Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin delila Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittaria 18/11. Požt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna St. 40 lir
NAROČNINA: četrtletna itr 450 — polletna Ur 850 — letna Ur 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglati po dogovor« Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 513
TRST, ČETRTEK 3- SEPTEMBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
clulomoM kot boalalno zlo
Avtomobilske nesreče so povzročile v pr' yih sedmih mesecih letošnjega leta v Združenih državah nad 25.000 smrtnih žrtev. Če si človek predstavlja to vrsto mrtvecev in grobov, se mora zgroziti, tembolj ker ni v Evropi nič boljše, če ne še slabše, glede na 9ostejšo obljudenost evropskega prostora.
Spričo tega postaja avtomobilizem eden najvažnejših socialnih problemov našega ča Sa. Navadili smo se gledati nanj samo kot na tehnični in prometni problem, a prav za radi tega, ker države niso znale pravočasno rešiti prometnih problemov avtomobilizma, le pojav avtomobilizma ušel tehnikom izpod nadzorstva in se razrastel v pošast, ki mori [^ cestah civiliziranega sveta, mori avtomo-v 'liste same in pešce, mori starčke, ki sku-^al° izkoristiti kratek presledek v reki av-0rT10biloV/ da bj prjšli na drugo stran ceste, ln ljnori otroke, ki gredo v šolo ali iz šole, leglede na vse semafore, opozorilne table lr' na črtaste prehode čez cesto.
Jasno je, da tega problema ne bo nikol mogoče rešiti samo s pozivi, naj bodo avtomobilisti in pešci previdni in naj se drže Prometnih predpisov. Preveč je faktorjev, ki vpl ivajo, da se avtomobilski promet ne raz-v'ia s listo avtomatično varnostjo, kot jo Predvidevajo in zahtevajo prometni predpisi. n eden izmed teh faktorjev je predvsem člo-sam s svojimi nagnjenji k nedisciplini,
, j^zobzirnosti, zlobi in brezbrižnosti do 'ižnjega, pa tudi s svojo raztresenostjo in Morebitno telesno nesposobnostjo za hitro v°žnjo, ker mu manjka zmožnost hitrih re-'eksov.
Zato postaja vedno bolj nujno, da pojava avtomobi! izma ne omejujemo več samo na Področje prometa in tehnike, ampak da ga j^čnemo obravnavati sociološko. Predvsem J bilo treba seznaniti ljudi z njegovimi sla-"^i stranmi, s čimer bi morali začeti že ^r' otrocih doma in v šoli. Naučiti bi jih Igrali, da ne bi oboževali stroja, pa čeprav j6 to avtomobilski stroj, in da bi se zaveda-da prinaša avtomobilizem poleg določene ^r°nnetne udobnosti človeku tudi precej sla-e9a, ker ga odvrača od zdravih telesnih aPorov in ga napravlja za leno gmoto me-® in kosti, ki se začenja bati najmanjšega pesnega napora, zlasti če je zvezan s peš-I °i°. To pa prinaša s seboj vsakovrstne te-6sne motnje in bolezni.
Seznaniti bi jih morali s tem, da se ti-'* ki se vedno in povsod prevaža samo z tvt.°mobilom, osamlja od drugih ljudi, s ka-®r[mi ne pride več toliko v dotiko, In po-, ®|a egoist in lindividualist. Osamlja pa se i' od pokrajine, katere ob nagli vožnji ^Pi°h ne more uživati niti ob izletih »v na-av°«, tem manj, če sam sedi za volanom.
ZA URAVNOVEŠENE GOSPODARSTVA
Na seji dne 31. avgusta je ministrski svet odobril vrsto važnih ukrepov, ki naj ■bi pripomogli k zajezitvi in postopni odpravi sedanje .gospodarske krize. Segel jo po nekaterih klasičnih sredstvih, ki j ji ih ekonomisti priporočajo politikom, kadar ni več ravnovesja med globalno ponudbo (proizvodnjo) in globalnim povpraševanjem (potrošnjo), se pravi, kadar je potrošnja, v državi večja od proiiizvodinje. To ima, kot moremo vsi ugotoviti, za posledico splošno povišanje cen, zmanjšanje kupne moči denarja, skratka težnjo k inflaciji.
Prvi in najvažnejši ukrep, ki ga je ministrski svet sprejel v obliki zakonskega; odloka in je zato postal takoj (1. t. m.) veljaven, je povišanje prometnega davka (IGE) od 3,3 na 4 odstotke. Povišek znaša torej 20%, pri čemer pa so izvzeti predmeti široke potrošnje (jestvine), umetna gnojila, kmetijski stroji, semena, raizna krmila za živino, bencin ter dohodk' kreditnih operacija.
Z drugim zakonskim odlokom je ministrski svet odredil, da prevzame odslej država v svoje breme določen odstotek socialnih dajatev, ki' so jih morah doslej vplačevati delodajaivci in delavci. Tako se socialne dajatve delodajavcev znižajo za skupno 2,88%, dajatve delavcev pa za 0,35®/«. Računajo, da bodo s tem delodajavoi letos razbremenjeni za 63.200 milijonov in delavci za 6800 milijonov lir.
Očitno je, da je bil ta ukrep sprejet z namenom, da se pripomore k znižanju proizvodnih stroškov, katerih stalno višanje je
Učiti bi jih morali obzirnosti do drugih ljudi, da bi se v avtomobilu ne počutili kot vzvišena bitja, brez odgovornosti in brez obveznosti do bližnjega. Učiti bi jih morali, da drvenje in naglica nista vse in da predvsem nista nujna znaka civilizacije in kulture. Pri ogromni večini sta le manija, nekaka obsedenost.
In prav to je tisto, kar bi morali preprečevati tako z vzgojo, še bolj pa z zakoni. Jasno je, da bo treba uvesti neko korenito reformo, če bomo hoteli doseči spet varnost na cestah. Ta reforma se ne bo smela omejiti samo na gradnjo avtomobilskih cest, kjer bo promet varnejši, ampak bo morala prej ali slej določiti zgornjo mejo dopuščene hitrosti na cestah, vsaj na vseh cestah, ki niso določene samo za avtomobiliste. Seveda pa to še ne bo dovolj. Treba bo namreč poskrbeti tudi za najstrožje nadzorstvo in za drakonske kazni za tiste, ki se teh zakonov ne bodo držali, zlasti za tiste, ki bodo povzročili zaradi prehitre vožnje smrtne nesreče. Končno je treba priznati, tudi z zakoni, da so morilci tudi tisti, ki ubijajo z avtomobili, prav tako kakor tisti, ki ubijajo s kakim drugim kosom železa ali jekla. Smrt na cesti ni vedno nesreča, ampak največkrat uboj.
že hudo ogražalo raven proizvodnje in zaposlenosti. Minister Pastore, ki je obenem znan sindikalist, je v tej zvezi izrazil upanje, da bodo spričo teh olajšav podjetniki preklicali že napovedane odpustitve delavcev ali vsaj prenehali z nadaljnjimi odpustitvami.
Ta dva ukrepa sta, kot smo omenili, že postala veljavna 1. t. m. Ministrski svet pa je pripravil šc tri druge zakonske osnutke, ki zadevajo davčno politiko in ki jih bo predložil v odobritev parlamentu. Vsi trije so bili sprejeti z namenom, da se omeji zlasti potrošnja luksuznih predmetov in s tem okrepi varčevanje ter omogočijo nadaljnje investicije.
TRIJE ZAKONSKI OSNUTKI
Ce bo parlament te zakonske osnutke o-dobri!, bodo z njimi prizadeti le bogatejši sloji. Uvesti nameravajo namreč: 1. poseben davek na luksuzne stavbe (luksuzne vile), ki bo znašal 20% obdavčljivega dohodka; 2. povišanje dohodninskega davka in 3. povišanje dopolnilnega davka. Kar zadeva dohodninski davek, se pri kategoriji A (dohodki od kapitala) obdavčljivi odstotek poveča od, 26 na 27, pri kategoriji B (dohodki od kanitaJa in dela) od 24 na 25, vendar le za dohodke, ki preseigajo 100 milijonov lir. Glede kategorije C 1 in C 2, v katero je vfkliučena ogromna večina davkoplačevalcev (dohodki od lastnega dela), bodo z novimi noriški nrizadeti davkoplačevalci z več kot 4. 10 in 20 milijoni lir obdavčljivih dohodkov.
Trije nadalinii zakonski osnutki predvi-devaio ustanovitev sklada 100 miliiard lir za financiranih sred.nie in male industriie, ustanovitev sklada 10 miliiard lir za grad-nio šolskih nosVmii ter ustanovitev tako imenovanih investicijskih skladov s strani finančnih drnčb. ki naj omosročiio nemoten razvoi rajnih podietii in s tem zašči-tiio tiste, ki svoie prihranke vlasaio v razne vrednostne mtririe (delnice itd.).
Pri onozicionainih strankah so vsi ukreni naleteli na o,dV>čen odpor. Komunisti in ostali skrain’ levičairii poudariajo. da se trospodarska (kriza ne more odpraviti samo <= nošeni:, ki ’r blstvii nnščaio nespremenie-no staro strukturo družbe in eosnr>rlarstva. Po niihovem bi morala vlada dati nrednost strukturnim reformam, češ da so vzroki krize globlie narave.
Čeprav ni mosroče taliti, da v teh trditvah ni zrna resnice, vendar tudi drži. da bi reforme, ki iih zahtevaio komunisti, bistveno spremenile sam gospodarski ustroi
v	Italiji, ki temelji na načelih tržnega gospodarstva. Zato na takšne zahteve ne morejo pristati sedanie vladne stranke. S tega vidika bo tudi zanimiva razprava, ki se bo v kratkem priče’a v parlamentu.
RADIO TRST M
e NEDELJA, 6. septembra, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.0U Kmetijska oddaja; 9.30 Sonce in dež v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše i/. Stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Hvaležna ribica«, radijska pravljica (Mara Kalan). Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem;
12.15 Vera in naš čas; 15.00 Zlata risanka: Elvis Presley; 16.00 Mojstri groze - J. Sheridan Lefanu: »Gospod sodnik Harbottle« — pripravil Franc Jeza; 17.40 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes, urednik Sergij Vesel; 21.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Na božjo pot, na božjo pot, na Svet' Goro«.
• PONEDELJEK, 7. septembra, oh: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 lz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Na božjo pot, na božjo pot, na Svet' Goro«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19 00 Goriški pianisti - Gabriel Devetak, Antonin Dvoržak: Melodija, Valček, Furiant, Serenada; 19.15 iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Veverica baletka«; 20.30 VVolfgang Amadeus Mozart: »Figarova svatba«, komična opera v štirih dejanjih.
a TOREK. 8. septembra, ob: 11.45 Mali ansambli;
12.15 Zenski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa. Junaško življenje, op. 40, simfonična pesnitev; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Roland«, napisal Marij Maver; 21.00 Radijska novela - Giuseppe Dessi: »Beg«; 22.50 Sodobna simf> trčria glasba.
« SREDA, 9. septembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju - Franceseo Geminiani: Dva Con-certa grossa, op. 3: št. 2 v G-duru in št. 3 v e mo-lu; 18.50 Slovenski romantični samospevi - Josip Pavjič: Pred durmi; Uspavanka II; Mlada pesem; Dedek samonog in Mehurčki. Izvajavci: sopranistka Mileva Pertot, tenorista Miro Brajnik in Janez Lipušček ter basist Danilo Merlak; 19.15 Enej Silvij Piccolomini - Maks šah: »Njegovo-življenje«;
21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima. Vodi Franco Mannino. V odmoru (približno ob 21.35) Svet umetnosti
» ČETRTEK, 10. septembra, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rim;
18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije; 18.30 Kvartet V dvajsetem stoletju - Bela Bartok: Godalni kvartet št. 1, op. 7; 19.15 Gradovi na Goriškem: »Sentmaverski grad«, napisal Rado Bednarik; 21.00 »Gaber nad prepadom«, radijska igra, ki jo je napisala Zora Tavčar. Igra RO., režira Stana Kopitar. To delo je priporočila ocenjevalna komisija letošnjega natečaja za izvirna slovenska dramska dela, ki ga je razpisala RAI - Italijanska Radiotelevizija v Trstu; 22.30 Slovenski in jugoslovanski solisti. Violinist Karlo Rupel,
• PETEK, II. septembra; ob: 11.45 Italijanski akvarel 12.15, Zena in 4om: 18.30 Naj lepše romantične simfonije - Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 4 v f- molu, op. 36; 19.15 Jadransko morje - Gojmir Budal:	»Turizem«; 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vrša.j; 21.00 Koncert operne g'asbe. V,odmoru (približno ob 21.30) Mladina na zahodu
• SOBOTA. 12. septmbra, ob: 11.45 Naš juke box;
12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Najvišji vrh na svetu«; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Dolarji proti Ameriki«, radijska drama. Napisal Ivan Canciullo, prevedla Lada Mleku/. Igra RO., režira Stana Kopitar; 16.55 Bodoči solisti: Pianist Nikola Račkov Ludwig; 17.20 Drugi Vatikanski koncil; 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladate!iil Solisti: violinist Žarko Hrvatič, pianista Nellp Pisani in Gojmir Demšar. Orkester »Cnsbene Matice« v Trstu, vodi Oskar Kjuder; 18.55 Predelava folklorne glasbe - Franz Liszt: Dve madžarski raipsodiji; 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 20.30'Teden v Italiji; 20.45 Oktet '»Palnika« iz Goriče, ki ga"vorli Frane Valentinčič: 21.00 Vabilo na, ples;■ 22.00 Simfonične pesnitve - Sergej Raehmaninov: Otok smrt,!,,
Atomska konferenca v Ženevi
TBDENSK! KOLEDARČEK
V ponedeljek se je začela v Ženevi tretja mednarodna konferenca za uporabo atomske energije v industrijske namene. Konference, ki je sklicana na pobudo Organizacije Združenih narodov, se ude’ežuje 3000 znanstvenikov iz 71 držav. Italijansko odposlanstvo vodi minister za industrijo Medici. Zborovanju, ki ima za geslo »Atomi za mir«, predseduje profesor Emeljanovi iz Sovjetske zveze.
