Številka 325 TRST, v torek 24 novembra 1908 Tečaj XXXHl IZHAJA VSAKI D4LN «> to«? ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gotici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lueiji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). ©GLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 2O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edmosti". — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti14, Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I _» NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na n»-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroenln* na nedeljsko lxdanj« „EDMOSTI" atan* : letno K 5-30, pol leta 2 60 ■ ■ Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnKnl račun št 841 652. TELEFON It 11-57. SRZOJAVNE VESTI Proslava 2. decembra. DUNAJ 23 Po olicijelnena programu za dvorne slavnosti povodom vladarskega jubiie,a "bo 2. decembra ob 101/« uri predpoludne v dvorni župni -cerkvi slovesna maša z zahvalno sesmijo, katere se udeležijo cesar in členi cesarske rodbine. Ob 11. uri bo v cerkvi sv. štertna slovesna služba božja za povabljence, ki jo priredi dvor. Nato bo cesarska rodbina -7 cesarski palači čestitala cesarju, ob 1. uri popoludne mu bodo pa čestitali viši dvorni dostojanstveniki, ministri itd. Ob 4. in pol uri bo v cerrmcnijfek i dvorani rodbinski obed in ob enem maršalski večer. V četrtek 20, t. m. ob 11. uri predpoludne vsprejme cesar poklonstvene deputacije rimsko-katoliškea pravoslavne in protestantske duhovščine. Potem vsprejme cesar deputacijo katolikov iz Bosne in Hercegovine, na to pa odposlanstvo avstrijskih židovskih verskih občin. V petek 27. t. m. se ob 11. uri predpoludne pokloni cesarju odposlanstvo avstrij. pleiii=t\a v soboto 28. t. m. c. kr. uradn;bi, v ponedeljek 30. t. m. poslanska in gospodska zbornica, potem 17 deželnih zastopstev ter županstvo dunajskega mesta. DUNAJ 25. Na današnji plenarni seji dunajske borzne zbornice je bilo sklenjeno, da bo borza dne 2. decembra povod .»m cesarjevega jubileja zaprta. Baron Bienerth pri cesarju. DUNAJ 23. Cesar je danes vaprejel ministerskega predsednika barona Bienertha v avdijenci, ki je trajala dve uri. Dr. Wekerle. DUNAJ 23. Cesar je vsprejel v dališi avdijenci ministerskega predsednika dr. We kerle. — Skupna ministerska konferenca. DUNAJ 23. Skupne ministerske konference, ki se je vršila v nedeljo pod predsedstvom ministra za unauje stvari barona Aehrenthala, so se udeležili tudi skuoni finančni minister baron Burian, prvi s<=kcijski načelnik v miniaterstvu za unanje stvari baron Oall, sekcijski načelnik pl. Michalovich in konzul Joanovich kakor zapisnikar. Potovanje grškega kralja. RIM 23. Grški kralj je včeraj popoludne odpotoval v Napolj. Tebria v rokah revolucijo-narcev. TEBRIS 23. (Petr. brz. ag.) Pristaši Satarpansa so včeraj na*koč.li Marando. Guvernerjev sin. ki je branil mesto, se je moral umakniti v Hri. Na vse zgodaj so prebivalci v Marandi začeli bežati v Tebris. Revolucijc-narci so zasedli mesto. Za ustavo v Egiptu. KAIRO 23. (Nem. kab. družba). Nacionalistični list rLevaM poroča, da se odpošlje kedivu peticija z 13.000 podpisi. Govori se, da je nacionalistična stranka izvolila tajci odbor, ki bi imel postopati nasilno, ako se ne dovoli ustave. Švedska kraljeva dvojica na Francoskem. CHERBOURG 23. Švedska kraljeva dvojica je s svojo jahto včeraj zjutraj dospela semkaj. Ob 9. uri. predpoludne je kraljeva dvojica odpotovala v Pariz. Telovadci pri Fallieresu. PARIZ 23. Predsednik Fallieres je vsprejel deputacije evropskih telovadnih društev, ki se sedai udeležujejo mednarodnega kongresa v Parizu, med dragimi tudi zastopnike iz Avstrije. Francoska rumena knjiga o Maroku. PARIZ 23. V parlamentu je bila danes razdeljena rumena kniiga o Maroku. Knjiga ima 394 strani in obsega dogodke od 12. oktobra 1907 do 14. oktobra 1908. Pričenja s hsfidiško mehalo v ozemlju Šavjev in zvr-šuje z noto na sultana glede pripoznatve. Rumena knjiga opisuje popolnoma odkritosrčno francosko politiko nasproti Abdul Azisu in Mulej Hafidu, nasproti maroškim rodovom in velevlastim in konečno glede vojaških operacij v ozemlju Šavjev, Vedenje Francije v sporu med Abdul Azisom in Muley HafHom je pojasnila najprej misija Regnaulta v Rabatu od oktobra do decembra 1907. Dogodki te misije, obelodanjeni v nekem daljšem poročilu, kažejo, da je imela ta misija namen, da se pojasnijo tradicijonelni interesi, izlasti da se uvedejo reforme. Iz knjige je posneti, da sta odposlanca Francije in Španske delovala skupno za splošne interese Evrope. Vai pogorela. j KIESMARK 23. (Ogr. biro). Danes ob 4. uri zjutraj je ob silnem vetru v vasi Sze-j stelek izbruhnil požar, ki je upepelil vso vas. j Izgubili sta življenje dve osebi. Zgorela je tudi vsa živina in vsi letošnji pridelki. Nemški državni sbor. BEROLIN 23. Zbornica je nadaljevala prvo debato o reformi državnih financ. Perzija ne dobi parlamenta. TEHERAN 23. (Reuterjev biro). Jutri se v vseh mošejah prečita proglas šahov, katerega g'avne točke se glase: Obljubili smo, da skiičemo parlament za 14. novembra in smo bili pripravljeni držati besedo. Ker so nam pa zastopniki našega naroda sporočili in tudi pismeno potrdili, da nočejo ustave, in ker nas je ves naš narod prosil, naj ne skli čemo parlamenta, smo sklenili uslišati njegove želje. — Nato se razglas obrača do duhovščine in pravi: Ker ste vi spoznali, da se uvedenje parlamenta protivi zakonom islama, kar je brzojavno in pismeno priznala vsa duhovščina, radi tega smo tak načrt opustili. Parlament se v bodoče pod nobenimi pogoji ne uvede. Pri vsem tem smo dali potrebna povelja, da se varuje pravica. Nalagamo našim zastopnikom in duhovščini, da obvestijo o našem sklepu vse ljudstvo, da ščitijo pravice naših podanikov in preprečijo vse načrte proti predpisom vere. Zdi se, da se opomba, naj se zaščiti pravica, nanaša na davno obstoječi načrt glede izdanja zakonika. Rusija ne išče kompenzac j. PETROGRAD 23. V ruskih in tudi v inozemskih listih so se v zadnjem času pojavile govorice, da obstoji med dogodki v perzijski pokrajini Aserbeidšan ia bosansko-herccovskim vprašanjem neka zveza in da hoče ruska vlada iskati v Aserbeidšanu teritorijalne kompenzacije. Na podlagi informacij iz popolnoma avtoritativnega vira zamore Petr. brz. agentura izjaviti, da so te govorice