Stev. 248. V Trstu, v torak dne 6. oktobra 1914. Letnik XXXIX. Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah Jn praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ur«l".i«vo: Ulica Sv. FranCiSka Aiiikega it 20, L nadrfr. — V* dcpl«i n.*j se pošiljajo ltredciftvu Hrta. Nefranklrao« pisma se n« sprejemajo in rokopial se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisana zadruge M omejenim porottvotn v Trstu, ulica Sv. FranOJka AsiAkega At 30. TeJefon uredniftva in uprave Stev. 11-57. NaroCnina znala: Za cek> tato .......K 34 — za pol teta .•...•«.*••*•**•• za ti ounm................. Za nedeljsko izdajo n mo tato . ......s m pol leta ................. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zagrele Številke po I0 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm do 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poSilJajo upravi lista. Plačuje se Izključno I« upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprra In Inseratnl oddelek se nahajata v ulid Sv. Frančiški Asiškega St 20. — PoStnohranilnični račun št. 841.652. Operacije no Rusko - Poljskem in v Galiciji napredujejo uspešno. Francosko uradno poročilo o položaja m francoskem mitu. - Pred odločilnimi nasbobi nn Tsingtao. Avstnjsko-nemško-rusko boJHfe. DUNAJ 5. (Kor.) Uradno se objavila: 5. oktobra. Operacije na Rusko - Poljskem in v Galiciji napredujejo ugodno. Ramo ob rami se boreč so vrgli Nemci In avstrijske čete sovražnika iz Opatova in Kiimatova proti Visli. - V Karpatih so bili Rusi na Užoškem prelazu popolnoma premagani. Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer. (Klimatov leži severovzhodno od Tar-nova na Rusko - Poljskem, Opatov severno od Kiimatova.) Z RgmšMancosKego Wo. Francosko uradno poročilo. PARIZ. 5. (Kor.) Včeraj popoldne je bil izdan sledeči uradni komunike: V ozemlju okraja Arras je boj v polnem teku, ne da bi prišlo dosedaj do odločitve. Med gornjim tekom reke Ancre in Som-me, kakor tudi med Soinmo in Oise boj ni tako silen. V okraju Soissons smo napredovali in zavzeli tamkajšnje sovražne strelne jarke. Skoro na vsej fronti vlada že poprej o-menjena bojna tišina. V Voeuvru, Apremontu in Damasu ob reki Rupt de Mad smo nekoliko napre-do\ ali. PARIZ 5. (Kor.) Neko dozdevno ofici-jaJno poročilo »Figara« pravi, da se sme pričakovati rezultat bitke šele čez 4—5 dni. Će se je tudi pokazalo, da so Nemci na nekaterih krajih precej utrujeni, se mora kljub temu pomisliti, da so hoteli francoski voditelji varovati svoje čete. LYON 4. (Kor.) »Le Progres^ objavlja pismo nekega francoskega oficirja, kjer se izjavlja, da so Francozi napram nemškim težkim topovom brez moči, ker nimajo nobenih topov, ki bi nesli tako daleč. Nemška letala izvršujejo naravnost imenitno službo. Če je kak nemški letalec izsledil pozicijo francoske artiljerije, ji ne preostaja drugega, kakor da hitro izpre-meni svojo pozicijo, ker bi jo sicer takoj obsule kroglje kakor toča. Nemci so mojstri v vporabljanju strojnih pušk. Isti list poroča dalje, da je vsled velikih izgub na oficirjih francosko armadno vodstvo odredilo, da morajo oficirji iskati boljša zatočišča in napravljati vratolomne napade le v najhujši stiski. Hemiko uradno porotno o bojih ni Francoskem. BERLIN, 5. (Uradno.) Veliki glavni stan dne 4. oktobra ob 10. url zvečer. Na zapadnem bojišču nadaljuje boj vspešno na desnem voiskinem krilu in v Argonih. Operacije pred Antwerpnom in na vzhodnem bojišču se vrše po načrtu in brez boja. BERLIN 5. (Kor.) NVolftov urad poroča: Povodom zavzetja forta Camp des Romains je izdal poveljnik šeste bavarske divizije, general pl. Hohn, sledeče dnevno povelje: Šesta bavarska pehotna divizija z dodeljeno prusko pehotno artiljerijo in pi-jonirji. je vzela zaporno utrdbo St. Mi-liiel v naskoku. Artiljerija in del poljske artiljerije sta pripravljali teren za napad 30 ur. Dvanajsta pehotna brigada s pijo-nirji je > triurnem boju zavzela kamen za kamnom, nasip za nasipom. Enajsta in-fanterijska brigada z ostankom poljske artiljerije je po dolgih, težkih bojih odbila vse sovražne rešitvene poskuse. 5 oficirjev, 453 neranjenih in okoti 50 ranjenih vojakov je bilo v|etih. Ostali od posadke leže pod razvalinami zavzete utrdbe. KofifHiske čete v Franciji. FRANKFURT ob Meni 5. (K.) Glasom neke ženevske brzojavke »Frankfurter Zeitunge«. poroča »Journal de Geneve« iz Havra. da bodo kanadske čete v kratkem izkrcane. Oficirji in podoficirji da so že v severni Franciji, da organizirajo operacije. Angleški generalni štab, ki si je izbral Hnvre kot operacijsko bazo, je najel več posl' p j v ta namen za dve leti. V Ha-vru s?men« bo nastanjenih okoli 5000 mož. Stroge francoske varnostne odredbe proti Nemcem. PARIZ. o zidovih sledeči ra/^las: Vsak Nemec, ki se ga zasači za fronto v civilni obleki, bo smatran kot vohun; istotako vsak, ki je dal civilno obleko. Kdor je za to dejanje vedel, ne da bi obvestil o tem vojaško oblast, se ga bo smatralo za sokrivca. Vsak Nemec, ki na prvi poziv ne obstane, bo ustreljen. Vsako skupino več kakor treh oboroženih Nemcev za fronto, se bo smatralo, »kakor da hoče izvrševati rope« in takoj ustrelilo. Vsaka civilna ali vojaška oseba, ki bi bila obdolžena tatvine na bojiščih, pride pred vojno sodišče. Obleganje Antverpna. AMSTERDAM 5. (K.) »Telegraaf« poroča iz Antwerpna z dne 3. t. m.: Položaj je tu skrajno