V uvodnem govoru je nas'ovil na ves svet poziv, da se ne sme dopustiti, da bi naša odkritja o atomski energiji uničila, kar je človeštvo ustvarilo, in da bi silovite moči atoma pomagale pokopati pod ruševinami propadajoče civilizacije celo tiste, ki so te moči odkrili.«
Povedal je tudi, da so ležišča uranove rude tako zmogljiva, da morejo kriti energijsko potrebo človeštva za več stoletij. Pomisliti je namreč treba, da se bo pomnožijo človeštvo do leta 2000 na približno šest milijard. Dosedanji energetski viri premoga, nafte in zemeljskega plina ne bodo več zadostovali,, zato je treba pojska ti in uporabljati atomske vire za industrijo in za vse miroljubne namene človeštva.
Konferenci je poslal svoje pozdrave tudi Hruščov, ki je dodal, da se mora prepo-
6. septembra, nedelja: Ljuba! Ida
7. septembra, ponedeljek: Marko, Regina
8. septembra, torek: Marija, Adrijan
9. septembra,' sreda: Peter, Marij
10. septembra,’ četrtek : Nikita, Nikolaj
11. septembra, petek: Milan, Emilijan
12. septembra, sobota: Silvin, Gvidon
CERKVENI KONCIL
Dne 14. septembra bo papež Pavel VI. slovesno odprl tretje zasedanje II. vatikan-ske-pra cerkvenega zbora. Razprave se bodo končale že proti koncu meseca decembra, da bo dana škofom možnost udeležbe na evharističnem kongresu v Bombayu.
Novembra ma koncil nikakor še ne bo zaključen. Pričakuie se še četrto in mord. celo peto zasedanje, čeprav je postopek pri razpravah zelo pospešen. V premoru koncila so se namreč pojavila nova vprašanja, ki bodo vpliva'a na prejšnje predloge. Spričo ogromne snovi. katero morajo konc: ski očetie predelati, so prvotnih 80 osnutkov glede verskih in cerkveno-organizato-rin;h reform skrčili zdaj na 13.
Poglavitni osmiiiki. ki bodo na septem-bersV-m koncilskem zasedanju na dnevnem rrdn so; o OrVvi; n razodetju: o laii-kih: o ekumenizmu - nastoralne naloge škofov in o odnosih med Cerkvijo in sodobnim svetom.
POSVETITFV novega ŠKOFA
V	znani cerkvi Matere božje v Logu na Vipavskem bo v nedeljo. 6. t. m., edinstvena svečanost. Beosrraiski nadškof m s gr. Bu-katko bo posvetil v škofa msgr. Janeza Jenka, apostolskega administratorja jugoslovanskega dela (Tortške nadškofije. Slovesni obredi, katerim bodo prisostvovali ljubljanski nadškof msgr. Pogačnik, škof msgr. Nežic iz Pazina ter številni drugi duhovniki, se bodo pričeli Ob 16. uri.
Kot smo poročali, so pred kratkim nastale na sosednem primorskem ozemlju važne spremembe v organizaciji cerkvenega živi jen i a Po sklepu sv. stolice slovenski deli goniš k o nadškofije, tržaško-koprske in reške škofije tvorijo sedaj eno samo apostolsko administraturo, katere vodstvo je bilo zaupano msgr. dr*. Janezu Jenku. Sedež administrature na bo v Kopru, ki je že več časa tudi središče civilne uprave za vse slovensko primorsko ozemlje v Jugoslaviji.
vedati uporaba atomske energije za sleherne vojne namene. Podobne želje so izrazili tudi mnogi drugi državni voditelji-
_ o—
PREDSEDNIKOVO STANJE
Zdravje predsednika Segnija se je v zadnjih dnevih znatno izboljšalo. Temperatura je padila na norma'no višino. Bolnik deloma tudi sam hrani z levo roko. Zdravniki pa se še niso izjavili, da bi bil predsednik že izven nevarnosti.
V parlamentarnih krogih se še vecto0 razpravlja, kakšen naj bi bil postopek v slučaju, da bi postal državni poglavar traj-no nesposoben za svoje visoko mesto-
COMBE RAZBIJA UPORNIŠKE SILE
Comibe je ostal čombe tudi kot predsednik osrednje kongoške vlade — aktiv*31, od’očen, neškrupolozen pri izbiri sredste'1 in predvsem — učinkovit. Ko se je p rep1* čal, da z redno kongoško vojsko ni mož0' če nič opraviti proti upornikom, je zajel uvrščati v vojsko svoje nekdanje orožni^ in bele najemnike. Do tega tedna je naWa, njegov relkrutacijski urad v Južni Afr® okrog 1100 belih najemnikov, ki jih tiVf stijo v redno vojsko in pošljejo talkoj v boj.
Državna vojska je s pomočjo belih n£l -em.niikov v najkrajšem času zaustavila p1’®' diranje upornikov in jih začela poditi zaj. čombejeve sile so že zavzele Alberti le in številna manjša mesta.
—0—
G|av.ni tajnik ONU U Thant, ki se je vr nill iz Ženeve v New York, je izrazil nje, da bo ostala ciprska kriza še dotf nerešena. Za.to bi morale s;,e Združeni1! narodov ostati na Cipru še nadaljnje trJ mesece po 26. septembru, ko jim pote^ pooblastilo.
—0—
Indiji grozi lakota. Indijska vlada nuj^ prosi za pošiljke žita. Hkrati je povzf°"! silovit imonsum v severni Indiji povodAr' kot jih ni bilo že desetletja. Poldrug
n ljudi je moralo zapustiti svoja biv3’1' šča.
OBSOJENI TIHOTAPCI TOBAKA
V Trstu se je končal v sredo zvečer P1^ ces proti 12 ljudem, ki so biili obtoženi, d so v avtovlakih vtihotapili iz Avstrije v P®
ib$'
itJ>
ieni
lijo preko jugoslovanskega ozemlja pri' no ston ton ,cigar;et. Tobak je biil skrit ] avtovlakih pod drugim tovorom. Obtor/e’] so bili tudi združevanja v zločinske nameJl.cj Pet obtožencev so obsodili na skupno let ječe in na dve milijardi 129 milijo^ lir globe zaradi tihotapstva in odtegovanj pristojbin IGE,	v
Obsojeni so Oskar Presl iz Bazovic^ ^ Trstu živeči jugoslovanski državljan J®®® Miklič, avstrijska šoferja Kurt Seebacj1 in Reinhold. Zi'aff in šofer Antonio Pi^j ' Milana!. Oproščeni pa so bili obtožbe . ževanja v zločinske namene zaradi pomf11 kanja dokazov. Drugi, so bili oproščeni-
Izdajatelj: »Novi list« d. 7. o. z. • Glavni ure'
Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Lcgiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
X)tai°
uli^
■ septembra 1964
NOVI LIST
Stran 3
njeni zaveznici Anglija i:n Francija ne bosta posegli v vojno, ker je vedel, da nista dovolj pripravljeni. Zato je bil presenečen, ko sta vendarle odtočili priskočiti svoji zaveznici >na pomoč.
Ultimat Anglije in Francije
1. septembra 1939, na dan napada naj Poljsko, sta angleški in francoski veleposlanik izročila v »Redchskanzlei« (predsed-
Nihče se ni smehljal...
25. obletnica izbruha druge svetovne vojne
Zdaj, ob 25. obletnici' začetka druge svetovne vojne prinaša zahodnoevropski, zla-st> nemški, francoski in angleški tisk mno-zanimivih, delno doslej še neobjavljenih, dokumentov o dogodkih tistih dni. Iz vseh leh dokumentov je razvidno, da je postala Mednarodna napetost eksplozivna s skle-Mtvijo nemško-ruskega pakta v noči od 23. na 24. avgust 1939, torej teden dni preden 'e dal Hitler svoji vojski ukaz za napad na Poljsko.
Ta pakt je odločilno pripomogel k temu,
!Ja se je Hitler odločil za vojaško akcijo,
Cr se je z njim vsaj začasno zavaroval Pred nevarnostjo d.veh front. Seveda pa je ,rijel že tedaj v mislih, da bo pakt prelo-ko 'bo prišel čas za to. Pač pa je vse azalo, da so zahodnoevropske komunistič-116 partije verjele v iskrenost sporazuma T^d Hitlerjem in Stalinom, ker so takoj krepi 1 e svojo propagando proti zahodnim slInperializmom«, in marsikateri partijski tivist se je trudil, da bi nevernim uše-|°in razložil »sorodnost« ruslke in nemške Jeci hitlerjanske) proletarske revolucije!.
0 tudi ni bilo čudno, ker je takrat Stali-°va ^ roka težko ležala na vseh evropskih Partijah in so tiste partijske voditelje, ki niso v vsem pokoravali Stalinovi politi-s*’ .kratkomalo fizično »likvidirali«. Talko . ,10 zgadilo s stotinami evropskih komu-0v’ tudi z mnogimi italijanskimi in jugoslovanskimi.
Poskusi posredovanja
V zadnjem hipu pred izbruhom vojne akd Nemčijo in Poljsko so skušali posredovati še razni evropski im drugi državni j1, da bi rešili mir; tako belgijski kralj Jfopold III., ki je naslovil v imenu držav-
drž;
poglavarjev »skupine Oslo« poziv na ave* ki so bile najbolj udeležene pri Petosti, naj poravnajo svoje interesne žepre ^rez voJne» katere noben narod ne s ''.isti dan je poskusil posredovati pred-Ij.^oik Združenih držav (Roosevelt) pri ita-ganskem kralju, naslednji dan pa pri po j-riti predsedniku Ignacu Mošcickem in 1 Hitlerju. Predlagal je tri možnosti za I Pravo napetosti: direktna pogajanja, od-oitev p0 nepristranskem razsodišču, v ka-0 bi imeli obe strani zaupanje, ali po-ji^dovanje, po kakšnem državniku ameri-republik, ki niso udeležene pri evrop-
25
zadevah.
avgusta je naslovil Roosevelt novo
lanico na Hitlerja, v kateri mu je spo-I ll, da je Poljska pristala na njegov pred-varfZa direktna pogajanja ali za posredo-v Je, Seveda ni nič zaleglo. Hitler je hotel °ltio - -
V"° javnost in zlasti na vlade prizadetih
to, ' Zalegel ni niti papežev poziv na sve-
(jj»k	x
sjav, v katerem je prikazal grozotne po-Uodl.Ce vojne in svaril k pameti in pravič-
'*• V svetovni javnosti je našel poziv’ Po ian odmev> ne Pa Pri Hitlerju. Temu je ,,Q? a,l brzojavko tudi bivši angleški kralj, JVoda Wind,sorski, in ga prosil, naj ne
stvo nemške vlade) ultimativni noti, da mora Nemčija do 3. septembra opoldne u-staviti boje in umakniti čete iz Poljske. 3. septembra ob devetih je britanski velepo-glione novo papeževo posredovanje, o ka- slanik po naročilu svoje vlade ponovno terem je že prej obvestil nemško zunanje1 zahteval jasen pozitiven odgovor do 11. ure, ministrstvo italijanski veleposlanik Attolli-j če ne, se ;bo smatrala Velika Britanija od co. A Hitler se ni zmenil za to. Hotel je Liste ure napr.ej v vojni z Nemčijo. Nem obračunati s Poljsko in ji vzeti ozemlja,iški zunanji minister v on Ribbentrop ga po katerih je hlepel. Bil je prepričan, da niti ni hotel sam sprejeti, ampak je odre-
dil za to nekega funkcionarja zunanjega ministrstva, dr. Schmidta. Ta je bil v dobrih odnosih z britanskim veleposlanikom, Sirom Nevillom Hendersonom. Obema je bilo težko, ko sta s,i morala izmen jati grozni formalni noti.