neosnovane in da je Rusija odkritosrčno naklonjena Perziji, in da nikakor ne želi raz- delitve Perzije oziroma ne namerava pridobiti si kakega teritorija v Aserbeidšanu. Kozaki streljali na balon ? BEROLIN 26. Šlezijsko drušbo zazra-koplovbtvo poroča : Ko je balon rSchlessiena p!ul v severovztočni »meri od Vratislava preko Jaroiina in Zerkova, in 6e je nahajal še okolu 100 metrov daleč videti od ruske meje, je ob jasnem vremenu, tako da je bilo nemško zastavo na balonu, prištelo z ruskega ozemlja, bržkone od obmejnih kozakov kakih 15 strelov. Zadnji strel je zadel koš balona in je udaril v vrečo s peskom, ne da bi bil koga ranil. Balon se j a srečno spustil na zemljo miljo daleč od Znina. ^ Budimpešta 23. Profesor na politehniki Klupathy je pred strokovnjaki razkazoval svojo novo iznajdbo, ki podaja vodljivim torpedom baje večo gotovost v pogoditvi. Hamm 23. Kakor poroča trierska rudarska družba, se je včeraj ob 4. uri popoludne pripetila v radbodškem premogovniku močna eksplozija. Sodi sef da je zletela v zrak zaloga smodnika. O vzroku in učinku eksplozije ni še ničesar znano. Bogen 23. Pomerska banka za trgovino in industrijo je ustavila plačila. Deželnozborske volitve v Istri. TRST 23. Na včerajšnji ožji volitvi za istrski deželni zbor v volilnem okraju Milje-Izola (mestna kurija) je od 353 veljavno oddanih glasov dobil učitelj Fran Zorzenon (socijalni demokrat) 182 glasov, župnik Fran Mujesan pa 171 glasov. — Izvoljen je torej prvi. — ROVINJ 23. Na današnji istrski deželno-zborski volitvi iz kurije trgovinske zbornice je bilo od 13 volilnih upravičencev oddanih 17 veljavnih glasov. Deželnima poslancema sta bila izvoliena italijanska liberalna kandidata dr. Feliks Bennati iz Kopra in Nikolaj Zarotti iz Pirana, ki sta dobila 17 oziroma 16 glasov. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je razpravljala zakonski načrt o prepovedi ponarejanja vina. — Na specijalni debati se je pri nekaterih paragrafih razvila obširna, semtertja strastna debata. Na to je bil zakonski načrt vsprejet nespremenjen. (Živahni eljen-klici). Predsednik je poročal, da so posl. Hoitsy in tovariši vložili predlog, naj se proračun razpravlja nujnim potom. Po poslovniku bi moralo ta predlog pedpisati 150 navzočih poslancev. Predsednik je konBtatiral, da je navzočih le 144 poslancev, ki so podpisali predlog, ,radi česar ne more dati predloga na glasovanje. (Nemir pri neodvisni levici in pri Hrvatih). Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. D0Q0DKI HA BALKANU. Hegemonija Turčije na Balkanu. Ena zadnjih številk sofijskega „Mira", organa bolgarske narodne stranke, pravi med uručim : „Mladoturskata revoljucija vjezbudi u nas goljem (velik) eutusijazm." Priznati moramo, da te besede odgovarjajo v resnici dejanskemu trenotnemu po- PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejevića Turgjenjeva. Iz ruSeine prevel dr. G. G. Po čaju sem se sprehodil nekoliko- je prijetno poslužiti se te prilike." Na krat po ulici pred dvorcem in pogledaval 'koncu je prosila mater, naj jej dovoli, da od daleč proti oknom... zazdelo se mi je,!jo obišče. Našel sem mater v neprijetnem da vidim za zastorom njen obraz in prestra- j duševnem položaju ; očeta ni bilo doma šen sem se precej naglo oddaljil. „In vendar in ona ni vedela, s kom bi se posvetovala. Ko sem se odpočil, sem se počesal,' očistil in šel doli na čaj. Podoba mlade deklice je plavala pred mojimi očmi; srce je nehalo poskakovati, ali nekako prijetno se mi je krčilo. Kaj je s tabo ? vprašal me je oče nenadoma. — Si-li ubil kako vrano 1 Hotel sem mu že vse pripovedovati, ali zdržal sem se in se le nasmehnil sam pri sebi. Prej, nego sem legel spat, sem se zavrtel, sam ne vem zakaj, trikrat na eni nogi, namazal si glavo s pomado, legel in vso noč spal kakor ubit. Pred jutrom sem se prebudil za trenotek, privzdignil glavo, pogledal okoli sebe ra-, dostnim občutkom v srcu — in zopet zaspal. j UL J „Kako bi se mogel ž njimi seznaniti?" bila je prva moja misel, kakor hitro sem se zjutraj zbudil. Pred čajem sem se podal v vrt, nisem pa šel preveč blizo k ograji in nisem videl nikogar. se noram seznaniti,4* mislil sem pri sebi, nemirno sprehajaje se po peščeni ravnini, razprostirajoči se pred Neskučnim ... „Ali kako ? to je vprašanje." Klical sem si v spomin najmanjše podrobnosti včerajšnjega srečanja; posebno jasno, ne vem zakaj, Ne odgovoriti „plemeniti dami-*, vrhu tega kneginji, je bilo nemožno: ali kako odgovoriti — tega mati ni mogla pogoditi. Napisati pismo francozki, zdelo se ji je neumestno, a v ruskem pravopisu mati sama ni bila trdna — vedela je to — in mi je bilo pred očmi, kako se je ona ni se hotela kompromitirati. Razveselila se smejala nad mano... Dočim sem se pa 'je nad mojim prihodom in takoj mi je razburjal in snoval različne načrte, je j velela iti k kneginji in priobčiti ji ust-osoda že skrbela za me. (meno, češ, daje moja mati vsikdar priprav- V moji odsotnosti je namreč prejela' lj en a izkazati njeni „presvetlosti" uslugo ložaju. Mladoturki so danes gonilna sila na vsem Balkanu. Za njih prijateljstvo se potegujejo tako Črna Gora, Srbija kakor Bolgarija — in kakor vse evropske oblasti, na čelu jim mogočna Anglija. Toda ozirati se hočemo pred vsem na balkanske Slovane. Na prvi hip se nam zdi tako prijateljevo kakor nekaj neumljivega. Osupneni smo in vprašujemo se : ali je možno pozabiti historijo zadnjih stoletij preko noči ? Ali so utihnile V9e otožne jugoslovanske pe-mii. ki pojejo vedno le o Turčinu, ki je oskrunil in zapeljal bolgarskega ali srbskega dekleta ? Ali so povesti o žalostni usodi „rajeu samo plcd bogate človeške fantazije, ki se v resnici niso nikdar prigodile? Nehote se nam stavlja stotero takih in podoboih vprašanj, na katera bi nam bilo težko odgovoriti, ki bi jih ne mogli logično razviti, ako ne posežemo v to vprašanje nekoliko globje t. j. v njegovo jedro. Potem vidimo, da usoda Mladoturkov še pred kratkim časom ni bila nič boljša, nego u^oda raje; vidimo, da so pristaši Mladoturkov umirali ravnotako nasilne in grozne smrti, kakor nekoč balkanski kristijani tja gori do nas Slovencev. Najprosvetleneji sinovi Turčije so umirali v težkih verigah maloazijskih ječ. Kdor se je hotel ubraniti tem mukam, je bežal lastnovoljno v prognanstvo. Očetje-Staroturki so bili ravnotako kruti proti kristijanom kakor svojim