kritičen. Uradno se poroča, da je zunanji utrdbeni pas že padel. Razpoloženje v mestu je zelo potrto. Danes je bila izdana na prebivalstvo proklamacija, ki je poživlja, da naj bo mirno. Boje se, da bo odrezana vodovodna napeljava. LONDON 4. (Kor.) Tukajšnje belgijsko poslaništvo je dobilo danes sledečo uradno brzojavko iz Antwerpna: Vzhodno od Senne so bile naše o-brambne čete prisiljene, da so se pred silnimi napadi nemške artiljerije umaknile proti reki Nethe, potem ko so se pet dni junaško upirale. Naša pozicija ob Nethi je zelo močna. Armada se bo upirala z največjo energijo. BERLIN, 5. (Kor.) Listi objavljajo neko pismo, ki so je priobčile »Times« iz Ant-werpna, glasom katerega so v antwerpen-skih glavnih cestah razdrli tlak in napravili kamenite barikade. Iz okolice prihajajo neprestano čete beguncev, ki naprav-ljajo strašen vtisk. Z nemško-joponsbego bojišča. Pred odločilnim napadom na Tsingtao. LONDON 4. (Kor.) Iz Pekinga se poroča z dne 2. oktobra : Angleške Čete pod poveljstvom generala Barnardistona nadaljujejo z veliko energijo boj proti Kiaučauu. Nemške čete so se umaknile v Tsingtao, kojega forti delujejo noč in dan. Ogenj |e namerjen zlasti na japonske pozicije. Nemški vojni aeroplani so ponovno poskusili, da M uničili japonske vojne ladje z bombami. Angleži in Japonci odrejajo priprave za odločilni napad proti Tsingtao. Kemika kriiarka potopila angleiko ladjo. LONDON, 4. (Preko Berlina.) Reuter-jev urad poroča iz Valparaisa: Nemška križarka »Leipzig« je 15. septembra v či-lenskih vodah potopila angleško ladjo za prevažanje olja, »Eleinor«. Moštvo so izkrcali v Oalopagosu. Ptokloffliciji variovskega Mlatimo MUHnAMR giveruena. PETROGRAD 5. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Varšavski vojaški guverner je dal nabiti sledeči razglas: V sedanjem času se je prebivalstvo vsled raznih nesmiselnih vesti o možnosti okupacije mesta, razburjalo. Na ukaz ar-madnega poveljnika naznanjam javnosti, da sta Varšava in okolica kakor dosedaj izven nevarnosti pred sovražnikom. Prosim torej prebivalstvo, naj ostane mirno in gre kakor po navadi po svojih poslih. Taiinstven beg nekega DriMrskai folnn Iz Spezfle. RIM 4. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Tvrdka Fiat S. Giorgio v Speziji, je včeraj ob 5 popoldne naznanila vrhovnemu poveljniku v Speziji. da je neki podmorski čoln, ki je bil včeraj v ladjedelnici dokončan, nenadoma odplul iz ladjedelnice z neznanim ciljem in sicer je šel iz ladjedelnice pod pretvezo, da napravi par radijotelegrafičnih poskusov. Dotični podmorski čoln je bil glasom podatkov tvrdke še popolnoma neoboro-žen. Bil je pod poveljstvom nekega na-stavljenca tvrdke in je imel na krovu 15 oseb moštva, inženirje in delavce ladjedelnice Fiat v S. Giorgio. Podmorski čoln je bil grajen na račun neke tuje države, ki ga z ozirom na nevtralnost Italije vsled vojnega izbruha ni mogla dobiti. Ravnatelji tvrdke so izjavili mornariškemu ministrstvu, da oni brez dovoljenja ministrstva podmorskega čolna ne bi nikdar izpustili. Ministrstvo je bilo o dogodku takoj obveščeno in je izdalo nujne odredbe, da naj se preišče, kje je podmorski čoln. Mornariški minister je naročil generalnemu tajniku, podadmiralu Nicastru, naj odide v Spezijo in odredi strogo preiskavo. Oni, kojih odgovornost dokaže preiskava, bodo strogo kaznovani, ne oziraje se na druge kazni, ki jim že tako groze po obstoječem kazenskem zakoniku. Poroka nemškega princa. MONAKOVO, 5. (Kor.) »Augsburger Zeitung« poroča: Princ Ferdinand Marija bavarski, infant španski in sin princa Lu-dovika Ferdinanda, se je dne 1. oktobra v navzočnosti kraljevske dvojice poročil z Luizo Silvo de Concha, bivšo dvorno damo kraljice matere. Kralj Alfonz španski je podelil soprogi princa naslov vojvodinje. Princ Ferdinand Marija se je odrekel svojemu stališču kot kraljevski bavarski princ in pripada sedaj edinole španski kraljevski hiši. Kralj Ludovik je pustil princu za njegovo osebo naslov bavarskega princa. Izgnani Nemci. AMSTERDAM 5. (Kor.) V Saigonu se nahajajoči Nemci so bili izgnani. Bili so potem ljubeznivo sprejeti na Javi. Baltiška razstava zaprta. MALMOL 5. (Kor.) Baltiška razstava je bila včeraj slovesno zaključena. Uporno gibanje v Kavkazu. CARIGRAD 4. (Kor.) Kakor poroča »Tasvir Efkiar« so kavkaske oblasti poslale proti prebivalstvu Batuma, Adjare in Curksu, ki se niso hoteli podvreči vojaški službi, muslimanske čete, ki pa so se združile z uporniki. Oblasti so morale poslati proti njim artiljerijo, da so tako preprečile resnejše spopade. Isti list je dobil brzojavko, v kateri se naznanja, da so turška plemena, ki stanujejo med turško mejo in Urmijskim jezerom, posegla za orožje, da preženejo tamkaj se nahajajoče ruske čete. Razpoloženje v Petrogradu vsled Hinden-burgove zmage. KRISTIJANIJA 5. (Kor.) Neki Norvežan, ki se je povrnil iz Petrograda, pripoveduje v listu »Morgenbladet«, da je zmaga generala Hindenburga in poraz Rusov v vzhodni Prusiji povzročila duhomoren utis v ruski prestolnici. Nič manjša ni žalost zbog smrti dveh padlih generalov, na katere so stavili veliko upanje. Ljudstvo je o ruskem porazu popolnoma poučeno. Ni se sicer povedalo posameznih podrobnosti, vendar pa se je spoznalo dalekosežnost in pomenljivost poraza. Od takrat sem se je vojno navdušenje v Petrogradu poleglo, vendar pa se zaupno gleda v