šolah in fakultetah 220 delavcev, na viijih šolah 494 delavcev na stroške OZD.
Ugotavljamo, da večina OZD sicer podpira prizadeva-nja svojih delavcev, ki se želijo strokovno izpopolnjevati ln da skromno število planov izobraževanja pravzaprav ni stoodstotni pokazatelj interesa OZD po dvigu izobrazbene strukture delavcev, ampak bolj pokazatelj neurejenosti pri urejanju inteme samoupravne zakonodaje. Brez zapi-sanih in obvezujočih planov se je tudi laže prilagajati trenutnim potrebam OZD ali željam posameznikov, ki se želijo šolati.
Dopolnllno in funkcionalno izobraževanje se v zadnjetn Casu vse bolj nanaSa tudi na delavce s posebnimi poobla-stili in odgovornostmi ter poslovodne organe. Ta oblika izobraževanja je vsebinsko vezana predvsem na dopolnilne seminarje za pridobitev zunanjetrgovinske registracije za Itudij novih deviznih, carinskih in drugih trgovinskih pred-pisov, za študij zakona o združenem delu ali okvirno za Stiri poglavitna področja: ekonomsko, komercialno, orga-nizacijsko in pravno-samoupravno, v specializiranih orga-nizacijah združenega dela, znanstvenih ustanovah in zavo dih pa predvsem na ožja strokovna področja.
Nespoma je trditev, da je racionalno izkoriščen fclove-iki faktor odločujoči dejavnik družbeno-ekonomskega raz-voja. Zavedati bi se morali, da se najvažnejše sestavine kadrovske politike, zlasti planiranje in izobraževanje ka-drov, morajo in morejo ustvarjati in uresnifievati pred-vsem v samih OZD. Od delavcev v osnovnih celtcah go-»podarske in družbene reprodukcije je v največji meri odvisno, kakšna bo kvaliteta kadrovske politike in kako se ta politika izvaja na enotnih osnovah, zapisanih v družbenih in političnih dokumentih. Eden poglavitnih vzrokov nekaterih problemov kadrovske politike je okoli-Sčina, da ni dolgoročnejše začrtane politike zaposlovarija na nivoju občine, ki bi temeljila na podatkih o planih za-poslovanja v OZD. Namesto smotrnega in načrtnega ka-drovanja prihaja potem neizbežno do prakticističnega re-Sevanja tekočih vprašanj in odklonov, ki jlh ne sankcio-nira noben predpis.
Ob teh ugotovitvah naj povemo, da se je z name-nom, da bi učinkoviteje izpeljali organizacijo kadrovskih in izobraževalnih služb v OZD Gospodarska zbomica Slo-venije v letu 1976 lotila dveh raziskav: »Spremenjena vlo-ga kadrovskega subsistema v OZD« in »Anallza stanja izo braževalnih centrov in služb v OZD ter priprava koncepta za formiranje izobraževalnih centrov in služb v OZD«, Zveza skupnosti za zaposlovanje, Izobraževalna skupnost Sloveni.ie, Gospodarska zbornica Slovenije ln Zavod SRS za družbeno planiranje pa so zadolženi, da v letu 1977 iz-delajo metodoloRijo za spremljanje nafirtovanja kadror in lcadrorskih potreb v OZD.
.    IV. PRIPRAVNIST\O
Obvezno sprejemanje pripravnikov Je po svojem na-menu in vsebini obveznost OZD, da vpeljejo in uredi-jo pripravništvo kot metodo, po kateri naj nafirtno skr-bijo za naraščaj z vzgojo mladlh kadrov, za lzpopolnje-vanje in prilagajanje poklicne in izobrazbene struktur« zahtevam časa in razvoja.
OZD so tako obvezo sprejele in jo tudi izvajajo. Prav-no ureja to problemaUko zakon o delovnih razmerjih, t interni samoupravni zakonodaji pa so jo OZD strnile •» sporazumih v pripravništv-u ali oblikovale kot sestavni del samoupravnih sporazumov o delovnih razmerjih. Pri-pravniki se v več kot 50 odstotkov primerov usposablja-jo pod nadzorstvom in vodstvom mentorja, sicer pa za-nje skrbijo službe za izobraževanje ali pa so prepušče-ni sami sebi. V nekaj manj kot 50 odstotkov primeror delajo pripravniki po lastnem programu, sicer pa popro-gramu OZD ali sploh brez programa. OZD, ki y letu 1977 niso sprejele nobenega pravilnika, to dejstvo razla-gajo s tem, da ni bilo kandidatov iskanega profila, da nimajo ustreznih del, ki bi jih lahko opravljal priprav-nik, da pripravništva še pač nikoli niso prakticlrali ter da je narava del v OZD taka, da jih lahko uspešno op-ravljajo le že oblikovani kadri.
