Študijska biblioteka / ft. 57 L - T U B * r * * A IOL&mIi poata) V Trsta, • sredo, 7. marca 1928. - Lato VI. iterilka M ««t Letnik Lili Naročnini sa 1 L 75-—, t 30 at — O^liitriM mm 1 trgonk« In obrtna oglMt L 1 L 1-50, oglas« prvi frtraai L I EDINOST Uiodulitro ia apntnUtroi Trat P), ulica & Franceaco (TAssiti 20, Te-Woa 11-51. Dopisi naj m poitl)a)o izključno aradniStm, oglasi, rekla, maci}« in denar pa opravnOtrtL Rokopisi sa na vračajo. Nefrankiraoa pisan sa n« sprejema}«. — Last, založba ia tisk Tiskarne «Edinost». Podttredoittro ▼ C o r i e i t ulica Giont* Carducci 117, L n. - TeleL SL 327. Glavni le odgovorni urednik: prol Filip Paric. Žena, otrok in tehnika Današnje življenje se vTši V znamenju tehnike. Tehnika prevladuje povsod in zavzema vedno večjo obsežnost v vseh panogah življenja. Dr. Luther je na dan posvetitve nemškega muzeja izrekel sledeče besede, ki bi si jih. mamikdo sicer napačno tolmačil: «Tudi v bitju tehnike je Beg:.« Tehnika, ki je na prvi pogled jetrno nekaj materialnega in grobega, je vendar prežeta s svetostjo in tajinstve-uostjo. Žena po svojem nagne-nju do idiličnosti življenja, mehkobi in sanjavoati, ki na prvi pogled ni ustvarjena za razumevanje skrivnosti tehnike, dobiva vedno v^čji vpogled v tehniko hi tudi aktivno sodeluje pri njej. Mnogo je že žen, ki so prijavile svoje izume patentnemu uradu. A kljub temu optuamo, da v maso žen še ni prodrla ona tehnična ideja: «praktičnost». Danes srečamo Ženo v industriji in trjgovini s piecejšnjim poznavanjem tednike, a ta pri večini ni prodrla v notranjost in tudi ne kaže, da bo kdaj v onem smislu kot pri možu. Zdi se, da je polje tehnike izključno področje moža in da so izjeme le nekake stopnice v razliki med možem in 2eno. Je pa razlika med ženo iz mesta in ono z dežele. Na deželi je Žena mnogo bolj po svojem delu in opravku primorana se seznanjati s stroji, posebno v kmetijstvu, kjer se danes bolj in bolj udomačuje stroj, bodisi ta ali oni. Njen poklic jo sili vedno bolj k praktičnosti in pravemu pojmovanju tehnike. Niso redke žene na kmetiji, ki razumejo in uprav-, ljajo stroje v poljedelstvu z rav-' no tako lahkoto kot mož in zna-* Jo odpraviti tudi napake pri-strojih. Med tem ko meščanki manjka mnogo. Kljub temu, da me ste nudi več možnosti za izobrazbo v tehniki kot dežela, je meščanka več ali manj popolnoma brezbrižna v tem oziru. Bilo bi nesmiselno siliti ženo. na: se bavi s, tehniko. Rodilo bi tc več slabega kot dobrega. A nekaj je vendar jasno in sili tudi ženo, da misli tehnično in praktično. Nakup blaga zahteva danes precejšnje znanje in razumevanje tehnike. In današnja mladina, posebno dečki, kaže vedno večje zanimanje za tehnične novosti in igrače in seveda nati mora deci priskočiti tu na pomoč s svojim znanjem in nasvetom, ako noče, da jo otrok že v nežni mladosti prehiti. Opaža se splošno, da pri nakupu kuhinjskih potrebščin tiči žena še globoko v konzervativizmu. In to ne samo na deželi, ampak tudi v mestu- Mogoče je iskati vzrok temu v dejstvu, da danes pride na trg v tej stroki ogromno blaga, ki ni nič vredno, in izvira morda iz tega tudi nezaupanje gospodinj do novo-tarij. V tem smislu ima žena popolnoma prav, a vedeti mora, da im: mo danes ogromno novega, kar res prihrani na času in denarju. Seveda se te reči počasi udomačijo in niso še prešle preko obzidja mesta na deželo, razen ^ar izjem. Poleg tega zahteva tudi moderna tehnika, ki zna dobro ponarejati, precejšnje poznavanje blaga s strani gospodinje, ker drugače trpi žep precej. Kajti moramo pomisliti, da gre okrog 65—li)% narodnega premoženja, oziroma dohodkov skozi roke gospodinje. In ta upravni organ z vso svoio avtoriteto naj bi ne imel tehničnega znanja! Posebno tam, kjer gre za poznavanje blaga. Nemci pravijo, da raje kot bi dekleta, žene in matere učili na izust zgodovinske letnice in podobno, česar je šola polna, naj bi se raje učile poznavanja blaga in praktičnega gospodarstva in gotovo bi se stanje v doglednem času izboljšalo. Pustimo, naj govori Wal-ter Rathenau — in to posebno materam in dekletom vseh slojev in narodov. «Grozen razpad obrti v zadnjih 80 letih, katerega ne more zaustaviti niti najjačja obramba, se ne more pripisati loliko strojem kakor gospodinjam. Gospodinji primanjkuje £misel za obrt, za solidnost blaga. za uporabo pravega in dobrega blaga. Predvsem pa smi-1 ^e! za mero in spretnost, voljo | in odločnost pri Izbiranju blaga* Veruje vse mru prej, kakor dobremu blagu. A najbolj usluft- noati in besedičenju prodajalca ter blesku in zunanji obliki predmeta, ki je po navadi tak, da je enak jabolku, ki je na zunaj lepo in ndeče, a v notranjosti gnilo in črvivo.