lastnim sinovom, ki so prisegali na nov prapor in nič več ni- fanatično zeleno prorokovo zastavo, ki pcme-nja boj vsem „nevercikom". Na nov prapor, na prapor človeških pravic in svobode ! S tem trenotkom, ko je padel stari režim krutosti in krvi, je prenehala tudi zgodovinska tradicija biti živa resnica. Historija je postala samo spomin, ki je balkanbkim Slovanom kakor Mladoturkom ene ko nemil. Med obema strankama ni nobenega grozodejstva, ki bi oviralo in onemogočilo spo- razum. K temu se je pridružil še važen zunanji faktor: Bkupna nevarnost. Na Balkanu živi mnogo posamičnih plemen, od katerih li nobeno dovolj moče o, da si prisvoji šiloma nad-oblast nad drugimi, kakor je mogla storiti svoj čas Prusija z ostalimi državami današnje Nemčije. Efekt je ravno nasproten: čim veče je medsebojno tekmovanje balkanskih narodov, tem nevarneje postaja vprašanje njih narodnega obstanka, ker v razcepljenosti postanejo tem prej plen tujih načrtov in sovražnih aspiracij. Kazne spletke, vprizorjene največ po tujih agentih, so dolgo razdvajale Črno Goro s Srbijo in po drugi utrani Srbijo z Bolgarijo- Zveza med Črno Goro in bratsko Srbijo je danes perfektna; oficijelni bolgarski krogi se kažejo napram S:biji sicer nekoliko hladni, pa zato je postala vsa javnost tem bolj simpatična Srbiji zlasti v njenem sedanjem kritičnem položaju. Dinastija Karadžor-ževičev se je sprijaznila tudi z ruskim dvorom. Središče temu novemu gibanju, ki mu je geslo: „Balkan balkanskim narodom", paleži sedaj v Carigradu. Deset let je minulo, odkar je dobila ta ideja realen smisel s tem, da so se prizadevali gotovi politični kropi balkanskih držav, da bi tudi Turčijo pridobili, da se dejanski in resno angažira za to misel skupne obrane in skupne ohrane. Ali kakor smo videli že zgorej, jo IlžsI med starim režimom Turčije in med baikan- mati od svoje nove sosedinje pismo na sivem papirju, zapečatenem s temno-ruja-vim pečatnim voskom, kakor se ga uporablja samo na poštnih spremnicah in na zamaških cenega vina. V tem pismu, napisanem neslovniškim jezikom in nečedno pisavo, je kneginja prosila mater za njeno pokroviteljstvo; moja mati je bila, po besedah knegirge, dobro znana z imenitnimi osebami, od katerih je bila odvisna njena osoda in osoda otrok; ona, kneginja, je imela namreč zelo važne pravde. „Obračam se do Vas, pisala je, kakor plemenita dama do plemenite dame, in pri tem mi po svojih močeh, ter prositi jo, da izvoli priti k njej okolo ene ure. Nepričakovano hitra izpolnitev mojih tajnih želja me je deloma razveselila, deloma prestrašila; vseeno nisem izdal zadrege, ki me je ob-vladavala ter sem se prej podal v svojo sobo, da bi si nadel novo ovratnico in 1 oblekel suknjo; doma sem hodil še v jo- i piču in v privitih ovratnikih, akoravno jih' nisem nikakor maral. IV. V tesni in nečedni predsobi prizidka, v katero sem vstopil, nehote drhteč po vsem životu, srečal sem starega in sivega' slugo, temnega rumenkastega obraza, svinjskim podobnih mrkih oči in tako nugr-bančenega čela in istotako nagrbančenih senc, kakor jih v svojem življenju nisem videl. Nosil je na krožniku oglodan hrbet slanika, in zapahnivši z nogo vrata, ki so vodila v drugo sobo, je spregovoril kratko : kaj želite ? — Je li kneginja Zasjekina doma i sem ga vprašal. — Bonifacij! je zaklical izza vrat hreščeč ženski glas. Sluga se je molče obrnil s hrbtom proti meni, pri čemer se je pokazala zadaj njegova silno oguljena livreja z enim edinim zarjavelim grbovnim gumbom, je postavil krožnik na tla in šel notri. Si-li šel v redarstveni urad V je ponovil isti ženski glas. Sluga je nekaj zago-drnjal. — A ? ... Je-li kdo prišel ? slišalo se je zopet. .. Sosednji gospodič. No. naj izvoli. — Izvolite v sprejemno sobo, je spregovoril sluga, ki se je zopet pokazal pred mano in pobral krožnik s tal. Popravil sem si obleko in vstopil v „sprejemno sobo". (Dalje.) Btran TI »EDINOST« št v. 325 V Trstu, dne 24. novembra 1S03 fckimi narodi prepad temnega nezaupanja in nobena zveza bi ne mogla postati tako prisrčna, kakor je potrebno za tako eatente ccrdiale. Kar je bilo pred desetitimi leti skrivnost in pobožna želj3 nekaterih balkanskih državnikov, to prihaja danes v realen stadij. O priliki zadnjega slavja zmage Mladoturkov, je dejal solunski župan Adil-bej na javnem shodu, da je prišel sedaj trenotek, ko je možno resno misliti na tako potrebno aljanso Turčije z ostalimi balkanskimi državami. To je bilo pred meseci. Komaj je mesec dnij, odkar se je mudil poseben črnogorski poslanec, general Velimo rorič v Beiemgradu. Njegova misija je bila, da sklene s Srbijo medsebojno zvezo. Kakor smo videli, sta res sklenili oba bratski državi tako zvezo ob splošnem navdušenju. Ni dvoma, da je bil v tajnih dogovorih zasnovan obsežneji načrt. Deset dni za tem so ram poročali telegrami — trdovratno vzlc dementijem — da se ie posebno srbskemu cdpo3lncu v Carigradu posrečilo pridobiti nadalje tudi Turčijo za skupno alianso. Romunski in bolgarski oficijelni krogi na videz ni«o prijazni tej ideji ob trenotku, da-si je znano o obeh državah, da sta se potegovali svoj čaa za skupno združenje s Turčijo. Ako sedaj oma' ujeta, je iskati vzroka temu le v hipni pol ćni konstelaciji. Splošno mne-ne pa nikakor ni nasprotno taki aljaEsi, ne v Bolgariji, ne v Romunki. Zato morda ni več daleč vprašanje, ko pristopita tudi te dve državi k obstoječi trozvezi Srbija-Crna Gora-Turčiia. V resnici kočljivo utegne biti samo vprašanje Grške, ki pa bi ee podpisu medsebojne zveze nič več ne mog!a upirati, če nastane z sedanji trezveze peterozvi za s tem, da jej pristopita še Romunija in Bulgnrija. Nehote se nam vsil.uje nri tem vprašanje: in kaj Avstro-Ogrska ? Zakaj je morala tirati njena zunanja (in deloma tudi notranja) politika to monarhijo tako daleč, da balkanski narodi iščejo rajši prijateljstva pri Turčiji in se podrede hegemoniji islamske „necivilizirane* države. — rajši nego pri podunavski „civilizirani", kristijanski državi Avstro-Ogrski. XXX, BOSNA. SARAJEVO 23. Iz Skoplja poročajo o razpoloženju, ki vlada med tamošnjimi bosanskimi naseljenci. Naseljenci *o splošno vepre-jeli aneksijo zadovolistvrm, ker pričakujejo od isto gospodarskih koristi. Pisma, ki so jih kolonisti prejeli iz domovine, se glase ugodno. Iz novopazarskega sandžaka. SARAJEVO 23. Glasom nekega poročila iz Plevlja, so Mohamedanci