GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški tn upravnlikl 1057 South Lavmdak Ave. Offtca of PubUeatkrn: 1657 South Lawndalo A v«. -TEAH B8» s. isis. CHICAGO. IUU PETEK. 11 MARCA (MARCH It). 1943 Subacrlption «6.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 50 Acccptanoa tor analllng ol special rate ol posta— providod for ln aactionllO*. Act of Oct S, 1S1T, authorisod on Juna 4. 1811. avezniške bombe porušile 000 tovaren v Nemčiji Ruske armada zožile jeklen obroč okrog nacijske oborožene sile na centralni fronti med Vjazmo in Harkovom. Sovjetske čete prebile nemško bojno črto na severu in zasedle več naselbin.—Enote britske osme aripade napa dajo pozicije Rommelove sile v Tuniziji. London poroča o uspešnem bombnem napadu na Kruppove tovarne v Essenu.—Japonske ladje in parniki bombardirani London. 11. marca. —Archibald nclair, minister angleške letal-, giie, je danes izjavil v zbor-i, da so bombe, ki dežujejo iz lleških in ameriških letal, do porušile več ko 2000 tova-v Nemčiji in uničile streho ko enemu milijonu Nemcev. London. 11. marca,—Franco-gerilci so danes razdejali tri Ike vojaške vlake in 250 icev je bilo ubitih. V zad-šestih dneh so uporni Fran- ubili čez 600 London, U. marca.—Angleška izvidniška letala, ki so poletela nad Essen, so ugotovila, da so bombe, katere so letala metala na to mesto zadnji petek, povzročile ogromno škodo. Bombe so padale na velike Kruppove tovarne za topove in jih deloma porušile. London, 11. marca.—Ruske ar-ide na centralni fronti so zo-obroč okrog nacijske oboro-ue sile med Vjazmo in Harko-in zadale težke udarce so-liku, pravi komunike ruske-poveljstva. Protioferiziva 25 nških divizij, ki so bile zagnana to fronto, je bila ustav- Komunike pravi, da so Rusi dbili vse nemške napade na voje pozicije in vrgli sovražni-la nazaj z velikimi izgubami. Sovjetske čete so okupirale No-»o-Dugino, strategično mesto, 28 nilj severno od Vjažme, in Bely, ielezniški center. Prvi ruski vo-aški oddelki so dospeli do točke, u je oddaljena samo dvanajst milj od Vjazme. Poročilo iz Moskve pravi, da n Rusi prebili nemško bojno črto pod jezerom Ilmenom na se- »erozapadni fronti. V prodiranju proti Staraj! Rusi so zasedli naselbin. V bitki v enem lektorju te fronte so Rusi uničili 55 nemških tankov in ubili fcz tisoč sovražnikov. Nemško poveljstvo je zagnalo ■rmado 250,000 vojakov v boj proti Rusom na ukrajinski fronti Moskva priznala, da ao Nemci v protiofenzivi, ki se je pričeli v zadnjih dneh februarja, predrli sto milj daleč in reokupirali ••eni mest na južni in južno-vzhodni strani Harkova, ukrajinskega jeklarskega središča in vojaške trdnjave. Ruske ,-irmade so dosegle na-•kljnje uspehe v operacijah v *[»dnem delu Kavkaza. Komu-mk° pravi, da so zasedle nadaljnje naselbine v prodiranju proti | Crnem^^H rokah Letalci so zmetali čez 200 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb na te tovarne, ki izdelujejo poleg topov tudi tanke, lokomoti-nemških vo- ve in vojaška motorna vozila. To je bil že petnajsti napad na Kruppove tovarne v zadnjih dveh mesecih. Drugi roji angleških bombnikov so bombardirali industrijska središča v zapadni Nemčiji in nacijske baze v Franciji, Belgiji in Holandiji. < Melbourne. AvatralUa, 11. marca.—Ameriška in avstralska njih Slovencev in urgirajo orga-letala so včeraj ponovno bom- niziranje posebne slovenske bardirala japonske ladje in par- kampanje ali pogona za nakupo-nike na morju v bližini Nove vanje vojnih bondov med naši- 1 Pozor čikaški in okoliški Slovenci! Važen sestanek v ponedeljek zvečer Na pobudo iz zakladniškega u-rada federalne vlade je sklican važen sestanek čikaških in okoliških Slovencev, ki se bo vršil prihodnji ponedeljek ali 15. marca v Tomažinovi dvorani na 1002 W. Cermak Rd., Chicago, 111., po-četek ob osmi uri zvečer. Gre za bolj uspešno razpečevanje vojnih bondov, kar smatra vlada za neobhodno potrebo, da bo mogoče naše vojake zadostno opremiti za to strašno vojno in da bo tem prej izvojevana popolna zmaga