Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 1. MURSKA SOBOTA, 3. januara 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske krajine Izhaja vsako nedelo. Vredništvo in uprava M. Sobota. NAROČNINA samo Novin četrtletno: na posamezni naslov 6 Din. 25 p., na sküpni naslov, če jih najmenje 5 komadov naročenih, 5 Din., v inozemstvo 18 Din. Če se za inozemstvo januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Naročnina Novin s prilogami: „M. List“, „Marijikin ograček“ i „Kal. Srca Jez.“ četrtletno: na posamezni naslov 12 Din. 50 p., na sküpni naslov 9 Din,. v inozemstvo 25 Din. CENA OGLASOV oglasnoj strani: Cela stran 250 Din, pol „ 140 „ ¼ „ 75 „ ⅛ „ 35„ 1/16 „ 17 „ Cena malim oglasom do 30 reči 5 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji popüst. Rokopisi se ne vračajo. Pošt. ček. pol. št. 11.806 Naročnikom v Jugoslaviji. I. Cena Novin na posamezni naslov, to je če jih menje kak 5 komadov hodi na šterikoli naslov je 25 Din. na leto. Plačati se mora frtao letno naprej. Jako nas pa razveseli i nam veliko dobroto včini, ki polletno, posebno pa, ki celoletno naprej plača. II. Cena Novin na sküpni naslov, to je če jih najmenje 5 komadov hodi na eden naslov, je 20 Din. na leto. Plačati se mora vsaki mesec nekaj, tak, ka do konca frtala je plačano 5 Din. Jako veliko dobroto nam včini tisti naročnik, ki nam po širiteli naprejplača ¼, ½ ali celoletno naročnino. Naročnikom prek mej Jugoslavije, to je v inostranstvi. Vsi naročniki prek mej Jugoslavije vednako plačajo, to je 100 Din. na leto za Novine, Marijin List, Dečinski list i kalendar Srca Jezušovoga. Plačati se mora da konca marca. Ki naroči samo Novine, plača mesečno 6 Din. naprej. Ki pa že januara plača celoletno naročnino za same Novine, plača samo 50 Din. Širitelom. Oprosimo vas, da z vsov gorečnostjov i modrostjov širite v tej teških časaj naše liste. Odkrito povejte vsakomi, da pričaküjemo od vsakoga, da ostane veren listom i ne odstopi. Teliko dobrote so prinesli naši listi našemi lüdstvi v teki dugih let, da brez zamazka nezahvalnosti se ne morejo zavrčti i odpovedati. List naš ma prednost pred kajenjom i pilom. To naj vsaki zarazmi i bo moder pa zahvalen. Potem prosimo, da vsaki mesec pošlete notri ka naberete, na konci vsakoga frtala pa mora biti plačano vse, ka na eden frtao spadne. Vsaki mora vsaki mesec nekaj dati. do konca frtala po vse to je 5 Din. za Novine. Poštnino vso, tüdi za čeke si odračunajte! Do 15. januara se mora povrnoti ves stari dug! Javite sem dužnike, ki nebi povrnoli do toga časa! — Z božov pomočjov naprej! Ne bojte se nikoga i ničesa! - Uprava Novin v Črensovcih. Poznancom i spoštüvalcom pokojnoga Sakovič Jožefa, pleb. v Türnišči. Pokojni Sakovič Jožef, pleb. je bio poznan v celoj našoj Krajini. Trezen, delaven, goreči dühovnik i dober slovenski domoljüb je bio. Svoje delüvanje je krepo z lepimi dopisi v Novinaj i Marijinom listi. Največ je pa izdala njegova živa reč, njegove predge. Te so biseri, džündži po vsebini i jeziki. Naj ne prejdejo ti kinči narodnoga blaga, smo se odločili, ka damo vsako nedelo eden njegov govor objaviti v Novinaj. Našim izseljencom prek mej države bo na neizmerno tolažbo, ka bodo vsako nedelo najšli v Novinaj lepe reči sina Slovenske krajine. Vsem domačim pa bode dana z tem prilika, da si more obogateti svojo domačo knižnico. Predga bo štampana na edno stran, ka vsaki more to stran posebi vložiti i na konci leta vküpzvezati. Tak bo meo lepo knigo premišlavanja. Pokojnoga Sakoviča vsi poznate i vsi poštüjete, zato se vüpamo, da pokojnomi na spomin žrtvüjete te mali dar, ka si naročite Novine. Posebno se pa obračamo na faro Türnišče, kde je pokojni kak plebanoš duga leta bio zvezda vodnica jezerim i jezerim vernikov. Sem spadata i dve Polani. Ne bi smelo biti hiše v tema farama, ka za spomin na dobroga g. Sakoviča ne bi si naročili Novin. Ravnotak naj se javijo verniki iz tistih far za te spomin, kde je pokojni bio kak kaplan ali administrator, štere so Črensovci, Tišina, Beltinci, Cankova. Ne mogoče tüdi, ka bi se spozabila z njih njihova rojstna fara Gornja Lendava. Malo dühovnikov je dala ta, naj zato spomin redkih božih slugov s tem počasti, ka si naroči po Novinaj govore svojega velikoga sina. Sosedne fare višeomenjenih so tüdi bile deležne vnogih düševnih dobrot po pok. Sakoviči, zato naj pristopijo vu vrsto ostalih. Do Sakovičovoga spomina i do Novin nas veže velika dužnost: zahvalnost. Bodite zahvalni! Plačate samo 20 Din. na leto. Če dve hiši sküpno mata Novine, plača vsaka samo 10 Din. Povejte, za 52 predgi je ne vredno dati to malenkost!? Uprava Novin v Črensovcih. Naša zaoblüba za leto 1932. V teških časaj živemo. Nego je tüdi v tej tam pomoč, kde je vsikdar bila. Ta pomoč je pri Bogi. Bogi je vsemogoče. Mogoče njemi je zato tüdi zdaj pomagati. Pa vüpajmo se, ka nam bo pomagao. Gda je pred 700 leti živo sv. Anton Padovanski, je nikaj menje nevole ne bilo na sveti. Pa ravno njega je zbüdo Boga siromaškomi narodi na pomoč. I spravo njemi jo je. Zato je postao v nebi pomočnik vu vseh nevolaj siromakom i vsem stiskanim. Zdaj smo pa vsi siromacje i vsi smo stiskani. Vsem nam bo zato napomoč, če ga bomo pomoči prosili i meli odprto srce, kak je on vsikdar zahtevao od vsakoga, če bomo meti odprto srce za siromake i stiskane svoje brate i sestre. Mi v vsakoj hiši napravimo sledečo zaoblübo v 700 letnici smrti toga velikoga lübitela siromaškoga naroda : „Sv. Anton, oblübimo ti, ka če nas do 20. juna tekočega leta, v šterom obhajamo spomin 700 letnice tvoje svete smrti, rešiš teh nevol, v šterih se zdaj nahajamo i nam sprosiš od dobroga Boga, ka se cene našega blaga za odajo povekšajo i ka se nam preživlanje olejša, oblübimo ti, ka darüjemo od vsega ka letos do konca leta odamo, 2% na hišo siromakov „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih.“ Tak. se glasi naša oblüba. V vsakoj hiši jo opravite i bodite velikodüšni do božih prijatelov, do svojih stiskanih, siromaških bratov i sester pa bo njihov Oča, Bog vam plačnik. Sv. Anton nam bo to miloščo izproso, če se bomo z celim srcom zavzeli za siromake. Zaoblüba je jasna. Če se razmere ne bi zboljšale do 20. juna, smo nikaj ne dužni dati. Če se pa bodo zbolšale, pripišemo to zboljša- 2 NOVINE 3. januara 1932. nje priprošnji sv. Antona i drage vole poklonimo od vsega ka odamo 2% letos na Dom sv. Frančiškana. Dečica, z mali vüpanjom napravimo to oblübo v vsakoj hiši. Kalendar. januar (31 dni) 1. teden. Murska Sobota Ana dr. Gregorčeva. V Soboti ne bilo človeka, ki ne bi žalostno vzdihno, kda je čüo, da se je Gregorcova gospa odselila v večnost. Ne smo mogli vervati, a istina je. Lepomi dečkeci je dala živlenje, po porodi pa je zatisnola oči k smrtnomi spanji. Pokojna gospa je bila nekaj posebnoga. S svojim lübeznivim nastopom, s svojov šalivostjov, s svojim smehom je znala pridobiti vsakoga, tak da jo je mogao vsaki vzlübiti. Bila pa je tüdi jako dobra žena i mati. Blaga pokojnica naj počiva v miri! G. doktor pa naj sprejme naše globoko sožalje. — Božičnica v bolnici. Na božični večer so priredile sestre s pomočjov upravitelstva bolnice za betežnike lepo božičnico. V štrtoj sobi je bilo postavleno lepo božično drevo, pri šterom se je vršila prisrčna domača slavnost. Po slavnosti so bili vsi betežniki obdarjeni. Deca so dobila obleko. — Popravek. V predzadnjoj številki smo poročali, da je Lebar iz Rakičana ponarejao 100 dinarske bankovce. Kak smo sledi čüli, to ne istina. Pri njem so našli samo minte po 10 i 100 Din. Kak pravi, je to šteo nücati za reklamo. — Dečki, ali ste se že prijavili za dühovne vaje v Martinišči? Če ste zamüdili prvi rok od 1. do 4. januara, pa se taki prijavite za drügi rok od 5. do 9. januara. — Kakši so pogoji, poglejte v zadnjoj številki Novin. Mogoče se šteri boji i pravi: Nikdar šče ne sem bio na dühovnih vajah i nanč ne vem, kak te izgledajo. Takšemi pravim: Prijateo, samo pro- baj, pa boš vido, kak de se ti dopadnolo! Tri dni boš v Martinišči na dühovnih vajah, vživao boš tü telko veselja i düšnoga razvedrila, da boš po treh dnevaj prišeo ves prenovleni, ves zadovovlen i srečen domo, tak ka boš včasi skleno iti vsakše leto na dühovne vaje v Martinišče. Mamo naprošeniva dva izvrstna govornika, ki dobro poznata dečkovsko düšo i ki mata dečke jako jako rada. Zato dečki koražo, priglašajte se v obilnom števili i na veselo svidenje! — Začetek vaj ob 5 vüri zvečer. — Rakičan. Na Štefanovo večer se je zbralo nekaj gostov v gostilni Rainer, da si privoščijo nekaj kapljic dobroga vina, kak je že navada na Števanje. Gostilničar Rainer, šteri je že dugo let naročnik Novin i Marijinoga lista si je zmislo na brezposelne i je opomeno kak je bilo to v zadnji Novinaj, da bi si vsakši šteri de kaj trošo na Števanje, naj si zmislo na gladujoče. Pridrüžo se njemi je včasik g. Ščavničar Vinko, ki je ravno na dopüsti. Začno je poberati. Nabrao je 50 Din. Če bi to peldo nasledüvali tüdi v drügih gostilnj, tak bi prišla lepa šumica vküper i bi se nekelko drüžin okrepčalo. — Vojni invalidi i dovice! Po nalogi g. komisara pri središnom odbori v Beogradi št. 3780 z dne 15. VII. 1931. pozava Krajevni odbor udruženje voj. invalidov v M. Soboti na den Sv. treh kralov 6. januara 1932 izredni občni zbor, ki se obdrži v restavraciji pri kolodvori ob 10 vüri predpoldne. Točna udeležba za kotrige je obvezna. Slovenska krajina. — Zahvala. Vredništvo i uprava Novin se vsem častilcom toplo zahvalüjeta za poslane srčne pozdrave za božič i novo leto. — Čeke razpošlemo z tov števikov. — Na znanje tistim naročnikom, ki prosijo razna pojasnila od uprave Novin. Vsaki naročnik, ki prosi razna pojasnila od uprave Novin, naj vseli zabeleži v svoje pismo, kama njemi hodijo Novine. Če se preseli kama inam, naj vsikdar naznani, kama so hodile prle Novine. Če na sküpni naslov ma naročene Novine, naj prošnjo vsikdar podpiše širiteo i z tem posvedoči, ka je naročnik. Tak ležej rešimo celo zadevo. Brez toga podpisa se ne vzemejo prošnje v rešavanje. Prosimo, da na to pazijo i naročniki i širitelje. — Uprava. — Marijini Listi za mesec januar se razpošlejo proti konci meseca. Tiskarna ne zadole z delom, zato malo kesnej pridejo te prvi mesec. V prvom snopiči bo popisano na spomin 700 letnice svete smrti sv. Elizabete njeno živlenje po imenitnom nemškom jezuiti Meschleri. Z Marijinim Listom pride tüdi priloga toga lista za našo deco. V tej listaj bo vse natenkoma razloženo. Že naprej zdaj opominamo naše vrle širitele, naj si sprosijo deco za