* Huda obr sodba, morda pretirana, toda jedro je treba upoštevati. Drugi vzrok za potrebo propagiranja tehnike pri ženi bi bili pač otroci. Dečki kažejo danes veliko zanimanje za tehniko. Boj in igra, ti dve priljubljeni zabavi bodočega moža, se zrcalita že v njegovem mladem duševnem življenju. Ako opazujemo razvoj dečka pri igračah, gre skoro povsod isto pot in to preko konja in vozička k železnici in gradnji. Zidanje mostov, dvigal in takih drugih, reči je po vzgojnem pomenu jako plodonosno. Tu mora deček misliti in si sam u-st var jati pojme in načrte. Njegova bujna domišljija, ki ga vodi pri tem, mu vzgaja voljo in odpornost proti neuspehom. Misli tehnično in dela tehnično. Pri tem ima, posebno za imovi-tejše sloje, i2&xira igrač velik pomen. Igrače morajo biti take, da se da ustvariti iz njih res ne- kaj, kar je jpravo In sili dečka mostiti tehnično in praktično. Zal je takih igrač danes le malo in 90 drage; dobimo pa nasprotno na trgu stvari, ki so brez vrednosti in nimajo nobenega vzgojnega pomena. Žena-mati mora v tem tšti poučena, kajti ona je vzgojiteljica in od nje terja bodočnost može, ki bodo zmožni misliti in delati. A po drugi strani je ona u-pravit&ljaca 75% narodnega bogastva, kot rečemo, in radd tega mora imeti tudi posebno izobrazbo in temu primemo vzgojo. Ko bi se žena zavedala svojega stališča v pravi luči, bi drugače postopala in mislila. In tudi njeni vzgoji bi se posvečala večja pažnja in se ji dala možnost, da se izobrazi v tehniki, ne samo v šoli, aHHpak tudi izven nje, t življenju kot dekle in kot mafcL Žena, otrok in tehnika so tee-no vezani z napredkom in njih delo rodi sadove, ki, pametno izrabljeni, dvigajo narode visoko, višje kot vsi možje slovesa in peresa. Bodočnost narodov se ne odloča samo pri zeleni mizi in učeni raspravi, ampak tudi in najprej pri korenini življenja, pri materi in otroku. ElIiULf A> Šolska politika vlade Ekspozć naučnega ministra on. Fedeleja Seja posianslie zbornice Pričete^ razprave o proračuna vojnega ministrstva RIM, 6. Danes popoldne se je spet sestala poslanska zbornica, ki je z govorom nau&nega ministra Fedeleja zaključila svojo razpravo o proračunu ministrstva za nacionalno prosve-to. Po otvoritvenih formalnostih in po odgovorih državnih pod-tajmikov Bisija in Buoncoinpa-ginija na drve interpelaciji, je bila prečitana brzojavka gospe Sare Diazove, ki se v njej zahvaljuje zbornici za čast, ki jo je slednja izkazala spominu velikega maršala. Po končanem glasovanju o raznih zakonskih osnutkih, ki so bili v razpravi na poslednji seji, je povzei besedo naučni minister Fedele, ki je v dveurnem govoru podal poročilo o šolski politiki vlade. Minister se je predvsem zahvalil poročevalcu poslancu Leich-tu za njegovo izčrpno poročilo o proračunu in je nato prešel k vprašanju fašistovske šole. «Vprašanje fašistovske šole,* je rekel minister, «ki zveni mnogim neprijetno na ušesa ter vzbuja odpor in apatijo, ni samo, kakor nekateri mislijo, vprašanje nadomestitve učnega osobja, marveč se tiče mnogo bolj spremembe učnih zavodov, tradicij in trdovratnih naziranj. Spričo tega si ne smemo delati nikakih iluzij, tako temeljitih sprememb namreč ni mogoče doseči ne v enem dnevu ne v enem letu. Etični nazori naroda zahtevajo desetletja, predno dozorijo, navzlic temu pa mora vsakdo, ki brez predsodkov opa» zuje nacionalno življenje, priznati, da so se pokazale v mišljenju in čustvovanju italijanskega naroda precejšnje spremembe, ki ga vodijo k vzvišene j šim oblikam mišljenja in življenja. Isto se dogaja tudi v šoli, katere bistvo se vedno bolj spreminja. Za te spremembe se je treba zahvaliti predvsem mladini, katero navdaja nov duh. Oni učitelji, ki bi hoteli pokladati ovire na pot, po kateri stopa mladina, bi zagrešili naravnost zločinska dejanja, pa čeprav bi ostale njihove ovire prav gotovo brez uspeha.» Po tem daljšem uvodu je prešel minister na učne zavode, u-stanove in druge znanstvene organizacije ter razna vzgojna vprašanja, ki spadajo v področje njegovega resorta. Govoreč o univerzah, je rekel minister, da vidi edino pot za njihov preporod samo v reformi ministra Gentileja: pot vseučilišče svobode. O izpitih je dejal, da ne bodo nikjer in v nobenem slučaju dovoljeni kakršnikoli izredni izpitni roki. Svoj dolgi govor je zaključil minister s sledečimi besedami: «Obrazložil sem vam delo in stremljenje fašistovske vlade v kulturnem in prosvetnem polju. Opisal sem vam življenji! ideal, katerega priporočam učiteljem in učencem: delati, trpeti, vežbati svoje moči z navdušenjem in disciplino, biti veftči v rabi pluga in pu&ke, goreti z ognjem lastnega časa in lastnega ljudstva, utrjevati se v uiče-. nju in razmišljanju, doraščata neokrnjeni in plemeniti, tvegati ter živeti v polnem in svobodnem zanosu mladosti. Nafta setev je bila obilna in radi tega pričakujemo z zaupanjem razcvet novih, lepših pomladi domovine.* Zbornica, ki je že med govorom večkrat odobravala raasia izvajanja ministra, je sprejela konec ministrovega govora z velikim odobravanjem. Prvotno je bik> določeno, da bo zbornica po razpravi o proračunu ministrstva za nacionalno prosveto prešla takoj k razpravi o proračunu ministrstva za pravosodje, toda v poslednjem trenutku je bilo sklenjeno, da bo zbornica razpravljala prej o proračunu vojnega ministrstva. Zato pride jutri na vrsto razprava o tem poslednjem in jo bo bi*žkone že tekom jutrišnjega dne zaključil s svojim poročilom državni podtajnik general Cavallero. Kakor doznavamo, bo trajalo tekoče zasedanje poslanske zbornice do 24. marca. Velikonočne počitnice bodo trajale do prvih dni maja. Še pred njimi bo poslanska zbornica odobrila vse proračune, izvzemši proračuna ministrstev za finance in kolonije. O teh dveh bo razpravljala na svojem prihodnjem zasedanju, ki bo trajalo'približno tri tedne. Na tem se bo bavila poslanska zbornica tudi s svojo lastno preureditvijo, katere o-snutek je vlada predložila pred nekaj dnevi njenemu