skušali nedavno zažgati tamešnjo gimnazijo, kar se je pa še pravočasno preprečilo. Radi tega dogodka vlada med Srbi in Mohamedanci velika razburjenost. ČRNAGORA CETINJE 23. Srbski minister Milova-novic, ki bi imel prispeti jutri semkaj, je bil nenadoma poklican v Beligrad in zato ne pride ra Oetinje. Položaj v Crnigori. S Cetiaja poročajo, da je te dni prišlo tjakaj na tisoče Črnogorcev v popolno boini opravi. Zbrali so se pred knežev« palačo in zahtevali, naj se takoj prične z vojno. Knez je Šel med narod in imel bojevit govor. SRBIJA. BELIGRAD 23. Zaklad zkta srbske trgovinske banke so dane3 iz Belegagrada pripeljali v Niš. Lazar Mijuković o nevarnosti vojne. Lazar Mijuković piše v „Birž. Vjedo-mostih" o nevarnosti vojne sledeče: Na mejah je vedno možno, da pride do spopadov, ali on ne veruje, da sa prične z resnim operacijami. Po njegovem mnenju ni balkanska vojna možna ni danes ni jutri, ali za bližnjo bodočnost ne bi mogel nikdo jamčiti. TURČIJA. Bolgari propadli na volitvah v Makedoniji. Makedonskobolgnrski politični krogi so potrti valed rezultata parlamentarnih volitev v Makedoniji. Bolgari so upali, da dobijo enajst mandatov, dobili so le štiri. Govori se, da makedonsko-bolgarski poslanci store sklep za nesedelovanje v turškem parlamentu. Turški list o balkanski konfederaciji. Carigrajski list „Tanin" pravi, da je ideja konfederacije balkanskih držav neizvedljiva. Slovan&ke balkanske države ne bi se hotele s evoiimi — zasebnimi interesi in cilji staviti pod moralno vrhno gospodarstvo Turčije. BOLGARIJA. SOFIJA 23. Danes je bil zaključen kongres prista§ev kmetske sveze, ki je trajal tri dui in se ie popolnoma mirno vršil. Ude-ležitelji kongresa — okolu 4000 — iz vse Bolgarske, so priredili po mestu mirne sprevode. Veliki izgredi med Italijani in Nemci na Thiuajn. Včeraj je došlo na dunajskem vseučilišču do krvavih izgredov med italijanskimi in nemškimi dijaki. Mnogo dijakov je bilo ranjenih in aretiranih. Oficijelni komunike se glasi: rDanes je prišlo na vseučilišče do konfliktov med italijanskimi dijaki, ki so priredili demonstracijo v prilog italijanskemu vseučilišču v Trstu in nemško-nacijonalnimi Tudi mi kličemo slovenskemu narodu: proč dijaki. Italijani so peli Garibaldijevo himno, ! s prepiri in — na delo! Nemci pa Wacht am Rhein. Naenkrat so z! italijanske strani padli streli iz samokresov, ki so manje ali huje ranili več nemških diiakov. Mnogo dijakov je bilo ranjenih od Hrvatska. Pogreb Davida Starčevića. V sobotu pp- udarcev s palicami. Italijani so bili končno j P01"*116 86 3e ?.°Sreb Davida Starčevića. odtisnem iz alve. Policija je izvršila na ulici j 10 Popeljali iz Jaške na državni več aretovanj" kolodvor v Zagreb, cd koder se je pomikal Vse drugače zveni poročilo v „Piccohi". sprevod do frančiškanske cerkve, Ta pripoveduje: Bilo je 2000 Nemcev proti JG *»!? truPl0 blagoslovljeno. Na trgu 200 Italijanov. Italijani so ostali mirni, priča-1 P"5? cerkvijo So govori pokojnika v slovo kovaje, da se nabereveč nasprotnikov. I P0* lv»n Perš;ć> * At)te GasPlc m dr' Lazar Boj so začeli Nemci. Poseglo je vmes ar* kakih 20 pedelov, ki so se vsi obrnili proti Italijanom. Italijani so strašno mahali s palicami po Nemcih, ki so se morali umakniti. Nemci so se zopet zagnali v Italijane, a so se morali prvi zopet umakniti pred italijanskimi batinami. Po par minutah se ie vnel grozen boj. Italijani se niso umaknili niti za ped in so zavrnili nasprotnike. Kar naenkrat se je začelo z nemške strani streljati iz samokresa. Navstala je neopisna zmešnjava. Vnel se je boj mož proti možu, v katerega so posegli redarji s potegnenimi sabljami. Vaški Italijan ie imel proti sebi 10 nasprotnikov. Slednjič je prišlo policijsko ojačanje in boj je počasi ponehal. Italiiani so Ie lahko ranjeni. To so glavni momenti iz „Piccolovega" porcčila. Sedaj pa par besed komentarja. Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli nemške nasilneže jemati v svojo zaščito, ali ki bi dejali preveč vere v vladne komunikeje. Ali, kar si tu dovoljuj a „Piccolo", ima pečat neverjetnosti na čelu. 2000 Nemcev je bilo proti 200 Italijanov. Vziic temu na so se morsli Nemci opetovano umakniti. Ti so tudi streljali iz revolverjev, vendar so Italijani le lahko ranjeni, Nemcev pa je mnogo tudi težko ranjenih 1 Kdo bo verjel tem „Piccolovim" pripovedkam? Kdor ima zrno soli v glavi, gotovo ne. Menijo-li Italijani, da s takimi mistifi-kacijami svojega občinstva kaj koristijo svoji stvari?! Mi sicer nimamo nikacega razloga, da bi 8e praskali tam, kjer — Italijane srbi, ali tcl ko jim pravimo zopet, da to ni pot, ki vodi do ustanove italijanskega vseučilišča. Slovanom so že se svojim brezglavim postopanjem temeljito onemogočili, da bi jim šli na pomoč, sedaj pa uprizarjajo krvave izgrede proti Nemcem. To utegne biti politika vroče talijanske krvi, nikakor ni politika mislečih in računajočih glav. Z včerajšnjim dnem Italijani gotovo niso koristili svoji stvari. * * * DUNAJ 23. Radi današnjih dogodkov na vseučilišču ostane vseučilišče do nadaljne odreditve zaprto, V glavni zgradbi se ne bodo vršila predavanja. Akademični senat se sedaj posvetuje o nadaljnih odredbah. Vstop v vsa-učiliško poslopje je dovoljen le proti prehodnemu listku. Devetnajst dijakov, ki so bili v pretepu ranjeni, je dobilo zdravniško pomoč na zdravniški postaji, med temi so bili štirje težko ranjeni. Velik del ranjencev se je podal naravnost v bolnišnico oziroma domov, tako, da ni mežno določiti natančnega šte?ila ranjencev. DUNAJ 23. Med današnjimi dogodki na vseučilišču je bilo aretiranih 23 dijakov, od teh so bili trije radi težke telesne poškodbe izrečeni deželnemu sodišču, dočim so bili drugi po dovršesem zaslišanju izpuščeni na svobGdo. _ O položaju v Avstriji. V praški „Union" priobčuje bivši češki minister-rojak dr. Pacak svo;e mnenje o sedanjem položaju. Njegova sodba je zelo pesimistično na lahne ua, ker meni. da so se šanse za kakov modus vivendi med Čehi |in Nemci zelo poslabšale. Ne odklanja sicer principijelno ideje permanentnega odbora za spora-zumljenie. Ali sedaj bi pomenjal tak odbor le lastovice, po kateri bi sa hoteli Nemci rešiti iz kaiamitere v katero so zašli. Ker to ne gre, da bi se Nemci ia C;h-v zbornici pretepaj v sobani odbora da bi se objemali. Ker ni moglo priti do sporazumljenja Drobne politične vesti. Japonska in Kitajska. Kakor javljajo iz Tokija. se japonski krogi silno zanimajo za dogodke na Kitajskem. Grof Nayaši je iziavil. da vzlic vsemu temu ne namerava Japonska ukreniti kake akcije v Kitajski brez dovoljenja in odobrenja drugih velesil. Araerikansko brodovje moralo bi na povratku s svojega potovanja okolu sveta obiskati tudi evropske iuke. Kakor poročajo sedaj iz Londona, ukrca brodovje premog v Caridiffu. Dnevna vesti. Danes v torek, dne 24. t. m. ni redne seje pol. društva „Edinost", kakor se je že včeraj pismeno javilo posamičnim odbornikom. Javni ljudski shod. ki ga je sklicala jugoslovanska aoc. demokracija minole nedelje pred polu na in nadvse animirana priredite? 