p -it ■f . j- lih aj a vsak totrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 8 K 60 vin., ia Ameriko in druge tuje države i K 60 vin.) — Posamezne številka se prodajajo po 10 vin. Spisi In dopisi se poSUJaJo : UrednIStvn ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Narotnlna, reklamacije in in-seratl pai UpravnIStvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Stev. 17. V Ljubljani, dne 28. aprila 1910. Leto XXIII. Uradniško in ljudstvo. 1 Uradništvo stane r.ašo državo na leto krog sedemsto milijonov ijcron; samo penzije vzamejo nad 81 milijonov. To so ogromne vsote. »Domo-Jjub« je že lani v par člankih pojasnil 'državni proračun, ki znaša za leto 1910 nad 2406,000.000 kron. Dolga ima sedaj naša država 10.543 milijonov, ki je zanj {treba plačevati nad 400 milijonov kron obresti na leto. V. tem dolgu je obseženih 4500 milijonov za železnice, ki nekaj nosijo državi; 6000 milijonov je pa goli dolg. Sedemsto milijonov za uradništvo in nad 400 milijonov obresti z •odplačevanjem dolga, ki znaša blizu 70 .milijonov na leto, je skupaj skoraj po-ilovica vseh državnih stroškov. Kje je potem še vojaštvo in vse druge reči? Državno gospodarstvo gre rakovo pot. Nemška gospoda, ki je imela dose-Idaj glavno besedo, je znala pač delati fdolgovc in množiti uradništvo, za splošni ljudski blagor se pa ni brigala. Po nepotrebnem, samo da so preskrbeli otroke svojih gosposkih prijateljev, so Ustanavljali službo za službo in s tem /večali stroške in tirali državo v dolgo-ive. Splošna volivna pravica je prinesla iv tem oziru novega duha. Ljudski zastopniki vedo, da morajo pred vsem 'jgledati na ljudstvo in se zavedati, da je Jdržava zavoljo ljudstva, ne pa narobe. [Naenkrat se ne da vse prelomiti. Dokler se popolnoma ne stare nemška oholost tv 'državnem zboru, ni mogoča nobena ivečja izprememba. Nemci rabijo namreč za svojo moč ipred vsem uradništva. Saj vemo, kako So delali in še delajo. V nenemške kraje (nastavljajo nemške uradnike. Ti zahtevajo kmalu za svoje otroke nemške šole in po ti poti se zanese v mirne kra je JBarodni boj. Mesta na slovenskih tleh so samo tako dobila dvojezično lice. Železniška uprava nastavlja n. pr. na Jesenicah, v Gorici, v Trstu s posebno vnemo nemške inženirje in druge uradnike. Zato je umljivo, da jc ravno nemška narodna požrešnost množila uradništvo kolikor je mogla. Toda dalje ne more iti več tako. Celo minister notranjih reči Ilaerdtl je 19. aprila v drž. zboru govoreč o urad-ništvu izjavil, da mora vlada na vso moč skrbeti, da se število uradništva zmanjša: Stroški za uradnike so za delavno ljudstvo toliko breme, da mora biti ta reč silno važna za vsako resno in vestno vlado. Še nekaj zanimivega je priznal imenovani minister, da je namreč uradništvo večkrat v nasprotju z ljudstvom in da se mora to popraviti. Uradnik zastopa državno oblast; v svoje varstvo ima policijo, žandarje, vojaštvo. Ce tako dela, da mu ljudstvo ne more zaupati, izpodkopuje s tem tudi zaupanje v državo samo in potemtakem žaga vejo, na kateri sedi. Pri nas bi lahko o ti reči napisali cele bukve. Iz državnih denarjev, ki vanje zlaga ljudstvo v davkih svoje težko prisluženc groše, so plačani uradniki, katerih veliko stoji obenem na čelu boja proti ljudskim pravicam. Uradniki vodijo divji boj, s katerim nam hočejo vzeti naš jezile, našo domovino, pa tudi naše krščansko prepričanje. To ne more ostati brez slabih in splošno nevarnih posledic. Vzemimo samo sodnike. Ti imajo posebne pravice zagotovljene v postavah. Morali bi biti v svojem poslovanju neoporečni, pravični do vsaccga. Časih pa čujemo o sodbah, ki so ljudski duši popolnoma nerazumljive, ki sc zde popolnoma strankarske. Ljudstvo ima tanek čut v tem oziru; in ni se čuditi, če se s tem izgublja zaupanje y,pravičnost in v, državo sploh. Moč in dobra plača zahtevata tudi pra-< vično in marljivo delo. Uradništvo ima svoje pravice. Ljudstvo pa ima brez dvojbe to pravico, da sme zahte-vati, naj izvršujejo uradniki tudi svoje dolžnosti. Poslanci so v prvi vrsti pen klicani, da v tem oziru skrbe za red. Zdaj še vihra nemška ošabnost irt šc zavira, da v tem oziru ne more prodreti ljudska misel v državnem zboru. Toda lomi se in s potrpežljivim, pametnim in vztrajnim delom naših poslam cev bo gotovo tudi prišla do veljave. Deželni zbor kranjski. Poslanec Piber jo v imenu kmetskih poslancev predlagal: Deželni odbor se pooblašča dajati primerne podpore za zgradbo in popravo hlevov in za uredbo gnojišč, ali se pa zaveže plačevati obresti gotovo število let od posojila, katerega potreben kmetovalec najame v ta namen. Ko se je poročevalec d r. Krek prilagodil nekaterim predlaganim resolucijam, a je druge odklonil, se je vršilo glasovanje o posameznih resolucijah. Žc v zadnjem poročilu sem navedel nekatere resolucije, ki so bile sprejete ali odklonjene, danes pa še nekatere. 