bodočnost in upa v zmago, a boje se, da ima vojska premalo častnikov. Izvoz konj Iz Norveške v Nemčijo. KRISTIJANIJA 4. (Kor.) »Aftenpos-ten« poroča iz Pariza, da vlada tamkaj precejšnje razburjenje, ker Norveška izvaža konje v Nemčijo. List pripominja, da se je izvozna prepoved deloma razveljavila po kraljevem odloku in da je dovoljen izvoz do tisoč glav. Ker se je to najvišje število že doseglo, je stopila prepoved zopet v veljavo. V Nemčijo se konji sploh niso izvažali, ker so norveški konji za nemške namene premajhni. Ves izvoz je šel na Dansko, Potemtakem torej ni nikakega povoda, da bi se v Parizu razburjali radi Norveške. Praznovanje godu Nj. Veličanstva v Bosni. SARAJEVO 5. (Kor.) Ood Nj. Veličanstva cesarja se je tukaj kot po vsej deželi praznoval v slavnostnem in navdušenem razoploženju s tem, da so se po hišah razobesile zastave in po cerkvah služile službe božje, katerih so se vdele-žili zastopniki civilnih in vojaških oblast* nij. Po vseh cerkvah se je molilo za zmago našega orožja. Prišlo je tudi večkrat do navdušenih pojavov udanosti do Nj. Veličanstva cesarja. Kolera. DUNAJ 5. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 5. t. m. se je bakterijologično dognal po en slučaj azijatske kolere na Dunaju. v Pilgramu (okraj Nikolsburg) in Tešenu (Šlezija). Na Dunaju gre za nekega mornarja, ki se je po Donavi pripeljal z Ogrskega, v obeh drugih slučajih pa za osebi, ki sta se povrnili iz severnega bojišča. Razven tega je obolelo, kakor se poroča iz Galicije, v Gromniku. okraj Tarnow, 40 vojaških oseb za azijatsko kolero. Nečloveško postopanje s političnimi v jetniki na Ruskem. PARIZ 4. (Kor.) »La Guerre sociale« objavlja pismo nekega političnega vjetnika na Ruskem, v katerem pisec pripoveduje, da je postalo od izbruha vojne postopanje s političnimi vjetniki na Ruskem naravnost nečloveško. Mučenje je na dnevnem redu. Pismo zaključuje s sledečimi besedami: Mi želimo, da dobe po vojni vsi narodi svobodo, neodvisnost in pravičnost. Turške pomorske odredbe. CARIGRAD 4. (Kor.) V neki zunanjim poslaništvom poslani cirkularni noti naznanja turška vlada, da bo razširjenje turškega teritorijalnega vodovja z vojaškega stališča omejeno z linijo, ki bo segala 6 milj od obrežja .Marmarsko morje spada popolnoma pod teritorijalno vodovje, glede zunanjega vhoda v Dardanele in v Bospor pa bo površina s premerom 6 milj. s središčem na progi Koumkale — Sidil oziroma Anatolija — Fener — Ru-meli — Fener določena kot absolutno prepovedana zona. Nota našteva še druge prepovedane zo-; ne in izjavlja, da je tujim vojnim ladjam prepovedan vhod v prepovedane zone tako ponoči kakor podnevi. Princ Joahim bo kmalu okreval. BERLIN 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: Celjenje ran princa Joahima je v zadnjem času tako napredovalo, da je napravil princ že jahalne poskuse. Rodbinski dine v Schonbrunnu. DUNAJ, 5. (Kor.) Včeraj popoldne se je vršil v Schonbrunnu rodbinski dine, ki so se ga poleg cesarja udeležili: nadvoj-vodinja Žita, nadvojvoda Franc Salvator in soproga ter nadvojvodinja Marija Valerija z otroki. Potres. DUNAJ, 5. (Kor.) Potresni aparati c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko so zabeležili včeraj proti nolnoči močan potres v oddaljenosti kakih 1800 kilometrov. Začetek ob H. uri lu minut 31 sekund. Največje pravo gibanje tal je znašalo na Dunaju en milimeter. Ob 6.33 je bil zabeležen srednje močan potres v oddaljenosti 7600 kilometrov. Premestitev stolice grško-katoliškega škofa Iz Debreczina. BUDIMPEŠTA, 5. (Kor.) Vsled uradnega dovoljenja premestitve prestolice gr-ško-katoliškega debrečinskega škofa se je škof Štefan Miklos podal danes na svoj novi sedež v Nyiregihazi in zapričel tain svoje poslovanje. Na škofa se je svoječasno, kakor je znano, v Debreczinu izvršil atentat. Škof je ostal nepoškodovan, med tem ko je bil njegov vikar Jankovič ubit in druge osebe deloma ubite, deloma ranjene. Angleški parnik „Dawdon" se potopil. LONDON 4. (Kor.) Kakor je povzeti iz L!oydovih poročil iz Ostende, je angleški parnik „Dawd"n" v noči od 2. na 3 oktobra, ko je vozil iz Hula v Antwerpen zadel ob mino in se potopil. Osem mož posadke so rešili ribići in pripeljali v Ostendo, devet pa se iih pogreša. Knez Albert Wlndlschgr&tz obiskal rekon-valescentne častnike. DUNAJ 5. (Kor) Knez Albert Windisch-gratz je prišel včeraj v državno zbornico, kjer se nahajajo rekonvalescentni častniki, da praznuje ž njimi cesarjev god. Pri kosilu, ki je bilo ob eni popoldne, je knez v svojem govoru, ki ga je pričel s patrijotičnimi izvajanji, napil cesarju s trikratnim „Hocli", ki so ga ranjenci navdušeno ponovili. Angleži polagajo v južnem delu severnega morja mine. LONDON 4. (Kor.) Časnikarski urad poroča, da je tajnik admiraliiete priobčil naslednje : Nemška politika v polaganju min, združena z delovanjem podmorskih čolnov je prisilila admiraliteto, da kaj ukrene. Vlada je zato dovolila, da se v gotovih vodah polože mine. Ustvaril se je sistem polaganja min in razvil v veliki meri. Da se nevarnost za ladje zmanjša, razglaša admiraliteta, da je za ladje nevarno voziti med 51* 15' in 51° 40' severne širine in med 1° 35* in 3° vzhodne dolžine. Zvezno o tem se opozarja na to, da je južna meja nemških min pri 52" severne širine. Četudi je s tem določena meja nevarnega ozemlja, ni s tem rečeno, da bi plovba ne