626
Fr. Pokom:  Loka.
Cerngrobska cerkev. (Fot. Fr. L.)
trovrstna ladija. Masivni nizki razogleni slopi, vendar ne vec tako težki, kakor v prejšnji staro-loški cerkvi, nas spominjajo na ne mnogo poznejšo dobo zidanja, kakor starološka cerkev. V posameznih stenah pod vrhom še vzidana bruna nam izvabljajo vprašanje, ali ni bil nekdaj strop lesen ? Da je sedanje križasto gotsko svo-dovje delo poznejše dobe, to nam spricuje popolnoma razlika svodovja od drugega zidu, ki je videti mnogo starejše. Tudi gotska šilasta okna v stranskih ladijah nam spričujejo visoko starost cerkve. Zidana je torej, namreč prvotni del, v prvi gotski masivni dobi. Nekateri hote, da je že v desetem stoletju zidana, a gotovo je stala že v 12. ali 13. stoletju, ako ne preje. Lansko leto sem v stranski ladiji pri oltarju svetega Martina poskušal nekoliko odstraniti večkratni belež, ker sem videl, da se kaže pod njim presna slikarija. In res so se mi pokazale krasne gotske slike podob Marijine poroke, svetega Volbenka, sv. Elizabete, sv. Barbare in druge, kolikor se je dalo odluščiti. Pri tem se mi pokaže tudi gotski zamazani napis, ki ga nisem mogel raztolmaciti, pač pa sem spoznal letnico 1453., katera nam kaže, kdaj je bila cerkev slikana v prvotnem delu.   Tudi posne-
mamo iz te slikarije, ki sega prav do svodovja, da je takrat cerkev že bila svodena. Križasto svodovje ima samo prečna in dijagonalna rebra, sloneča na konzolah. Skoda le, da so te slikarije bile že oluščene, a so jih zopet pobelili; in ta belež se sedaj ne da odstraniti brez poškodovanja podob. Podobe, kar se jih vidi, so lepo umetno delo.
Ta prvotni del ima tri jed-nako dolge ladije, ki merijo po 16- 5 m v daljavo, v širjavo pa srednja 3-5m, stranski pa sta za jeden meter širji; visokost vseh je nekaj čez 6 m. Vsaka ima vrata; stranskih ladij vrata so iz 1. 1858. z gotskim završkom, srednjih podoba je oslovski hrbet. Na moški strani v desni stranski ladiji so tudi vrata, katerih portal je na za-vršku presno slikal leta 1863. I. Gosar s podobami Matere Božje, sv. Ane, in sv. Joahima med gotskimi halami.
Drugi mlajši del cerkve je pa zgornja ladija ali sedanji trorazgredni presbiterij, ki je icim visok in nekaj malega ožji od starejšega dela in 18-3 m dolg. Ta del ima namestu težkih, masivnih slopov, vitkejše, pri tleh kot podstav okrogle, više pa osmoogelne slope iz laborja, kateri nosijo na svodu zvezdasto križajoča se rebra, in teh je šest. Kapitelji slopov imajo rastlinske in živalske okraske, fantastične živali, spake, leve, itd. Na svodu je mnogo okrašenih sklepnikov. Svodovje je bilo slikano 1.1644. Med slikami se največkrat ponavlja angelČkova glava. Rebra svodovja novega dela padajo na zidovja starega dela tako, da vidiš, kako so hoteli ob priliki stari del podreti in jednako z novim zgraditi. Okna v novem delu so vsa dolga,  gotsko-šilasta.
Ta poznejši del cerkve je bil sezidan v 1. 1 521—24., kakor nam pove 1. [520.1) dne 1. oktobra storjena pogodba, katero so naredili oskrbnik Pavel Rasp, blagajnik Baltazar Siegers-dorfer, vikar Anton, sodnik Anton Stingele in drugi z loškim meščanom in mojstrom Jurkom2) zaradi preustrojenja cerngrobske cerkve. Iz te pogodbe zvemo, da mora Jurko podreti tri stare kore  in  potem  sezidati   od  ladije   dalje   novo
1)   Glej več o tem v Izvestjih II. str. 152.—155.
2) Morda s polnim imenom „Martin Jorkho Streit", za katerim se je I. 1573. še opravljala ustanovljena sv. maša.