predsed-ništvu. Ženili »taiki maršala maza piHMBtnl v »iransko kapelo baziliko cSanta Maiia degll An. 0*11» RIM, Sinoči je prenehalo romanje v baziliko «Santa Mana degli Antgeli», kjer so bili izpostavljeni zemeljistki ostanki maršala Diaza. Včeraj ob 20. url je bila krsta z zemeLjskimi ostanki prenešena v stransko kapelo ob oltarju bazilike, kjer bo pokojni maršal z^ačasooo pokopan, dokler ne bo določen njegov grob. Maršal Pćtain zapnUU Rim RIM, 6. Francoski maršal Pćtain, ki je prispel v Rim na pogrebne slavnosti povodom smrti maršala Armanda Diaza, je odpotoval iz Rima danes predpol-dtne ob 9.30. Na postaji se je od njega poslovil načelnik generalnega štaba maršal Badoglio s svojimi pobo&niki; ob slovesu je bil navzoč tudi belgijski general Dubois. Maršalu je na postaji izkazala vojaško čast četa oroSnitikih gojencev. Frnnklronje pisen namenjenih v Romunijo te 6e-hoslovaško * RIM, 6. Prometno ministrstvo opozarja, da morajo biti pisma in dopisnice, ki se pošiljajo v Romunijo in Čehoslovafiko, od 8. marca dalje frankirani po normalni mednarodni tarifi, ker je zapadel dogovor, ki je hil sklenjen z omenjenima državama in po katerem so bile ▼ veljavi znižane tarife. Btvfi kronprine v Pompejik NEAPELJ, 6. Iz Valle di Pom-pei poročajo tukajšnjemu listu «Corriere di Napoli»: Prvi sin bivšega nemškega cesarja si je včeraj ogledal ruševine izkopa-nega rimskega mesta. Bil je V družbi grofice Filangeri in nekega nemškega generala. Knm-princ je potoval v strogem in-cognitu. 1 m bo sestal po veliki noči RIM, 6. Novo zasedanje senata se bo pričelo, kakor zagotavljajo ▼ političnih krogih, po velikonočnih praznikih. Odobril bo o-ne proračune ministrstev, ki jih bo do takrat že sprejela poslanska Zbornica. Za trgovce RIM, 6. Kakor znano, je stopil s 1. marca v veljavo predpis o stalnih cenah. Vse trgovine so izložile cenike v svojih izložbah. Ker so bili ponekod oni trgovci, ki niso stavili predpisanih ko-lekov na te cenike, kaznovani, je notranje ministrstvo v sporazumu s finančnim odredilo, da so dotični ceniki prosti kolekov. Novi francoski poslanik pri Vatikanu RIM, 6. Kakor zagotavljajo v dobro poučenih krogih, je sveta stolica dala svoj agrement k imenovanju g. De Fontenaya za francoskega poslanika pri Vatikanu. De Fontenay je bil svoj čas poslanik v Kopenhagenu in Madridu. DHi?m]i posebnega tMa Dve obsodbi . RIM, 6. Včeraj je spet začel delovati posebni tribunal za o-brambo države. Predsednik sodnega dvora se je predvsem spomnil pokojnega maršala Ar-manda Diaza, čigar spomin je proslavil z vznešenimi besedami. Vršili sta se nato dve obravnavi. Tullio Mazzocchi iz Mon-tecchia (Perugia), ki je bil obtožen, da je delal prevratno propagando in'da je "ščuval k vstaji proti državnim oblastem, je bil obsojen na dve leti in šest mesecev ječe ter na dve leti posebnega nadzorstva. Karel Della Valle iz Mezzomerita (Novara), drugi obtoženec, se je moral zagovarjati pred posebnim tribu-nalom, ker je bil obdolžen, da je bil član razpuščene italijanske komunistične organizacije ter da je vršil prevratno propagando potom razdeljevanja tajnih tiskovin. Obsojen je bil na eno leto ječe in na eno leto posebnega policijskega nadzorstva. Ukinitev protifašlstovskega lista v Parizu PARIZ, 5. Italijanski protifa-šistovski list «La Verita», ki je zadnje čase izhajal v Parizu, so francoske oblasti danes ukinile, ker je v svojih poslednjih številkah napadal Italijo. Afganistanski kralj odpotuje danes iz Borlina BERLIN, 6. Ah man Ullah Khan, afganistanski kralj, bo jutri popoldne ob 3.30 zapustil Berlin. Pred svojim odhodom bo sprejel zastopnike tiska in vzel tudi slovo od predsednika republike Hind enburga. Kralj bo potoval preko Essena v Pariz, (r) letala za potniški ZAGREB, 6. V četrtek prispe jo pod vodstvom znanih pilotov Striževs^ega in Bajdaka na zagrebško letališče tri nova potniška letala, zgrajena v Fran-dji. Letala bodo opravljala IatiAo na progi Beogrud-Za-greb. Rimski listi o ozadju kampanje RIM, 6. Pod vtisom velikega ogorčenja, ki ga je izzval Muls-solinijev govor v avstrijskem in nemškem časopisju, se vračajo skoraj vsi današnji Hsti spet k vprašanju nemške narodne mamjšine v Poadižju, ki po njihovih prejšnjih izjavah sploh ne obstoja. Tudi današni lisfci nikakor ne ncborejo razumeti, da se Avstrija in Nemčija toliko razburjata radi usode neznatne nemško narodne manjšine v Poadižju, ko pa obstojajo v mnogih drugih državah neprimerno večje nemške narodne manjšine, ki so ravno tako, če ne še bolj, izpoistavljene nevarnosti asimilacije. V dokaz temu se sklicuje Virginij Gayda v «Giomalu d'Italia» na govor nemi2kega poslanca Krafta v ju-goslovensiki narodni sku/p&čini. Ta govor prinaša list v prevodu iz stenografskega zapisnika. Nemški poslanec se pritožuje, da je jugoslovenska vlada uničila nemško šolstvo v Jugoslaviji Vsi današnji listi prihajajo do zaključka, da vzrok nemške kampanje proti Italiji ne tiči toliko v pretvecnem italijanskem nasilju v Poadižju, marveč da ima ta kampanja svoje mednarodno protifašistovsko in protiitalijansko ozadje. k Mussolinijevem govoru BERLIN, 5. Museolinijev govor o nemški narodni manjšina v Poadižju je seveda vzbudil mtnogo pozornosti t Avstriji in Nemčiji. Skoro vsi listi so se že na ta ali oni način bavili s tem govorom. «Vorwaerts» pravi, da Musso-linijeve