'a čemer iz srca čestitamo našemu vrlemu „S - ! kolu." — . . i*i o i i i Ze ot» uri je bila Sokolska dvoran natlačena občiastva, tako, da si pozneje došii morali r.idi pomanjkanja prostora — žalibo? j— odhajati. Mej navzočimi smo opazili dr?, in deželne po3lance gg. Pogačnika, dr. Rv-jbnfa in prof. Mindića, deželne poslance d". Gregorina in dr. Slavika, odvetnika dr. Pret-nena, dr. \Viltana in mnogo druga naše inteligencije, Razveseljivo je dejstvo, da je bilo to pot mej udeleženci posebno mnogo bratov Hrvatov in Čehov. Brat Joško Cvek je imel mej burniai odobravanjem na zbrano občinstvo krasen nagovor, ki ga priobčimo jutri. V Trstu, dne 24. novembra 1908 »EDINOST« šiv. 32r> Stran III Kraljica večera je bila naša priljubljena, su-bretka, gospa Zofka Štularjeva. Njen ztooki in ljubki glas, s katerim je pe-vala kuplete in lepe pesmice, njena prirojena 3«j gibčnost v kretanju, Bjena redka simpatič-nost na odru v burki „lnstrumeatar", je občinstvo navdušila, da je z burnim ploskanjem in živio-kiioi dajalo duška svojim čutilom. Da, gospa Štularjeva je res prava mi-!;~nfea našega občinstva, zato upamo/da bomo imeli še često priliko slišati jo na naših prireditvah. Od strani Sokola jej je bil podarjen krasen šopek svežih cvetlic. Poleg gospe Štularjeve gre za krasni vspeh v prvi vrsti zasluga našemu bratu Jaki Stoka. V burki „Inštrumentar" — ki io le nalašč za ta večer napisal —je bil naš Jaka res imeniten humorist. Navajani smo ga tako, da si naših zabav brez Jake in gospe Siular-jeve niti misliti ne moremo. Omeniti nam je gospoda Kjudra, ki je prav dobro pogodil gluhega „ nštrumentarja". Elitni saionski orkester „Trgovskega izobraževalnega društva" je s svojim neumornim in res umetnim Bviranjem razveseljeval občinstvo, — Kapelniku gospodu Friškoviču in vsem sodelujočim členom orkestra moramo na tem vspehu iz srca čestitati. Odkritosrčno želimo, da bi se — v prid in korist naše narodne stvari v Trstu — ta prcpctrebni orkester ne le obdržaval, temveč večal in napredoval. Uprav hvaležni smo bili „Sokolskimu pevskemu zboru", ki je pod vodstvom brata Mah kote zapel par lepih pesmic, a posebno še ne saiemo pozabiti vrlega solista brata Frana d.ra Irgoličs, ki nam je s svOjiin simpatičnim glasom zapel kaj lep soloanev. Sploh je bil vcb program zelo srečno iz-bian ia ]e vspel nad vse pričakovanje. — Po oficijelnem programu je bi! zelo animiran pies, ki trajal do tretje ure v jutro. Želimo in pričakujemo, da bo nam S_k >l — ki ga, kakor se vid', vodijo sedaj sveže moči — priredil še več takih zabavnih „dru žabnih večerov", kar je za naše mesto, naše razmere in družabno življenje res kaj srečaa in koristna misel. Odmev dunajskih dogodkov v Trstu. Sinoči ob 8. in pol uri je šla tropa 40 dijakov po Acqaedotto i o demonstrirala z raznimi ■vzk:iki proti včerajšnjim dogodkom na dunajskem vseučilišču. In veste, Čitatelji, kje je bi-a kulminacija to demonstracije? Pred slovensko šolo na Acquedottu! Z vzkliki „Abbasso i ščavi" je laška „akade mična" druhal demonstrirala proti nasilnostim buršakov na Dunaju. To naj si zapomnijo slovanski dijaki in zlasti slovanski poslanci, ko pride laško vseučiliščno vprašanje na tapet. Na shodu trafikantov tobaka je bilo v nedeljo sklenjeno, da se zaprosi oblas: za dovoljenje, da se dne 2. decembra v proslavo šeatdesetletnega jubileja zapro vse trafike. Z navdušenjem se je sklenilo ustanovitev društva trafikantov ; v to svrho je bil izvoljen pripravljalni odbor 12 činnov. Neka nedostejnost Na nedeljski predstavi si ie nekdo na galeriji dovolil pred začetkom predstave zasvirati par not na tamburici, dokler mu ni del občinstva dal razumeti nespodobnost in neolikanost, ki tiči v takem počenjanju. Ako bi se bilo kaj takega zgodilo v kakem laškem gledališču, bi bil nastal p- .vcat gledališki škandal. Hram umetnosti zahteva vzorno in dostojno obnašanje, ki dokazuje ljubezen in rešpekt do gledališča. Kaj takega naj se nikoli več ne prigodi ! Od nekod. V 319. štev. „Elinosti" je g. Prelome prijel zborovodje, češ : mnogo je teh, k: ne znajo izbirati pesmi za svoje vsporede. D.i'ie, da ne poznajo nego dve pesmarici : Aljaževo in Čerinovo ia da no jemljejo pesmi po publikacijah ,.Glasbene Matice" in „Novih Akordov*. Navaja dalje pevska društvs. ki pojo zbore iz „N. Akordov", kakor „Gl. Matico", ..pevsko m gasbeno društv.) v Gorici, „Dolenjsko pevsko društvo*, „Narodna Čitalnica" v Kranju, „Lira*4 v Kamniku, „Kolo« v Trstu. ^Kje so pa ostaia društva ? vprašuje gospod dopisnik. Sicer pa pra?i, da ne more priporočati Laj o viče v ih in Krekovih umetniških umotvorov (verjamem), pač pa Adamičeve ia Schvabove v narodnem duhu zažene pesmi. Ne morem reči, da nima prav g. dopisnik, ko pravi, da nekateri pevovodje ne izbirajo v vspored pravih pesmi. Lep in ob enem pimeren vspored ni lahka stvar. Menim pa, d* na sestavljanju pevskih toček vsak pevo-vod;a gleda na vsestranski učinek istih, na-aitnjaie se na svoj in občinstva okua, ne g ede, gli je pe?em iz te ali one zbirke. Ne verjamem pa, da bi se dobili pevovodje, ki poznajo samo Aljaževo in (Jerinovo pesmarico ; asi nam, hvala bogu. ne manjka še drugih zbirk in publikacij, ki jih sami skladatelji sami zalagajo in izdajajo. Priznavam, da so v izdajah „Glasbene Matice" kakor tudi v „N. Akordih'' med umetnimi skladbami tudi manje umetne, v ljudskem genru sestavljene, ki so pristopne navadnim zborom na deželi in katerih se pevovodje tudi tuintam po možnosti poslužujejo, kar gospod dopisnik neopravičeno zanika. Da pa velezaslužena „Glasbena Matica" v Ljubljani. „Pevsko in glasb. dr. v Gorici" in druga gori navedena društva pojo umet-nejše skladbe, je to le njihova