Schmidt se je nato podal z britanskim dokumentom k Hitlerju, pri katerem je bil tudi Ribbentrop, medtem ko so se v fNadaljevanje na 8. strani)
Edvard Kocbek o slovenstvu
Odlomki iz ,,Slovenskega poslanstva,f
t Konec)
24. november
...Iz naključnega pogovora med slovenskimi delegati spoznavam, da smo na svojem domačem osvobojenem ozemlju razvili zametke novega, prav tako nevarnega pro-vincializma, ki je bolj čustvenega kakor političnega značaja: držimo se zase, ne razodevamo ne odprtosti ne ug'ajene ali vsaj spretne suverenosti. V nas Slovencih je nenehna nevarnost .tako imenovane pridnosti. Hkrati me obdaja neugoden občutek, da smo doslej premalo razbistrili gradivo, ki ga je treba čim prej pretehtati in na novo oceniti: slovensko narodno zgodovino, slovensko geopohtiko, duhovni obraz slovenstva, slovensko psihiko in gospodarsko določenost.
28. november
Česa naj se kot Slovenec predvsem overn v teh zgodovinskih dnevih? Kako naj izkoristim veliko priložnost usode? Kakšna je moja odgovornost?
Slovenci moramo položiti trdne temelje svojemu novemu, dokončno uveljavljenemu življenju. Po svojem civilizacijskem vzdušju, po svojem pravnem občutju in zemljepisni legi smo srednjeevropski narod, veliko sodobno prebujanje Slovanov pa nas veže na južne krvne sorodnike. Po današnji zgodovinski nuji smo del jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, zunanje osvobajanje južnih Slovanov je usmerjeno v sožitje suverenih narodnih individualnosti, 'kajti edino takšno sožitje je pogoj za pravilni potek družbenih in notranjih procesov osvobajanja.
Slovenci smo narod z izrazitim obrazom, imamo izdelan jezik in izoblikovanega duha. Živimo v Alpah, segamo v panonsko ravnino in smo hkrati obmorski narod, naše zemeljske prvine so bogate in usodno
strani individuj, zrenje, artizem in demo kraicija z druge pa kvantiteta, znanje, korist in ideologija. Vendar je bila stihija silnejša od voluntarizma. Postali smo fantastični realisti z nagnjenjem v drobno spretnost. Nebogljeni spiritualizem smo ve zali s poniglavim naturalizmom. Nikoli nismo rešili nasprotja med ujetostjo in domišljijo, med revščino in sposobnostjo, med provincializmom in visokimi spoznavami. Vsa stoletja smo si slikali na cerkvene stene svetega Krištofa, kako rešuje Jezuščka čez reko, hkrati pa si risali žalostne pregovore na panjske končnice. Vse mrtvaške plese smo plesali in grešili na vseh romanjih. Postajali smo otožno in prilagodljivo, hkrati pa marljivo in iznajdljivo, dvojniško razpoloženo, tragično razklano, neodrešeno ljudstvo. Nihče doslej nam ni znal pomoči, šele spopad med, največjimi nam je dopustil vstop v areno zgodovine, spoznali smo svojo uro in zdaj hitimo, kakor še nismo nikoli. Z oboroženim uporom začenjamo odpravljati svojo manjvrednost, uresničiti se moramo in se poenotiti.
Za nas velja enačba: Slovenci se bomo notranje osvobodili z zunanjo osvoboditvijo. Obliko takšnega hkratnega osvobojeva-nja bomo našli v socializmu, ki naj upošteva naše izvirne okoliščine, geopolitična dejstva in našo duhovno naravo. Socializem še nima svoje dokončne podobe, zato nas vabi k velikemu soustvarjanju (novega reda. Prebuditi moramo iniciativnost ljudskih množic, njeni čisti nagoni naj ostanejo prvo vodilo nove Slovenije... že naša revolucija je izviren pojav, zato moramo ustvariti tudi izviren socializem, ki ga ne bo predpisoval niti ekonomski pogoj n,iti abstraktna ideja, temveč revolucionarni 6-zir na človeka ...
i 1. december
zaokrožene, prvine naše zgodovine se vežejo v posebno nasičenost, iz izkušenjske eno-! ...Na koncu debate pa je (Tito) ...od,-te smo postali usodna individualnost, ljud-j govoril Avšiču, )ki je ugotovil nezadovoljstvo stvo s profilom naroda. Dve konstanti sta, zavoljo vnašanja srbskega komandnega je-
nas,; zika v slovensko vojsko, da ni nobenega
it) „slaibša odnosov med nemškim Reichom tilŠ61 -
kralj in holandska kraljica WM-1 Cirila in Metoda, lutrovstva in katoliškega j ustvarili svojo vojsko, da bo la ’ vojska
Vi ne sta se še enkrat ponudila za po- baroka, potem pa porenesančna civilizaci-1	 '-1—	j--J-	•	’	•>-
lil 0Van-ie’ a zastonj. 30. avgusta je ponu- ja humanizma s svojima različnima po-Vati'kanski državni tajnik kardinal Ma-1 udarkoma na subjekt in objekt: z ene
^ y«liko Britanijo«. Hitler mu je odgovo-’se skoraj brez zveze skušali razviti v
gS<“le 31. avgusta.	[	krščanska	omika	Ogleja,	Bavarske,	svetih | dvoma, da smo si Slovenci v tej vojni.
imela slovenski komandni jezik od vrhov nega poveljstva navzdol d.o najnižjih enot...
1/ TiZCtSltVfJit --------------
SSL, proti povišanju cen ACEGAT-a
Tržaška občinski odbor je brez razprave v občinskem svetu občutno povišal cene voznih listkov na prevoznih sredstvih Ace-gata v Trstu, kakor tudi najemnine za plinske števce, povišal 'družinski davek, itd, Stranke, ikji niso v občinskem odboru, so proti temu sklepu protestirale in zahtevale sklicanje izredne seje občinskega sveta.
Proti omenjenim ukrepom, zlasti proti povišanju cen Acegata protestira tudi Skupna slovenska lista, ki ni mogla formalno zahtevati izredne seje občinskega sveta samo zato, ker je njen svetovalec dr. Simčič odsoten iz Trsta.
Ob tej priložnosti je svet Skupne slovenske liste sklenili spomniti slovensko in splošno tržaško javnost, kako je dr. Simčič že 25. februarja 1963 v tržaškem občinskem svetu zahteval ustanovitev posebne komisije z nalogo, da preštudira din pripravi načrt za temeljito preosnovo Acegata, odpra-
vi	vse odvečne izdatke in potrate ter ga postavi na novo zdravo osnovo, ker bo sicer primanjkljaj od leta do leta naraščal. Dotaknil se je tudi plač višjih Acegatovih nameščencev. G. župan se je po posvetovanju z občinskim odborom izrekel za ustanovitev zahtevane komisije. Minili so meseci in vse je ostalo pri starem. Ko je bila lani julija
—0—
Pisma uredništvu
Spoštovano uredništvo,
dovolite, da se oglasim še jaz z nekaj pravopisnimi pripombami, potem ko ste že v zadnji številki pimesli dva taka dopisa. Obenem vam želim izraziti priznanje, da ste odprli vašo rubriko dopisov tudi takim argumentom.
Najprej bi rad pritrdil enemu perjšnjih dopisov in izrazil svojo nevoljo in najbrž tudi nevoljo
mnogih drugih bravcev slovenskih listov, ki moramo stalno prebirati besedo »novinar« namesto časnikar. Čudim se, da se je tako izražal celo znani esejist in kritik Josip Vidmar in to prav
v članku, v katerem je razpravljal o slovenskem pravopisu. Malo čudno je, da se spravi razpravljat o slovenskem pravopisu nekdo, ki ga ne pozna niti toliko, da bi vedel, da se novinar reče po slovensko časnikar. O tem bi se bil lahko prepričal tudi v pravopisu, čeprav je tam označena kot dovoljena tudi beseda novinar, kar pa se mi ne zdi prav, ker v slovenščini nimmo besede »no-vine« za časnik; beseda »novinar« je izposojena iz srbohrvaščine ter se mi zdi nerazumljivo, zakaj so jo sprejeli v pravopis, ker je tujka in izposojena šele v novejšem času, razen tega pa tudi nepotrebna, ker imamo zanjo slovensko besedo.
Druga stvar, ki me moti v časnikarski rabi, je beseda »brodarski«. Tako vedno spet beremo, da prireja to ali ono »brodarsko društvo« tekme na Zbiljskem jezeru ali drugod. Ali res tekmujejo z brodovi? Brod pomeni v slovenščini navadno skoraj pravokotno, vsekakor pa štirikotno plovilo, ki prevaža ljudi čez reko, in kot vedo vsi tisti, ki so se že kdaj peljali s kakim brodom ali ga videli, je zelo okorno in počasno, zato pa trdno in varno. Nismo pa še slišali, da bi kje tekmovali z brodovi. Morda gre za veslaške ali jadralne tekme? Toda zakaj se potem tako okorno izražajo. Ali res znamo vedno manj slovenščine,
Tudi namesto »brodovja« bi lahko tako v vašem	listu kot	v radiu	uporabljali besedo	»ladjevje«,	ki je slovenska in	pomeni prav isto.
Toliko za danes. Je pa še mnogo drugih pravopisnih zadev, ki bi jih bilo treba javno obravnavati,	da bi se	ljudje navadili lepo slovensko	pisati in	govoriti.	^
v občinskem svetu razprava o proračunu, je dr. Simčič v imenu Skupne slovenske liste ponovil ter razširil svoj predlog za preureditev in ozdravitev Acegata. V zelo dolgem govoru je naštel pomanjkljivosti v tej ustanovi in dosegel znane olajšave za študente ter delavce, katere so prav zdaj odpravili. Župan je vnovič obljubil, da bo dr. Simčičev predlog uresničen, toda vse do danes se to ni zgodilo. Namesto da bi odgovorni krogi takoj šli na delo je osta'o vse pri starem in primanjkljaj je seveda naraščal. Zdaj so občinski odborniki medi počitnicami, ko ni sej občinskega sveta, povečali cene Acegata brez razprave in glasovanja v občinskem svetu. Če bi bili upo<-števali zahtevo dr. Simčiča in držali dano besedo, bi bile danes tržaškemu prebivalstvu prihranjene nove hude žrtve. Skupna slovenska lista protestira proti neupoštevanju njenega predloga, proti nepotrebnemu nalaganju novih bremen revnejšemu pre-, bivalstvu, ki se mora voziti s tramvaji, avtobusi in fiiobusi im odločno zahteva, da se končno izvede njena zahteva, kateri so s 3 zdaj pridružile tudi nekatere druge stranke.
SPOMINSKA SVEČANOST
Ob 34. obletnici ustrelitve Bidovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča bo v nedeljo, 6. septembra, ob 11. uri v župni cerkvi v Bazovici sv. maša za bazoviške žrtve. Po maši bodo molitve ob katafalku, nato pa odhod pred spomenik, kjer bodo slovenske organizacije priredile kratko spominsko svečanost. Na sporedu so govor, recitacije in žalostinke.
Sv. Križ:
SMRT NA CESTI
V nedeljo je postal žrtev prometne nesreče na pokrajinski cesti Prosek-Nabreži-na 71-letni domačin Ivan Tencc. Ko je prečkal omenjeno cesto, ga je podrl avtomobil, ki ga je vozila 40-1 etna Marin Melan iz Trsta. Sunek je bil tako močan, da je bil Tence na mestu mrtev. Naj mu sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
PRVA ŠTEVILKA DEŽELNEGA URADNEGA LISTA
V torek je izšla prva številka uradnega lista avtonomne dežele Furlani j e-J ulij ske Benečije. V njem je objavljen prvi deželni zakon z dne 31. avgusta 1964, ki ga je podpisal v ponedeljek predsednik deželnega odbora Berzanti na kratki slovesnosti v deželni palači na trgu Oberdan.
Ta prvi zakon se nanaša na sestavo deželnega odbora in na pooblastila predsedstva in deželnih poverjenikov, ki jih je odobril deželni svet d.ne 27. julija. Od 2. septembra naprej lahko predsednik deželnega odbora izdaja odloke, s katerimi bo dodeljeval deželne poverjenike posameznim poverjeništvom.