Pri urejanju in izvajanju pripravništva v OZD se po javlja nekaj trdovratnih problemov. V glavnem se nana-Sajo na pomanjkanje ustrezno usposobljenih mentorjev, preobremenjenost mentorjev z lastnim delom, ki jih od-teguje od sodelovanja s pripravniki in neurejeno stimuli-ranje mentorjev. Pripravniki se ne odzivajo v zadostnem številu ria objave, štipendisti pa po končenem študiju postavljajo čestokrat pogoj redne zaposlitve brez priprav-niške dobe ln z nepripravniškimi osebnimi doiiodki. Pri-pravniki tudi težijo k temu, da bi se pripravniSka doba skrajSala. Manjka okvimih prograrnov za pripravnike posameznih profilov, katerim bi OZD lahko prilagodila svoje programe. Učitelji pripravniki imajo takoj ob spre-jemu na delo enake obveznosti kot učitelji nepripravni-ki. V nekaterih OZD s področja družbenih dejavnosti op-ravičujejo odklanjanje oz. nesprejemanje pripravnikov ¦ pomanjkanjem finančnih sredstev.
Ugotovimo lahko, da imajo OZD do pripravništva si-cer pozitiven in resen odnos, da pa so pri njegovem ure-janju prepuščene preveč same sebi in potrebne strokov-ne pomoči »od zunaj« ni.
V. KADROVANJE DELAVCEV NA KLJUCNE FDNKCIJE V OZD
Kadrovanje delavcev na ključne funkcije je potekalo v skladu z določili družbenega dogovora in po sprejemu zakona o združenem delu na podlagi njegovih določil. Paritetne razpisne komisije so v preteklem letu izvedl* razpisne postopke za imenovanje 93 individualnih in pred-sednikov kolegijskih poslovodnih organov in 136 delav-cev s posebnimi pooblastili in • odgovornostmi. Zakon o združenem delu ]e obveznost mešanih razpisnih komisij ¦ omejil samo na imenovanje poslovodnih organov, zato so predstavniki družbenopolitične skupnosti zlasti v dru-gi polovici leta sodelovali pri pripravi kadrovskih pred-logov za izibro delavcev s posebnimi pooblastili in od-govomostmi samo v tistih organizacijah združenega dela, ki so to izrecno želele.
IzhajajoC iz nalog, ki jih določa družbeni dogovor so se razpisne komisije ravnale pri svojem delu po prin-cipih demokratičnosti ln javnosti v vodenju kadrovske politike. Njihova osnovna opredelitev je bila, da se dmž-beni vpliv in delo družbenopolitičnih struktur na po-dročju kadrovske politike v združenem delu ne razume kot prevzemanje pravic in odgovornosti delovnih Ijudi v odločanju, ampak da je cilj ustvarjanja ustreznih druž-benopolitičnih pogojev v tem, da delavci odgovorno in demokratično; izhajajofi iz stališč Zveza komunistov In družbenih zahtev na podrofiju kadrovske politike — svo-bodno izražajo svoje interese, prosti pritiska kakršnlhkoll organiziranih Bkupln, ki ao privatizirale kadrovsko poli-
tiko. Prizadevale so si za ustvarjanje takib. pogojev, kl omogočajo enotno delovanje vseh naprednih sil ln uskla-jevanje posamičnih interesov s skupnimi ob izvajanju politike ZK r vsaki konkretni organizaciji združenega dela.
Razpisne komislje so po svojlh močeh prizadevanja usmerile na razčiščevanje s pojmovanji, ki kadrovsko po-litiko spuščajo na nivo kombinatorlke ln personalne po-litike. Vodila so jib ta stališča:
— pravllna  Izblra  kadrov  ta  poslovodne  ftinkcije  v oisanizacijah  združenega  dela  je  družbeno  ln  politieno nadvse pomembno opravllo, v katerem sodelujejo enako pravno   organizacije  združenega  dela in  družbenopolitlC-na skupnost;
—  v vsakem razpisnem postopku za lmenovanje po-slovodnega organa js trebe zagotovitl demokratlčne po-goje,  v   katerlh  bodo  delavci  v  sodelovanju  z  delegatl družbenopolitične   skupnosti  odločall  o   najopUmalnejšlb. kadrovskih rešitvah;
—  izbiranje poslovodnega organa Je istočasno priloz-nost, da se v delovnem kolektivu izvede diskuslja o po-slovodnih rezultatib, in stopnji razvoja samoupravnib. od-nosov.