širitele, ki do dečinski list raznašali. — Vred. Mar. L. — Što naj pomaga širitelom? Kde je vekše število naročnikov, naj tak pomagajo naročniki širitelom, ka si poskočijo sami po Novine. Kde pa to neje mogoče, naj si širitelje organizirajo po pomočnikaj razdelitev naših listov. Vsaki takši pomočnik dobi tüdi brezplačno svoj list. Imena teh pomočnikov nam javite. Jako dobri takši pomočniki so deca. — Uprava. — Beltinci. V nedelo, dne 10. januara predpoldnom ob 9. vüri de mela „Čebelarska podružnica Beltinci“ redni občni zbor. Vdeležba je za kotrige obvezna, vsi drügi pa so vableni. — Kürji tolvaji v Korovcih. Preminoči teden so se oglasili kürji tolvaje i so obiskali več hiš. Bili so preci „smileni“, ar so od vsake hiše odnesli samo dve do tri kokoši. Kürjih prijatelov neso mogli zgrabiti. — Pozdrave pošilajo i želejo domačim, prijatelom i znancom srečno novo leto: Emilija Gaber i Alojz Gaber iz Mosella, Mihael Kerec i Rozina iz Villiersa pa Janez Bratkovič iz Ardennesa. — INKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10,- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava. — Roziki Bedernjakovoj v spomin. Preminoči tjeden smo te sprevodili na pokopališče. Rozika kda smo te belo oblečeno, kak vtrgnjeno cvetko sprevajali med venci na poslednjo pot, so ptički genljivo žvergoleli. Tisti hip, kda smo te položili v jamo, smo se zavedli, da si istinsko vmrla i težko se nam bo odvaditi na misel, da ne si med nami. Ostao nam je samo tvoj spomin. Usoda ne dovolila, da bi nastopila svoje živlenje. Nepričaküvano te je odtrgala iz srede tvojih dragih, iz srede tvojih tovarišic, ki si jim tolikokrat razpršila dečinčko nagajivost s svojov vedrostjov. Rozika, nam je težko, jako težko! Sunce bo sijalo i tebe ne bo. Rožice bodo cvetele, a Rozike nigdar ne bo. Ti bi mogoče bila hüda, da smo žalostni. A glej ne moremo si pomagati, četüdi znamo, kak lepo je vmreti v cveti mladosti brezi posvetnih prevar. Kak na lepo pripovedko, bomo mislili na tebe. Naj ti bo lehek večni sen v preranom grob. 3. januara 1932. NOVINE 3 — Tečaj za strojnike i kurjače, šteroga priredi kr. banska uprava, referat za pospešüvanje obrti v Ljubljani v prostorih skupne obrtne zadruge v Murskoj Soboti i ga bo vodo g. ing. Debelak Milutin, se začne 4. januara 1932. ob 2 vüri popoldne i se tozadevno obveščajo vsi priglašenci i tüdi vsi tisti, ki se ga šče nameravajo vdeležiti, tüdi oni iz dolnje-lendavskoga sreza, da se zaneslivo vdeležijo otvoritve, ar se bo med drügim tüdi določilo, na kakši način bi se Dolnje Lendavčarom zavolo oddaljenosti olajšalo obiskavanje tečaja. — Načelstvo NEDELA po novom leti. Evang. sv. Mataja vu 2. táli. Vu onom vremeni po Herodešovoj smrti ovo Angeo Gospodnov se je skazao vu sne Jožefi v Egiptomi, govoreči: stani gori i vzemi Dete i Mater njegovo, ino idi va zemlo Izraelsko, ar so spomrli, ki so iskali düšo Deteta. Šteri gori stanovši, vzeo je to Dete i Mater njegovo i prišao je v Izraelsko zemlo. Slišavši pa, ka bi Archelaus kralüvao v Judaei mesto Herodeša očé svojega, bojao se tá idti i opominjeni vu sneh odišao je na strani Galilae. I pridoči prebivao je vu, varaši, ki se zove Názareth: da bi se spunilo, ka je povedano po prorokaj, ka de se Nazerenski zvao. Kašli i hripavosti so najbole naklonjene samo osebe, ki ne negüjejo zadosta svoja vüsta i grlo. Dnevna nega s preizküšenim domačim sredstvom, Fellerovim Elsafluidom, varüje tüdi pred nahodom, hripov, prehladom itd. Posküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. povsedik. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. Pošta upravništva. Tanacek Fr. Vadarci. Kalendare poslali. Vüpanje mejte, bo šlo. Vsaki mesec pobirajte i do konca vsakoga tretjega meseca na eden frtao vküp spravite. Svojih penez ne devajte coj. Koller Jožef Epoisses. Srečke dobite pri upravi Novin. Smo že pisali po nje. Što poslao? Po Banco Germanico smo dobili iz Buenos Airesa 110 Din. 24 dec. Prosimo odgovor, što je poslao te peneze i na koj? Žilavec Jožef Tropovci. Tisto knigo prosite od g. Kolenca na naš račun. Dravec Josefa Bodonci. Zakaj nam pišete, ka ste peneze poslali i trošite poštnino v toj dragoči. Penez pride brez karte tüdi. Mi bomo že vsakoga opomenoli, gda more plačati, ne bojte se. Mlinarič Št. Štrigova. Kalendar smo vam pred božičom dali poslati. Zdaj ga že gotovo mate. Če ne, nam javite. Vsem. Kalendare smo razposlali. Če jih što ne bi dobo, naj se zglasi. Širitelje pošljite notri včasi poštnino od kalendarov. Žilavec Franc Gerlinci. Na 1930. vse plačano pa še na leto 1931. ostalo 8 Din. Zdaj lejko zračunaš ka si dužen i plačaš, gda zaslüžiš. Kühar Jožefa dovica, Eletzgraben. Ne smo znali, ka je naš več leten, dober naročnik, vaš mož vmro. Naj njemi Srce Jezušovo bo smileno. Naročnino, smo dobili i vam kalendar dali poslati. Kak vsakomi tüdi vam smo naznanili, keliko je duga, da se ležej zve za njega. Pozdravljena! Miholič Jožef Šülinci. Za letos vse plačali, tüdi poštnino. Kalendare smo poslali. Kerec Jožefi bomo pošilali. Cena za tri liste: Novine, M. List, dečinski list i kalendar 100 Din. letno. Gorčan Alois Levroux. Naslov popravljen. Samo en komad pošiljamo i samo eden se plača. Če po starom naslovi pomotoma kaj pride z tiskarne, vrnite. Kerec