bila nevarna bodisi v k ateremkoli kraju severno ali južno od teh vod. Angleškim ladjam se zapoveduje, da one lr dje, ki plavajo v vzhodni smeri opozore na novo položene mine. K tej objavi angleške admiralitete doznaje W< lffov urad od pristojne strani, da je trdi- tev angleške admiralitete, da segajo nemške mine do 52° severne širine, gola izmišljotina. Nemške mine leže le ob angleškem obrežju. Napovedano postopanje Anglije, da bo mednarodno vodovje južnega dela severnega morja posejala z minami, je flagrantno kršenje narodnega prava. Sicer pa s tem ne bo oškodovana Nemčija, temveč le nevtralne države in v prvi vrsti Holandska. Sumničenja proti grško-katoliškemu sve-čeništvu severo-vzhodne Ogrske. BUDIMPEŠTA 5, (Kor.) Višji župan sa-roškega konutata je naslovil na prebivalstvo komitata dopis, v katerem nastopa proti suniničenju, ki se nanašajo na grško-kat li-ško svečeništvo v severo-vzhodnem delu dežele. Ruteni v severo-vzhodu, se glasi v dopisu, so vedno sveti ogrski stvari služili zvesto. Vendar je treba poudarjati, da je dolžnost vsacega, da takoj ugotovi najmanjšo sumljivo stvar in da pomaga, da se ista pojasni in dožene. V Arsonih. Zapadno od Verduna, med Lotaringijo in Champagne, leže Argoni, o katerih se je mnogo govorilo povodom bojev zadnjih dni. Sredi tega področja se nahaja mesto Varencs, ki so je po zadnjih vesten zasedle nemške čete. Argonska šuma, naj-zapadnejši -iel Argonov, ki leži med rekama Aire in Aisne, je kljub temu, da je komaj do 300 metrov visoka, pravo gozdnato hribovje s strmimi pobočji, globokimi dolinami, težko prehodna, v deževnih dneh pa sploh nepristopna. Višine so večji-del obraščene z iglastim drevjem. Nahajajo se veliki gozdovi, obstoječi iz samih bukev in brez. Od zapada proti vzhodu vodijo vijugasta pota. ki so igrala veliko vlogo že v vojni leta 1792 in 1870. S severa enako kakor nemške čete, pride potnik navadno v Argonsko šumo. Vouziers, majhen gradič na Aisni, tvori nekak vhod. ! Na levo in desno od reke Aisne se nahajajo povsem ra/Iični kraji: na levem bregu se nahajajo brdovja obmejne Champagne z bogatimi vinogradi, na levem bregu Aisne pa gozdovja. Dolina reke jc jako široka, deloma jo pokrivajo polja, deloma veliki sadni nasadi. V srce Argonov se pride skozi defile Grandirč, kjer je postavil leta 1792 general Doumoriez svojo glavno silo. Na prvi pogled ta defile ne napravi ravno takega utiša. V tem delu Argonske doline se nahaja še precej industrije. Stari, visoki piavži so že zdavnaj ugasnili, ker je njih železo močno zaostajalo za onim iz okrajev Mozelle in Meurthe; mesto tega izdelujejo sedaj tu umetna gnojila. Vasi, kjer se izdeluje ta gnoj, napravijo popolnoma poseben vtis. Pri Chatelu prične postajati dolina ožja in reka ima vedno bolj stisnjene bregove. Pri Apreinontu je najožja. Železnica je bila zgrajena tu iz strategičnih ozirov dvo-tirno, ker trgovina in obrt tu močno napredujete. Na hribu se nahaja lep gradič, pod njim vas s cerkvijo. Tu se železnica tudi konča. Kdor hoče priti torej od Apre-monta južno v srce Argonov, ima jako težavno pot. Glavna pot vodi proti Verdu-nu in krene nato zopet proti jugu med Aire in njenim pritokom Buanthc. Kakor hitro pride zopet do Aire, se vidi, kako visoko se nahaja Varenes, malo mestece, ki ima že od leta 1791 po begu kralja Ljudevita XVI. svoj žalosten zgodovinski sloves. Obstoji iz spodnjega mesta, ki se dviga amfiteatralno na obeh obalah Aire in iz zgornjega mesta, ki se ponosno imenuje Chateau. Od tu je naravnost krasen pogled v široko dolino deroče Aire. Tu teče reka po širokih ovinkih med gozdnatimi hribi, na nekaterih mestih tudi tik ob železnici. Mestece Clermont je nekaka predstraža Argonske šuine na jugu. Svoječasno je bil Clermont trdnjava. Dandanes je mesto jako važno železniško središče prog Pariz-Verdun-Metz in Vouziers - Ban le Duc. Neposredno pod brdom Clerinonta se nahaja med prastarimi lipami lepa kapelica, z vrha hriba pa se vidi proti vzhodu cela ravnina Verduna in cela dolina reke Aire. Usodo ujetnikov. »Rdeči križ« na Dunaju priobčuje: V tukajšnji bolnišnici Rdečega križa v vojašnici Radeckega nameščeni ranjeni ruski vjetniki so poslali ruskemu Rdečemu križu dopis, kjer izražajo svojo globoko hvaležnost na humannem negovanju, ki so ga deležni. Nadalje izrekajo zahvalo avstrijskemu Rdečemu križu ter prosijo ruski Rdeči križ, naj v zahvalo za tako o-skrbo in postopanje skrbe na enak način za ranjene Avstrijce, nahajajoče se v ruskih bolnišnicah. Prosijo dalje ruski narod, naj istotako z besedo in dejanjem pomaga ranjenim Avstrijcem. Strm a »EDINOST" It 248. V Trstu, dne 6. oktobra 1914. Dalje javlja avstrijski Rdeči krii, da je njega uradu za dajanja pojasnil v zadnjih dneh došlo veliko število odprtih dopisnic od avstro-ogrskih vojaških oseb. ki so v ruskem vjetništvu. Iz teh dopisnic Je razvidno, da Je postopanje z vojnimi vjetni-ki v Rusiji povsem humanno. Ranjeni in bolni pripadniki avstrijske vojske so menda večinoma nameščeni v vojaških bolnišnicah v Kijevu. Ozdravljeni Javljajo, da se nahajajo na potu v Orask v Sibiriji, ki je moderno večje mesto. Marsikatera karta nosi mesto krajevnega datuma pripombo: Na pot« ▼ Azijo! S temi dopisnicami sc je križajo te dni na rečenem u-radu mnogo drugih korespoodenc od strani pripadnikov ruske in srbske vojske, ki se nahajajo v avstrijskem vjetništvu. Tudi