Pri svojem delu so razpisne komisije včasih naletele na ovire, kl so bile sicer mnogo bolj prisotne v začet-nem obdobju njihovega funkcionlranja In se bodo verjet-no v manjšem obsegu pojavljale 6e dalj 6asa. Težave bo objektivnega in subjektivnega značaja in so rezultat zatečenega stanja ln odnosov, obremenjenib. i ostankt preteklosti in premajhne priprarljenosti, da se sprejeta stališča in odločitve upoštevajo tudi v lastnih sredinab. Tako se včasih Iščejo lzgovori ln nenačelne razlage s ci-ljem čuvanja doseženlh osebnih pozicij in lnteresov po-sameznih skupin ia to običajno pod krinko samouprav-nih pravic, demokracije, Interesov delavcev ln podobno. Zaradi nepoznavanja situacije je bilo razpisnim komisi-]am včasih predočeno neobjektivno lepo stanje, kl pa se je slej ko prej kot tako tudl potrdilo. Zanimlvo Je dej-Btvo, da se imajo mnogl delavci na ključnih funkcijah, ki že dolgo časa nlso rotirali ali padll pod pravila re-elekcije, za »nedotakljive«. V takih primerih močnihav-toritet tudi družbenopolitične organiaacije ne prodrejo ¦ svojim vplivom ali pa se zaprejo v stanje polltične ne-aktivnosti. V glavnem pa so to skrajnosti, kl kot izje-tne potrjujejo pravilo.
Menimo, da so priorltetne komlslje opravičlle svoje delo, saj niso delovale kot arbitri, ampak so svetovala ln pomagale prl uresnfčevanju družbenega dogovora o ka-drovski politlkl povsod, kjerkoli je to bllo možno to po trebno.
VI. USMERITEV 2A NAD.HJNJE DEXO
Pomen kadrovske politike so po sprejetju družbene-ga dogovora obravnavall v organlzacijah združenega dela samoupravni organl In družbenopolitične organizacije t poprečju enkrat na leto, kar pomenl za to področje po razen podatek in je težko verjeti, da je objektiven.
Pobudniki obravnave so blle največkrat kadrovske službe pa osnovne organizacije sindikata in ZK, poslo vodni organl in komisije za medsebojna razmerja. Rac-prave so prišle v vseh organlzacijah do pribllžno podob-cih zaključkov, ki jih lahko strnemo v naslednje:
—  področje kadrovske politike je treba vistrezno \u»-dlti v samoupravnih aktih
—  dosledneje je treba spoštovati določila družbenega dogovora
_ pospeševati in podpirati je potrebno (istematlčno Jzobraževanje in usposabljanje delavcev
— na  nlvoju   delovnih   organlzacij  njihovih   asodaotj ln v samoupravnlh interesnih skupnostlh je treba obli-kovati in sprejetl ustrezne satnoupravne sporazuma o ka-drovskl poHtiki
— bolj  načrtno In  odgovorno J« tret* prtetopitl k reševanju kadrovsklb problemov
—  tzgrajevati  ln  dograjevati  Je  treba  slstem  delltv* po rezultatih dela
—  težiti je treba k celovitemu uresničevanju kadrov-ske poUtike s poudarkom aa srednjeročnem in dolgoroi-nem planlranju
—  usmertti se je treba na lastne kadrovske potencl-ale ter prt tem upoštevati možnosti vertikalnih in hort-zontalnih premikov in razporeditev
—  Izboljšati je  treba  lnformiranje  o  kadrovskl  pro-blematiki v lastnih delovnih sredinah
—  posebno skrb Je treba posvetiti družbenemu stai^ dardu delavcev
—  ustvariti je treba pogoje za boljše in učinkovitej-Se delo kadrovskih služb
—  treba je smotrno zaposlovati ln slcer v okviru spre-Jetih planov
—  uveljavljatl je treba strokovno pomo^ ln mentorst-vo mladim delavcerO In vsem drugim, kl prevzemajo nova dela
—  delavce,  ki  nimajo   osnovne   izobrazbe,  je   treba vzpodbujatl, da jo končajo
—  preprečevati  in  odpovedovati  se je treba  množifr nemu  prevzemanju  kadrov,   če   bi  to  povzročilo   škodo OZD, Iz katere delavec odhaja
—  družbenopolltične   organizacije  v  OZD   se  morajo bolj  angažirati pri oblikovanju  in vsakodnevnem lzvaja-nju ciljev in zahtev kadrovske politike.
Naštete ugotovitve izhajajo neposredno iz organizacij združenega dela. Namenoma smo Izbrall tiste, kl pose-gajo v skoraj vsa področja kadrovske politlke In njenih funkcij in bi kot Izvršene naloge lahko predstavljale «¦ okviru neke dmžbenopolitiCne skupnosti primer ustrezne, načrtne in celovite kadrovske politike. Naloga ln skrb nas vseh je, da k tej kvalitetnl preobrazbi težimo.
Komisija za družbeni dogovor o kadrovskl pollttkl občine Ljubljana Center je na podlagi svojega delovneja programa, programa dela skupščine in Izvršnega sveta ter službe za kadrovska vprašanja pri lzvršnem svetu skupSčine obClne LJubljana Center Izdelala poročilo o iz-vajanju kadrovske politike v obeinl LJubljana Center r letu 1977. Poročllo ]e obravnaval izvršnl svet skupščine občine Ljubljana Center na svoji 151. sejl dne 25. 1. 1918.