Št. Prosečkaves. Zato smo ti dali samo 14 kalendarov poslati, ar si od 1. sept. samo 14. Mar. Listov dao pošilati. Kozar Števan Martinje. Kak se je zvala tista ženska, ka je dala 10 Din. na Dom sv. Frančiška? Jeli Salai Ana, ali nači? AGRARNE ZADEVE Ka je tistim za včiniti, ki so po zakoni fakultativnoga odküpa pogodili zemlo i je zdaj ne morejo plačali? Mi smo neštetokrat opominali lüdi, naj se ne silijo z küpilom, ar cene kaplejo i ne do mogoči sledkar nikak plačati. Telko penez najmre narod ne je meo meo, ka bi mogo naednok plačati. Razni lüdje so pa sirmaški narod na etakši ali ovakši način li večkrat pripravili do toga, ka se je pogodo, ar se je bojao, ka zemlo zgübi, če je ne pogodi. Po pravici bi morali zdaj tej narodi pomagati plačüvati, ki so ga napelali, naj se pogodi. Ali tej so se zdaj sposkrili. Mi pa kak smo prle bili na strani siromaškoga naroda, smo zdaj tüdi, i zato tomi zapelanomi lüdstvi sledeče odgovorimo. Ne gučimo od tistih tü, ki so se prostovoljno brez pritiska pogodili z veleposestnikom. Nego od tistih sirmakov, ki so kakšo silo trrpeli pri küpili. Tej naj prosijo veleposestvo za znižanje cen. Mi se vüpamo, ka najdejo smileno srce. Potem pa naj se nesrečni zazavajo na 11. člen pravilnika zakona od fakultativnoga odküpa agrarne zemle. Ka je pa v tom členi zapisano? To, ka če küpec, to je agrarni interesent ne plačüje, kak se je pogodo, te veleposestnik ma pravico zahtevati od oblasti, ka se zemla odana, čeravno bi bila že tabulirana, vzeme vkraj od tistoga, ki je ne more plačüvati i se da drügomi interesenti. Prvejši interesent, ki je zemlo pogodo, pa dobi nazaj od veleposestnika vso notri plačano odküpnino, zgübi samo intereše, tej neje dužen njemi veleposestnik povrnoti. Naj vsaki, ki ne bi mogeo plačati, prosi za znižanje cen i prijavi to oblasti i to na gornji 11. člen opozori. Lüdje se hodijo jokat k zadrugi; neso jo bogali, zdaj vidijo, kak dobro njim, je štela. Ali kak dobra mati njim zapelanoj deci ide zdaj pali na roko, jih vodi vü iz nesreče, zato naj jo lübijo i naj jo bogajo pa njej verne ostanejo vse kotrige. Razlaga agrarnoga zakona. §§ 59 i 60. Prvi določa, ka § 61 govori od toga, kak se zvrši odškodnina za agrarno zemlo. Od toga bomo dnes tjeden pisali. § 60. pa določi, ka srezko načelstvo pozove dva stavbenika, lastnika i agrarne interesente, če se ide za odškodnino kakšega poslopja (hiše, štale itd.) Pošta. Vsem agrarnim interesentom. Dostakrat kaj zvedavate. Da ne bodete meli stroškov, vsikdar se javite pri širitelaj Novin, če nemate na svoj naslov naročene Novine, pa širitelje naj esi javijo, ka želete. Širitelom mi povrnemo poštnino. Ali pa naj širiteo samo podpiše vaše pismo, ka ste zaistino naročniki Novin. Širitelje pa ne smejo nikoga gorvzeti, ki neje naročnik. Kolmanič M. Krog. Nišče na sveti vas ne more prisiliti, ka bi prle plačali kak v 20 letaj. Zakon vsakoga veže. Če ste travnik z drvami dobili, so drva vaša, a plačati je morete, to je travnik je teliko dragše, keliko so drva vredna. Javite se pa pri širiteli Novin i njemi vse dopovejte. Zadruga ma k odaji drva i rastove sohe. Sohe so 2 m. duge i so stesane. Pripravne so te sohe za doge, podnice itd. Kotrige, ki kaj takšega potrebüjejo, naj se javijo pri zadrugi. Zadruga ma k odaji tüdi fini petrolej i žajfo. Oda se lepa zidana hiša v ŠTRIGOVI pri Sv. ROKI poleg velike ceste z vsemi pritiklinami, nadale eden plüg šume i eden plüg prvovrstne oratje zemle vse po najnišišoj ceni. Oglasiti se trbe pri NEMEC IVANI v Štrigovi. 2 4 NOVINE 3. januara 1932. Predga Sakovič Jožefa, plebanoša v Turnišči. I. Na novo leto. „Ovo, kratko, leta odidejo i jas idem po poti, po šteroj več ne bom hodo.“ Job, 16, 25. Te reči pobožnoga Joba se najbole šikajo na denešnji svetek. Ar konec ednoga preminočega i začetek ednoga novoga leta človeka najbole opomina na to, kak hitro minejo leta. Vsako leto samo ednok mamo, i kda je minolo, ga več nikdar nede nazaj. Zato mi po takšoj poti hodimo, po šteroj samo ednok mamo priliko iti, i naše poti nemremo znovič začnoti, ar leto je minolo i novo leto tüdi novo pot postavla pred nas, štero vu tom novom leti moremo opraviti, ar za te štük poti pa ne dobimo novoga leta. Na našoj zemelskoj poti je konec ednoga leta i začetek drügoga edna postaja ali štacija. Dnes smo mi prišli do edne takše štacije na našoj poti. Na toj štaciji malo postanemo i nazaj poglednemo na pot, po šteroj smo vu preminočem leti šli i poglednemo tüdi naprej naprej na tisto pot, po šteroj mo mogli vu novom leti iti. Premišlavamo si od naše poti. I vu našem premišlavanji se zasvetijo pred nami reči svetoga pisma: „Ovo, kratka leta odidejo i jas idem po poti, po šteroj več ne bom hodo.“ Da, kratka so leta, hitro odidejo i mi po tistoj poti več nikdar nemo hodili, po šteroj smo v preminočem leti šli, ar naše zemeljske poti mi ne začnemo dvakrat, nego samo ednok, i potom vsikdar naprej i naprej idemo, dokeč ne pridemo do slednje štacije, kde se naša zemeljska pot dokonča i mi najdemo, ka smo si na zemli iskali. Ka najdemo? Tisto, ka smo si iskali. Jezuš Kristuš pravi: Ki išče, on najde.