grožnje napram kance-larju Seipelu ne pomenijo nič hudega, ker so pač le del običajnih fašistovskih fraz, tem hujše posledice tega govora pa se bodo pokazale na nesrečnih Nemcih v Poadižju samem. Glede Mussolinijeve izjave, da se ne smatra obvezanega, izvrševati obljube svojih prednikov, pa pravi omenjeni list, da so baŠ one obljube tvorile podQago pogodbi, po kateri so velesile pri-poznale južno Tirolsko Italiji. Nacionalistični list «Boersen Zedtung» sodi, da radi poslednjih dogodkov žal trpijo itali-jansko-nemški odnošaji, da pa je tega kriva le italijanska vlada, ki ji ni mar mednarodnega prava in ki se požvižga celo na manjšinsko pravo, na obstoječe pogodbe in končno tudi na Družbo narodov. List zatrjuje, da po sklenitvi mirovnih pogodb jih nihče ni spravljal v nevarnost na Brennerju, pač pa da je Italija ogrožala j ugosl o vensko mejo, ker so italijanski listi protestirali proti jugoslovenske-mu postopanju proti Italijanom v Dalmaciji. Končno pravi list, da se je v poslednjem času pokazalo mnogo znakov, ki kažejo na to, da Mussolini precenjuje svojo moč in da mu kljub vsemu nasilju ne bo uspelo za-treti nemškega duha v Poadižju «Deutsche Allgemeine Zei-tung» izključuje vsako zbliža-nje med Italijo in Nemčijo, če se bodo v Poadižju nadaljevala nasilja proti Nemcem. «Deufcsche Tageg - Zertung» pravi, da italijanski diktator še nikoli ni govoril tako agresivno. Morda se ni še nikoli v večji meri pokazalo sovraštvo in zaničevanje Nemcev, Mussolini misli, da bo na mah poitalijan-čil poadiške Nemce. Nasprotno, čim bolj so brutalna sredstva zatiranja, tem bolj bo zrastla zavest v srcih Nemcev, in Mussolini s tem svojim zatiranjem ne ustvarja prepada, marveč gradi most med poadiSkim in svobodnim nemškim narodom Z Mussoiinijevim govorom se bavi tudi katoliško glasilo *Ger-mania», ki se ob tej priliki dotakne tudi odnošajev med faši-stovskim režimom in Vatikanom. List ispočetka priznava Mussolini jeva prizadevanja za zbližanje med državo tn cerkvijo. Dostavlja pa, da se fašistov-ski režim ne more čutiti enako močnega Vatikanu« dasi si to domišlja, ko vendar ve, kakšno je stališče Vatikana glede Po-adižja, saj ga je cerkev v sličnih slučajih Se jasno in javno pokazala. Fašistovski režim nt v ničemer kršil principov katoliške cerkve, v tem slučaju pa je onečastil njena temeljna na-čelia. List pravi, da je zadobilo poadiško vprašanje mednaroden pomen in da imajo katoliški Nemci še posebno pravico, zahtevati njegovo prav'čno rešitev. Končno je zabeležil željo, naj bi v tej zadevi z jasno besedo spregovoril papež in naj bi italijanski katoliki zahtevali za svoje brate v Poadižju v?aj iste pravice, kakršne so uživali Italijani pod Avstrijo. (Štefani). Proračunska razprava v Jugoslavenski narodai sKuuiClnl Proračuna ministrstev za narodno zdravje in finance odobrena BEOGRAD, 6. Na svoji današnji dopoldanski seji se je bavila narodna skupščina v glavnem s predlogom poslanskega kluba KDK glede ukinitve duhovniške bire. Še pred prehodom na dnevni red je poslanec Lazić protestiral proti postopanju skupščinskega predsednika. Poslanec Kramer je nato utemeljeval predlog, ki ga je stavil klub KDK, ter je izvajal, da ta predlog nikakor ni naperjen proti duhovščini, marveč ima le namen, dati iniciativo, da se končno uredi vprašanje, ki je velike važnosti predvsem za kmete v Sloveniji. Predlog iina tudi namen, da se pričnejo urejevati odnošaji med narodom in duhovščino. V svojem govoru je končno ugotovil, da je potrebno, da ima duhovlščina svojo plačo in materialno osiguran položaj. Dr. Kramerju je odgovoril minister ver Simonovič, ki je izjavil, da predloga ne sprejme, in vladna večina je predlog kluba KDK odklonila. Nato je bil izvoljen anketni odbor, ki bo preiskal zlorabe v področju ministrstva šum \sx rudnikov. Popoldne je narodna skupščina nadaljevala razpravo o državnem proračunu. Pivi je bil na dnevnem redu proračun ministrstva za narodno zdravje. Uvodoma je podal minister dr. Po po vi ć krajši eksipoze, v katerem je označil pomen zdravja vsakega poedinca za zdravje celokupnega naroda. K debati o tem proračunu so se oglasili še trije govorniki. Končno je vladna veČina sprejela proračun tega ministrstva. Nato bi se imela pričeti razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Podpredsednik dr. Krasnica pa je sporočil skupščini, da je namestnik zunanjega ministra dr. Šumenko-vič prosil, naj se debata za nekaj dni odgodi, ker je sprejel ta resort šele pred nekaj dnevi. Narodna skupščina je ugod;la njegovi prošnji in načela proračun finančnega ministrstva. Debata je bila kratka. Govorila sta ie dva poslanca, nato pa minister dr. Spaho. Tudi ta proračun je bil odobren. Jutri se bo bavila narodna skupščina s proračunnom ministrstva vojne in mornarice. Izidi ooliieu na PoIJsKem Pilsudskijev blok dobil od 414 130 mandatov BERLIN, 6. Volitve poljskega sejma so se zaključile z naslednjimi rezultati: PiLsudskijev blok in vladna lista sta dobila 130 mandatov, 'kmetska stranka Domfrsckega 20 mandatov, socialisti 60, straivka malih kmetov in Wyzwolenie 35, demokratični nacionalisti in krščanski nacionalisti 40, Witosova kmetska stranka in krščanski demo-kratje 35, komunisti in filoko-munistična kmetska stranka 25, blok nacionalnih manjšin in posebni listi Zidov in Beloru-sov 85. Glede