ti govore s hvaležnostjo o dobrem postopanju ž njimi Posebno željam ruskih vjetnikov glede druge hrane je ustregla naša vojna uprava. Rusom namreč ni posebno ugajala hrana v naših bolnišnicah. Najljubša sta jiin črni kruh in čaj. do-čim so jim kava, mleko in meso nekako tuji. Zato jim je vojna uprava podvojila racije kruha in čaja. vojnih sil v večjih zvezah. V gorskih in strankarskih bojih, posebno pa v domači deželi, bi se pa Afganov kot sovražnikov nikakor ne smelo podcenjevati. Perzijsko vojsko. Perzijsko državno stanje je popolnoma neurejeno in ravno tako tudi vojaški od-nošaji. Na papirju izkaže Perzija lahko zelo veliko armado, v praksi pa regularne vojske v evropskem smislu pravzaprav ni. Obratno pa razpolaga Perzija z mnogoštevilnimi iregularnim! oddelki jezdecev in milice. Njih vojaška izvežbanost je seveda na zelo nizki stopinji. Tudi orožje in vojaška oprema je zelo različna. Rusija in Angleška sta storili vse, da preprečita ureditev in ojačenje perzijske vojske. Perzijanec ni vojak. Prikladna organizacija in stroga disciplina pa bi sčasoma iz obstoječega materijala lahko ustvarile čisto dobre vojake. Seveda sedaj tega manjka. Rusiji bi torei v danem slučaju ne bilo i toliko računati z regularno perzijsko armado. kot veliko bolj z občo ljudsko usta-jo. V ljudski vojni pa Perzov ni podcenjevati. Tolpam in oddelkom jezdecev v njih lastni deželi ni lahko priti do živega. Za prodirajočo ofenzivo perzijska vojna sila ni pripravna. Razume pa se, da bi v slučaju insurgiranja Kavkaza ali ograža-nia ruskega Turkestana, v zadnjem slučaju skupno z Afgani postala pomembna. Domete vestL „VEČERNA EDINOST" Izide daaes ob 5 in pol popoldne. N«Maa prošaj* tfo nrtHtae iiliJat. Že prvi dan, ko jc pričel poslovati naS urad za posredovan [e podpor družinam ipoktkan- cem, se je priglasilo nad 60 podpore željnih ljudi. Iz tega Je razvidno, da bo obilo dela. Ker pa se delo opravlja brezplačno, je potrebno, da se oglasi o oni Mladeniči, Id bi lahko sodelovali pri pisanju proSenj in pri osebnih intervencijah v korist potrebnih. Prosimo ponovno In nujno vse, ki morejo pomagati, da se oglasijo. Pomagajmo si v stiski eden drugemu; potrebe so velike in povsod, zato si moramo organizirati samopomoč. 1 a poziv bi moral biti vsprejet z navdušenjem od vse naše mladine, ki naj bi se oglasila polnoštevilno in tako dokazala, koliko ji je zares na srcu blaginja Slovencev in slovenskega naroda. Sv. Ana 919 K 10 na volilu g. dr. Otokar K*af v počeščenje spomina stotnika Miloša rcrrtter-ia K 10. Skupno 30 K. Denar je Margrrtter-ja K naložen v Trgovsko-obrtni zadrugi v Trstu. Zahvala. Gospod Štefan Zaklan, kantmeur v veliki vojainici, o bogih učencev mesom sa kar se hvala. i, je obdar iz Rojaaa s izreka tatdeaetorico 360 hlebci hi najtopfeja za- bolni vojaki. V po-možno bolnišnico v prostorih društva »Austrije je bil včeraj vsprejet pešec 10. stot-nije 7. pešpotka Anton Begović. — Iz mestne bolnišnice so pa bili poslani v pomožno bolnišnico v prostorih društva »Au-stria«: Lucijan Fabiani, Avgust Rebula, Martin Gerbec, Ivan Moratto, Peter Smi-lovič, Ivan Debenjak in Fran Lovšin. — Iz pomožne bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« so bili puščeni na dopust na svoje domove: Fran Jedrejčić. Alojzij Felker, Štefan Majer in Ernest Pavletič, vsi štirje od 97. pešpol-ka. — V ravnoisto pomožno bolnišnico so pa bili poslani iz mestne bolnišnice Rudolf Sufič, Lovrenc Modrijan, Dominik Ri-osa. Ferdinand Valentin, Fran Bič, Fran Meric, Josip Komeano in Anton Kozlovič. — V mestno bolnišnico je bil vsprejet Ac- Za moško podružnico CMD. so darovali po 2 K Črnovojnikl Sonc, Modic in Ekar ob prilflri poslovitve v Puli. Skupaj K 6. Denar hrani uprava lista. Izkc flmv s dne 5. 10. 1914. Darova« so: Veleč. Karel Coroofca K 4, Anton Alberti K 5, MargarHa Punter K 4, Avgust Seme K 2, Ant. Grovat K 2, Viktor pl. Heydenberg K 1, Vojni sklad jC. kr. namestništva* Trst K 200.69, N. N. K 2, Osebje tvrdke Stoger, ul. Sv. Frančiška, Josip Caprin in Karel Ghega K 11.75^ M. F. 6 obrokov aa 6 mesecev po K 30, 180 K, Grof m grofica J. B. pl. Sordina K 200 in fr. 1061 Škofijska kurija v Poreču K 82.30, Fabij pl. Vevgottini, Vrsar K 100, Svet. Grioni, Barko vije K 10, Stockel & Debarba K 2, C. kr. finančni stražniki št 1 pri Sv. Soboti K 60, za neko stavo K 1, potoni fcPiccola" K 404.20. V blagu: Emil Metzger, Edmea Poschich, Olga Hobisch, Olimpija Tuis, N. N. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste 14, \hod v ulici Giorgio Galatti, zravm glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma 5tv. 16 (zraven kavarne Comtnercio). rezervni poročnik 97. pešpolka Alojzij Petrini in pešec 97. pešpolka Ivan Zega. Negovanje bolnikov na nalezljivih bo- bo'an"-T"** dopust leznih. Minister za notranje stvari dr. baron' Dlia puscena taKoj OD pnnoau v lrst Heinotd je razposlal deželnim političnim <-blastim naredbo z nastopnimi navodili: Redno ni dopuščati dobrovoljnih pomožnih strežnic j Nezgoda na cesti. 