“ To je: vsaki najde, ka išče. Tak mi tüdi najdemo, ka smo si na našoj, poti iskali: najem ali kaštigo, srečo ali nesrečo, blažentsvo ali skvarjenje. Zato, dragi kristjani, naj si mi na našoj zemelskoj poti pravo srečo ali blaženstvo iščemo, nam je vredno dnes, kda smo na našoj poti do edne nove štacije prišli, vrednom nam je poglednoti na zvršeno pot vu starom leti, naj vidimo, ka smo si iskali na toj poti, i poglednoti na pot, štera pred nami stoji vu novom leti, naj se znamo tak pripraviti na to pot, ka si na njoj pravo srečo i blaženstvo bodemo iskali. Zato poglednimo: 1.), na našo pot v starom leti, 2.) na našo prišestno pot vu novom leti, i zapomlimo si dobro navuk stare poti za prišestno pot. 1. Dragi kristjani! Či mi dnes nazaj, poglednemo na staro leto, to vidimo, ka je ono minolo. Več se ne povrne nazaj. Vremena ali časa staroga leta več ne bode. I minola so tüdi vsa dela, vsa trplenja i vsa veselja staroga leta. Odzaja smo nihali našo pot i vse njene trüde i vsa njena veselja. Več se ne bomo vidili z njimi. I kak kratko je bilo vse: kratko vremen, kratka pot, kratko trplenje i trüd, kratka veselje! I že je vse minolo! I ka smo si iskali mi na toj kratkoj poti staroga leta? Niki so si iskali svecko, telovno veselje. Ar kre poti so stali hüdi dühovje, zapelivi lüdje i vživanja svejta. I tej hüdi dühovje i zapelivi lüdje so nas zapelavali, naj si vzememo vživanja svejta, ka mo prej bole veselo šli po poti. I vnogi med nami so se dali zapelati i lovili so za zemeljskim vživanjom. Ali tej so se zmotili i blodili so. Ar na poti nega pravoga veselja, na poti človek more naprej iti, ne veselje iskati. Potnik se more domo paščiti, doma ga čaka pravo veselje. Mi zemelski potniki pa romamo vu našo večno domovino. Ali zdaj, kda smo vsi do štacije prišli, nam naj pokažejo svoje veselje tisti, ki so vu starom leti na svojoj poti zemelsko veselje iskali, kde je njihovo veselje? Kakši hasek, kakši dobiček so meli z greha? Kak dugo je trpelo tisto, ka so vu grehi za dobro i veselo držali? Vse je tak kratko bilo! Vse je minolo! Drügi so si lehko pot iskali, to je lehko živlenje, zato so šteli ta vrčti križ, šteroga je Bog na nje naložo, bojali so se težave žitka, mislili so, ka je to preveliko bremen, štero oni morejo nositi, i ka toga oni ne bodo mogli dale nositi. Ovo, zdaj naj nazaj poglednejo na svojo pot, jeli, ka so ne vküp spadnoli pod svojim križom, pod terhom živlenja? Ali njim je zdaj žao za to, ka so kaj trpeli, trüde, težave, križe nosili vu starom leti i ravno s tem so dobro spunili svojo človečo i krščansko dužnost? Kak dugo je trpelo njihovo trplenje, njihov trüd i križ? Kratko je bilo vse i že je vse minolo. Pa drügi so si na svojoj poti tisto iskali, ka smo vsi dužni iskati ne našoj zemelskoj poti, najmre pravo srečo, pravo blaženstvo. Tej so se sküšavanji hüdoga düha i zapelivih lüdi batrivno proti postavlali, grešnih prilik so se ogibali, ne so marali za to, ka so se nespametni lüdje norca delali z njih na svojoj poti so z Jezušom potüvali, Njegov križ so pomagali nesti. Ovo, zdaj so prišli do nove štacije, z ve- seljom gledajo na svojo dobro zvršeno pot vu starom leti, vidijo, kak kratka je bilo njihovo zatajanje, kak hitro so minoli njihovi trüdi. Tak dragi kristjani, na denešnjoj štaciji zemeljskoga potüvanja vsi spoznamo, ka je grešno veselje staroga leta kratko bilo i hitro je minolo i trüdi, težave dobroga žitka so tüdi kratke bile i hitro so minole. I ka nam je ostalo od vsega našega činenja iz staroga leta? „Njihova dela nasledüjejo nje“ — veli Düh sveti, to je vrednost našega dela nas nasledüje, najem ali kaštiga za naša činenja z nami idejo. To nam je ostalo iz staroga leta: najem za dela i kaštiga za grešna dela. Ne smo sami prišli do štacije dendneva, nego z nami je prišla kaštiga i najem. Kda s te štacije nazaj gledamo na staro leto, na včinjeno pot, te tistim, ki so v starom leti grešno veselje iskali to kriči njihova düšna vest: Greh si včino, kaštigo si si zaslüžo! Pa ti je vredno bilo za to kratko veselje božo srditost t kaštiga na sebe zeti?! Drügim pa, ki so vu starom leti pravo veselje iskali, to pravi düšna vest: Dobro si činio, modro si ravnao tvoj žitek, ar zdaj vidiš, ka je tvoj trüd kratki bio i zato si si spravo od Boga vekivečno hvalo! 2. Dragi kristjani! Za nami je staro leto, pred nami je pa novo leto. Se veselite vi novomi leti? To je čüdno, ka se lüdje novomi leti veselijo, smrti se pa bojijo. Pa nam ravno novo leto našo smrt glasi. Ar novo leto nam to pravi: Človek edno leto si pa starejši, edna leto si pa bliže prišeo k tvojoj smrti. Glej, kelkim lüdem je bilo to preminoče leto slednje leto na zemli. Eto novo leto pa zna biti tebi slednje leto i na tvojem, nagrobnom križi to zapisano: vmro je 1913. leta. Pa se itak veseliš novomi leti. Dragi kristjani! Po človečoj modrosti bi nam novo leto moglo biti den žalosti, straha i trepetanja. Ali to je delo bože modrosti, ka se mi novomi leti li veselimo, ar Bog je vcepo v naša srca to želenje, vsikdar naprej; vsikdar više, vsikdar bliže k Bogi priti! I tak či ravno mi ne mislimo na to, se zato veselimo novomi leti, ar nas ono opomina, ka idemo k našemi večnomi cili, ka se približavamo k našoj večnoj i slednjoj štaciji, k Bogi. Zato či vu novom leti vu istini bliže ščemo priti k Bogi, či na našoj poti, štera vu novom leti 3. januara 1932. NOVINE 5 stoji pred nami, pravo