1. Deželnemu odboru se naroča, da od države izposluje, da se stroški za stanovanja orožništvu pokrijejo iz državne blagajne. 2. Deželni odbor naj preskrbi, da pride v novi šolski zakon določba, vsled katere izgube pokojnino tiste vpokojene učiteljice, ki se omože po vpokojitvi. (Znani so slučaji, ko so se mlade učiteljice delale bolne, samo zato. da so dobile pokojnino, a so potem 1« LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 13. aprila: 77, 50, 55, 3, 83. Duiiaj, 16. aprila: 59, 11, 38, 3, 54. Gradec, 16. aprila: 9, 59, 47, 27, 73. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 19. aprila 1910. Deželni pridelki: Pšenica...... Rž ......... I Ajdn........ j Ječmen...... Oves . ....... Proso belo .... Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . . Leča........ Grah....... Lareno seme . Crašica..... Domača detelja Gorenjska repa Fižol RibniČan Fižol Prepeličari Fižol M&ndalon Čebula......I Krompir......j Zelje .-veže . . . Zelje kislo brez ' soda.......I Repa sveža . . . | Kepa kis'a brez soda....... Brinje....... Kumna ...... Orehi....... Gobe suhe .... Ježice....... Želod ....... Smrekovi storži. Seno........ SI? m a....... Stelja....... jI Cena Jjl jLL 27 so 1(1 1 17 _ tU su 1» _ ! •!> — 11 - 11 2(1 so ■1(1 = 5s 110 i 23 i;o 2S so D 6 ~ - 3~2 70 - 120 _ 11 — 6 - A — 4 Živina, meso živa vagaj Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . . Prašiči..... KoštrunI .... Kureininain drugo: Maslo kuhano od K 2li0*— do . M r s I o surovo od K S60-— do . . Slanina sveža < ..... Slanina preka- jena ...... Mast svinjska . Lo]........ Jajca 100 kom HISancI..... Golobi...... Raca....... Gos........ Kolonijalno blago na debelo Rli Rungon od K 26 - do . . . . Kava Santos od K mi - do Sladkor...... Petrolej...... Cena l\ap]jayas«. Kdor bi ga naSel, naj ga prijavi proti nagradi pri županstvu »Kapljavas« pošta Ko-menda pri Kamniku. 1080 1-1 Hiša naprodaj. KUtS: v 0D11ZJU župnijske cerkve: osem stanovanj; pripravna za trgovino ali obrt. Več se izve pri uprav-niStvu »Domoljuba«. 1117 i_i ki bi imel veselje do Čevljarske obrti, se takoj sprejme pri Ivanu Slibarju, čevljarskemu mojstru, Bled. 1123 3—1 Učenec Slibarju, čevljarskemu 1 Čevljarskega pomočnika sprejme takoj v trajno delo FR. LUKEK, St. Rupert, Dolenjsko. ms 3-1 Sprejme se nad 14 let stari 1122 3-1 J| 2J ■ ki bi imel veselje do mizarstva. OCČEfe Matei Gogala, __mizarski mojster, Bled. davka^prosta hiŠa ?,£"nlkl; velikim dvo-idočo trnovinn na .,.rlS,Cem' vrtom in dobro liani se oroda v na),žlvahne)5em mestu v Ljub-tudiveč obrtiPm^11 Se VI51 lahk0 Poljana ali Vprašanja ^a upravo Hs^a?° US°dnimi Cevljarskl pomočnik Z Valentin Grošelj, Čevljarski mojster v Spodnji Idriji štev. 74. 1138 l-i Prva slovenska na novo ustanovljena parna kakor umetne zarezne opeke, k i jo do danes pri nas še ni bilo, ter druge strešne opeke; potem cementne plo-šče za tlake, raznovrstne cementne cevi, nagrobne umetne spomenike. Izdeluje se pa tudi po naročilu druge predmete, kakor: stopnice, okvirje za vrata in okna, korita za živino in drugo. Postrežba solidna, cene prav nizke. 1120 Bofldan Oblak v Logatcu. frfa/niJct oJkm&riho JtaUrri teli/o 4)ot>rv. po cvru' in vcvnesl/iiHTpotovali na/sv ol>rnty'» "it £}fubQuni Wblvčuorsk*.ulic*Ji iSosfc yiy*iaiiJtt rVj/v> M olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in učinkuje antiseptično. Ze 10 let se ie izkazalo mečllno vlačno mazilo, toko-zvano prasko domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruie rane, olajšuje vnetja In bolečine, hladi ln pospešuje zaceljenje. tkS" Razpošilja se vsak dan. "eS 1 pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pu-šlce, za K 7'- pa 10 puSIc poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, iz-delovatelja, ceno ln varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga 2960 20-1 B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Prana, Mala strani, vooal Nerudove ulice št. 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.