56»etna kmetica Ma-k sodelovanju na negovanju bolnikov najrija Jailošević, stanujoča pri Sv. Alojzi-nalezljivih boleznih (všteti bolnike na od- ju štev ^ jc včeraj d|a na ulici in si kriti tuberkulozi) in tacth, ki so na suimi,jpri tem str,a gIežnja obeh nQg DobiIa je da imajo nalezljivo bolezen Tudi jih ni po- prvo pom0e na zdravniški postaji, na kar Oboroženo silo Afganistana. Afganistan je neodvisna država s približno 5 milijoni prebivalci. Leta 1896 so upeljaii v Afganistanu nekako čudno vojaško obveznost; vsaki osmi moški ie namreč moral v vojake. Koliko časa traja vojaška služba, to ni povedano, najbrže le toliko časa. da se mož dobro izvežba. Čete so sestavljene iz stalne vojske, rezerve in teritorijalne armade. Organizirane so po vzorcu indijskih angleških čet. Podatki o moči armade so zelo različni. Po ruskih poročilih ima Afganistan 70.000 moz pehote, 15.000 mož konjenice, 3000 mož artiljerije in 350 topov. Za časa mobilizacije pa se te čete razmerno pomnože. Orožie pehote obstoji ponajveč iz pušk različnih sistemov, kot: Lee Metford, Snider, Henry-Martini in Mauser. Tudi avstrijske karabinke in puške ruske pehote so v rabi. Artiljerija rabi topove sistemov: Nordenfeldt, Hotchkiss. Maxim, (jardner, Gattling in Krupp. V mestu Ka-bul izdelujejo pod vodstvom angleških inženirjev puške sistema Henry-Martini. municijo in topove. Tehničnih čet in trena Afganistan nima. Skoraj vsaka naselbina je obdana s zi- rabljati za prenašanje objektov za bakterijo-logično preiskavo, ako ni*o primerno shranjeni, ker je tako sodelovanje brez temeljitega poznanja načina prenašanja nalezljivih bolezni in brez potrebnih varstvenih odredb spojeno z nevarnostjo samookuženja, kakor tudi širjenja bolezni. V kolikor bi se pa vsled po vojni povzročene več«* potrebe pokazala potreba, da se izjemoma pritegnejo k negovanju takih bolnikov tudi dobrovoljne pomožne moči, potem je rabiti le take strežnice, ki se prijavijo iz lastne volje, ki so praktično izvežbane v negovanju bolnikov, ki so zanesljive, ki so bile natančno poučene o dolžnostih in ki stalno bivajo v zavodu. Vodstva bolnišnic in druz h oskrbovalnih zavodov imajo skrbeti za natančno evidenc • sodelujočih dobrovoljnih pomožnih strežnic ter tako urediti delavni čas, da se izognejo prevelikemu obremenjenju. Nove vojne marke. Pri vseh poštnih u-radih in prodajalnah znamk se je začelo prodajanje novih znamk po 5 in 10 vinarjev. so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Zagonetni strel iz revolverja. Včeraj predpoldne okoli polenajstih, je v I. nadstropju hiše štev. 10 v ulici della Sanita, tik pred uradi poveljništva mestne posadke, počil strel iz revolverja. Prihitelo je na lice mesta mnogo ljudi, a nihče ni vedel, kdo da je streljal: opazili so pa, da ie zid na stopnjicah na nekem mestu nekoliko odrušen, kakor po kroglji iz strelnega orožja. — Pol ure kasneje je pa prišel na zdravniško postajo nek mladenič, ki je imel levo roko vso krvavo. Vprašal je po zdravniku, a ker tega slučajno ni bilo v zavodu, je mladenič odšel. Domneva se, da je ta neznani mladenič imel pri sebi nabasano Browningsko pištolo ter da jo je na stopnjicah rečene hiše slučajno prijel v roke, nakar se mu je sprožila in ga ranila. Malo prej se je bil namreč na poveljstvu mestne posadke zglasil nek nemški kadet (učitelj) v civilni obleki, ki je poslan na dopust radi nevrastenije in domneva sc — seveda brez vsake podlage ki jih je izdala poštna uprava. Te marke so da je ravno ta neprevidni povzročitelj te- napravljene po načrtu profesorja Kolomana Mostrja v formatu tistih, ki so bile izdane ltta 1910 v proslavo 80. rojstnega dne cesarjevega, takozvanih „mark rojstnega dne". Vojne marke se prodajajo, kakor smo že javili, na drobno po 7 in 12 vinarjev. Cena celega lista z 80 kosi je pri 5- vinarskih znamkah 5 K 40 vin., pri 10 vinarskih p-i 9 K 35 vin. Veči dohodek iz tega dodatka je določen vdovam in sirotam na bojišču padlih vejakov. Tako je najširšim krogom dana možnost, da se tudi z malimi zneski udeležujejo na vojnopomožnem delovanju. S skupnim zneskom, ki se nabere na ta način za dobrodelen namen, se more olajšati položaj mnogih rodbin, zadetih po vojn h dogodkih. Za napravo teh znamk je bilo le relativno inalo časa na razpolago; ni bilo tort j možno natisniti tako velike zaloge, da bi se mogel vsak posamičen poštni urad, ali vsaka prodajalna znamk takoj založiti s toliko množino teh znamk, da bi zadostovala tudi za največe zahteve. Ker je pričakovati velikega povpraševanja, ni izključeno, da se v prvih dneh pojavi v posameznih ga dogodka. Posledica neprevidnega ravnanja z o-rožjem. 24Ietna gospica Pavla Helmpa-cher, stanujoča v Skorklji štev. 36, je včeraj predpoldne dobila v roke revolver in ga ogledovala. Pri tem se je pa revolver Vesti iz Gortibe. „Zlato sem dal (a) za železo." Na to-sivarnl poziv goriškega odseka društva srebrnega križa" odzvalo se je nepričakovano obilo darovalcev iz vseh slojev, kar priča o globokem umevanju ljudstva za človekoljubno in patrijotično delovanje tega društva. V sledečem prvi izkaz darovalcev: gg. Barich Alojzij, Barich Elvira, WokuIat, B y-fuss Melanija, Perelli, Kostelletzky, Kostel-letzky Um;i, pl. Wagner, baronica M. Gem-mingen, SchoII Nora, Scholl Ema, pl. Fabris Emilija, dvorni svetnik pl. Fabris, Walterpl. Fabris, Marija pl. Fabris, Frida pl. Fabris, Marija pl Fabris, Beyfuss Roza, pl. Ruiz, Trdan Kamila, pl. Fabris, Znidarčič Mira, pl. Rotta Ana, pl. Rotta, pl. KostelIetzky, Binder Katarina, Kocijančič Lydia, Sluga Josipina, Jakončič Tonči, pl. Wolfi Noemi, Tominz Pavla, Podbersig Fran in Marija, Kersovany Josip, Lazar Virginia, Hafner Olga, N. N., Terglau Marija, Hočevar A., Markiza