srečo i blaženstvo ščemo iskati: te moremo dnes poglednoti ono pot i ono leto, štero pred nami stoji. Kakše leto i kakša pot stoji pred nami? Novo leto i nova pot. Zapomnite si, dragi kristjani, to reč: novo leto. I dnes se tak odločte, da to leto vu vašem živlenji v istini novo leto bode. Ki je prle grešnim navadam, nemarnosti i nečistosti slüžo, kí je krivici, srditosti, gizdosti slüžo, naj zdaj začne novo leto, naj vu tom novom leti dobrim navadam, treznosti, čistosti, pobožnosti, pravičnosti, poniznosti slüži. Ar či on stari grešnik ostane, te nede meo novoga leta, te de vu njegovom srci vu tom novom leti tüdi staro leto. I ki se je vu starom leti ogibao trüda za düšo, ki se je raj skrbo za telo, kak za düšo, ki je eden dinar za več štimao, kak eden pobožen očanaš, ki je raj čüo glas, šteri ga je k zemelskomi veselji zvao, kak glas zvona, šteri ga je k božoj slüžbi zvao: naj v novom leti v istini novo leto začne, naj zdaj gori zeme eto reč Jezušovo: „Ka vala človeki, či celi svet zadobi, svojo düšo pa pogübi!“ - i naj se vu novom leti bole skrbi za düšo, kak za ete svet, naj za več štima molitev, pobožnost, božo slüžbo, kak vse kinče i veselice etoga svejta, ovak on nede meo novoga leta, nego staro leto, leto stare nemarnosti i skvarjenosti de vladalo vu njegovoj düši. Kre naše poti vu tom novom leti do stari neprijatelje stali i na nas čakali: hüdi dühovje i zapeljivi lüdje, grešna veselja. Ali naša pot more nova pot biti, na šteroj se več ne damo gori staviti od neprijatelov, nego ognemo se jih i zavržemo je. Ovak de naša pot žalostna stara pot greha, štera k nesrečnoj slednjoj štaciji pela. Dragi kristjani! Dnes nas sveti Paveo apoštol etak opomina: „prenovite se vu dühi vašem!“ To je: novo leto začnete, vi tüdi bojdite novi. Novo srce, nove reči i nova činenja! To je pravo novo leto, ar je to novi žitek. Samo takše novo leto je blaženo novo leto, vu šterom človek bogši postane, štero človeka bliže pripela k njegovomi večnomi cili, k Bogi. I takše blaženo novo leto želem dnes jas vam. Amen. KNJIŽNA SLOVENŠČINA. Prvovrstno čarno dalmatinsko vino za slabokrvne lüdi se dobi po 14 Din. liter v gostilni BANFI v M. SOBOTI. Vsem svojim prijatelom, poznancom i gostom želem SREČNO i VESELO NOVO LETO Našim dijakom na pot. Od vseh strani odmevajo klici po odrešenju, vsak hoče sprostiti svoje misli in se otresti dvomov, ki se zgrinjajo nad njegovo glavo. Svoboda je deljena in nepoznana milijonom, ki umirajo v borbi za vsakdanji kruh. Svetu vladajo poedinci, ki se ne zmenijo za žrtve, ki gredo preko trupel in krvi do svojih ciljev. Denar vlada v vsem svojem veličavstvu, ljudstvo pa kleči pred in ga moli kakor malika. Bog, ki je bil nekdaj cilj in smoter človekovega življenja, je zavržen in izobčen iz stvarstva. Moderni človek ne potrebuje vere, ne molitve, ne duševne vzgoje. Njegova stremljenja so osredotočena krog enega samega cilja, — uživaj, užij svoje življenje do konca! Mladina! V takih časih živimo in se pripravljamo za življensko delo. Sedaj, razkropljeni po svetu, se bomo nekoč povrnili in prevzeli vodstvo svojega naroda. Naši očetje, izčrpani in izkrvaveli v borbi za pravice, nam bodo zapisali testament: „Sinovi, Vam izročamo usodo svojega ljudstva, varujte in vodite jo zvesto! Vaši cilji naj bodo jasni in složni! Tedaj Vas bo vesela vaša zemlja! Ako je kdo na svetu odbran za velika dela, smo mi, sinovi Slovenske krajine še posebej poklicani, da branimo svoj rod, ga vodimo in mu začrtamo pota do lepših dni. Kdor je izšel iz svojega naroda in mu hoče ostati zvest, naj se večkrat spomni svoje ožje domovine, naj preceni njene zaklade in pregleda njeno siromaštvo, naj ga ganejo solze, ki jih toči njegova zemlja. Kdor ji bo zvesto hodil ob strani, kdor bo jokal, ko joka ona, kdor se bo smehljal, ko se smeje ona, ta bo pravi, vredni sin njenega materinstva. So živeli na svetu možje, ki so ljubili svojo domovino z vsem srcem. Bila jim je sveta podoba, ob kateri so zapuščeni iskali tolažbe. Trpeli so zanjo, borili so se za njeni blagor in njeno bodočnost. Cela vrsta jih je, ki so izkrvaveli zanjo kakor mučeniki. In mi? Po svetu blodimo, izgubljamo se vsak po svojih potih, včasih nam je tuja in daljna. Zdaj se nam laska sladka beseda, zdaj nas mami vabljiva pesem življenja, domovina pa drhti v pričakovanju, mati ne more spati in venomer misli nate, sin, ki si v daljni tujini. Molitev ji drhti na ustih, koščeni prsti prebirajo okrogle jagode, križ ji počiva na vročih licih. Zakaj moli tvoja mati? Zate sin! . . . Tebe pa je sram moliti, Bog ti je prazna fraza, vervanje nepotrebna stvar! Kakor gobavec si v svoji duši in ne prepoznala bi te, če bi ji stopil pred obličje. Kako bi ji bilo pri srcu? Prijatelj! Postoj za hip, poglej vase in se presodi! Išči v dušo, morda se še skriva iskrica materine ljubezni v tebi! Začni nanovo in skleni: Za Vas bom živel, za Vas izkrvavel — Mati, Domovina, Bog! In tvoje življenje bo zadobilo povsem novo lepšo vsebino. Dijak. Vinska razstava in vinski sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi v zvezi z gornjeradgonsko vinarsko podružnico dne 12. januarja (v torek) 1932. vinski sejem in razstavo v dvorani g. J. Strasserja gostilničarja v Ljutomeru. Na poskušnjo bodo vina