Komlsija za družbeni dogovor predlaga vsem zborom skupščine občine Ljubljana Center, da poročllo obravna-vajo in sprejmejo.
KOMISIJA ZA DRV2BENI DOGOVOR O KADROVSKI POLITIKI
ToCka 13
PREDLOG
PROGRAM UREJANJA IN VZDRŽE-VANJA SPOMENIKOV NOV
Na podlagi 5. in 8. člena družbenega dogovora o ure-janju, vxdrževanju ln varstvu spomenikov, spomlnsklh plošč In druglh obeležij NOB ln soeialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin in 172. člena statuta občine Ljubljana Center Je skupščina občlne Ljubljana Onter na... seji zbora združenega dela, na... sejl zbora krajevnih skupnosti dne... In n» ... seji družbenopoliUčnega zbora dne ... sprejela
SREDNJEROCNI PROGRAM
IZVAJANJA DOLOCIL DRU2BENEGA DOGOVORA
V OBCINI LJUBLJANA CENTER
ZA OBDOBJE 1918—1982
I.  Stalna skrb za spomenike
SkupšCina občine Ljubljana Center bo preko odbo-ra podpisnikov skrbela za redno sistematično vzdrževa-nje spominskih obeležij NOB na območju občine.
Na podlagi določil družbenega dogovora je občina Ljubljana Center dolžna skrbeti in sistematično vzdrže-vati 13 spomenikov NOB, 49 spominskih plošč in 6 spo-minskih obeležij.
V ta namen bo občinska skupščina, oziroma njen pristojni organ na podlagi predloga odbora podplsnikov družbenega dogovora sklenila ustrezne dogovore, samo-upravne sporazume ali pogodbe z oskrbniki posameznih spominSkih obeležij.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora bo iniciator za ustanovitev komisij za varstvo spomenikov NOV v krajevni skupnosti, ki bodo letno poročale odboru o delu oskrbnikov pri oskrbi za posamezna spominska obelež-Ja, ter o predlogih za urejanje, obnavljanje in vzdrže-vanje, kl presegajo zrriožnosti posameznlh oskrbnikov.
II.  Postavitev novega spominskega obeležja
Predlog za postavitev novega spominskega obeležja posredujejo predlagatelji (družbenopolitične skupnosti tn organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organiza-cije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, skupine najmanj 10 občanov) pristojnemu ob-činskejnu upravnemu organu, kl preveri skladno s pred-pisi in odstopi predlog odboru podpisnikov družbenega dogovora v občini.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora bo zbral mnenje družbenopolitičnih organizacij v občini in tiste krajevne skupnosti, kjer bo spiminsko obeležje postavlje-no. Zbrano gradivo bo odstopil Ljubljanskemu regional-nemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog prouči ln da svoje strokovno mnenje. Sklep o postavitvi spo menika sprejme občinska skupščina, odločbo pa izda prl-stojnirpbčinski upravni organ
III. Vključevanje v mestno koordinacljo
Odbor podpisnikov družbenega dogovora se bo preko Izvoljenih delegatov v koordinacijski odbor za varstvo spomenikov NOB pri Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane vključeval v delo pri izvajanju' določil družbe-nega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spo-menikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB V Ljubljani. Zavzemal se bo zlasti za solidarnostno združe-vanje sredstev na območju tnesta kot celote za ureja-nje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spome-nikov, ki presega finančne zmožnosti posamezne družbeno-politične skupnosti.
IV. Evidenca spomenlkor
Evidenco spomlnskih' obeležij vodl po določilih drufr benega dogovora in drugih predpisih pristojni občlnskl upravni organ, ki vodi evidenco vojaških pokopališč in grobov.
Z namenom zagotovitve enotnega načtna vodenja evi-dence spominskih obeležij NOB, je bll izdelan predlog pravilnika o vodenju evidence, ki ga bo obravnaval od-bor podpisnikov družbenega dogovora pri Izvršnem svo-tu Skupščine občine Ljubljana Center.
Pri pripravi popolnejše dokumentacije o spomenikih, spominskih ploščah ter drugih obeležij NOB v občini Ljubljana Center bo sodelovala tudi strokovna služba Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
PROGRAM
UREJANJA, VZDR2EVANJA IN VARSTVA SPOMEMKOV, SPOMINSKIH PLOŠC IN DRUGIH OBELE2IJ NOB IX SOCIALISTICNE REVOLUCIJE TER POSTAVLJANJU NOVIH NA OBMOCJU OBCINE UUBLJANA CENTER ZA LETO 1978
Z namenom, da se: uresniči družbenopolitična in mo ralno etična obveznost družbe do spomenikov NOB (n socialistične revolucije; spodbudi negovanje tradicij NOB; trajno očuvajo in oživljajo pridobitve in kulturne vred-note naše revolucije; zagotovi vzdrževanje in varstvo spo-menikov ter drugih obeležij NOB in socialistične revolu-cije; vključi v razreševanje varstva in vzdrževanja spo-menikov, poleg družbenopolitičnih skupnosti in družbeno političnih organizacij, še samoupravne interesne skupno-sti, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skup-nosti in druge organizacije, je skupščina občine Ljublja-na Center v mesecu januarju oz. februarju 1977 pristo pila ter podpisala družbeni dogovor o urejanju, vzdrže-vanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in dru-gih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postav-ljanju novih na območju ljubljanskih občin.