netkaj mandatov še ni gotovo, kateri izmed 2$. list bodo pripadali. Pilsudskijev blok v sejmu, ki Šteje v celoti 444 poslancev, no bo imel večine, bil pa bo največji poslanski klub. Brez PLU sudskijevega Moka ne bo mogoče sestaviti nobene vladne koalicije. Nekateri politični krogi napovedujejo, da bodo novo poljsko vladno koalicijo sestavljali Pilsudskijev blok, so-* cialistična in malo-kmetska/ demokratska stranka. n. cEDINOST« IV Trstu, dne 7. marca 1S28. kiMa eksplozija ia Javi ' tm tii poniženih — Dvajset mrtvih AMSTERDAM, ft. ls SemeraOr na otoku Javi poročajo, da tam aletek) v zrak veliko skla-slreliva za umetelne ognje. Zračni pritisk, ki ga je povmo-fila straftna eksplozija, je bil tako silen, da se je zrušilo kak-tnih sto b&. Iz ruševin so potegnili e in zasebniki. Glede njih »o z Istim ukazom razširjene druge ugodnosti v svrho pospeševanja stavbne obrti. 2.) Gradivo mora biti kupljeno direktno s strani omenjenih avto-noamrh bitij in za gradbo omenjenih h iS.. Ce pa avtonomna bitja dajo gradbo v zakup kakemu stavbnemu podjetju, katero mora nabaviti potrebni material, »o računi, pobotnice itd., ki se nanašajo na tak nakup s strani podjetij, podvrženi navadnim menjalnim in kolkovnim pristojbinam v smislu obstoječih določb. Določbe, o katerih je beseda v čl. 7. novega zakona, so stopile v veljavo 2A. januarja 1928. Ustanovitev Vzhodnega zavoda v Pragi, Iz Prage nam pišejo: Te dni se je vrSil v Pragi ustanovni občni zbor Vzhodnega zavoda. katerega so se udeležile najvidnejše osebnosti znanstvenega, trgovskega in Industrijskega sveta na CehosloA^skem. Poslanik dr. Krofta, ki je zastopal zunanjega ministra, je rekel v svojem govoru med drugim, da so pri ustanavljanju Vzhodnega zavoda sodelovala tri ministrstva, zunanje, naučno in trgovinsko. Nato je govoril naučni minister dr. Hodža, ki je orisal starodavno misijo čehoslpvaškega naroda, da spričo svojega zgodovinskega in zemljepisnega položaja poereduje med zapadom in vzhodom. V nadaljevanju je orisal organizacijo in pomen novega za^ voda. ki bo podrejen, kakor nedavno uetanovijeui Slovanski zavod, naučnemu ministrstvu. Naloga tega zavoda bo, da dela v obeh svojih ddelkih — kulturnem in trgovinskem — za razvoj kulturnih in trgovinskih stikov t vzhodom. V ta namen bo znanstveno proučeval posebne razmere na vzhodu ter pripravljal gospodarske in kulturne specialiste za vzhod. Trgovinski minister dr. Feroutka je poudarjal veliko važ- nost, ki jo bo imel novi zavod za Čehoslovaško z oziroen na trgovino, kajti trgovinski odnošaji z vzhodom postavljajo Že sedaj v čehoslovafiki trgovinski bilanci svoto, ki presega dve milijardi čeliostovaikih kron. Rojstva, smrti in poroke v dne 4. marca 1928. Rojeni: 1«; mrtvi: 4; poroke: 15. Dne 5. marca 1928. Rojeni: K) (med njimi 8 mrtva); mrtvi: 14; poroke: 2. i v < Iz tržaškega življenja 4T mmmmmmmm žalosten kooee Mark«, V mestni sirotišnici v ulici Isti-tuto je pred približno letom dni našla zavetje GO-letna Bliza Filip-cieh, ki je na stara leta ostala sama na svetu. Njena edina sestra je morala Že par let prej v sirotišnico. Uboga ženska se je sprijaznila s svojo usodo, toda v zadnjem času ji je zagrenila Itak bomo življenje huda očesna bolezen, radi katere ji je začel naglo pečati vid. Zdravniki, pri katerih je iskala pomoči, so ji povedali, da ji ne morejo pomagati. Filicioheva je bila radi svoje nesreče silno potrta in v zadnjih dneh je pogostoma to-! žila sestri, da ji je življenje začelo ; presedati ter da raje umre kot da bi dočakala, da docela oslepi. In res je reva prepreteklo noč izvršila obupni korak, ki ga je bila na tihem sklenila. Okoli 3. ure je na tihem vstala s postelje, se podala na hodnik ter od tam skočila z višine kakih 6 metrov v vežo. kjer je obležala nezavestna. Približno uro pozneje jo je našel čuvaj sirotišnice, ki je takoj poklical zdravnika. Toda ta je na prvi pogled spoznal, da je vsaka pomoč zaman. Filicicheva je bila že mrtva; imela je počeno lobanjo in druge hude poškodbe, radi katerih je morala biti smrt skoro hipna. Epilog samomorilnega poskusa Predpreteklo noč je umrl v mestni bolnišnici čuvaj Ludvik MaJIe, o katerem »rao poročali, da si je predsinočnjim okoli 23. ure pognal v palači «Banco dl Roma» na Corso V. E. III. kroglo v glavo in se sm rt n one varno ranil. Kakor znano, ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je gnalo nesrečnega čuvaja v smrt. Dve nezgodi. Med delom na nekem mostiču, postavljenem pred hangarjem št. 23 v prosti luki V. E. III., je 23-letni delavec Virgilij Ciani, stanujoč na Greti, radi nerodne kretnje izgubil ravnotežje ter padel z vi- šine kakih 3 metrov na žetezniškl voz, ki je stal pred skladiščem. Pri tem je zadobii Številne, a ne nevarne poškodbe na ranah delih telesa. Dobil je prro pomoč od zdravnika rečll&e postaje, nato Ji bil na lastno željo prepodfcen domači negi. — Pri delu v mesnici Delavskih zadrug v ulici Prato se je 19-ietni mesar Adelchi Concltto, stanujoč v isti ulici, včeraj zjutraj po nesreči ranil s nožem v desno stegno. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolniflnica, kamor se je sam zatekel. Ta levi v Hn»mn rnpi sf n Izredno zanimanje za ftfmsfco umetnost so pokazali do sedaj Ae neznani zlikovci, ki so predpre* teklo noč obiskali kinematograf •Galileo* v ulici XX Settemhre št. 25. Razume se, da so prišli v kino ob uri, ko so bile predstave že ukinjene. Ker eo pač vedeli, da bodo našli ob tisti uri kino zaprt, so prinesli s seboj močan železen drog, s katerim so vlomili v projekcijsko kabipe. Tam so se polastili projekcijskega aparata znamke «Ernemann», dve leči in dva filma «Luce», menda z namenom, da si privoščijo doma v ožjetfi krogu zanimivo kinematografsko predstavo. Kje se bo ta predstava vršila, skušajo sedaj zvedeti orožniki, katerim je bila javljena tatvina, ki so jo včeraj zjutraj odkrili uslužbenci kinematografa. Ce se jim posreči to zvedeti, bo imela predstava za zljkovce brez dvoma zelo neprijeten zaključek. Lastnik kinematografa je oškodovan za približno 12.000 lir. Policijski drobil. Tekom hišne preiskave, izvršene v stanovanju 44-letnega trgovca Radotfa Comporo, stanujoč ega v nJ4ci Settefontane št. 8, so policijski organi predvčerajšnjim našli 230 kresikiih kamenčkov in 30 cigaret tihotapskega izvora. Policijski organi so blago zaplenili, Compara so pa naznanili finančni oblasti. — Približno enak uspeh sta imeti preiskavi, ki so ju izvrftiti policijski organi v stanovanju vdove Irme Laurencich, stanujoče v ulici Navali št. 43, in v stanovanju njene svakinje Katarine Laurencich, stanujoče v ulici lntrl* fit. 10. Našli so večje število kre-sitnih kamenčkov in 6 avtomatih -nlh prižigalnikov za cigarete. Ker je bilo blago utrhotapljeoo, so ga policisti zaplenili. — Predvčerajšnjim so orožniki naznanili sodni oblasti 33-let nega kuharja Josipa F ugar, stanujoče-ga v ulici Is tria, ker so tekom preiskave v njegovem stanovanju našli šest kuhinjskih nožev in dve električni Žarnici, stvari, ki si jih je Fugar prilastil leta 1926. na škodo neke tržaške paroplovne družbe, ko je bil nameščen na enem izmed njenih parni kov. Razen tega so orožniki našli zastavne listke raznih dragocenih predmetov, glede katerih Fugar ni vedel, oziroma ni hotel pojasniti, kje jih je dobil. Tržaško sodišče Ker si je prilastil neka) koruze— Včeraj jo stal pred tržaškim senatom Josip R. iz Šentpetra ob Soči, obtožen zločina tatvine na škodo posestnika Josipa Zattioni. Pri preiskavi, ki so jo radi tega izvršili karabinerji na njjegovem domu, se je nadlo tudi več pušk in bajonetov, seveda avstrijskih, še izza časa vojne. Glasom obtožnice je ukradel kakih 80 storžev koruze. Priznava dejanje, a pravi, da je koruzo vael nevede, ko je pobiral njeno listje. Orožje pa je našel na polju med delom. Ker obtoženec priznava dejanje, se ne zaslišijo vse priče in sodni dvor kmalu izreče razsodbo, s katero je R. obsojen na tri mesece in 15 dni ječe, toda pogojno. Žepar pred sodniki. Leonard Pellizotti, star 44 let, se je moral včeraj zagovarjati pred tržaškim kazenskim senatom pete sekcije radi žeparstva. Dne 2. t. m. je namreč neka Alojzija Abram nakupovala na trgu Ponterosso, ko se ji je približal neki moški in jo, sicer pre- cej nežno, dregnil. Takoj nato jo sačel neznanec bežati in Abramo-va je ugotovila, da ji je ročna torbica s 85 Mestni stražnik Josip Tomich, ki je služboval tam v bližini, Js hoj safei tsči z« beftečkn in ga kmalu ujel. Ni pa. več nadel pri njem ukradene torbice. Obtoženec taji odločno dejanje. Pravi celo, da je on pobral torbico omenjeni ženski ter ji )o dal v roka. Toda izpovedi prič ga aMetojejo in sodni dvor ga glasom izpovedi poslednjih obsodi na 1 leto in 3 mesece ječe tn eno leto strogega policijskega nadzorstva. Hepoštena dskla. Tržaški kazenski senat je včeraj imel na zatožni klopi Karo lino Brvidolm, ki je bila obtožena, da je dne 15. junija pr. L ukradla Ce-lldoniji Zanoia, pri kateri je slutila kot dekla, več srebrnega namiznega orodja. Obtoženka na obravnavi taji dejanje, dočim je preiskovalnemu sodniku to priznala. Pravi, da je priznala le zato, da bi jo ta enkrat pustil pri miru (!!). Ker stoji med spisi, da je Brandolinovo «aretirala« njena gospodinja sama, ki se je pri «zasledovanju» poslužila bi-dklja, pravi Brandolinova, da je gospodinja tekla za njo, da jo prikliče nazaj, ker jo je tako rada imela Toda Zanollijeva potrdi obtožnico v vsem obsegu. Pove, da je Brandolinova koj po tatvini zapustila hišo z vsem, kar je imela. Ona pa je tekla za njo z bicikl jem m jo ujela To in fle izpovedi dveh ti 5 prepriča sodni dvor o krivdi obtožen-ke, ki je bi Ia obsojena na 3 mesece in 15 dni ječe, toda pogojno. Vesti zjOoriskega Goriške mestne vesti Imenovanje prefektnrnega komi-sssjs za svete kriško občino Za prefektura ega komisarja nove, rszš&rjerae občine Sv. Kri* pri Ajdovščini, h kateri sta se s 1. marca t. 1. pridružili občini Skri-Ije in VeHke Žablje, je imenovan dosedanji po testa t svetokriSke občine didaktični ravnatelj Valentin Semich. Umri Je-Zadnjič «no poročali, kako Je neki avto povozil 67 let starega Karla Busana. Takrat so ponesrečenca morali prepeljati v mestno bolnišnico, kljub občutni rani pa so upali, da bo okreval. Pred nekaj dnevi pa se mu je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo in je kmalu nato podlegel zadohljetiim ranam. r Kje človek lahko napravi pse* stopek. Da si bodo vozniki fn zlasti Tr-novci zapomnili, da se ne smejo puščati vozovi na tak način sredi ceste, da ovirajo promet, priobču-jemo sledečo notico: Nekemu Avgustu Vodicu, staremu 40 let, so oblastva naložila «kontraven-cijon», ker je