zasluga in čast. K sklepu dostavljam, da se mu pevovodje, ki jih g. dopisnik s poniževalnim očesom premotriva in jim nekako z visokega daj a svoje opomine, toplo zahvaljujejo dostavljajoč, da žrtvujejo morda več, nego si on misli, da vršijo dano jim nalogo v zadovoljnost ljudstva. „Vzajemno podporno društvo v Ljubljani" in narodna zavest. Ž 3 večkrat smo v našem listu priobčili pritožbe proti nekemu slovenskemu denarnemu zavodu ▼ Ljubljani in njegovemu odvetniku, ki ne v svojih sodnih vlogah zlasti pri nas na Primorskem poslužujeta skoraj izključno le nemškega jezika. Povdar-jali smo, da to naravnost škandalozno postopanje pokazuje popolno pomanjkanje vsake narodne zavesti, a ob enem vsiljevanje nemščine po slovenskem zavodu celo v kra.ih, kjer nemščina niti deželen jezik ni. Ali ai je možno misliti kaj bolj smešnega, a ob enem bolj žalostnega, nego je dejstvo, da slovenski denarni zavod v Ljubljani s pomočjo slovenskega odvetnika nadleguje pri nas na Primorskem sodišča in stranke z nemškimi spisi, ko se niti nemški odvetniki v Trstu v svojih sodnih spisih ne poslužujejo tega Italijanom in Slovencem popolnoma tujega jezika. Opozarjali smo dotični zavod, da se s svojo j nemščino nikakor ne prikupuje Italijanom, s j katerimi ima ta zavod posla, a še manje Slo-' vencem, ker tudi Italijani so začeli pač složen-; ičioi priznavati ?saj deloma pravice deželnega 1 jezika, nikakor pa ne nemščini. Radi naravnost neverjetnega postopanja j dotičnega odvetnika so se tržaški slovenski odvetniki že pritoževali na občnih zborih društva „Slovenskih odvetnikov v Ljubljani", ki je bilo izjalovilo, da je narodna dolžnost vsacega slovenskega odvetnika, da za slovenske stranke slovesno uraduje. Ta sklep, ki je sicer sam ob sebi umeven, je vendar, izlasti ob jezikovnih mejah, včasih težko izvršljiv, radi tega, ker se nekatere slovenske stranke, ki imajo posla z Italijani ali Nemci, nočejo zameriti svojim tujejezičnim cdjemslcem ; naravnost neodpustno pa je, da slovenski denarni zavod, ki je vendar popolnoma neodvisen in ki predstavlja tudi precej veliko i gospodarsko moč, prezira lastni jezik in nastopa pri nas kakor germanizator. Zalibog so vsi ti opomini ostali brez-vspešni. Zato smo se odločili pustiti vse ozire na stran in predstaviti širši javnosti te slovenske germanizatorje. Slovenski zavod, ki se dosledno pri nas p03iužu?e nemškega jezika, je „Vzajemno podporno društvo v Ljubljani", a zastopnik tega zavoda je odvetnik Vilko Sch\veitzer. Prisiljeni smo toliko bolj stopati z imeni na dan, ker je pred malo dni priprost slovenski okoličan pokazal temu društvu, kako se ima »poštovati slovenski jezik. „Vzajemno podporno društvo v Ljubljani" je vložilo namreč v Ljubljani proti našemu okoličanu nemško tožbo. Sedaj so imele v tej pravdt v Trstu zaslišati priče, katerim se je, ker je bila tožba nemško sestavljena, dopo-elalo nemško vabilo. Naš okoličan pa nemškega vabila ni hotel vsprejeti od pismonoše, češ, da nemškega jezika ne umeje. Vabilo je romalo nazaj na sodišče kakor dokaz zavednosti slov. okoličana in neverjetnega zatajevanja lastne narodnosti od strani slovenskega denarnega zavoda in slovenskega odvetnika. L^ihko si je predstavljati, kako se je italijanski sodnik smehljal, ko je strankam priobčil ta odločni korak reveža-okoiičana nasproti omenjenemu denarnemu zavodu. Ob tej priliki se je tudi konstatiralo, da se je slovenski okoličan v Ljubljani po svojem zastopniku branil v slovenskem jeziku, vsled česar je bila dotična izjava tudi v tem jeziku napisana, dočim se je zastopnik slovenskega društva posluževal nemščine in je s tem provzročil, da se je tudi zapisnik sestavil v tem jeziku. In to se je zgodilo po dogodkih od 20. septembra in s tem sodelovanjem pravnika, ki je celo pri tistih dogodkih igral precej aktivno vlago. Po takem postopanju ne igramo mi Slovenci ravno lepe vloge pred italijanskimi strankami in italijanskimi odvetniki. Naposled hočemo ša povedati, da ima »Tržaška posojilnica in hranilnica" v Trstu tudi mnogo cpr&vila z italijanskimi strankami. da se pa niše vedno noben Italijan branil podpisati slovenske menice ali slovenske; zadolžnice, oziroma sprejemati slo-1 venske tožbe in slovenske izvršilne pred- j loge ter da „Trž&§ka posoijlnica in hranil-1 niča" ni še nikdar vložila pritožbe, tožbe ali j eksekucije v drugem nego slovenskem jeziku. ' „Vzajemno podporno diruStvo v Ljubljani" pa nam hoče iinportirati nemščino kakor da nimamo še dovolj — boriti se proti italijanščini. Električni tramvaj trg Goldonl — via deli' Istria. Železniško mini9terstvo je znovič za d ;bo enega leta podelilo tržsškemu občinskemu zastopu koncesijo za pripravljalna tehnična dela za gradnjo električne železnice na tržaškem mestnem ozemlju, in sicer s trga Carlo Goldoni po ulicah Farneto in Domenico Rossetti do hipodroma ia od tukaj po kati* narski in reški cesti do ulice deli' I-»tria, s postransko progo z rocolske ceste do „Lovca". Tržaška mala kronika. Nezgoda ali zločin v ludanarju ? čevliar-vratar hiše št. 9 v ulici Alfiieri, Josip č. je predsinočnjem ob 2. in pol ari obležal v veži nekega bordela v ulici Solitario težko ranjen. Bržkone mu je bil strt zatilnik in 'pretresli so se mu možgani. Prenesli so ga ▼ Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, 116 zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček , cikorije ^ temveč j/ določeno znamko: Franck" da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah., papirju in z podobnim natisom ponareja. Zagreb Varstv. znamka. Varstv znamka. Varstv. znamka, si Ku\v X 4457, 2:7. II \V.\V\ Trst V dobroznani prodajalnici moških oblek ALLA CITTA' BI Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kozo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine. spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko. i* 3 ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, via Ceoilla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri Ee izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah. ------ - - SVOJI K SVOJIM! . ur Odprlo se je um novo veliko skladišče POHIŠTVA - in tapetarij == UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez SE vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu 3r. J Čermak m Juscher ulica detla TUST Caserma štev. 13, II. natisa PAOLO GASTVVIRTH v ulici Stadion št 6 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. zamore si Tsafcđo ogledati, ne da iii bil primorali kupiti Jure Jffarkičević " zaloga dalmatinskega vina " lastnega pridelka Trst, ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo št. 2. (Ali* Ancora) in v ulici Majolica štv. 3. (Alla bella Dalmazia). Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambuiatorij v Trsta, v ulici San Nicold štev. 9 {nad j«c"ranako Banko) Sprejema od IS. da 1. lr od f. In pol Jo in pol pop prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar in izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-— —- stih ur. -Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. — = po zmernih cenah. —■ = Popravljanje se izvršuje po dogovornin cenah in z garancijo. p 10 3E DE i 0=, Dr. ARNOLD KOLB zobozdravnik, svojčas azistent na dunajski polikliniki prej v ulici della Zonta 7 sedaj Corso 14, I. sprejema od !).—1. in od 3.-6. popol. Izdiranje zobov brez bolečin in plombovanje. Umetni zobje po najmodernejih zistemih. D H H rj Direktni dovoz štajerskih kokoši it ajc. Specijaliteta: Graške poutarđ*. Cene dogovorne. — Postrežba na dem Ulica Campanila št. 15. =5 Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Uia Uincenzo Belimi šl. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Maasimo D' Azeglio St. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejse vrste v odprtihf kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in drugi, solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele itaiia TR8T — Via Maioanton 7 i PEKARNA in SLADClCARNA ■ VINKO SKERK, Trst, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Mlramare 9| V moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 krat frišen kruh in se dovaža vsat čag tu
  • *J. na željo tudi na mesečne obroke. Molingranie na Verdeli št. 367, ki je po svoje dala razu- u meti policijskemu uradniku, da jo je hotel Bassi posiliti, Pretepi in ranjenja. Fran Delmestre, etar 35 let, mizar iz Červinjana, je bil včeraj tretiran na zahtevo Jakoba Milouz, stanujo-čega v ul. Griuliani št. 34, ker ga je precej težko ranil z nožem na desni strani prsij. Ranjenec so lečili v bolnišnici. Povedali smo včeraj o težkem ranjenju postreščeka Miakerja. Poizvedeli smo nadalje da je bil ranitelj aretiran, Imenuje se: Lu-dovik Suvan, star 22 let, iz Komna. Aretirsnec je povedal, da se ničesar ne spominja, ker da je bil popolnoma pijan. Nenadna smrt. Josinina Vieintini, stara 35 let, stanujoča v ul. Caprin št. 13 III, je včeraj hipoma umila. Zdravnik rešilne postaje je konstatiral smrt naatalo radi kapi. Smešnica. Po gledališčni pr ed-stavi. Ona: — Še n'"sem gotova, ali bi nazvala to šaloigro ali igrokaz ? — On: Kako končuje? — Ona: Z ženitujo. — On: Žalo-igra je to, draga moja, žaloigra ! Koledar in vreme. Danes : .Hrisogon muč. — Jutri : Katarica muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 10 Cels. Vreme včeraj : oblačno. Vremenska napoved za Primorsko; spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi, temperatura malo spreme-Djeca. Počasno boljšanje. Porotno sodišče. Radi goljufije. Predsedoval je d. s. Minio. Na obtožnt klopi sta sedela Jože lvaccich, Čevljar 42 lei etar, in njegova žena Marija roj. Godina radi zločina goljufij eventuelno Bckrivde. Tožbo je zastopal drž. sub. Dr. Barzal. Jože Ivancich je ogoliufal svoje zalagatelje tekom časa od 1. 1905 za skupno svoto K 9331 63. Izdajal se je namreč za lastnika ne samo svoje čvev-Ijarske trgovine v via del Volto, marveč tudi za lastnika trgovine, ki jo je vodila njegova žena v via di Ribcrgo. Na ta način je dosegel, da so mu njegovi zalagatelji odprli večji kredit, kot pa je bil primeren njegovi trgovini. Marija Ivancich je obtožena sporazum-ljena in sokrivde s svojim možem. Pri današnjem zaslišanju je Ivancich odločno zanikal, da bi blago kam skril. Slabe kupčije in njegova bolezen so mu onemogočile, da se poravna s svojim upniki. I&tot&ko se je zagovarjala njegova žena, ki je odločno zanikavala namen oškodovanja. Konec razprave je izpolnilo zasliševanje mnogobrojnih prič. Obravnava bo danes nadaljevala. Tržaika gledališča: F e n i c e, Danes ob 8. zvečer bo predstava lepe operete „Ali-babu". Jutri se ta opereta ponovi. Za prihodnji četrtek je zagotovljena predstava nove na ital. jezik prevedene operete „Tri želje ',_ Društvene vesti. Telovadba v rTrž. Sokolu ' Za vrsto starejših bratov so določene uastcpne ure: V ponedeljek in četrtek od 7—8 ure zvečer. Prva telovadna ura bo v ponedeljek dne 30. t. m. Telovadne hlače, srajco in šlape se lahko dogovorno skupaj naročć od kake češke ali slovenske tvrdke. Na zdar 1 Vaditeljski zbor. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra do 18. novembra 1908 je obiskalo Opatijo 6361 oseb. Od 12, do 18. nov. 1908 je na novo došlo 230 oseb. Dne 18. novembra 1908 je bilo navzočih 1189 oseb. Vesti iz Štajerske. Jubilej kneza Lichtensteinškega. Kneže vina Lichtenstein — ležeča med Tirolsko in Švico — meri 159 kvadratnih kilometrov ima 10.000^ prebivalcev. Do leta 1866 je bila v zvezi z Nemčijo, od tedaj je pa v zvezi Avstro-Ogrsko, s katero ima neke skupne uredbe, izlasti denar, a deloma tudi sodstvo tfcko, da je deželno sodišče v Iinonostu najviša sodna instanca za kneževino Lichtenstein. Dohodki kneževine znašajo na leto okolu 250.000 K, nekoliko več znašajo pa stroški. Državnega dolga ima kneževine K 20.000. Sedanji vladajoči knez je Ivan II. knez Lichtenstein, ki je teh dni slavil jubilej petdesetletnice svojega vladanja. V imenu du najskega mesta je župan Lueger čestital knezovemu sinu, Alojziju Lichtensteinu, ki prijavi to svojemu očeta. Knez Alojz Lichten-: •tein je deželni maršal ni^jeavstrijski, dočim je njegov oče Lan II. znani književni in' umetniški mecen. Razne vesti. Velike povodnji na Siciliji. Vsled silnega n dolgotrajnega deževja so bile zadnje dni Narodni greh napravi, kdor pusti se sli-_ bati drugje in ne v odli- kovanem fotografskem ateljeju Antona Jerkifa v Trstu zraven velike pr5te fit. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim ! 