Po dolofiil^h družbenega dogovora občinske skupščine sprejmejo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi letna in srednjeročne programe o urejanju in obnavljanju ter investicijskem vzdrževanju spomenikov. Predlog progra-mov sestavi pristojni občinski upravni organ na podla-gi predlogov krajevnih skupnosti.
Za leto 1978 predlaj-Bjo krajevne skupnosti naslednja potrebna dela, ki jih je finančno ovrednotil Ljubljanskl regionalni zavod za spomeniško varstvo:
1.  Ciščenje  bronaste  figure   »ILEGALCA«  v  Kidričevi Vlici. Oskrbnik za omenjeno obeležje je skupščina mesta Ljubljane. Odbor podpisnikov družbenega dogovora v ob-čini  Ljubljana  Center  bo  dal  iniciativo  za  izvršitev  po trebnih del na podlagi ocene Zavoda za spomeniško var-stvo v dogovoru z oskrbnikom.
OCENA STROSKOV: 17.300 DIN
2.  Ciščemje in obnova napisa na spomeniku na<rodne-mu   heroju   Majdi   Vrhovnik   pred   osnovno   šolo   Majd« Vrhovnik.
OCENA STROSKOV: 4.500 DIN
3.  Obnovitev napisa na spominskem kamnu, ki je bil postavljen na  križišču PreSernove  in Erjavčeve  ceste t spomin   na   demonstracije   žena   12.   maja  in  21.  junij« 1943 proti fašizmu in za izpustitev zapornlkov.
OCENA STROŠKOV: 6.500 DIN
4.  Ciščenje spominske plošSe v avll Etoografskega mu-zeja,  kjer  je  vklesano  troje  imen  uslužbencev  tega za-voda, ki  so  umrli  za svobodo.  Odbor podpisnikov  druž-benega dogovora bo opozoril na navedeno  nalogo oskrb-nika plošče — Etnografski muzej.
CENA STROSKOV: 4.000 DIN
5.  Ureditev okolice okrog spominskega obeležja v spo min žrtvam fašizma na vogalu Levstikove ulice in Vrtafia,
OCENA STROSKOV: 12.000 DIN
6.  Ciščenje  naplsa,  kamna  in  bazena prl  spomenlku Bevolucije na Trgu revolucije.
OCENA STKOSKOV: 20.000 DIN
7.  Ciščenje  napisa  in  po&stavka  spomenika  narodne-mu   heroju   Francu   Bozmanu-Stanetu   na   vogalu   Titove ceste in Subičeve ulice.
OCENA STBOSKOV: 6.200 DIN
8.  PastavitCT ustreznega napisa pri spomaniku Borlsa Kidriča.
OCENA STROSKOV: 20.000 DIN
9.  Obnovitev  6rk,   čifičenje  spomenika  ter   postavitev zaščitne  ograje  pri  spominskem  stebru  na  križišču  Ml-klošičeve in Cularjeve ulice,  ki je bil postavljen v  spo-min demonsfcrantam, ki so 1. avgusta 1943. leta pred sod-niml zapori demonstrirali proti fašističnemu nasilju.
OCENA STROSKOV: 5.500 DIN
10.  CiSčenje ter oboova črk na  sparninski  plašči po-svedenl v spomln  aktivistu Francu  Bolbi, ki  je  vzidana na stavbi Karlovška cesta 19.
OCENA STROSKOV: 3.000 DIN
11.  Ciščemje in barvanje 6rk na spaminski plošči na hiši   Novi  trg  2,   posvefieni   v   spomin   aktivnim   članom KPS In CK KPS.
OCENA STROSKOV: 4.300 DIN
12.  Ciščenje in barvanje 6rk spominske ploS6e v stav-tt Ciosposka 8. Odbor  podpisnikov  družbenega  dogovora t>o opozoril oskrbnika  —  Glasbena  akademija — na iz-vedbo potrebnih del.
OCENA STROŠKOV: 3.500 DIN
13.  Ciščenje in barvanje  črk na spominski plošči na hlši   Gornji   trg   21,   postavljenl   v   spomin   talcu   Majer Jožetu.
OCENA STROSKOV: 2.500 DIN
14.  Ciščenje in barvanje  črk  na spaminskem stebru, kl  stoji  na  Clril—Metodovem  trgu.  Spomenik  je  posve-Cen  množičnim  demonstracijam  žena  in  otrok  za  izpu-stitev zapornikov, kl je bila dne 21. 6. 1943.