pustil sredi ceste voz in je zato korijera, ki vozi na progi med Trnovim in Gorico, morala čakati skoraj tri četrt ure. ■f ki je imel smolo. Preteklo nedeljo zvečer so v znanem goriškem hotelu «Pri Je-lenu» praznovali goriški kmetski fantje, ki so v pred pustu ravno tam vprizorili «ballo dei contadi-dini» — kot so ga nazivali, — zabavni večer z dobro večerjo. Med nje se je priklatil tudi neki Franc H um ar, star 29 let, iz Bat, že znan oblastvom po svojem nič kaj simpatičnem: vedenju, radi katerega je bil že številnokrat kaznovan in tudi postavljen pod stalno nadzorstvo. Jasno je, da se je z gotovimi, nič kaj dobrimi nameni rad gibal okrog odloženih sukenj svečanih gostov. In tako se je zgodilo okrog enajste in pol zvečer, da je zapazil na klopi poleg neke Albine Vec-chiet ročno torbico, ki jo je ta odložila poleg sebe. Previdno se je približal in jo — «sunil». Namreč torbico, hoteč iz nje pobrati, kar je bilo denarja. Toda preden je mogel izvršiti tatvino, ga je nekdo zagledal — in hop po njem. Tor- Odbor Hranilnice in Posojilnice v Št Petru na Krasu naznanja žalostno vest, da fe gospod Matija Penko soustanovitelj in prvi načelnik naše Zadruge, posestnik v Gradcu št. t, večkratni župan in častni član občine v Št Petru na Krasu, po dolgi in mučni bolezni dne 6. marca 1928, preminul. Bog mu daj plačilo za njegovo nesebično delo! Mi pa ga ohranimo v hvaležnem spominu. 282 MČEUUiTVO III MBDZORKlSTVO ZADRUGE bica je padla na tla, 4op koravd je od letel v kot — in že so žeparja držale trdne roke ter ga odvedle na kvesturo, od koder je moral romati v zapore, da bo prestal novo kazen. Smrt groiiee Karle Coronini Kromberg. Preteklo soboto je umrla v Gorici v starosti 84 let grofica Karla Coronini Kromberg; zadela jo je kap. Grofica je bila rojena kot ba-ronesa Rit ter Z&hroaay ter je bila vdova po Alfredu Coroniniju, ki je bil bil svoječasno izvoljen od Slovencev za državnega poslanca v dunajskem parlamentu ter bi! tudi deželni poslanec. Truplo pokojne so pokopali v pondeljek, in sicer so ga položili v grobnico na «Cingrafu» {nad Placuto), kjer jo njena krsta v grobnici sedaj deveta po številu. Ker |e ukradel žensko kolo je bil neki Marijan SaJtsida, star 31 let, iz Bukovice, obsojen od goriškega pretorja na 2 meseca zapora ter na 150 lir globe. Opvoščen. Oproščen je bil na goriškem kazenskem sodišču Ivan Nibrant, bivši župan solkanski, stavbni podjetnik, star 50 let. Sodniki so spoznali, da g. Nibrant ni storil zločina. PRAPETNO BRDO Požar na prostem. Stari Si, pazite na svoje otroke, kaj delajo in kam jih pošiljate! Stoletne izkušnje učijo, da eo največkrat povzročitelji raznih požarov in drugih podobnih nesreč ravno otroci, saj ne znajo še razločevati dobro od slabega ter koristno od Škodljivega. Radi tega je dolžnost staršev, da jih vzgajajo v d obrezo in koristnem ter jih odvračajo od slabega in škodljivega. Zato so starši postavno odgovorni za dejanja »vojih mladoletnih o-trok! Zgornjo trditev dokazuje tudi dogodek, ki so je izvršil v ponde-liek v Polj ah ko so nekateri starši poslali avoje otroke nabirat suhih drv. Otroci so zašli e svojimi koši globoko v hribu navzdol. Ko pa »o dokončali nabiranje drv, so ai privoščili malo — zabave. Zanetili so namreč suho travo. Ker pa je bil močan veter in se je ogenj v vetru naglo razširil na vse strani, požiral euho travo, iiizko grmičevje in mlada drevesca, so otroci zbežali in o zadevi molčali. Nekdo iz Praprot na pa jih je od daleč videl. Predno so druga ljudje dim zapazili, se je bil ogenj že močno razširil. Vaščani iz Polja &o sicer pravočasno pogasili ogenj, kateri je prodiral proti njih smeri, dočim se je v ostale smeri Še nadalje Siril in prodrl proti večeru že do vrha. Neki miličniki pa, ko so se pozneje v tisti noči vozili na avtomobilu po idrijski dolini in zapazili nad seboj dolg pas ognja pomikajoč se proti zahodni smeri, so zadevo takoj br*zojaviii v Tolmin gozdni komisiji, katera je prišla v našo vas z namenom, da izsledi krivce požara in da se ogenj pogasi. Komisija je hotela, naj se pokličejo na pomoč ljudje iz sosednih vasi, toda nekateri tukajšnji fantje in možje so hoteli ogenj kar sami pogasiti, kar so tudi v svoji dobri volji napravili. Ogenj je bil kmalu pogašen. Posebne Škode ni napravil, lahko pa bi prodrl do bližnjega gozda in ga poškodoval. Zato vnovič poživljamo starše, Vsem naznanjamo žalostno vest, je nnadvse ljubljena hčerka in sestra ZORKA v dobi 20. let, previđena s ivetotajslvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil danes, 7. t. ni., ob 3. uri, na domače pokopališče. RODIK, 7. marca 1928. (281) Žalujoča družina Čebohin. naj pazijo na svoje otroke in jih prav uče in vzgajajo. BORZNO POROČILO Trst, 0. marca 1028. Amsterdam 758.50-764.50, Belgija 201.50-2G5.50, Francija 74.35-74.05, London 92.32-92.52, Ne\vYork 18.89-18.95 Španija 310.50-322.50, Švica 363.50-305.50, Atene 24.85-25.35, Berlin 449-455, Bukarešt 11.40-11.80, Praga 50-50.30, Ogrska 328.25-334.25, Dunaj 264-270, Zagreb 33.17S-33.47«. Uradna cena zlata (5. III.) 305.70; ' vojnoodškodn. obveznice 78.35. DAROVI Gospod I Mar c dam je L 5 za šol. društvo. Iskrena hvala! HALI OCiLASI SLUŽKINJA, zmožna vseh hišnih del, vešča tudi nekoliko kuhanja, sc spremne takoj. Naslov pri tržaškem upravni«lvu. ZLATARNA Alfeart Pcvh Trst, Vin Huzzlai 40 knpuje krone po 1*37 Popravlja In prodaja zlatenlno. Dr. SARD0C ZOBOZDRAVNIK 111 "TTTTfTff ' VVTVVV TTfT ▼ V V ¥R$I VIA $. LAZZABG 23,n. ! NA OBROKE! j ] Obleke, paletots, dežni plašči, l j tkanine, perila, platno, dežniki, l j gilets, volneni pullover, blago £ velour i. t. d. i. t. d. Znižane cene. Pogoji ugodni. \ [ Via »oma 3, III. nadstropje J 1 __& »asmraiB sr« 1®«'®?