Po pravilu stopijo deželni zakoni v veljavo 15. dan po svoji objavi v deželnem uradnem listu, razen če je v zakonu samem določen drug datum za to. Izjema je ravno ta prvi deželni zakon, k,er je deželni svet odločil, da stopi ta zakon v veljavo že na dan svoje objave v uradnem listu.
Slovenska javnost pričakuje, da bo uradni list izšel tudi v slovenskem prevodu, kot so zahtevali slovenski deželni svetovav-ci in slovenske politične ter druge organizacije.
ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU
Vpisovanje v šolo traja do 12. septembra t. t v šolskih prostorih v ul. Manna št. 29.
Pouk se bo začel v ponedeljek 14. sept. 1964.
Ravnateljstvo
eolska obvestila
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 31. avgusta dalje, deset dni zaporedno, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled pri znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom, ul. Lazz. Vccchio 9, prednostne lestvice za nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1964/65.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, ad sc s šolskim letom 1964/65 lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih Sol vseh vrst, ne da bi morali polagati kakršenkoli >z' pit. Zadevni odlok je izšel v Uradnem listu št. 16' z dne 3. avgusta 1964.
Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Ut' žavnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25. septembra t. 1.
Šolsko skrbništvo sporoča, da je objavljen v Uradnem listu št. 200, z dne 17. avgusta t. 1., razpis o profesorskih usposobljenostnih izpitih. Uradni list je na vpogled na Šolskem skrbništvu.
Čedad:
POTREBEN NASLEDNIK — NAŠ MUZ&>
2e nekaj časa j c minilo od, smrti pri' ljubljenega msgr. Petričiča, kanonika če* dajskega kapitlja. Njegova smrt pomeni v verskem in pastoralnem delu za velik ds1 rojakov Beneške Slovenije hudo izgube Rajni kanonik je bil namreč neutrudljb spovednik. Okrog spovednice tega dobre®3 duhovnika in poznavalca vseh bridkosti živ' ljenja se je kar trlo domačinov, pa tudi sosedov iz Kobariškega kota in celo s Tol' minskega.
Vsi se sedaj sprašujemo, kdo bo Petriči' čev naslednik, zlasti kot slovenski spoved' nik v čedajski stolnici. Ljudje upajo 111 tudi po vsej pravici pričakujejo, da b° škofija poskrbela za njemu vrednega r>a' slednika in za prepotrebnega slovenske#1 spovednika v Čedadu.
Čedad se je imenoval nekoč tudi Staro mesto, in to popolnoma upravičeno. Nikje! ni toliko ostalin iz langobardskih časov, ^ so pomembni tudi za slovensko naselitven0 zgodovino, kot v Čedadu. Hrani jih po ve' čini mestni muzej, katerega obiskuje vsako leto več tujcev. Čudijo se izrednem1* muzealnemu bogastvu, a vsi predmeti tako natrpani v premajhnih prostorih, ° ne morejo priti do prave veljave. D°f zgodovinskih ostalin pa sploh še ni nas mesta v dvoranah, ampak leže še v klete in na podstrešjih. Govori se, da bodo P1* dobili nove prostore za muzej z nakupen sosednje hiše Tavagnacco. To pa se ne 0 še tako hitro zgodilo.	,	i
Podgora:
OSMICE IN ŠPORT
Bliža se že trgatev. Ugodno vreime je pospešijo zorenje jagod, ki se že lepo bleščijo in obetajo dobro letina. Dobri izgledi veselijo naše vinogradnike, obenem jim pa prizadevajo tudi nekaj skrbi. To pa zlasti tistim, ki imajo v hramih še lanski pridelek in jim bo za novega primanjkovalo posode Iz stiske si pa pomagajo z osmica-mi. V vasi vabijo kar štiri »fraske.< na dober kozarec, ki je tudi poceni. Zato je prii nas ob sobotah in nedeljah, kar precej živahno. Po drugi strani se pa jezijo gostilničarji, češ da jim delajo osmice prehudo konkurenco. Baje se pripravljajo, da bodo ostro nastopili pri županstvu, kakor so že gostilničarji v Gradiški in okolici. Vino-pivci se pa za njih pritožbe seveda ne zmenijo, ker je naravno, da gredo tja, kjer je vino res pristno in po zmerni ceni.
Živahni pa niso samo naši vinopivci, ampak tudi športna društva, ki imajo svoje igrišče onkraj železniškega nasipa. Udejstvujejo se po večini samo nogometaši. Sliši se, da se pripravlja ustanovitev novega nogometnega društva, ki naj bi nosilo ime »San Gottardo«, po našem farnem patro-nu. Nekateri so mnenja, zlasti kar se tiče nabiranja članov, da ni nameravani mešani nogometni odsek prav nujno potreben.
ZNAMENIT GORIČAN
Dve leti sta minili, odkar je umrl slov!ti naS rojak arhitekt Max Fabiani, ki je bil doma iz Štanjela. Zanimanje za njegova rte’a kot arhitekta in zlasti kot urbanista
• Mnnalbha ri&lina
tojda:
POPRAVILO CEST
Občinski svet je na eni zadnjih sej sprejel več važnih upravnih sklepov. Med temi je tudi odločitev, da se podaljša obstoj delovišča v čampeju. Tako bi pridobili čas ?a dokončno popravo cest.
Kar zadeva popravo in asfaltiranje občinskih cest, se še vedno kaj zatakne. Županstvo je že pred, časom sklenilo, da bo dalo popraviti in bitumirati občinske poti v Fojdi, Podklapu in Raščaku. Napovedana, ic bila dražba za oddajo del. Vendar se je ni udeležilo nobeno podjetje ker so bile ponudbe prenizke. Občinski možje so zato z direktnimi pogajanji sklenili delovno pogodbo z nekim videmskim podjetjem. V Podklapu so z deli že pričeli.
Ukve:
ŽIVAHEN LETOVIŠČARSKI PROMET
V poletnih mesecih je bilo letos zelo živahno v naši vasi. Na oddihu je bilo mnogo letoviščarjev, posebno po privatnih hišah. Sem prihajajo zlasti rade družine z otroki, ki si želijo miru in pravega počitka. Ker g'avna cesta ne vodi skozi vas, vedno večji avtomobilski promet ne'moti miru v vasi; ta dobiva vedno bolj čedno lice posebno odkar imamo kanalizacijo in Asfaltirano cesto.
V Ukve prihajajo na počitnice zlasti Tržačani in Goričani; pa tudi Rimljanov in drugih južnjakov ne manjka. Vreme je bi-'o ves čas kar lepo, čeprav ne preveč vroče in je sneg večkrat pobelil najvišje skalne vrhove zajzerSkih očakov Viša in Mon taža.
je pa začelo šele sedaj naraščati. Fabiani! je znan po svojih regulacijiskih mestnih načrtih, katere so uporabili v Pragi in na Dunaju. Sodeloval je tudi z arhitektom Plečnikom, ko sta da'a Ljubljani novo ’’ce. Mojster Fabiani je izdelal mestne načrte za Gorico in za vse večje kraje v naši pokrajini. Znan je njegov obnovitveni načrt za poriiški grad, ki pa žal ni prišel v poštev. Naš rojak se je izkazal tudi kot profesor na dunajski univerzi, kjer ima doprsni kip. Na stara leta se je umaknili v Gorico, a je šc vedno snoval do svoje smrti. Meščani so dobro poznali njegovo značilno postavo z belo brado, mehkim klobukom in neizogibno palico.
Zdaj pripravlja Marco Pozzetto s turin-ske politehnike posebno monografijo o dc-’u in teorijah arhitekta Fabianija.
ŠTEVERJAN
V nedeljo se je vršilo kljub slabem it vremenu napovedano pokrajinsko slikarsko tekmovanje v Formentinijevem vrtu. Priglasilo se je 140 slikarjev, kar je v štirih 'etiih tovrstnih nastopov rekordno števi'o. Priglašenci so morali najprej vplačati vpisnino po 2200 in 2500 lir. Pogoji pa so bili. da morajo do petih popoldne vreči na platno pokrajinsko s’iko z vrha števerjana, najmanj v obsegu 40 x 40 cm. Komaj je potekel določeni čas, se je vlil dež, da so se morali gostje zdrenjati v baronovo krč mo, kar je pač tudi bi'o na programu. Medtem pa je razsodišče, v katerem so bili trije Goričani in d.va Tržačana, prisodilo prvo darilo slikarju Sergiu Altieriju iz Ka-prive. Dobil je kot nagrado kos zemljišča v Števerjanu v vrednosti petsto tisoč lir.
Po razglasitvi razsodiščnega s k1 epa, j(e prišlo do prav hud e ca prepira med. nekaterimi tekmovalci, ki niso bili nagrajeni in člani razsodšča. Nagrajene slike bodo razstavljene v kavarni Teatro in v galeriji nai Korzu.
Pevnia:
POROKA — LETINA
Prejšnji mesec sta si obljubila življenjsko zvestobo v farni cerkvi sv. Silvestra domačina Anton Sošol, ki je po poklicu mehanik, in delavka Lidija Mavrič. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova !
Letošnja letina obeta, da bo prav bogata. Malokdaj je še bilo za grozdje tako ugod no vreme. Upamo, da nas ne bo obiskala v zadnjem hipu kaka vremenska nesreča. Nekaj škode nam pa le povzročajo ose, ki so se pojavile kar v obilnih rojih. Prav tako pikajo debele jagode tudi čebele. Vinogradniki si seveda žele, d.a bi jih čebc'arji spravili odtod; kajpada, interesi obojih s-: Križajo.
PLEŠIVO
Pritožbe vaščanov s Plešivega zaradi ceste bodo menda kmalu uslišane. Zadnji čas bi tudi že bil, kajti pot s Plešivega d,o Krmina res ne zasluži imena državne ce ste, ker je v takšnem stanju kot maloka-tera v vsem okolišu.
V zadnjem času pa se je občinska uprava v Krminu le zganila. Obrnila se je n'! urad za državne ceste v Trstu, ki je ob'ju
te
bil, da bo cesto v najkrajšem času popra vil. To bo seveda le za silo, ke: so sklenili, da jo bodo asfaltirali šele prihodnjo pomlad.
GABRIJE
V nedeljo smo imeli v naši župniji redko slovesnost. Goriški nadškof je prišel birmat precejšnje število otrok iz domače fare in tudi od, drugod. Obred sv. birme je bil med mašo. Cerkev in prostor okoli nja sla bila za slovesnost primerno okrašena. Vse je potekalo v najlepšem redu, za kar si je posebno prizadeval naš požrtvovalni gospod župnik Žerjal.
Prejšnji četrtek so naši vaščani z zanimanjem poslušali po tržaškem slovenskem radiu zgodovino rubijske;ra gradu v sklo pu oddaj »Gradovi na Goriškem«, ki jih, pripravlja znani goriški zgodovinar. Take oddaje iz naše žive preteklosti so všeč zla sti starejšim, ki so o tem že kaj slišaH iz ustnega izročila. Potrebne so pa tudi mlajšim, da se ne odtujijo živim vrelcem iz naših prejšnjih dni.
S sosedne strani:
POPRAVILO CEST IN SLABA STRAN TUJSKEGA PROMETA
V okraju Nove Gorice so v de'u poprave in asfaltiranje mnogih cest. Prvi je na vrsti od.sek ceste do Prevala, ki bo asfaltiran. Z enakimi deli se bo nadaljevalo do Trnovega. Matn na bodo razširili in menda tudi asfaltirali cesto na Sveto goro. Res je že skrajni čas za to, ker vedno bolj narašča tujski promet po teh cestah. Nerodno je le to, da je oblast začela s temi popravili prav sredi turistične sezone. Avtomobili, namenjeni na Trnovsko planoto, morajo napraviti ovinek čez Damber po razmeroma slabi ccsti.
Ker smo že pri turističnem prometu, moramo povedati na ljubo resnici še nekaj. Izletniki in tuji gostje se pritožujejo že nekaj časa nad pretirano visokimi cenami v gostiščih. Navdušeni se odpravijo na izlet čez mejo, vračajo se pa oznevoljeni, češ, čemu nas hočejo oskubiti pri ceni in še pogosto ob slabi postrežbi. Takih slučajev je dosti, ne samo v Novi Gorici, na Lokvah, na Trnovem, ampak tudi drugod. Zgodilo se je, da so nekje v teh krajih zaračunali liter navadnega vina kar 800 dinarjev. Pa to je le en tak primer. Potrebno bi bilo, da bi se ljudska ob'ast, zlasti pa še turistični odbori malo pozanimali za to zadevo, ki prav [otovo ne koristi dobremu imenu in še najmanj turistični dejavnosti, katero si prizadeva sosedna država dvigniti na moderno višino.