OCENA STROSKOV: 7.500 DIN
15.  Obnova črk na spomeniku v paricu na Trgu osvo boditve.   Spomenik   je   posvečen   ženskim   množičnim   de-monstracijam za časa NOB.
OCENA STROSKOV: 8.500 DIN
Bealizacijo navedenega programa bo odbor podpisni-kov družbenega dogovSra prl izrvrSnem sveftu skupščlne obfilne Ljubljana Center izvedel v sodelovanju s strokov-no službo Zavoda SR Slovenije za spomeniško varstvo, ki bo opravil vsa potrebna konzervatorsko-restavracijska ter druga dela.
OBRAZLOZITEV
Na podlagi določil družbenega dogovora o urejanjn, vzdrževanja in varstvu spomenikov, spominskih plošč in druRih obeležij NOB in soclalistične revoluclje ter po-stavljanju novih na območju Ijubljanskih občin, Je obči-na Ljubljana Center dolžna skrbeti za 13 spomenikov NOB, 49 spominskih plošč in 6 spomlnskih obeležij, kl ¦e nahajajo na območju občlne LJubljana Center.'
Glede na to, da t prvl polovlci leta 197" 9e nl bfl konstituiran odbor podpisnlkov družbenefa dogovora, Je oddelek za družbene službe v skladu z določlli družbe-nega dogovora in na podlagi plsmenlh predlogov krajev-nlb skupnosti pripravil program varstva spominskih obe-ležij NOB za leto 1977, kl ga je na svoji 133. seji dne 20. 7. 1977 obravnaval in sprejel irvršni svet skupščlue občine LJubljana Center.
Tako bodo na podlagi pismene pogodbe med skup-ščino občine Ljubljana Center kot naročnlkom ter Za-vodom SR Slovenije za spomeniško varstvo kot izvajal-cem najkasneje do 31. maja 1978 izvršena vsa potrebns dela za sanacijo naslednjlb spomlnskih obeležlj: spome-nik 24 talcev, Ulica talcev; spomenlk žrtvam NOV 1941—1945, Poljanska 26/a; spominska plošča heroja Oskarja Kovačiča, Privoz 6/a; spomenik narodnemu lie-roju Tonetu Tomšiču; spomenik padlim v NOB, Potrče-va 8; spominska plošča ustanovitve KPS, Pod tumom 4.
Vsa potrebna flnančna sredstvs za konzervatorsko-restavracljska dela na navedenlh obeležjih v skupni vi-šinl 79.400 dJn so bUa v letu 1977 v skladu g pogodbo na podlagi predloženih in potrjenlh predračunov naka-zana izvajalcu.
Za nadaljnjo zagotoviteT izvajanja določil družbenega dogovora o urejanju, vzdržsvanju in varstvu spomenikov, spomlnskih plošč in drugih obeležij NOB, je bU na 137. sejl Izvršnega sveta dne 28. 9. 1977 imenovan odbor pod-pisnikov  družbenega dogovora v  občinl  Ljubljana Center.
Odbor podpisnikov ima na podlagi določil 24. člcna družbenega dogovora predvsem naslednje naloge: pove-zovanje udeležencev družbenega dogovora; skrb za pr%> vočasno Izdelavo letnlh in srednjeročnih programov ter da so v njih zajeti vsi ogroženi spomeniki; skrb, da pod-plsnlki in skrbnlld opravljajo prevzete dolžnosti v skla-du z dogovorom, sporazumi oz. pogodbami ter opozarja-jo na zanemarjanje ali opuščanje teb dolžnosti organe podpisnikov,  skrbnike   ter  družbenopolitične   organizacije.
V skladu z določili družbenega dogovora je pristoj-nl občinskl upravni organ na podlagi pismenih predlo-gov krajevnih skupnostl prlpravll predlog programa za varstvo spominskfh obeležij NOB, kl zajema prioritetne naloge s tega področja za Ieto 1978.
Predlog programa za leto 1978 ter srednjeroinega programa izvajanja določll družbenega dogovora je ob-ravnaval in sprejel izvršnl svet skupščine občlne LJub-ljana C.enter na svoji 144. seji dne 2. 12. 1977, ter odbor podpisnikov družbenega dogovora pri lzvrSnem sveta skupščine občine Ljubljana Center.
Ljubljana, januar 1978
ODBOR PODPISNIKOV
DRU2BENEGA DOGOVORA
PRI IZVRSNEM SVETD
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV
I. VPRAŠANJE — delegaclja KS Stara Ljubljana
Kdaj se bodo začela izvajati dela na semaforizaciji križlšča Breg—Cojzova?