®« jmi IE3 ordinira V TRSTU VIA S. LAZZA8® 23, II. n. (nafti) kavarne Rome) od tO. in pol predp. do 13 V NA B REŽ INI ordinir« miso popoldne od 14 do IS (an lastnom domu) ■ . JL u - .vmLJ PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. (31) — Zdravniki me pošiljajo v Gaatein in na |K>ti mimo Varšave mi je pai&lo v glavo obiskati iras in drago mi Lizo Fraucovno z možem. Pri pieni pa je že taJko, tla kar zamislim^ to tudi izvr-Sim, — je rekla smeje sc kneginja. Ostali del dneva so veselo preživeli med. ix-prefrajaujem in pogovori, a naslednjega dne zju-•teaj je Mati kl a Ferdinandoma Sin v sobo k prijateljici, da Jbi se pogovorili na Štiri oči ter da bi jo tepra£evaia o zanimajočih jo znancih, ki jih. ni flrldicJa več kakor štiri mescee po svojem odhodu las Petrograda. Ko se je generalka do sita nakle-petala o ratnih stvareh in je premlela kosti Wlfcrjim, je vprašala 5e: K&j pa imate, da vos pošiljajo v Gastein, Ali ste bili bc!m? £o 9em odSla, ni bilo sluha o potovanju v inozemstvo, nasprotno, vi Afae masira val i preživeti poletje na Krimu pri Ani FećororaL i Ah! Ne govorite mi o tej strašni Docela sva se sprli, če sem pa zidaj bolna in potrebna zdravljenja, je temu kriv vaš dragi pastorek. — Kaj pravite? Jurij vas je užalil? Sreča, da , ga še ni sem... Kneginja je skočila na noge, da je padal sobarici ia rok gdavnik, s katerim jo je česala. — Kaj, Juri} Mihajlovič pride semk&i? Če Je tako, potem takoj odpotujem: nočem ga videti, sovražim ga! — je rekla in pri tem zardela kakor puran. — Pomirite se, Olimpija; on pride šele če* teden dni, ni treba da bežite zaradi njega. Povejrte mi rajtši, kaj se je zgodilo. Vidim, da se vam je ugodilo nekaj neprijetnega; morda si je moj dragi pastorek dovolil zopet kakšno nesramnost? — Oh! Se več. Sicer imate prav, moram vise povedati, draga Matilda. Vi ste pravicoljubna, poštena Ženska, brez omejenih predsodkov, gotovo bi bili na moji strani. Zda/ pa poslušajte. Toda ne, da me boste bolje razumeli, vam moram poprej nekaj pojasniti. — Ali veste, kako podlo je ravnal grof Leonkl e ženo, ki si jo je izbral sam in prostovoljno? — Da, znano mi je. Pustil ji je petdeset rabljev, izznami1 fe svoje stare sorod niče ali krstne botre precej veliko vsoto denarja, s katerim je izginil preko meje, in od tedaj ni duha ne skba o njem. _Tako je. Moric OsvaldovLč pa si je vzel k srtU'nezasluženo gorje svoje sestre in me že davno prosil, da bi jo sprejela pod svoje pokrovi-tel^tvo, Jo vzela k sebi ter jo uvedla v družbo. Ker vem, kako hudoben in zloben je naš svet, sem se dolgo časa obotavljala; toda končno me je sočutje do nesrečne ženske premagalo. Razen tega sem gospodu Milerju dolžna hvaležnost, tako skrbi za moja vnuka, da ga ne morem prehva-liti... Kneginja se je močno pahljala z batistovim robcem, zato ni videla zaničljivega nasmeška, ki je Ael preko obličja Matilde Ferdinandovue, katera se je odvrnila od prijateljice. — Skratka, udala sem se njegovim prošnjam ia kmalu po vašem odhodu sem povabila na ve-C ero o zabavo Greto. Bilo je mnogo ljudi, ker je bSI rojbtni dan enega izmed dečkov, zato sem za mladino priredila tudi ples. Prej sem seveda Greto lepo opravila in bila je v resnici prelestna, istočasno pa zelo skromna in vadnfaia. Toda, moj Bog;, da bi videli, s kakšnim hladnim prezirom so jo sprejeli. Seveda, vsakdo ji je moral dati roko, ko sem Jo predstavila; toda potem je od nihče, pomtaHte, nihče je ni videl, kakor da se je izpre-menila v praznino. A sorodniki Jurasovih niso n*ti skrivali, da so užaljeni. Moj položaj je postal zelo neprijeten, m ker nisem vedela, kaj početi, sem prosila pomoči admirala Alberakija, ki sem ica smatrala za imenitnega, razumnega moža ter ga pošiljala k Margariti, skratka, prosila sem jr«^ naj mi pomaga. Toda pomislite, kaj mi odgovoril: — Oprostite, kneginja, tu sta obe moji vnurki, jaz pa naj grem klepetat s to dvomljivo oMebo, ki jo je mož zavrgel in gotovo no l>rcz vzroka. —• Morda bi si kdo mislil, da jo hočem seznaniti z Lili in Meri. — Draga prijateljica, moram vam reči, da je bila vaša misel prositi pomoči Alberakija zelo nesrečna. Ali ste pozabili, da je lovil bag Lola svojo Meri? — Usmiljeni Bog! Popolnoma sem na to pozabila; toda bila sem zelo nevoljna zaradi teh neprijetnosti. Komaj pa seru končala neprijetni pogovor z admiralom, se je spravila nadme kneginja Ana, ta neznosna stara devica! •Poslušajte, CHimpija, — mi pravi, — kuko ste mogli sprejeti v svoj salon to dvomil j ivo gTo-fico? Neprevidno ste ravnali: Jurasovi in Talicini vam nikoli ne odpuste te žalitve. Stara kneginja je takoj od&la s svojo vnukinjo, dasi neopazno; toda onidve ne prestopita več vašega praga. Ta sramotna ženi te v je napravila preveč suma, da bi se mogli upreti spiošnemu mnenju družl>e...» Bila sem vsa iz sebe. — Bože moj, — sem rekla. — uboga ženska pač ni kriva, če je njen mož podel; revna, meščanka je, toda to ni nikaka sramotu.