Kot kaže, pojmujejo tam mnogi tujski promet kot nekako umetnost »skubljenja« tujcev (in najbrž tudi domačih turistov), ker morda mislijo, da so turisti samo bogati ljudje, kot v pretekom stoletju ko so potovali v letovišča le »d.obrostoječi«. Moderni turizem pa je nekaj drugega, je ljudski pojav in posledica socialnih pridobitev preprostejših slojev, n. pr. pravice d,o dopusta. Zakaj torej izkoriščati take ljudi s pretiranimi cenami in s tem škodovati tujskemu prometu?
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Umrl je	JuMožak
V	soboto popoldne je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj Juš Kozak. Star je bil 72 let. Bil je eden najuglednejših slovenskih pisateljev starejše generacije, nekak Ivan Pregelj v marksističnem svetovnonazorskem krogu. Tudi on je namreč rad zajemal snov predvsem iz tistega okolja, ki mu je ostalo vse življenje najintimnejše, to je iz okolja, v katerem se je rodil in zraste]. To je bila pri Jušu Kozaku periferija Ljubljane, tam, kjer je slovenska perstolnica nekdaj prehajala iz predmestja v smečko okolico, kjer pa se je zdaj že razširilo mesto.
Juš Kozak se je rodil 26. 6. 1892 v šent Petru v ljubljanskem predmestju. Po maturi je na Du naju študiral zgodovino in zemljepis. Postal je gimnazijski profesor, poleg tega pa je pisal in dolgo let urejeval revijo »Ljubljanski zvon«. Med drugo svetovno vojno je bil nekaj časa v zaporu, nato pa interniran, potem pa je odšel v partizane.
UNESCO SKRBI ZA MLADINO ZAOSTALIH DRŽAV
V Grenoblu v južni Franciji zaseda svetovni zbor organizacije UNESCO o mladini. Zasedanje traja že kakih deset dni. Zbor je prejel doslej že nad 80 priporočil o tem, kakšno politiko na.| vodi glede mladine. Te predloge je obravnavala posebna komisija in jih bo predložila plenarnemu zasedanju. Gre predvsem za poklicno izobrazbo mladine, kar je posebno akutno vprašanje za zaostale države v Afriki, Aziji in drugod.
Zanimivo je, da smatrajo države v začetnih stadijih razvoja sedanjo pomoč za izobrazbo mladine za neprimerno. Dogaja se danes, da se mnogi afriški študentje, ki študirajo s tujimi štipendijami v tujini, po koncu šludjev ne želijo vrniti več v domovino. Zato afriške države želijo, da bi izobraževali afriško mladino rajši doma, kakor s štipendijami v tujini.
RAZSTAVA KN.TTG O FILMU
V Benetkah na Lidu so odprli te dni enajsto mednarodno razstavo knjig o filmski umetnosti in proizvodnji. Odprl jo je ravnatelj beneškega filmskega festivala, prosesor Luigi Chiarini, ki je pri tem dejal, da ta razstava ni privesek filmskega festivala, ampak da je odraz splošnih kulturnih namenov festivalske ustanove, ena izmed pobud, ki naj napravijo beneški festival vedno bolj za zbirališče umetnikov in kulturnih osebnosti vsega sveta.
Letošnja razstava filmskih knjig je posvečena predvsem zgodovini filmske umetnosti. Zbranih je okorg 600 knjig, od katerih jih 200 obravnava zgodovino filma, 400 pa razne posebne probleme v zvezi s filmom, na primer kritične antologije o filmu, raziskave o filmski cenzuri, razvoj filmske industrije in različna politična stališča do filma.
NOV BERGMANOV FILM
V zvezi s predvajanjem Bergmanovega filma »Da ne govorimo o vseh teh ženskah« na beneškem festivalu se je zvedelo, da bo Ingrnar Bergman posnel svoj prihodnji film najbrž v cinemaskop-ski tehniki. To je povedal švedski producent Kcn-ne Fant. Film bo snemal prihodnje leto. Zgodba se bo dogajala na nekem otoku v Atlantiku, s samotnimi peščinami in bujno vegetacijo. Glavna vlogo bo igrala Bibi Andersson.
DVIGANJE RIMSKIH VRČEV PRI SAVUDRIJI
Na morju pred Savudrijo dokončujejo z dviganjem vrčev z rimske galeje, ki se je potopila v prvem stoletju po Kristusu. Slovenski, nemški, avstrijski in češkoslovaški potapljači so dvignili doslej okrog 200 vrčev, od katerih drži vsak približno 30 litrov in so vsi odlično ohranjeni. Potapljači so tudi ugotovili, da je ladja dolga približno 30 metrov in da je lahko vozila tovor 300 do 350 amfor. Dvigniti jo bodo skušali prihodnje let)
—•—
Letošnjo literarno nagrado »Viarcggio« za pripovedništvo je dobil pisatelj Giuseppe Berto za roman »II male oscuro« (Skrita bol), ki je izšel pri založbi Rizzoli. Nagrado za eseistiko pa je dobil Mannara Valgimigli za knjigo »Grški pesniki in filozofi«, ki je izšla pri založbi Šansoni. Vsak je dobil po pent milijonov lir.
, Po vojni je urejal revijo »Novi svet«, nato pa je ! postal upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani.
Kot že rečeno, je v svojih delih najrajši prikazoval tiste ljubljanske razmere, ki jih je že iz mladosti najbolj poznal, toda v njegovih literarnih stvaritvah ni mnogo dogajanja, pač pa so vse prežete s sopmini in z meditacijami o življenju. To je prišlo najbolj do izraza v njegovi avtobiografsko poudarjeni dolgi noveli »Celica«, v kateri je opisal svoje doživljanje v zaporu med prvo svetovno vojno; še bolj pa se je to pokazalo v napol esejističnih, napol pripovednih »Maskah«. To je zbirka novel, med katerimi so nekatere Kozakove najboljše literarne stvaritve sploh, v dru gib pa je tudi najznačilneje izrazil svoj življenjski nazor, ki je bil globoko humanističen. V prvih letih po drugi svetovni vojni pa je očitno izpovedoval marksistični svetovni nazor, medtem ko je v poznejših delih spet pregrnil njegove svetovnonazorske deklaracije globok humanizem.
Poleg romana »Šent Peter«, ki velja za njegovo najboljše delo, polno tipične atmosfere nekdanjega ljubljanskega predmestja, v katerem je zra-stel, so najbolj znane njegove knjige že omenjene »Maske«, ki so izšle po vojni v ponatisu nekoliko spremenjene, in dva zvezka njegovih spominov iz dogajanja med drugo svetovno vojno, pod naslovom »Lesena žlica«. Lani je izdal pri Slovenski Matici knjigo »Pavlihova kronika«, v kateri je podal svoj pogled na svet in življenje.
Za vse svoje pisateljsko delo je prejel lani »Prešernovo nagrado«.
—0—
PRVA KNJIGA LEVA DETELA
Mladi slovenski pisatelj Lev Detela, ki študira na Dunaju, a se mudi zdaj z ženo, pesnico Mileno Mcrlak-Detela in z majhnim sinčkom na počitnicah v Mačkovljah na Tržaškem, je dal v tisk svojo prvo knjigo. To je zbirka novel z naslovom »Blodnjak«. Knjiga bo izšla v Trstu pri novi, te dni ustanovljeni založbi, ki namerava izJajati knjige slovenskih avtorjev, katere stare založbe, predvsem Mohorjevi družbi v Gorici in v Celovcu iz nerazumljivih razlogov dosledno zanemarjajo in tiskajo rajši ponatise knjig, ki so stare pol stoletja in več.
Detelova knjiga se tiska v tiskarni »Adria« (Keber) v Trstu in bo izšla že v kratkem. Prednaročila sc sprejemajo v tiskarni, ulica S. Ana-stasio. Knjiga bo stala okrog 800 lir.
Detela obravnava v svojih novelah današnje življenje. Njegov slog je izrazito moderen, hkrati pa prijeten, živahen in razumljiv.
Na beneškem filmskem festivalu so predvajali že drugi dan lepi ameriški film »Samo človek«, delo režiserja Michaela Roemerja. To je njegov prvi film in pride zato v poštev za nagrado za filmske prvence. To pa je tudi edini film, s katerim so Združene države letos zastopane na beneškem festivalu, ker so spet umaknile film »L;-lith«, ki naj bi jih uradno zastopal. Poleg tega je film »Samo človek« na letošnjem beneškem festivalu edini film s kake druge celine. Drugače so zastopane samo evropske filmske produkcije.
V	petek predvajani Roemerjev film je potrdil vitalnost neodvisne ameriške filmske proizvodnje. Po vsebini odločno protirasističen in globoko human. Naslov je povzet po neki znani črnski baladi, ki se začenja z verzom »Človek ni drugega kot človek«. To je tudi osnovna tema filma, ki prikazuje usodo mladega črnca. Mladi režiser Roemer je živel in deloval skoro dve leti med črnci v Alabami, Mississippiju in v drugih južnih državah.
V	svojem filmu je hotel pokazati, kaj pomeni biti črnec v beli družbi, katere sovražnost izvira v glavnem iz nerazumevanja in nevednosti. Roemer je imel težave celo pri iskanju financirjev za film, vendar ga je končno lahko izdelal, zlasti zaradi razumevanja sodelavcev. Tako so se na primer mnogi tehniki odrekli plači za sodelovanje pri filmu.
Film prikazuje dogodivščine mladega črnskega delavca, ki je našel delo v skupini pomožnih že-
POLJSKI PISATELJI ZA SVOBODO
Na nedavnem zborovanju varšavske podružn -ce poljske Zveze književnikov je prišlo do ostrega razjasnjevanja. Vzrok je bil ta, da predsednik ni hotel določiti kot delegate za vsedržavni kongres književnikov, ki bo jeseni v Lublinu, nikogar od podpisnikov sedaj že slavnega »pisma štiriintridesetih« na ministrskega predsednika Cyrankiewicza. Ker so pa bili pisatelji, ki so v marcu v tem p snu zahtevali »povratek .k v ustavi zajamčeni svobodi mišljenja«, ravno najbolj znani in najboljši poljski pisatelji, so se ti na zborovanju uprli in zahtevali, da vnesejo tudi nje v seznam delegatov. Predsednika Zveze književnikov, Jaroslavva Iwaszkiewic-za. so obdolžili da ne brani svobode literature in da vse svoje delo omejuje na vprašanja materialne preskrbe piscev. Ivvaszkievvicz se je branil s lem, da se je skliceval na svojo visoko starost, in je kritikom očital »črno nehvaležnost«.
Razen književnika in režiserja Tadeja Konwi-ckega je proti ravnanju predsedstva posebno ostro protestirala vdova prejšnjega poljskega zunanjega ministra Zigmunda Modzelewskija, Natalija, ki je znana zlasti po svojih prevodih ruske književnosti.
Šele ko so podpisniki »pisma štiriintridesetih« eden za drugim demonstrativno odklonili udeležbo na kongresu književnikov, je bilo konec diskusije. Zborovanje je pa vseeno pokazalo, da varšavski književniki neomajno vztrajajo pri svojih pravicah. Brez avtorjev kot so Maria Dambrowska, Jerzy Andrzevvski ali Jan Kott, ki so vsi podpisali »pismo štiriintridesetih«, kongres književnikov ne bo reprezentativen.
NOVE JEVTUŠENKOVE PESMI
Moskovska literarna revija »Novii Mir« objavlja v svoji najnovejši številki na desetih straneh nove pesnitve sedaj 31-letnega Jevgenija Jevtušen-ka.
Jevtušcnka so spomladi leta 1963 javno in ostro grajali zaradi njegovega ponašanja in njegovih izjav na potovanju po Zahodni Nemčiji in Franciji. Očitali so mu oportunizem in pomanjkljivo razumevanje komunizma. Svetovali so mu, naj si najprej poišče stik s fizičnim dolom in sovjetskim ljudstvom, češ, da bodo lahko šele potem spet objavljali njegova dela.
Jevtušenko se je nato vrnil v Sibirijo, kjer je bil rojen. Sedaj objavljene pesnitve so drug Jev-tušenkov prispevek, ki je izšel v reviji »Novii Mir« po njegovem javnem izobčenju pred več kot enim letom. Glavni urednik revije Tvardovski velja za Jevtušenkovega prijatelja.