iz ljutomerskega sreza in sicer iz vseh njegovih vinarskih okolišev gornjeradgonskega-ljutomerskega in štrigovskega. Pa tudi sosednji Ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer je po svojem starem slovesu kot center vinorodnega sreza in kot vozišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. Zaradi tega vlada za vinski sejem in razstavo že veliko zanimanje med vinogradniki ter tu in inozemskimi kupci. Vabijo se vsi vinogradniki iz zgoraj navedenih okrajev, da razstavijo svoja vina, kajti na ta način jih bodo vinski kupci mogli poskusiti ter se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjega ljutomerčana. Vsi producenti v omenjenih okoliših, kateri žele svoja viha razstaviti naj to potom navadne dopisnice, prijavijo do 1. januarja 1932. v pisarno mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejema vino za razstavo katero se mora poslati do 8. januarja 1932. in sicer od vsake sorte 3 steklenice a 7/10 l. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Grozdje je povsod lepo dozorelo, trgatev je bila pozna in tako smo dosegli res izredno fina in stanovitna vina, kakršnih ne pomnimo že dolgo vrsto let. Na izbiro bodo izvrstna vina mešanih nasadov, kakor tudi vse vrste najfinejših specialitet iz vsega sreza. Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce ter gostilničarje, da si ogledajo vinsko razstavo, ter se sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukajšnega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cenah. 6 NOVINE 3. januara 1932. Srečno i blaženo novo leto želejo vsem svojim prijatelom, poznancom, gostom, delavcom i odjemalcom: SOČIČ FRANC VELIKA KAVARNA Murska Sobota. HAHN IZIDOR trgovina s papirom in Prekmurska Tiskarna MURSKA SOBOTA. NOVAK SIDONIJA slaščičarna Murska Sobota. FAFLIK ALOJZ kavarnar i restavrater MURSKA SOBOTA. KEMENY MARKO mesar i brezalkoholna restavracija MURSKA SOBOTA. HORVAT JOŽEF brezalkoholna restavracija Murska Sobota. BENKO JOZEF veletrgovec in industrijalec MURSKA SOBOTA. KOHN ŠAMUEL trgovec Murska Sobota. BRATA ŠIFTAR in HAHN trgovina z manufakturov MURSKA SOBOTA. KARDOŠ JOŽEF trgovec z železninov MURSKA SOBOTA. KUKEL KAROL modni krojač Murska Sobota. ANA CÖR trgovina z ledrom MURSKA SOBOTA. VSEM ČLANOM AGRARNE ZADRUGE TAJNIŠTVO v Črensovcih. PURAČ JEROLIM fotograf MURSKA SOBOTA (Pri slaščičarni NOVAK.) ŽERDIN MARTIN trgovec Žižki. KLEPEC JOŽEF, mlajši trgovec Črensovci. KLEPEC JOŽEF trgovec Beltinci. SARJAŠ ANDRAŠ krojač Črensovci. KRAMAR IVAN trgovec Črensovci. ANTOLIN KORNEL sodar i paler Črensovci. ŠKOBERNE FRANC gostilničar Črensovci. HIRSCHL FERID L. ravnatelj KREDITNA BANKA D. D. v Murski Soboti. ASCHER B. I SIN trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA. BAUER ŠAMUEL gostilničar Črensovci. BRATA ŽAGAR trgovca Črensovci. KOCET IVAN trgovec Črensovci. Dobavilela za zaklano perutnino tedensko do 350 kg. išče HOMAN J. Ljubljana Moste Marenčičeva 3. Lepo posestvo z novov hišov z tremi sobami, z kühnjov i špeizom. Posebna kühnja za svinje. Kak tüdi nove štale za 10 glav živine, novi hlevi za 8 svinj. Zraven jeste 21 oralov zemle. V hiši je bila duga leta gostilna i se tüdi zdaj lehko dobi koncesija za krčmo. Oda se vsakši čas v Kovačovcih št. 5. Zglasiti se je pri g. ŽÖKS JOŽEFI v Kovačovci št 8. (Prekmurje). Cena po dogovori. AMATERJE POZOR! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti. 3. januara 1932. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: S STRELOV i PLINOM. — Japonska na nikši način ne izpüsti iz vida tistih velikih pogledov, ki se nanašajo na pitanje živlenjskih i svetovnokulturnih interesov bele rase, z ednim pa računa tüdi z okolnostmi, ki postavlajo v nevarnost lastne svetovnogospodarske interese, kak se je to dalo razbrati iz mr. Smolingove pretnje. Brodovje zedinjenih držav nikdar ne dosegne japonskih vod . . . — I plinski regulator? — se je nervozno stepo mr. Smolingov glas. — Vničenje Nagasaka svedoči, da bi „Žuti križ“ plinskoga regulatora lehko zvršo vničevalno delo, — se je priklono s finov ironijov Hata Jyroshi, — ali v slüčaji japonsko-amerikanske bojne bi v Ameriki za pet minut po izbruhi bojne ne bilo niti ednoga človeka, ki bi lehko poslao na smrtno pot tiste z magnetičnimi valovi regulirane morilne pline. Opozoriti vas morem, poštüvani gospodje, na sledeče: Japonska lehko vrže v Ameriko takšo nedopovedlivo močno električno strelo, ki bi naednok vničila celi kontinent i bi ga tüdi lehko pogroznola v morje s tistim gotovim plinskim regulatorom i vsov oblastjov . . . Ali mi verjete, gospodje? Zastopniki narodov so ga poslušali. Žuti obraz Hata Jyroshija se je mrzlo smejao zbori kak kakši Budov kep. — Izjaviti pa tüdi morem, da japonski narod, ve je njegova kultura starejša, i bole človeča kak kultura bele rase, ne bo zlorabljao one izjemne moči, ki mikadi polaga v roke hegemonijo narodov sveta i vseh morij. Japonska je v tom hipi gospodar sveta, ali verno bo slüžila osrečüjočim interesom človečanstva, dokeč ne bo vidila sovražnoga klübovanja nasproti svojim pravicam i poštenim namenom. Prvi pogoj Japonske je, da dajo Zedinjene države primerno zadoščenje. Samo na toj podlagi moremo razpravlati dale . . . Mr. Smoling je nervozno stano. — Razpravo moremo