ODGOVOR:
Oddelka za gradbene in komunalne zadeve
V smernicah družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1977 in posebnega računa za ce-ste — ulice za leto 1977, smo programirali za semafori zacijo križišča Breg—Cojzova sredstva v višini 1.000.000,00 din. IzdSlavo projektov smo naročili 30. 8. 1976 pri Ko-munalnem podjetju »Ljubljana« TOZD Javna razsvetlja-va-Projektiva. Urad za promet pri SML in projektant sta nas opozorila na nerazčiščen program prametnega re-žima s .posebnim ozirom na nov Karlovški most. Niso Se dokončno določeni vsi priključki, ki se navezujejo na programirani semafor. Tehnologija semaforizacije nareku-je, da se istočasno izvedeta semaforja z obeh strani mo-stu, torej tudi Levstikov trg. Projekte smo zato naroči-li za obe križišči in so tudi že izdelani. Sedaj teče po-stopek za pridobitev lokacijske dokumentacije in vseh potrebnih soglasij.
Ker planirana sredstva v letu 1977 niso zadoš6ala za ureditev dopolnjene semaforizacije, poleg tega pa niso bili izdelani projekti za Levstikov trg, bo semaforizacija Breg—Cojzova—Levstikov trg realizirana v prvem pollet-Ju 1978.,.
2.  VPRASANJE — delegaeija KS Stara Ljubljana:
S sklepom sveta za komunalne zadeve skupščine ob-čine Ljubljana Center z dne 21. 8. 1968 je bilo dano do-voljenje za parkiranje vozil samo ob ograji Ljubljanice. Na tem delu javnih površin nl zagotovljene površine za pešce. Občani iz zgradb Hribarjevo nabrežje 5 In 2idov-ske ulice 5 so postavljeni pred dejstvo, da se parkirajo vozila pod okni stanovanj v pritljičju in zapirajo vhod v zgradbo.
Ali je takšna prometna ureditev najprimemejša za • ta del javnih površin?
ODGOVOR:
Oddelka za gradbene in komunalne zadeve.
Smatramo, da je sedanja prometna ureditev tegapre-dela primerna. Za ves promet, torej tudi za parkiranje, so zaprte Zidovska ulica, Zidovska steza in Jurfiičev trg. Na Hribarjevem nabrežju pa je dovoljen enosmerni pro-met nlzvodno ob Ljubljanici od Cevljarskega mostu do Dvornega trga z iztekom na Gosposko ulico oz. Trg os-voboditve.
Parkiranje je na Hribarjevem nabrežju dovoljeno sa-mo pb Ljubljanici od Zidovske steze do Slovenske fil-harmonije, kar je s prometnimi znaki pravilno urejeno. Ker nedisciplinirani vozniki stalno parklrajo tudl nepo-sredno ob zgradbah Hribarjevo nabrežje št. 3, 5 in 7 in ukrepanje UJV ni učinkovito bomo predlagali Komunal-»1 skupnosti občine Ljubljana Center, da to parkiranje, kl onemogoča vamo hojo pešcev, otežuje dostop, slabSa bivalne pogoje stanovalcev predvsem v pritličnih stanova-njih zgradb št. 3 in 5, fizično onemogočimo. Fizično za-poro bi izvedli v liniji drogov javne razsvetljave s cvet-ličnimi posodami ali fiksnimi količki vsaj pred zgradba-mi Hribarjevo nabrežje št. 3 in 5.
3.  VFRASANJE — delegacija KS Stara Ljubljana:
Krajevna skupnost »Stara Ljubljana« predlaga zbo-ru krajevnih skupnosti, da zadolži IS Skupščine občine
Ljubljana Center, da obravnava In zavzame stališče do upravnega postopka pri določitvi spremembe namembno sti poslovnega prostora v hlši CirU Metodov trg 15 iz čevljarske v slaščičarsko gostinsko namembnost.
Tak predlog daje krajevna skupnost iz razloga, ker je pričakovati v prihodnje še več taklh primerov, po-sebno iz področja prodaje poslovnih prostorov, ki solast etažnih lastnikov, na drugl stranl pa nas pri tem zave-zujeta odlok o namembnosti posjovnih prostorov in sred-njeročni plan razvoja krajevne skupnosti »Stara Ljub-ljana«.
ODGOVOR: Izvršnega sveta
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Center je dejansko kot upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve v smislu določil 15. čle-na odloka o poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 20/76) v upravnem postopku vodil postopek za izdajo dovolje-nja za spremembo namembnosti zgoraj navedenega po-slovnega prostora iz čevljarske v slaščičarsko obrtno in prodajno dejavnost na predlog IZEIRI Besirja, slaščičar-ja Iz Ljubljane, Zaloška 34.
Ker je predmet vprašanja tudl prodaja privatnih obrt-nlh lokalov, takoj pripominjamo, da vprašanje prodaje in njene zakonitosti niso predmet tega postopka niso pri-stojnosti upravnega organa. Promet z nepremičninami med zasebnimi kupci in prodajalci ureja poseben zakon.
