Gospodarske stvari. Metljaji ua pljnčih. Nadaljna po postavi in sicer na 2 meseca zavarovaaa ovčja bolezen so metljali na pljučih ali pljučni raetulji. Ta bolezen kg večjidel pri mladib ovcah nabaja in se izcimlje, kakor se dnmneva, kajti natanko dokazano še ni, če se živali na globoko ležeeib, vlažnib močvirnatih in hlatnih ali pa po pašnikih ob stoječi ali poeasu tekoči vodi stoječih tiavnikih pasejo. Na takib pašah, rueuijo nekteri živinozdravniki, sc naliaja zalega nekcga zajedaT^a, ktera ali na travi živi ali pa še ie po dnigib posredovavcib, po turčesih ali polžib ua travo zanesena postane. Ta zalega se potetn od ovec po mih 1 ib živinozdiavuikov popase in v njib metljaje na pljučib provzročaje. Ta zajedavec pride, kakor pravijo, ovcam naj poprej v želodec, odtod v sapnik, kjet* se potem v tanke vejice prav za prav v zlezuo kožo tankih vejic sapnikovib zarijejo. Bolezen je silno dolgotrajna in za priprostega kmetovavca y začetku večjidel težko zaslediti in pregledati. Že zarad omenjene dolgotiajnosti bolezni je tudi razviduo, da pri nji zelo raznovrstne prikazoi opaznjemo. Med njimi je v prvi vrsti opaziti težava, s ktero ge bolene živali oddihujejo. Hripav, zasopen, krčevit kašelj, s kterim živali včasih dave se cele kepe črvov po 100 in več, ki so vsc v žlezo zavite, izjnetavajo, je zanesljivo znamenje te bolezni. Če je ta že daleč napredovala, tako ni nobene vračitve več. Živali večjidel revno poginejo. Jeterni metljaji. Tretja in poslednja ovfja bolezen, ki je tudi po postavi in sicer na dva meseca zavarovana, so jeterni metljaji ali jeterni metulji. Ta bolezen je s prejanjo v mnogem oziru v rodu ali žlabti. Kakor pri prejšnji so tudi pri tej bolezni skoraj isti vzroki, iz kterih ee izcimljava. Neki zajedavec pride ali po pijači, ali po hrani v žival, namreč najpiej v želodec, in iz tega vjetra, kjer potem imenovauo bolezen nzročuje. Tudi njene prikazni so prikaznim prejšnje podobni. Bolezen je silno dolgotrajna. Med naj bolj v oči padajoče prikazni je šteti žolta barva bele kože, oči in diesna. Živali rade ne jejo, povžito hrauo slabo prebavijo in irnajo napet trebuh. Bolene živali pozgubljajo od dne do dne več redivmh rokov in slednjič se prevrže vsa bolezea v trebušno vodenico, kar trpinkam potem v kratkera pogin pripelje. Vračitev je le v zacetku bolezni mogoča in še tedaj vsakokrat ne labka. Potreba je poklicati živinskega zdravnika. Da je treba s petrolejem jako pazljivo ravnati priča sledeča prigodba. Pretckli torek je mlad bribovc svojo jalovko 8 petrolejem po vratu in šinjaku niazal, da bi z zivinčeta uši pregnal, pa || vsikdar s toplo vodo in miijo si roke dobro umil. Ko tretji dan zvecer z žveplenkami luč prižiga, skoči <id sveče plamen na roko, in roka začne goieti. Maboma človeka izvlečejo, in goreče roke z mokmni rutami povijejo. Ko bi kolkanj še zamudili, bi bil mladi mož zgorel. — Ima kdo s jj petiolejem kaj opraviti, ne smeje z gorko ali toplo vodO; ampak raora h stiulcnčino se umivati. Na Angleškem je pied 60 letmi ueka plemenita gospa se za gledišče oblačila, na vsaki strani zrcala (špegla) sveče iniela, da bi se bolje videla. Ko z roko blizo gorcče sveče pride, skoči plamen v njo, gospa zaupije, začne goreti in ! umeije. Na Tirolskem dobi bogata grofica zvečer pismo od svoje prijatelce; bilo je leta 1847. Da bi laglej brala, stopi k raizi in si luč blizo postavi. Ko z roko blizo sveče pride, skoči plamen v njo in žena začne goreti. Brž jo položijo v po- steljo in z mokrimi pertiči povijejo, a uboga grofica je umrla po grozoviti bridkosti v pol uri in ko so na pare jo polagali, se še je kadilo skozi usta in nos. Jož. Hašnik. Zoper napeujauje goved marsikaj rabijo. V prejanjih časih so govedo sim in taj gonili, dokler da je zaeela sapa od živinčeta pubteti. V časi so vanip z nalašč za to iznajdenim nožetn (troaker) prebodli in sapo izpušali; najboljše pa je ccv iz gutaperba, kojo po gobci v vamp porinejo iu sapo izpustijo; tudi zalivanje s petrolejem poniaga. Dne 21. septembra t. 1. na Matevževo je nek mešetar kravi, koja je iz Celja v Sentjur na sejem prignana sred trga zarad napeujenja na cesti padla, masele viaa v uho vlil, in v tem treuutki krava odskoči — vetrovi derejo spiedi in zadi iz krave, lastnik jo postavi na sejem in siečno proda. JY>ž. Hašnik.