nadaljavati samo v slüčaji, da casarska vlada zasede električni mašin mr. Mutsuhito Dsaina i poda popuno garancijo, da se katastrofalni napad, ki je vničo San-Francisko, ne ponovi, dokeč se razprava na medsebojno zadovolstvo obeh držav ne zaklüči. Iz toga ka se je zgodilo upravičeno smelo sklepamo, da če dotičnik, ki je ono orožje vstvaro i ga samovolno v osebne namene ponücao, meni, da stoji zvün človečanstva, — strelo svojega električnoga stroja svojevolno znova lehko ponüca nasproti drügomi narodi. Zato pozivam poštüvano zastopstvo japonske casarske vlade, naj prevdarijo važnost moje prošnje z pogledom na človečanstvo i naj taki napravijo potrebne stopaje, da se orožje, ki nikak ne spadne v krog modernoga kulturnoga svetovnoga živlenja, zasede . . . V zbori je zašümelo odobravanje, Japonci so nepremično sedeli na svojih prostoraj. Žute sfinge. Predsednik lord Brandbury se je obrno proti Hati Jyroshi: — Gospod, vi ste v imeni vlade izjavili, da se je zgodilo vničenje San-Franciska brez vednosti i vole Japonske, iz šteroga naravno sledi, da se japonska vlada ne istoveti z onim človekom, ki je v zasleplenosti s povzročitvijov, grozne katastrofe v San-Franciski zvršo uboj vnožine. Prosim vas, intervenirajte pri vladi, da se upravičenoj želji Zedinjenih držav — že tüdi v interesi povoljnoga uspeha naše razprave — taki zadosti . . . V tom hipi je vstopo brzojavni uradnik v Dreadnougti i je mr. Smolingi predao radiobrzojav Zedinjenih držav. Vodja amerikanske delegacije je prebledjeno skočo z mesta. — Japonec znova preti, da v štiridesetosem vüraj vniči San-Francisko, Chicago, Filadelfijo i NewYork . . . Prosim, da se električni mašin taki zasede! Nastanola je panika. Predsednik je z zvonenjom pomirio krič. — Mr. Hata Jyroshi, ka pravite k tomi? Člani japonske delegacije so se spoglednoli. — Naj bo, — je mirno prikimao Hata Jyroshi. — Zapovem, da se zasede . . . XVIII. — Gostje so prišli, — je javila Breskev. — Što so? — G. Češplja, . . . V sobo je stopo možak v sivoj uniformi. G. Češplja, policijski šef. Za njim dva policaja. Roke so njim poštlivo visele na kolena i so se s poštlivim i finim smehom globoko priklanjali. Mutsuhito Dsain je obtihno, a je ravno tak povrno prijazen pozdrav. Neskončno me veseli, da vas morem v vašem domi pozdraviti, se je šče bole prijazno priklono g. Sliva. — Pozdravlam vas kak ednoga najvekših sinov Vzhajajočega sunca . . . . I policaja sta za njim momljala poklon. — Dnes gojdno, kda se je nad črešnjevim cvetjom razlejao sunčni žarek, sem se srečno zbüdo, ar sem mislo na to, da bom dnes iz oči v oči vido najvekšega sina Dai Nipona, šteroga šče samo mikado prekaša po veličini i oblasti! — se je priklono tak globoko, da bi se skoro prevrgeo. — I kda sem končao jütrašnjo molitev . . . Mutsuhito Dsain je naježo obrvi. — S kem vam lehko postrežem? — je pitao sühoparno. . . . sem zahvalo velikoga boga, ki čuva japonsko casarstvo i ga brani pred sovražnim napadom i proti betegi, da, zahvalo . . . — Ali zakaj? — se je vzbüdo v znanstveniki sum. — Dnes lehko gučim z velikim dühom dežele cvetja . . . — I ka ščete? — . . . ar tüdi toga ne sam vreden, da bi vam küšno nojete, — se je smejao policijski šef žuto, skoro brezdüšno. — Jako velko odliküvanje je za mene, da vam kak navaden policijski šef smem izročiti odlok japonske vlade. Oba policaja sta se naglo poklonila, drobno stopicala i stopila na stran, kak da bi ne mogla zdržati pogleda velkoga düha. Dve malivi, sivivi miši. Poosebljena poniznost i pozornost. — Kakši odlok? — je pitao Mutsuhito Dsain rezko, medtem pa se je oslüžno priklanjao pred g. Češpljo. Policijski šef je škilo na fulminoid. — Ja, taki povem, — ga je gledao z globokim spoštüvanjom, — samo čakam, da se düša zbüdi iz veselja . . . V ozadji je zaškripala stena. — Gospodi povem! — je protestirala za stenov deklinica. — Tak dugo ne smete vstopiti. — Ka je to? — se je obrno nazaj znanstvenik. Što so tisti? — Moji lüdje, — se je priklanjao g. Češplja. — O, vi neotesani psi . . . (Dale.) 8 NOVINE 3. januara 1932. ZASEBNI KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI i DELAVCI nalagajo svoje prišparane peneze varno pri KMEČKOJ POSOJILNICI v Murskoj Soboti Cerkvena cesta št. 5. V lastnoj hiši prek od birovije. Telefon št. 62. — Ček. rač. 15.229. Kmetje, ta gasa je vaša, zato se je poslüžüjte i jo tüdi priporočajte drugim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knižice ali tekoči račun mo je obrestüje najbolše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek . . . . . . 7,500.000 Din. Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše do . . 65,000.000 Din. Letni promet prek . . . . . . . . . 25,000.000 Din. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tüdi na tekoči račun na več let, na dužna pisma, po najnišišoj obrestnoj meri. — Rentni davek od penez plača Posojilnica sama. — Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te gase, štera podpira v stiski naše lüdstvo. — Pridite v svoj dom, kde te poslüženi po svojoj voli. SREČNO I VESELO NOVO LETO ŽELE vsem svojim članom, vlagatelom i prijatelom KMEČKA POSOJILNICA v M. SOBOTI. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovorni HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.