Predlagatelj IZEIRI je od lastrdka SAVSA dejansko odkupil obravnavani lokal z namenom, da si v njem uredi slaščičarsko obrtno dejavnost. V postopku je uprav-ni organ iskal mnenje krajevne skupnosti »Stara Ljub-ljana«, Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo in Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljublja-na Center. Vsa mnenja so bila proti zaprošeni dejavno sti z utemeljitvijo, da je po odloku namembnosti poslov-nih prostorov v tem lokalu določena trgovinska prodaj-na dejavnost, bodisi za čevlje, bodisl za kakšen druga-čen specifičen trgovinskl program. V 7. členu odloka o poslovnih prostorlh, kl obravnava namembnost za ob-močje tržnlc In Ciril—Metodovega trga je navedeno, da se poslovne prostore v tem predelu Stare Ljubljane lah-ko uporablja za namembnost tržnice, gostinstva, trgovi-ne široke potrošnje, domača in umetna obrt ter dejav-nost družbenega pomena. Seveda pa odlok konkretno ne določa namembnost za vsako posamezno stavbo ali lokal.
Tudi tolmačenje Republiškega sekretariata za indust-rijo SR Slovenije pravi, da je po 64. členu pravilnika o minlmalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za go-stinsko dejavnost ln o storitvah v gostinskih obratih (Ur. list SRS št. 11/75) za gostlnsko dejavnost smatra-ti tudi slaščičarstvo, kadar nudi gostom svoje proizvode, napitke in pijače.
Zato je moral upravni organ ugoditi, da je predla-gana namembnost v skladu z odlokom o poslovnih pro storth.
Upravni organ pireizkuša predvsem usiklajenost na-membnosti konkretnega poslovnega lokala z določili od-loka o namembnosti, kar je v opisanem primeru, kot jo povedano, usklajenD.
4. VPRASANJE — delegata 1. ln 46. konference de-IegaciJ:
1.  Kako se bo reSevalo vpražanje Institucije namenje-ne  kulturnim dejavnostim in vzgoji otrok ter mladine, t. j. Pionirskega doma v Ljubljani. Problematika Pionlr-skega doma je že nekaj časa pereča in je bila tudi pred-met več obravnav v okviru mesta?                                  {
Zanima nas, kakšen program Ima za svoj razvoj sam Pionirskl dom in kako se bosta reševali organiziranost In financiranje te ustanove?
2.  Zanima nas, ali bo Lutkovno gledališče sbalnl od-Jemalec Kultumega centra Ivan Cankar, kar nl v skla-du  z osnovnlm  namenom  te  gradnje  in  koliko bo  to vpHvalo na to, da dobl Lutkovno gledališče svoj prostor.
35
ODGOVOR:
Ljubljanske kulturne skupnosti.
1. Izvršni odbor ljubljanske kulturne skupnosti je na 51. seji, dne 9. 11. 1977 obravnaval problematlko Pionlr-skega doma, TOZD Center za kulturo mladih in ugotav-lja, da je omenjena problematika v fazi reševanja tn si-cer v okviru koordinacije samoupravnih interesnih skup nosti za kulturo, izobraževanje, otroško varstvo m teles no kulturo. Te se sporazumno dogovarjajo za flnancira-nje mejhnih dejavnosti ter skupaj s Pionirskim domom pripravljajo ustrezen predlog za razrešitev tega perefie ga problema, v katerem bo tekla javna razprava v okvi ru programa za leto 1978.
Pionirski dom zaenkrat še ni predložil . normativov dejavnosti TOZD Centra za kulturo mladih.
2. Probletn prostorov Lutkovnega gledali&^a Ljuhlja-na je tudi v fazi reSevanja. Začasna rešitev Lutkovnega gledališča v Ljubljani za izvajanje rednega programa de-javnosti je možna v prostorih »Kino Mojca«, s čimer soglaSa tudi DS Lutkovnega gledališča. Trajna rešitev tega problema še ni dogovorjena, realizacija pa je od-visna od razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih ni mo goče zagotoviti v letnih programih, ker gre v tem pri-meru za večjo naložbo Širšega družbenega interesa, za katero je mogoče iskati  rešitev v okviru drugih sredstev.
Izvršnl odbor pripominja, da nobena izmed tastitu-ci] ne bo imela domicila v Kulturnem centru Ivan Cankar, kar je razvidno iz programa njegove dejavnosti, le da bo imelo do izgradnje lutkovnega gledaliSča Lut-kovno gledališče primamo pravico uporabe male avora-ne v Kulturnem centru Ivan Cankar. Sekretariat skupščlne
BELEZKE
BELEZ^E:
37
BELEŽKE:
38
BELEZKE:
39
Oogovorl, Skupidlnska prilog« — ureja Sekretariat skupičlne občlne Ljubljana Center, tisk ČGP Oelo, LJubljana, 6. 2. 1978
40