Nove Jevtušenkove pesmi so v splošnem nepolitične. Ena sc ukvarja z delom mehanika, ki upravlja bager. Veliko vlogo igra v novih pesmih sibirska pokrajina. Kot namig pa smatrajo sledeče verze: »če je treba plačati trdo ceno zato, da je svet lep, potem sem pripravljen to ceno plačati.«
lezničarjev, ki živijo v železniških vagonih in jih po potrebi pošiljajo sem in tja. Njihovo življenja je neodvisno, a hkrati popolnoma odrezano od družbe. Toda Duff Anderson, — tako je mlademu črncu ime — se zaljubi v mlado črnsko učiteljico, katero poroči kljub temu, da se tožka odloči za ustaljeno življenje, polno odgovornosti. Poišče si stalno delo v mestu. Toda ker je ponosen in ker se ne more odreči svoji naravi, pride nujno v spor z belo družbo, tako da ga odpustijo z dola in ga bojkotirajo. Ljubezen med njim in ženo je polna nežnosti in veselja, vendar pa se mladi črnec čuti ponižan brez dela. Končno iz tega občutka osramočenosti pobegne, toda novo srečanje z njegovim očetom, ki je vse življenje živel kot nekak izobčenec in obupanec, pripravi Duffa do spoznanja, da je njegova moralna rešitev samo v družini, pri delu in v mirnem vztrajanju pri zahtevi, da se mu prizna pravica, da živi tudi on kot pravi človek.
Vsi igravci v filmu igrajo odlično in odlična je tudi fotografija v belem in črnem. Kritiki s0 opazili le nekoliko počasnosti v razvoju zgodbe. Vendar je film zelo ugajal in doživel žive aplavze-
Drugi filmi, ki so jih doslej predvajali, so ra' zočarali, zlasti film Ingmarja-Bergmana »Kar zadeva vse te ženske«, s katerim so izven 1 onku-rcnce začeli festival.
Lep ameriški film na beneškem festivalu
GOSPODARSTVO
O bližnji trgatvi
Do trgatve je sicer še precej daleč, naj- že v iprvcm letu, a ga ni mogoče pomladiti, posodo. Če poseda hudo zaudarja po kisu, manj 3-4 tedne, a upajmo, da bodo našimi, k večjemu mu lahko nekoliko poživimo, se jo izplača zdraviti samo, če ima P°po-
nega ali gnilega, je potrebno premenjati. Nato prevohaj vso posodo, od ročne brent-ce in nabiralnega koša do ornic, om, čebrov, bednjev in plavnikov, sodčkov in sodov ter cistern. Skrbno preglej tudi grozdni mlin in prešo.
Zlasti moraš paziti na kislo in plesnjivo
trtam neurja prizanesla in da bo trgatev okus, če v njem raztopimo po 40 gramov? takšna, ikot sedaj kaže. Upamo da bo letoš-' citronove kisline na vsak hi 'n teran prc-nja trgatev obilna glede količine in odlična mešamo. — Rizlinge, malvazijo, silvanca, po dobroti iin da bo grozdje tudi izredno' burgundce (pinote) ni potrebno pomlajati
sladko. Ta dejstva bi morala razveseliti vsakega vinogradnika, ki vidi, da je nj,egov trud poplačan in da niso bili stroški zaman uporabljeni. S ponosom gleda vinogradnik na letošnjo obilico zdravega grozdja'.
Marsikaterega našega vinogradnika pa ne muči strah, da bi neurje in s tem povezane bolezni škodovale mnogo obetajočemu pridelku. Mnoge namreč tarejo skrbi, kam spraviti ta obilni božji blagoslov, ko pa nt klet prazna, ker še ni prodan velik d,el lanskega pridelka. Kje dobiti obilo potrebne posode? Mnogi si bodo pomagali z nakupom cementnih cistern, če se bodo še dobile.
Za pomlajevanje starih vin je lahko več postopkov, a najbolj enostaven je naslednji: V bedenj (plavnik, večji čeber) name-ljemo določeno količino grozdja. Takoj odr točimo 40% mošta, s katerim kletarimo po stari navadi. Na ostalino v bednju, to je na tropine z ostalim moštom pa nalijemo
norna zdrav les. Isto velja za posodo, ki zaudarja po plesni. Zdravilo proti kisi ob i in plesni je »sanaton«, ki je aktiven kisik in se na zraku popolnoma izgubi. Zato ga prenašamo in hranimo v najlonovih vrečkah. Če pade le mali listič sanatona na obleko, jo razje. Je pa s sanatonom obilo dala, predvsem izpiranja z vodo, a izčisti 'emeljito. Lahko ga rabimo tudi za razbar-vanje sodov, če hočemo sod od. rdečega vina porabljati za belo. Na ovojnini kilo-
tlet ti t/jjuiv o uoLcuinii iiic/oiwiii u	i	r	•'	m	,	.	j*i
toliko starega vina za pomlajevanje, koli-; gramskega paketa je natisnjeno navo i> o, kor mošta smo odtočili. Vsebino v bednju' kako sanaton rabimo in konko ga je po-potem premešamo in pustimo pri miru do-! trebno v posameznih slučajih. Ne smemo kler se ne ugreje in ne začne tiho kipeti' sanatona raztapljati na prostem, temveč Tedaj odtočimo iz bed n ja vso tekočino, vedno v sodu.	_
(moštno vino), tropine pa sprešamo in pre- Seveda ne sme vinska posoda puščati in šenino prilijemo k moštnemu vinu Potem' navadno ni dovolj, da samo nekoliko pn-poskrbimo, da vse dobro pokipi,	tegnemo obroče. Ah pušča ali ne, nam po-
Glede pomlajevanja je velevažno, da po- ve samo voda, s katero posodo napolnimo, mladimo res samo popolnoma zdrava vina,1 — Proti puščanju sodov moramo imeti pu
mnogo hlapne kisline. Nadalje pazimo, da'	—o—
se pomlajenih vin čim prej rešimo, da ne	, ,,n7MTMA
zastanejo v kleti. — Seveda bomo pomlajc-	DRAŽJA	VOZNINA	^
vali stara vina z istimi sortami, torej toka-	V zvezi z vladnimi ukrepi za	dvig	gospo-
jec s tokajcem, rebulo z rebulo, merlot z darstva se govori tudi o podražitvi voznine merlotom, itd.	na železnicah. Cene za osebne potnine se
PRIPRAVI SI VINSKO POSODO! bodo zvišale za približno 15 odstotkov. Predvsem d.eni h kraju posodo, ki je bila Od predvojne dobe do danes so se pova-v stiku z modro galico. Niti za trenutek ne šale cene za osebni, promet 49-krat, za to-sme priti grozdje v dotiko s tako posodo,1 vomi pa 41-krat. Zadnje povišanje v izno-ker se takoj navzame zelo težko odprav-1 su 15 odstotkov je bilo določeno v januar-ljive grenfcoibe.	j	ju 1963. Manjše poviške, tako imenovano
Nato skrbno preglej ali ima vsa posoda »zaokroženje navzgor«, je pa naložila želez-zdrav les, zdrave doge. če je kaj nalomlje- niška uprava v letošnjem februarju.
Pridelek jabolk le hrušk v državah Zahodne Evrope
V državah SET-a je bil lansko leto na-1 Beneluks ima letino jabolk za 3-4% manj-slednji pridelek jabolk in namiznih hrušk, šo, pridelek hrušk pa za malenkost višjega
Vseh takih skrbi so prosti vinogradniki ■	-	----- r-x ;-------------- .	,	,	,	.	,
ob Tilmentu, okoli Pordenona, v provincah| ki ne smejo imeti nobene hibe, zlasti ne^ loca ci
Treviso, Trento in Bolzano. Tam imajo ninogo vinarskih zadrug, ki prevzamejo ob trgatvi vse grozdje svojih članov in jim.
Preskrbijo nekaj na račun, članom ni potrebno skrbeti za usodo pridelka, ni potrebno se bati, da bi se vino skisalo, ni potrebno romati po .gostilnah in barih ter ponujati svoj pridelek. Vinogradnik naj skrbi, da bo pridelal mnogo in dobrega) grozdja, za ostalo naj skrbi zadruga.
Ob Tilmentu, v južnem delu province Videm sploh, v provinci Treviso in marsi-kod v Benečijah pa nimajo tako dobrega vina kot je pri nas, a imajo zadružne kleti.
T.e pa so danes skoraj prazne, ker so prodali ves od članov prevzeti pridelek. Mi Pa imamo še polne kleti lanskega pridelka, ker nimamo zadružnih kleti. Tako daleč smo prišli, da urejajo dotične zadruge v naših mestih svoje prodajne podružnice. V Gorici, v bivši via Stretta — sedaj Belin-Zona — ima svojo podružnico zadruga iz Casarse.
Tako se godi ljudem, katere je Bog uda-til z nespametjo in pretirano ošabnostjo, češ »moje vino je najboljše iin nočem, da se prodaja skupno s štrbunkovo godljo«1.
Upajmo, da bodo letošnje neprilike večino spametovale in da se bo resno mislilo seči po samopomoči: za vinogradnika pa je samopomoč samo v močni vinarski zadrugi Je pa potrebno pohiteti, ker ne ve-*ho, koliko let bo še na razpolago državna Podpora za gradnjo zadružnih kleti.
KAM Z OSTALIM LANSKIM VINOM?
Vsa lanska nezdrava vina je potrebno pirn prej prodati ali za destilacijo ali za Vdelavo kisa. Isto pa naj se zgodi tudi s Šibkimi vini, takimi, ki kažejo manj kot 9" Maliganda.
Zd.rava močnejša vina lahko pomladimo ali pa hranimo taka. Pomladiti moramo vse Sorte vin, katerih ni mogoče starati, kci4 Prezorijo že v prvem letu. Sem spadajo °d belih predvsem tokajec in rebula, od čr-Pih pa merlot. Tudi kraški teran prezori
jabolka	hruške
23.360	9.500
9.470	3.070
19.410	4.150
2.500	1.000
1.490	50
(v 1000 stolih):
država
Italija
Francija
Zap. Nemčija
Nizozemska
Belgija-Luks.
Cenitve za letošnje leto (1964) se ne razlikujejo mnogo, in sicer:
V Italiji cenijo pridelek jabolk na 22,950.000 stotov ali 1,8% manj kot lani. Pridelek hrušk pa je večji od lanskega za 4,6% in dosega 10 mili j. stotov.
V Franciji je letošnji pridelek hrušk malo višji od, lanskega, pridelek jabolk pa do
od lanskega leta.
Anglija ima srednjo letino okoli 7 milij. st. namiznih jabolk. Cenijo, d.a bo letošnja letina tako jabolk kot hrušk za okoli 5% manjša od lanske. Ugotavlja se namreč, da angleški kmetovalci zelo redčijo svoja sadna drevesa, ker ne morejo — kljub trgovski zaščiti — vzdržati konkurence s francoskim, italijanskim in črezoceanskim (= ameriškim) sad.jem, ki je odličnejše kvalitete in kljub temu po nižjih cenah.
Švica pridela letno okoli 6 milij. st. jabolk. Za 1. 1964 predvidevajo malenkost nižji pridelek tako jabolk kot hrušk.
Isto sporočajo iz Avstrije, ki pridela v srednjem 3,3 milij. st. namiznih jabolk letno. Podobne razmere so na Danskem — srednja letina jabolk 2,2 milij1. st. — in na
sega 10,5 milij. st. ali 10% več. Pridelek gvecj&kem, kjer znaša srednji pridelek 2,6 jabolk v prihodnjih letih bo vedno višji,J mp;j st
.	gpanija	javlja	mnogo	višjo	letino hrušk,
ker nastajajo stalno novi nasadi. Zasajajo pa Francozi predvsem visoko kvalitetne sorte, zlasti rodu Delicious, katere z lahkoto izvažajo, predvsem v Anglijo.
V Zap. Nemčiji cenijo pridelek jabolk za nekaj manj kot lani, pridelek hrušk pa za nekaj več.
posebno zgodnjih sort, katere izvažajo že celi mesec na važne zap. nemške trge, kjer povzročajo občutljivo konkurenco italijanskemu blagu.
Ni na razpolago podatkov iz držav za železno zaveso.
VIRGILU ŠČ
Z udarcem fašistov so primoski Slovenci doživeli dogodke odločilne važnosti. Goriško deželo je hotela vlada razdeliti na več delov, avtonomija je bila v nevarnosti, deželnim)
123.	Dr. E.BESEDNJAK
odborom je grozil razpust, slovenski jezik se je izganjal iz deželne uprave.
Urednik Goriške Straže je govoril z dr. Besednjakom in ga povprašal za njegovo mne nje o novih razmerah.
Vsa dežela je do dna vznemirjena, ker* grozi goriški avtonomiji smrt. Mi moreš pojasniti, dragi doktor, kaj se godi z deželnim odborom.