1267 Jesih (oeet) najboljše vrste zalaga tržaška tovarna jesih Maksimilijan. Dann. Trst. ulica Antonio Caccia št. 11. Peveroni in Citriali v steklenicah. Kobal Anton cene zmerne. TRST, ulica Giuliani Št. 25 Trgorina jestvin, sveže blago 1603 Esposito & Bassa ulica San Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. V mlekarni „Hrušica" dobiva se naravni med I. vrste. ulica delle Poste št 16 1794 l/roel#i tornn in bel° vipavsko, prodaja IVldoal IGICIII Arfton Stare, Trst. ni. San Lazzaro Štev. 22. po 96 stotink liter, in belo 72 stot. Za gostilničarje in krčmaije dogovorne cene 1C52 Q4q riflllD fliP primerno išče mala družina (3 OldViU VC IIJC osebe) v bližini velike vojašnice. Predr ost imajo stanovanja v novi hiši, ali ona. katera imajo vpeljano vedo in plin. Pogodba tudi za več let. Ponudbe pod „Tri osebe" na Inseratni oddelek Edinosti. 1721 Dv e veliki sobi Xr*v° S gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scala dei Fabbri na desni. Voda v hiši. 1889 Ženitna ponudba. 28-1 etni uradnik, Slovenec, v stalni službi se želi seznaniti v svrho ženitve z 18—24-letno, simpatično, nekoliko izobraženo gospico Slovenko aH Hrvatico, iz mesta ali iz dežele ; premoženje postranska stvar. Le resne, ne anonimne ponudbe, če mogoče s sliko, ki pe takoj vrne. je pošiljati na Inseratni oddelek Edinosti pod „Srečna bodočnost M. B." do 30. t. m. Stroga tajnost zajamčena. 1829 D||f+ (visoka pisalna miza) malo časa rabljen, rili I proda ..Inseratni oddelek Edinosti (via G. Galatti št. 18, pritličje — Narodni dom). 1784 HUGO PRESSAN, napoijske in siciljanske testenine (paste) po 64, t>8 in 72 stot. kg kakor tudi bolonjskega riža. Najfineje italijansko maslinovo olje. Niško po K 1'12, 1'20, 1-40, 160 in 1-80 liter. Specijalitete. 1772 BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur ▼ TRSTU ul. Vincenzo Bellini št. 13 nasproti cerkve it. Anton* novegi vsakovrstne verižice po pravih tovar, cenah. Tovarna = ALBERT BROSCH Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovlnar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1382. Velita zaloga Movin in kap za vojake in civiliste. Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za škoda provzročeno po moljih in po požaru. PRVA IN EDINA pisarna v vojaški stvari f kocreaijonirana od via. c. t. nameatništTa I ulica Bachi št. 12, IX. nad. 1 UHOD POD PP.EHODIŠČEM. ■ jnn i Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije u~i Salaarini Ponte della Fabra 2 ul. Poste Nuo e (vogal Torrente) Alla cittA di Londra Velik izbor izgotovlienih oblek za mo-ke in dećkf. kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi !r rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delsi^ke obleke. Tirolsk i loden. N^epremoČljivi plašči (pristni angleški) 8pecijaliteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po naj no vej-; modi, toeno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Rs Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenČne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-1-2. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10.-12. opol. MIRODUjNICA M. F. Mer Sirce. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povl&k, čoplčov, pramenlj, kemičnih Izdelkov, miner. vod. parfi-mov, zamahi, železne žice. elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP- Zaloga žvepla in modre galice. Ka ® U 0 U [hI H IH Pekama Josip Stritof Trst, ulica S. Giusto 3 Zaloga na debelo ulica S. Glnsto St. 1 Fllijalka Piazza Vcoohla št- 6 (Rosario) svež kruh trikrat na dan Angležti ia narodni prepeeenci (biStotini) (Postrežba na dom). — Jeatvine in kolonijalno blago. — Izbera napoijske in l»olonjske zmesi ter moke iz prvih ogrskih mlinov. — Olje, jesih, milo itd. -- Pošljejo se poštne pošiijatve od 5 kg naprej. Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga Napoijske in bolonjske zmes! 8 pridejano tvornico domače zmesi :::: vsak dan Sveže. Podpisana ee priporoča slav. občinstvu, co: vb ci® zadovolji vsaki potrebi, udana MELANT MINZI. Prodajalnica olja, jesiba in mila F. COSTANTINI se je preselila z 24. avgustom iz Piazza S. Giovanni štev. 3 v ulico San Lazzaro št. 15 za cerkvijo S. Antona novega. PEKARNI in SLAŠČIČARNI ALOJZ GUL Piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta na novo opremljeni in preskrbljeni z najmodemejimi stroji. Kruh iz moke I. vrste, »vei 4-krat na dan. Naj-fineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. —— Moke iz prvili a. o. mlinov. — POLJATVE NA DEŽELO. VELIKA IZBERA FAV fi. jVCillovafz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vaakovratna kovaška in mehaniška deia kakor tndi ziikelovanja. r ^mk - V dobroznani žganjarni - FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. 1 dobijo se vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec : : kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. Siuseppe d' Andrea štedilnih peci TRST, ulica Pondares 10. (SPARHERD) Telefon 971. VERA je najbolja tinktura za lase* V isti ni nikakih škodljivih stvari. Sobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Teracerarskl mojster Trst - San Giacomo in Honfe 6 Prvo podjetje za navadna in fina teracerarska deia obstoječe od leta fS5: Sprejme ee tndi popravljanja STEKLiENlCA K v odlikovani Pošiijatve po postnem povzetju. i lekarni PRENPINI' SHajaliSCe t M Milnici Mizzau(S. Giacomo. S> ]mt NOVA MESNICA koSi, vampe in osoljeni jeziki. Vse po najzmernejših ■HHBB3 cenah. Trst, ul. Belvedere 40 Prodaja se goveje meso prve vrste, kakor tudi graSko meso, najfineje telečje in jančje, ko-Pfl Ud&ni C. Sovrano. Odprla se je na novo urejena trgovina PT z zgotovljenimi oblekami za gospode, gospe in otroke. ^^ BO HINE C & Co. pod v ul. delle Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega) Zasiguramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo za obilni obisk. u mm piazza San Giovanni ši. 2 se odpre velika podajalnica preskrbljena s vsakovrstnim manifak-•• turnim blagom specijaliteta. 15 OOO parov čevljev in pokolov za moške, Ženske in otrke. Velika izbera svilenih dežnikoov. ' Vsi ti predmeti prodajajo se po jaKG zmerni ceni samo v veliki zalogi Piazza San Giovanni št. 2. Gostilna. Alla Stella 61 Trgovina z manifaktumim blagom Ant. Sanzin pok. Frana TRST — ulica Barriera vecchia štev. 11 VELIKA IZBERA: barvanega fuštanja in lavantenisa, maj, ženskih in otroških spodnjih hlač za zimo. — Posteljna pokrivala, moderci (perilo) in razne potrebščine na trgu C. Gohloni in ul. G, Carducci 31 i -- Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock (prve vrste) Kuhinjo nrejuj« s^P^clinja sama. Sistemi gostje dobro došli! O