Pauluci, pl. Almstein, pl. POa^zer, Ana Weis-sensteiner, Pontoni Alfred, Pontoni Marij, Pontoni Andreina, Pontoni Nora, N. N., Ja končič Marija, Bon Marija, Bon Ivan, Plet Bianca, N. N., Negri Ida, Ivan Barich, Dalla Chiara Ema, Alojzija B?jc, Bersa pl. Leiden-thal Tulija, Bersa pl. Leide^thal Egon, Greidl Marija, Jugh Ana, Makuc Olga, Rebek Lujiza, Rebek Milena, Medved Marija, Kos Helena, Medved Ivo, N. N., N. N., Kumar Karol, Pichl Elza, Rolik Oktavija, N. N., pl. Benini Bena, baron ca Catinelli, Grigoretti Eliza, Kos Kristina, Gratton Katarina, Premrou Leopol-dina, Battistig Andreana, Susnig Karmen, Ramusch Tomaž, Stanka Valentič, Dorfles Bruno, Ravnik Franc, Gyra Ivan, Pulizio Ema, Sembianti Pavel, pl. Tenini Karol, Guarnieri Ernestina, Guarnieri Alojzij, baronica L. Bianchi, baronica M. Bianchi, N. N. Schreiber Katari< a, Schaup Erna, Leoninda Bello, N. N., Schonta Berta, N. N., Farkaš Slavko, Vidig Marija, šolske sestre de Notre Dame, sestri Zamparo. Podpisani odsek globoko ginjen vsled to- ss NAU OGLASI :: m računajo po 4 dot bwio-MuUo ti-kmn« b«w4c »e rmtm,-■»jo «knt reč. — N^maajft* : prietojkiu mili 40 stoiiak. : □□ nriffflf f0 takoj mebliraoa soba. Ulica S a rud a ris Ullllll A6 v n n j a n u (nasproti cerkve št« v. 30. 1077 Naznanilo! Imamo za prodati belo gro/đjo, črni refoik od 5 do 100 krintalov po K 28 z voznino v Trst. Naslov pove iDMntot oddelek Edinosti. 10G3 Jajca štajerska po 7, 8, !» vinaijev komad. Pi-Sčanei po K 1*80. KokoSi po 2 K kilo^r. Cardocci 39. Ronco ♦>, KaodJer 8. 921 Kupujem stare kovice--Anton Cer neka. td. Oltno 4, Zaloga koles /a vozove. 976 lin prodaj hektolitrov ten ima Anion čeme v Tomaju 6tev. 10 petnajst lepih pra&ičkov ter 12 terana prre vrsto. I0?fs Heblovona soba v ulici Commercmle St.v zr-čna, t»e odda takoj v najem gospodu »li gospici U. III. nadst. 4UU0 Dve P"8telji, vzmet, žimnici pop-.lnoma novi K 86 v ulici Alighie i 12. vrata tO. 1(>67 Tropine Katinarl. okrog 20 kvlntalov tma prodaj gostilna „Padova«*-' na Odda se sobica z eno ali dvema Farneto 44, vrata 20 posteljama. 11*1 Mi sodi v Trebčah. (3—11 hektolitrov) so na prodaj pri Jerneju Kralj, gostilničarju 1082 4000-6500 kron p sojila se išče na prvo in-tavolacijo v spodnji okolici. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod Ntv 40oO-. i 8.i Gospodično s triletnim sinčkom, ml da. inte-_ ligentnn, elegantne zunanjosti, žei i poročiti gospoda, ki bi imel ljubezen do ubogega deteta. Rfsne ponudbe pod „Sreča" na Inseratni oddelek Edinosti. li»84 cene. zmožna, praktična v izdelovanju angleških oblek in blu/. se priporoča. Zmerne Ulica Acquedotto 58, vrata 19. 1085 4000-6000-8000-15.000-20.c00 K na razpolago ua I. vknjižbo v okolici. Pojasnila daje EmilVedova, u:ica Carpison št. 16, II. n. levo. — Izključeni posredovalci 1080 sprožil in kroglja je zadela gospico v le-! ijfce radodarnosii izreka vsem darovalcem dom iz ilovice, ki nudi le malo oporišča prodajalnah pomanjkanje teh znamk, posebno za obrambo. Od večjih mest je najbolj u-trjeno mesto Herat. ki šteie 6<>00 mož pehote. 1200 jezdecev in 78 topov posadke. Afgan ima dobre vojaške lastnosti pa tudi velike moralne hibe. Manjka mu discipline, zvestobe in ie zavraten Enotna organizacija in vodstvo oborožene sile sta težko mogoča; ravno tako tudi uporaba pa na celih listkih. Nadaljne izdelovanje pa se primerno povspeši, tako, da bo gotovo že v kratkem času omngočeno zadostovanje tudi najvećim zahtevam v posamičnih prodajalnah. Moški podružnici družbe sv. C. in M. v Trstu so darovali: Dr. Kimovec^ K 10, g.a Antonija Kozlovič od pok. Ivana v Skednju PODLISTEK Vihar in tišina. Prevel Iz laifin« M. C. On i*a je vstraial pri tem, kakor da mu je neprijetno stopili k nama v voz. Tedaj pa je rekel papa: s Oddaj vsaj svoje potne torbe v voz, saj so ti le v nadlego!< iino adreso. Pri tem me je fiksiral s svo- jim neprodirnim, pravim nemškim obrazom ter rekel: »Peljal sem se vam naproti do Milana, zate/ imam potno torbo seboj.« »Ah! Ali je to možno? Kako? Ali se nista našla? Sedaj razumem, zakaj je hotel svojo torbo skriti in zaostati pod pretvezo, da pojde po prtljago.« Tako je zaklical papa in se smejal; zdelo se inu je skrajno komično, da mi je šel \Veliard naproti, ne da bi me bil dobil. Na- vo nogo. Pozvati so morali zdravnika, ki je neprevidni gospodični podelil najnujnejšo jx>moč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Nos in šipa. V hiši štev. 16 na Vrdeli stanujoči, komaj 9 letni Peter Giulivo iina sredi obraza nos, kakor vsak drugi človek. Kakor znano, ima sicer nos nekoliko kosti, ki pa pravzaprav ni kost, temveč le takozvani hrustanec. Peter Giulivo je pa svojemu še mlademu nosku rnalo preveč zaupal: morda je celo mislil, da ima njegov nos na koncu demant ter da bi ž njim lahko rezal steklo, ker se je — ne vemo pa ne s kakšnim namenom, ne iz kakšnega vzroka — včeraj zjutraj zaletel z nosom proti šipi nekega okna: mislil je morda, da bo z nosom predrl šipo. Sicer se mu je to res posrečilo, ker se je šipa ob dotiku z njegovim nosom razletela na tisoč koščkov, a pri tem je tudi Petrov nos dobil precejšnjo rano: moral je na zdravniško postajo, kjer je dobil najnujnejšo pomoč, a ker to še ni zadostovalo, je moral slednjič v bolnišnico, kjer bo par tednov zdravil svoj nos. svojo najtoplejšo zahvalo ter upa, da se bode njegovo delovanje z jednako požrtvovalnostjo podpiralo i nadalje. Odsek: Baronica Mary Gemingen, Ilma KostelIeztky, Noemi pl. W< Iff, Mira Znidarčič. Odda se sobica (tudi hrana), pritličje TJlica GfOcHeri 7, J 06 (j Priporoča se gostilna H. D. 0, Trst, ulica Commerciale Štv. 7. - Toči res izvrstno vipavsko belo, istrsko črno, kakor tudi kraški teran. - Priznano dubra kuhinja. Priporoča se udani A. Žniavc, voditelj. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila le pošiljati »lnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška ŠL 2U limiti I5 Ljubljanska kreditna banka | podružnica v Trstu i 8 Ljubljana. k s Split, Celovec, Sarajevo Gorica In Celje. 11. DelnlSka glavnica i K 8,000.000. Rezervni sakladi: K 1,000.000* Zopet v množini! Saj sein imela samo eno jino zmedenost je pripisoval bojazni, da potno torbo. j sva se osmešila. In če bi bilo le to! Će bi *Da.« sem rekla, ^oddajte sem mojo pot- I se na najin račun smejal ves Turin, jaz bi no torbo.« j se smeiala še glasneje, nego vsi drugi. \ tem sem izvlekla svojo denarnico, da Plesala bi od veselja, ako bi bila le sme-mu izročim listek o prtljagi. We!fard je po- šna. Kakor strela so me zadele besede km! mo»o potno torbo pred naju na sedež \Vclfardove in sem čula besede očeta le v ozadi'j, vze! listek o prtljagi in se oddaljil. »\Vcifard.v je zaklical ^ papa za njim. iTudi ono drugo torbo! Čemu jo vlačiš s seboj ?* V/elfnrd se ?e povrnil. Pordečel je nekoliko in pogled mu je bil žalosten. Imel jc dve potni torbi. Toda jaz imam le eno,- sem zaklcala. »ta ni moja!« Moja je.c je odvrnil \Veiiard. Občutila sem temno, da je tu skritega nekaj groznega in še vendar nisem razumela. 3Vaša? sem zaklicala, j Ali ste mi prišli s potno torbo naproti?« »Da. in stopajoč v voz je še pridodal: »Bolje je. da grem sedaj z vama; po prtljago pojdem jutri«; jn dal je kočijažu na- mehanično; toda v svoji notranjosti sem imela vso drugačno bojazen. Kaj je delal Welfard v Milanu? Zakaj me ni našel? Ali je kaj vedel? Ali je vedel vse? Ali pa ni vedel prav nič? Obraz "ijcgov ie bil povsem neprodiren. Sodeč po tem bi se moglo misliti, da nič ne ve. i V strahu trenutka mi je prihajalo stotero vprašanj na ustnice. Srce mi je udarjalo ako silno in ponižanje moje je bilo tako i veliko, da nisem mogla izgovoriti niti be-j sede o tem predmetu, ne da bi se izdala po silni rdečici in tresenju glasu. Nič več nisem rekla in sem gledala tja ven skozi okno voza, pazno opazovaje mimo idoče, kakor da bi iskala med njimi kakega znanca, od katerega navzočnosti je odvisen najvažnejši interes mojega življenja. In \Velfard je sedel meni nasproti trdo kakor palica, prepuščajoč mi pogled skozi okno ter ni niti najmanje namigaval več na potovanje. Zdelo se je, kakor da je to najnaravneja stvar na svetu, če se gre komu napoti in se ga potem ne najde, in se ga dobi šele na kolodvoru po povratku. Papa je morda mislil, da sva se morda kaj sprla, kakor se Često dogaja med zaljubljenci, kar se poravnava !e z molkom in kar vzbuja željo po spravi. In ko je izrazil svoje prvo začudenje, ni zahteval nikakega drugega pojasnila. Sicer pa je bil iz navade molčeč, kakor vsi ljudje, ki so navajeni na samotno delavno življenje; nikdar ni poizkušal, da bi prišel čemu na kraj. Če bi bila v to potrebna prevelika potrata besed. Ko se je voz ustavil v Via Roma, je skočil Welfard prvi iz voza ter je meni pomagal pri izstopanju. Vzel je mojo potno torbo v eno, a svojo v drugo roko ter je stopal na to po stopnjicah gori. Bilo mi ie zopet laglje pri srcu. Će je šel z nama gori. mu je bil gotovo tudi namen, da ostane tu in da bo zajtrkovaJ z nama. Osokoljena po tej misli, sem mu pogledala v obraz; bil je povsem miren. Hvala Apolu in vsem bogovom-zaščitnikom zaljubljencev: potovanje njegovo ni dovelo do nikakega razkritia. Nič ni vedel! Vse to sem si mislila med tem, ko sem stopala nekoliko korakov spredaj. Služkinja nain je prišla na stopnjice naproti. Mislim, da sem v tem trenotku čula, kako mi kroži kri po žilah — tako usodne so bile zame poslednje besede Weffar-dove. (Dalje.) ulica Caserma S«. Telefon s 3-18. __ KbRjujiiMrta »4 9-127,0127,-5 g Izvrimle najbolje vse o bančno stroko spadnjoce tranzicije. i Vloge no knjižice obrestuje s 41. netto (rentni davek plača banka iz svojega). Vloge na tekočI In žlro-račun noi&oile po dogovoru. _ Sprejema borzna naročila za m tu- in Inozemske — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. ^HP^iimmi iip^iivnaili vi *mmu rs; Sbogar " Trst, Via Oaetano Di kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za ____ , — nikeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. u. Trs«, Via Gaetano Donizetti it. 5. - Telefon št- 126, Rom. IV. SlE KiSvfr*1*-® 7f -^f^6 motoije na gas in benzin, sesaJikc, SiraJne stroj«,, molo- »SJSSi ? "vrSnje druga dela, ki spad.jo v strok »eknikov, priprave za elektriko i elekt lčne motorje in vzdigovalnice, električne zvone«, telefone ;n vsako ffif»i$fh e- n- h uK Giulia 11 Vekoslav Svagel - Trst priporoča slavnemu občinstvu svojo ^obrosmmo trgovino Jestvin in keloniialnesa blasa Ta trgovina — dobro poznana bJuvcccem v T««tu. v • k. ja na d £eli š- pod vodstvom g Jakoba Barobita — postr^te eufco .lob.o <>iin<(q.Q ok^-j^u z gora prre vrste po zmernih ceaah - OTR^PoV, *r»nU/E in KE. | Maja u tfnboo in feleli - P mm M sm m U m smisi joivin»Jil F«l*8 JH10. i