»Kakor je vsem znano, je fašistovski državni prevrat strmoglavil v 48 urah skoro vse javne urade v Italiji. Fašisti so tudi v Gorici zasedli vse državne urade, vdalo sq jim je vojaštvo, polastili so se občine in deželnega odbora. Imenovali so na deželnem-odboru komisarja, ki ga je general Sanna v Trstu potrdil. Čim se je to zgodilo, so vedeli vsi, da je to revolucionarno in ne postavno dejanje. Potrebno je bilo, da se vprašanje reši po zakoniti poti. Vlada bi se bila morala odločiti ali potrdi revolucionarni u-krep generalu Sanni ali pa postavi deželni odbor v prejšnje stanje. Eno ali pa drugo! Vlada ni storila ne enega in ne drugega.«
Ko gre za življenjska vprašanja dežele, se naše politično vodstvo pač ni zadovoljilo $i protesti. Kaj je ukrenilo vodstvo v Gorici.
BOJ SE PRENAŠA V RIM
»Politično društvo Edinost v Gorici se je postavilo takoj na stališče, da se mora vprašanje postavno urediti. Razpravljalo se je o
Nihče se ni
(Nadaljevanje s 3. strani) predsobi gnetli ministri in hiitlerjanski veljaki in razburjeno čakali na razvoj dogodkov. Hitler je sedel za mizo, Ribbentrop pa stal pri oknu. Oba sta ga napeto gledala. Schmidt jima je prevedel angleški ultimat.
V	svojih spominih piše, da je Hitler obsedel kot okamenel. Nekaj časa se ni zganil, nato pa se je obrnil k Ribbentropu, ki je prav tako otrplo obstal pri oknu. »Was nun?« (Kaj torej?) ga je vprašal Hitler z jeznim izrazom, kot da bi mu hotel očitati, da ga je zunanji minister narobe obveščal o reakciji Anglije. Ribbentrop je začel tiho govoriti, d.a je pričakovati, da bodo v eni uri tudi Francozi izročili enak ultimat. To se je tudi zgodilo.
Schmidt se je umaknil iz sobe in v predsobi so ga obkolili hitlerjanski veljaki in hoteli vedeti, kaj je novega, »čez dve uri bo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo,« je odvrnil. Tudi med njimi je zavladal smrtni molk. Nato se je obrnil Goering k Schmid.tu in dejal: »Če izgubimo to vojno, potem naj nam bo nebo milostljivo !.< Goejb-bels pa je stal potrt v kotu, kot polit cucek. »Povsod sem videl potrte obraze, tudi pri manjših funkcionarjih, ki so bili v sobi,« je zapisal Schmidt.
Zaskrbljenost berlinskega prebivavstva
Tudi berlinsko prebivavstvo je sprejelo vesti o vojni s potrtostjo. Francoski vele-
V SPOMIN
položaju na več sejah in naročilo poslancu Ščeku, naj gre v Rim. Obenem so odpotovali v prestolnico zastopniki laških avtonomističnih strank. Kakor znano, se je zgodila ista usoda kakor deželnemu odboru tudi goriški občini.
Poslanec Šček je spretno in hitro, kakor je bilo v njegovi navadi, stopil v stik z vlado, z Italijansko ljudsko stranko in številnimi politiki v Rimu. Imel je razgovore s poslancem Degasperijem, s fašistovskim podtajnikom Finzijem, s podtajnikom Acerbom, s senatorjem Salato, s profesorjem Stur-zom, ministrom Gronchijem in tolmačil povsod stališče našega društva.
Predsednik parlamentarnega kluba poslancev Ljudske stranke Degasperi se je podal z dvema ministroma k ministrskemu predsedniku Mussoliniju in ga vprašal: ali hoče vlada ohraniti v novih pokrajinah obstoječe zakone? In ali hoče ohraniti do končne ureditve deželne odbore, občinske zastope in posvetovalne komisije? Ministrski predsednik Mussolini je odgovoril z da!
Poslanec Šček se je podal nato z goriškim deželnim odbornikom Pontenijem k fašistov-skemu podtajniku Finziju, ki je sedel v ministrstvu za notranje zadeve. Vprašala sta1 ga, kaj misli ukreniti glede Goriške. Državni podtajnik je odgovoril : vladati mora povsod red in postava. Nemudoma brzojavim v Trst ter zaukažem, da se mora postaviti vse v staro stanje.«
GIUNTA IN BANELLI ZMAGALA
»Čim so izvedeli primorski fašisti za namen vlade, so začeli protiakcijo. Nemudoma sta se pojavila v Rimu poslanec Giunta in
smehljal...
poslanik v Berlinu, Robert Coulondre, je
2.	septembra, čakajoč na Hitlerjev odgovor na angleško-francosko noto peš hodil po Berlinu, da bi se prepričal, kakšno je razpoloženje. »Ugotovil sem, da ni bilo občutiti nič patriotičnega navdušenja in bojevitega entuziazma kot leta 1914. Povsod je vladalo izrazito krizno razpoloženje, človek s ceste je bil potrt. Na svojem pohajanju po Berlinu nisem videl nikogar, ki bi se bil smehljal ali šalil'. Bil sem prepričan, da je prebivavstvo zaradi dogodkov I. septembra zaskrbljeno in potrto. Menil pa sem, da se mnogi Nemci — nedvomno večina — še vedno zibljejo v varljivem upanju, da se spopad ne bo razširil,« je zapisal v svojih spominih. Le sfanatizirana, zapeljana nemška mladina je rjoveč pritrjevala »vodji«, ko je oznanil nemškemu narodu vojno.
Tudi berlinski dopisniki mnqgih velikih evropskh listov so se strinjali v ugotovitvi, da je sprejelo nemško im zlasti berlinsko prebivavtvo vojno z zaskrbljenostjo, kakor da je slutilo, kaj ga čaka. Zanimiv dokument o tem predstavljajo berlinski dopisi znanega dnevnika »Neue Ziircher Zeitung«, ki je veljal za najbolje obveščeni evropski dnevnik.
Prebiranje dokumentov o izbruhu druge svetovne vojne bi moralo biti resno svarilo državnikom naših dni, kam vodi trma v
poslanec Banelli, kjer so se nahajali v tem času tudi vsi voditelji goriških fašistov. Goriški župan z dvema podžupanoma je ravno tako odpotoval v Rim. V Rim je prispel deželni glavar Pettarin in dva člana Italijanske ljudske stranke s Primorskega. Boj se je prenesel v Rim.«
»Vse politične sile in struje so se začele gibati. Živo in hitro je šlo vse na delo. Zmagal je poslanec Giunta. V listih je izšla vest, da razpušča vlada posvetovalne komisije in da je senator Salata odstavljen. Zvedeli smo, da hoče vlada razpustiti tudi odbore v Istri, na Tirolskem in v Gorici.«
»Človek bi mislil, da je s tem vse zaključeno. Toda izvršil se je zopet protisunek. Nasprotna struja je uveljavila zopet svoj vpliv in zrasla na moči. Vlada je ustavila ukaz o razpustu deželnih odborov ter si pridržala proste roke.«
Tu mi govoriš le o poslancu Ščeku. Kje so bili ta čas drugi priznani voditelji?
»V teh usodnih tednih je bil izmed pete-ro poslancev edini Virgil šček v Rimu na delu. Kaj je tržaško politično društvo ukrenilo? Nič, prav nič.
Položaj je še nejasen. Vse sile so še na delu in ne vemo, kdaj pade odločitev. Morda že danes, morda v enem tednu. Na nekaj ne smemo pozabiti: vlada je sicer trdnejša kakor vsaka prejšnja, toda vojskuje se z velikimi težavami.
V	našem slučaju, to je v novih pokrajinah, se mora odločiti : ali izvrši dano obljubo ali pa ugodi zahtevi svoje stranke. Če izvrši obljubo, mora nastopiti proti lastnim pristašem. Težko je eno, neprijetno drugo.«
Končno se je Mussolini odločil za svoje ljudi in odpravil deželno avtonomijo v Istri, na Goriškem, Tridentinskem in v Južnem Tirolu.
(Dalje)
odklanjanju pam,etnih rešitev in sporazumov.
 •---
NARAŠČANJE SVETOVNEGA PREBIVAVSTVA
Prebivavstvo na Zemlji se pomnoži vsako leto za 63 milijonov duš, kot je razvidno iz letnega demografskega poročila Združenih narodov za leto 1963, ki je bilo objavljeno v ponedeljek. Po statistikah Združenih narodov je živelo sredi preteklega leta na Zemlji tri milijarde in 135 milijonov ljudi. Najhitrejše narašča prebivavstvo v Srednji Ameriki s karaiibskimi otočji vred in v Vzhodni Aziji.
Po tem zadnjem letnem poročilu Združenih narodov živi vsaj 20% vsega svetovnega prebivavstva na Kitajskem, četudi ni na razpolago uradnih kitajskih statistik, menijo statistiki Združenih narodov, da j® štelo prebivavstvo Kitajske leta 1958 okrog 670 d;o 680 milijonov. Za Kitajsko slede Indija s 449 milijoni prebivavcev, Sovjetska zveza z 221 milijoni, Združene države s 187 milijoni, Indonezija z 98 milijoni in Pakistan s 97 milijoni. V Evropi ima največje število prebivavstva Zahodna Nemčija, namreč 55 milijonov. Sledi ji Velika Britanija s 53 milijoni.
Največje mesto na svetu je še vedno Tokio s svojimi 8 milijoni in 613 tisoč prebi-vavci; na drugem mestu je New York, ki pa s predmestji vred ne doseže niti osem milijonov prebivavcev.
3.	septembra 1964
•ttrm 9
ŠJPO_TR X IV I K1 JR K O L K li
Olimpijski nogometni turnir
V	pelek, 23. oktobra, bo v Tokiu, na velikem olimpijskem igrišču, finalno srečanje v nogometu za zlato svetinjo. Strokovnjaki se sprašujejo, ali bodo Jugoslovani ponovili rimski uspeh, upoštevajoč, da se sploh ne pripravljajo za to vsekakor pomembno tekmovanje. Znano je, da bo, kot vedno, konec septembra selektor Lovrič mobiliziral vse tiste nogometaše, ki bodo tedaj v polni moči in jih poslal na Japonsko, nanašajoč se na domiselnost in talent jugoslovanskih nogometašev.
Kako se bodo odigrale nogometne tekme za olimpijski turnir? Katere ekipe upajo na končno zmago? Na vsa ta vprašanja je odgovorila seja, ki je bila v začetku avgusta v Lozani. Določili so naslednje skupine: A: Nemčija, Romunija, Mehika in Iran; B: Jugoslavija, Madžarska, Severna Kor eja in Maroko; C: Češkoslovaška, Brazilija, ZAR in Južna Koreja; C: Italija, Argentina, japonska in Gha-na. Tekme bodo potekale po italijanskem načinu (srečanja med ekipami vsake posamezne skupine) in prvi dve ekipi se bosta uvrstili v četrfinale. 11. oktobra bodo na sporedu naslednje tekme: Jugoslavija - Severna Koreja, Madžarska - Maroko, Nemčija - Iran in Mehika - Romunija; 12. oktobra pa: Italija - Japonska, Češkoslovaška - Južna Koreja, Brazilija - ZAR in Argentina - Ghana. Jugoslavija se bo 13. oktobra srečala proti Maroku in 15. oktobra pa bo igrala proti Mdžarski. Italija se bo 14. oktobra spoprijela z Gano in 16. oktobra bo nastopila proti Argentini.
Ostale zanimive tekme bodo: 13. oktobra: Nemčija - Romunija in 16. oktobra Češkoslovaška -Brazilija.
Četrtfinalne tekme bodo odigrali 18. oktobra. Polfinalne 20. oktobra, 23. oktobra pa bodo fi-113,11 a srečanja.
Strokovnjaki predvidevajo, da bodo premagale Prvo oviro naslednje enajstorice: Nemčija in Ro-munija, Jugoslavija in Madžarska, CSSR in Bra-Zilija ter Italija in Argentinci. Zelo nevarni bosta ZAR in Japonska.
ZMAGA MLADIH SLOVENSKIH JADRALCEV V TRSTU
Slovensko športno javnost na Tržaškem je resnično razveselila lepa zmaga štirih mladih slovenskih jadralcev iz Kopra na peti mednarodni regati jadrnic razreda »Kadet«, ki se je v nedeljo končala v Trstu. Zasedli so v končni razvrstitvi prvo 'n drugo mesto, medtem ko sta pristala na tretjem mestu mlada, komaj desetletna Švicarja Bryner-Moser.
Posadko zmagovite jadrnice »Avgust« koprskega jadralnega kluba »Jadro« sta sestavljala 15-let-ha jadralca Bandel in Gulič (na žalost ne vemo njunih krstnih imen, ker niso bila nikjer objavljena, a bi nam prijalo vedeti za celotni imeni mladih športnikov). Posadko jadrnice »Julij«, ki Pripada istemu jadralnemu klubu, pa sta sestavljala prav tako mlada Orel in Fafangel (tudi o teh dveh so objavili samo priimka). Fafangel je s>n znanega koprskega jadralca Fafangla, ki je Požel že mnogo zmag na mednarodnih regatah. Jabolko res ne pade daleč, oziroma ne .. . zajadra daleč od drevesa.
Italijanski in zlasti tržaški lisk se je zelo pohvalno izražal o vseh štirih mladih jadralcih in “Piccolo« je prinesel tudi sliko Bandla in Guliča, Pri čemer ni pozabil omeniti, da so zmagali mladi jadralci iz Kopra s starima jadrnicama in z zakrpanimi jadri, medtem ko so imeli konkurenti bleščeče jadrnice in velikanske površine jader.
Na tretje mesto sta se v končni lestvici, uvrstila — kot rečeno — z jadrnico »Old Shatterhand« desetletna švicarska dečka Bi-yncr in Moser, ki htdi odlično obetata (Bryner je tudi sin znanega ladralca), na četrto mesto pa mlada Miljča-n,a Apostoli-Marocco z jadrnico' »Castel di Mug-gia«.
Zlasti v nedeljo je pihal zelo močan veter. Prava burja, in bil je izreden užitek gledati, kako s° jadrnice švigale po zalivu in križarile proti Vetru, včasih z jadri skoraj v dotiku z vodno gladino. Jadranje se je tudi tokrat razodelo kot s,jajen šport.
Oglejmo si moč posameznih enajsteric druge skupine, kjer igra Jugoslavija. Znano je, da Jugoslovani kot nosivci zlate kolajne niso odigrali nobene izločilne tekme. Med pripravami so dvakrat klonili pred Romuni z izidom 12. Glavni favorit je Madžarska, ki je izločila tako Švedsko (4 0 in 2-2) kot Španijo (2-1 in 3-0). Maroko je odpravil Nigerijo (4-1 in 2-1) in Etiopijo (10 in 1-0), Severna Koreja pa je porazila Burmo (1-0 in 0 0) :n Tajlandijo (2-0 in 5-0).
Veliko zagonetko predstavljajo Japonci. I.:sl »Asaki Simbuna« javlja, da bodo vsi presenečeni pri ugotovitvi napredka japonskega nogometa in marsikateri ekipi bo spodletelo. Ce si ogledamo spored tekem, bi bila prva poraženka prav IlaFja.
—0—
Kulturne novice
TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV
V	AREZZU
Na -mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu je zmagal v kategoriji gregorjanskega petja ženski pevski zbor Svete Cecilije iz Trenta. Drugi je zbor praških madrigalistov, tretji pa po-lifonski zbor Corritano iz mesta Porto Torres na Sardiniji. Nastopi so bili v baziliki svetega Frančiška.
V kategoriji mešanih zborov, ki imajo od 24 do 40 pevcev, je zmagal zbor »Philippe Caillard« iz Pariza. Drugi je zbor »Monteverdi« italijanskega instituta iz Hamburga, tretji pa zbor praških madrigalistov. Šesto mesto si je pridobil tržaški pevski zbor »Taritni«, ki ga vodi pevovodja Kirschner, sedmo mesto pa akademski pevski zbor »Ivan Goran Kovačič« iz Zagreba.
•—
Sedaj so končani vsi trije kiparski simpoziji »Forma viva«, ki so se vršili v Portorožu, Kostanjevci in v Ravnah na Koroškem. Prejšnji četrtek so zaključili simpozij v Seči pri Portorožu, kjer so klesali svoje kipe iz kamna Vojin Bakič, Italijanka Stefania Bragaglia, Frncoz Louis Chavl-i gnier, Argentinka Magda Frank, Anglež John Skel-ton in Japonec Šigete Šiman.
—•—
V Budimpešti je umrl v starosti 84 let znani j madžarski slikar Bertalan Por. Bil je prijatelj Pa- I
V	danajnjem članku vam hočemo prikazali, kako si francoski krojači zamišljajo žensko modo 1965. leta.
Vsi se strinjajo s tem, da mora ženska nositi visoke krznene ovartnike; ramena -morajo biti drobna in pas vitek. Rokave bomo nosile podnevi kot tudi ob večernih urah. Celo plesne obleke bodo imele rokave, čeprav bodo njihovi izrezi zelo globoki. Leto 1965 bo predstavljalo zmago gladkega blaga s -krznenimi podlogami. Predstavljamo vam linije	velikih	krojačev:
Dior —	Široke,	komodne plašče	obogatijo	veli-
ki krzneni ovratniki, ki segajo do ušes, klobuki so majhni in iz istega krzna kot ovratniki.
Laroche — Velike krznene ovratnike bomo nosile tudi na zimskih kostimih, katerih krila se podaljšajo za kak centimeter. Plašči so g adki in široki, enobarvni in iz težke volne.
Lurvin - Kostimi so gladki, nalahko podčrtalo pas in	so na	bokih nekoliko	širši. Plašče z
velikimi ali majhnimi ovratniki bomo nosile nad oblekami nasprotnih barv.
Ninu Ricci — Dolgi volneni ah usnjeni jopiči za zimske	športe	odprejo modno	kolekcijo	leta
1965. Prevladuje črna barva. Ponovno se pojavljajo obleke z larneja, stil »Hollvwood 1940«.
Griffe Plašči so zmerno široki z visokimi okroglimi ovratniki.
| bla Picassa. Dolgo časa je živel v Parizu. Zadnje ; čase je bil spet večkrat v Parizu, da se je sestal is starimi prijatelji.
—•—
V kraju Lido di Camaiore je umrl znani italijanski pisatelj in časnikar Goffredo Bellonci. Bel-lonci, ki je bil star 82 let, je prispel za nekaj dni v Versilijo gost založnika Mondadorija. Letos je še aktivno sodeloval pri izbiri del za literarno nagrado Viareggio. Aktivno vlogo je imel vedno tudi pri podelitvi nagrade Strega.
—•—
V razstavni palači v Rimu so odprli »kritično razstavo Michelangelovih del«. Med razstavo bodo perdvajali v posebni filmski dvorani dokumentarni 'iim o Michelangelu.
—•—
Od šestega septembru dalje bodo v Beogradu prirejali krožne avtobusne izlete, ki bodo omogočali domačim in tujim turistom ogled srednjeveških srbskih samostanov. Na enodnevnem izletu bodo izletniki obiskali po dva samostana.
—•—
V okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe v Benetkah bo nastopila II. in 12. septembra v beneškem gledališču La Feniee državna opera iz Hamburga z dvema baletnima predstavama, za kateri bo poskrbel scenografije slavni George Ba-lanchine.
—•—
Tržaški dirigent Oskar Kjuder je dirigiral le dni na dubrovniških igrah simfonični orkester dubrovniškega mesta. Orkester je izvajal med drugim skladbo Vasilija Mirka »Vidojka« — uvertura. Kjuder je bil deležen obilnih priznanj občinstva rn tudi kritikov.
—•—
Luchino Visconti pripravlja nov film z naslovom »Zvezde Velikega voza«, glavne vloge bodo igrali Claudia Cardmale, Jean Sorel in Tab Hun-ler Tema filma je podobna zgodbi v filmu »Roko i-n njegovi bratje«, gre spet za dogodke v mah
 #---
Umila je angleška pisateljica Nao-mi Jacobs. Smrt jo je dohitela v kraju Sirmione pri Bresci. Stara je bila 80 let. Napisala je okrog 40 del. V Angliji je bila zelo znana, zlasii tudi kot bojevita perdslavnica feminističnega gibanja.
—•—
V bližini Umaga so posneli zadnje zunanje posnetke italijansko-francoskega filma »Hercul, Samson, Maciste in Ursus«. Med igralci so Lia Zoppel-
li,	Helenc Chanel in Tržačan Livio Lorenzon.
—•—
Brigitte Bardotl bo snemala nov film v Londonu. Gre za komedijo. Njen partner bo sedaj posebno priljubljeni filmski igralec Albert Finey,
Herin — S športnimi kostimi iz twecda bomo nosile nagubana krila, večerni kostimi pa bodo iz lameja ali žameta.
Da povzamemo na splošno, kakšen bo tip ženske 1965. leta: Nosila bo majhen krznen klobuk, oči si bo podaljšala s svinčnikom, ustnice pobarvano rdeče, visok krznen ovratnik, zlašč z ozkimi rameni, izbrala bo gladko blago in gabardine, krilo bo narahlo široko .nogavice pa volnene.
— Onilina —
Daljša rodna doba žensk
Angleški kirurg dr. Donald Frommer je objavil v reviji »Mcdical Journal« razpravo, v kateri dokazuje, da je prišel po pozornem preučevanju primerov v svoji bolnišnici do spoznanja, da se je doba, v kateri ženske lahko postanejo matere, v zadnjih letih precej podaljšala. Zdaj se pogosto zgodi, da ženske rodijo še po svojem petdesetem letu. Povprečna rodna doba je danes štiri leta daljša kot rodna doba njihovih babic.
Vzroki za to po mnenju dr. Frommerja niso ugotovljeni, možno pa je, da je to posledica bolj-I še prehrane ali višje življenjske ravni. Prepričan pa je, da to nima nič opraviti z dejstvom, da so današnje družine manj številne.
Ugotovljeno je bilo tudi, da postanejo dekleta rodovitna povprečno dve leti prej kot v preteklosti. Tako se je skupno podaljšala povprečna rodna doba pri ženskah za šest let. ka Ivy Ling Po za svojo vlogo kot »Lady General Hua Mu-Lan« v filmu enakega naslova.
ŽEMA	m BOM
Zimska moda le la ’65
--------------s
n
v
Po povesli 0. Cumoda rise Miki Muster
v J
139.	McTaggart sicer ne bi niti za trenutek okleval in hi Ne-peeso enostavno ugrabil, če ne bi bil njen oče napol Francoz in je bila tako tudi mladenka francoske krvi. Da, če bi bila čistokrvna Indijanka, je ne bi nobena previdnost obvarovala pred njegovim nasiljem. Tako pa . . . ?.e neštetokrat je McTag ga rt ob tej misli jezno klel in stiskal pesti.
140.	Obraz se mu je odvratno, hudobno spačil. Naj Pierrot 1,1 Nepeesa samo poskusita odbiti njegovo snubljenje! Potlej bo Pierrot že videl, kdo je pravi gospodar gozdov in lovišč! če ga tudi uniči — Nepeesa se mora poročiti z njim! Da, imel jo bo, pa čeprav bi moral iproj ubiti njenega očeta! Zakaj pa ne, en sam strel — in nihče ne bo nikoli izvedel!
141.	Vse do predvečera McTaggartovega prihoda Pierrot ni upal povedali hčerki svoje skrbi. Ko ji je končno vse povedal, je dodal: »To je žival, hudič v človeški podobi. Raje bi videl, da bi bila pokopana poleg matere, kakor da bi postala njegova žena! Kaj naj mu torej odgovorim?« Nepeesa je ostala mirna: »Reci mu, da mu bom sama odgovorila.«
142.	McTagagrt je imel do Pierrotovega doma štirideset miti hoda. Odpravil se je peš in se zvečer utaboril približno na P°* poti, v neosredni bližini jezera bobrov. Z večerjo si ni dela* skrbi. Nastavil je pol ducata zank za zajce in sc polom vrni* v svoje malo taborišče. Zakuril je ogenj, pirstavil kotliček z£1 kavo in začel pražiti slanino.
143.	Od vseh vonjev je prav golovo najbolj vabljiv vonj po praženi slanini. Ni čudno, da je predramil tudi Bareeja, ki je ležal v svoji vdolbini na jezerskem jezu. Sedel je in začel vohljati. Od medvedove smrti v kanjonu se je bil njegov jedilnik občutno poslabšal, sestavljali so ga sami raki. Mamljiv duh po neznani dobroti ga je popolnoma prevzel.
144.	Nenadoma je Baree postal strašansko lačen. Dražil ga prijetni vonj, ki je bil v nekaterih trenutkih tako močan, P‘ se je nenadoma spet izgubil. Napotil se je v gozd, da bi vi de j od kod prihaja vonjava. Obenem je v svetli noči Pp9^uSg. svojo lovsko srečo, toda imel je smolo. Brez uspeha je P1 podil družino jerebic in nagnal zajca v beg.