demokratičnih sil. Zato je potreben nadaljnji pritisk ns ameriško ljudstvo, da še bolj marljivo vlaga svoje prihranke v te bonde, ki so najbolj varno vlaganje na svetu ter zaeno dobičkonosni in zato je v teku organiziranje kampanje po distriktih in narodnostnih skupin in tako dalje. V ta namen so se vladinl zastopniki obrnili tudi do tukajš- Gvineje in Solomonovih otokop. Bombe so zadele in poškodovale najmanj šest ladij in parnikov. -Bombni-napadi so bili izvršeni tudi na japonske vojsške baze na otokih Boetoeng, Celebes, Sermata in Tenimbars. Japonsko letališče pri Gloucesterju, otok New Britain, je bilo tudi bombardirano iz zraka. . Čungking, Kitajska, 1L marca.—Kitajci so okupirali nadaljnja tri mesta v provinci Junnan po ostrih bitkah z Japonci, se glasi vest iz glavnega stana generala Kaišeka. Japonci so se morali umakniti pod udarci kitajske sile proti Tengjuehu, mestu v bližini kitajsko-burmske meje. New Delhl, Indija. U. marca. —Ameriški letalci so metali bombe na japonske pozicije v severni Burmi in na Prome, pri-staniščno mesto ob reki Irrawa-dy, 180 milj severno od Rangoo-na, glavnega burmskega mesta. Bombe ao razbile več vojaških naprav. Vsa letala so se srečno vrnila v svojo bazo po izvršenem napadu. mi ljudmi, kakor se je že organizirala večina drugih narodnosti v to posebno svrho. Vabijo bct torej na ta sestanek vsi naši rojaki, zlasti' pa se pričakujejo uradniki in voditelji slovenskih društev, federacij in klubov ter sploh zastopniki vseh naših organizacij in ustanov. Potrebno je, da se sestanemo in posvetujemo ter dogovorimo, ksj bomo storili in kako ukrenili, da bo čim več uspeha. Potrebno je, da se za stvar zanimajo vsi in tako pokažemo, da smo res lojalni državljani in da Slovenci tudi v tem nismo zadnji. Potrebno je sodelovanje vseh, zato pridite nala preliminarni sestanek vsi, ki le morete! Začaeni pripravljalni odbor. morju Nova poročila o v piuuuaiiju piou \»m9 I ••IV • mornarični bazi ob HltleTjeVl OOleZlU i, ki je v nemških 9 Zavemiskl stan. Afrika, U. Angleške in ameriške napadajo osiščne pozicije na trti ki v vleč« od Maretha do hrii^v v severni Tuniziji. To Diktator se nahaja v sanatoriju London, 11. marca,—Vlada neke nevtralne države, ki ima svoje reprezentsnte v Nemčiji, je Ameriška letalska sila na Kitajskem Nova faza v vojnih operacijah Waehlngion. D. C* 11. marca.— Ustanovitev poveljstva ameriške letalske sile na Kitajskem je bila uradno naznanjena. Upi, ki so jih dolgo gojili Kitajci, so bili izpolnjeni. Vojaški krogi trdijo, da ustanovitev poveljstva je uvod v novo fezo vojne proti Japoncem. Ameriška letalaka sila na Kitajskem se bo povečala, kar je znamenje, da so v teku priprave za bombne napade na Tokio ln druga japonska mesta a kitajskih baz. Doalej se Je le del desetega ameriškega letalskega zbora, čigar glavni stan je v Indiji, udeleževal napadov na japonske vojaške pozicije na Kitajskem. Za poveljnika povečane ameriške letalske sile ns Kitajskem je bil imenovan general Claire L. Chennault. On je bil doalej član štaba generala Claytona L. "i Kommelova sila, ki je dobiU informacije iz zanesljivih jj^gke udarce v bitkah z virov, da se diktator Hitler na-, Izgleda, da se Rom-^aja v sanatoriju, ker ga muči V( 'jr,f""vlja za nadaljnje sun-^na mentalna potrtost. F.f List News Chronicle je objavil I__lil. Lm C4/»l>knlm. (ivoHulrl ■ britske osmf armade/ poročilo i.: Stockholma. Švedska, J^veljuje general Bernard" P™* d' * " Pro,^r * V '.,ry „ izvr||le nMko. ver Crona. sloviti al.enist po- k' H mrnelove pozicije na ae- *van v Poro*"? " nru in P°trjeno. Britski ^ ameriški krogi iščejo informacije, kje " tk/U Fr„r d« k 0». m, '»•m osiščnih tankov. k * " te. ki so zadnji pon-'" " ^le Tozeur, ao izvrši-' * napade na Metlaoui. "jaško bazo. Vm Ur, n^v Si ft,< Kaira. Egipt, omenja mbn* napade na Paler-'M. m druga italijanaka Ameriški in britaki letal-več sto bomb na U Atentat na Lavalo- vega pomočnika % « Francoski .gerilci zajeli nemško vojaiko posadko London, U. marca.—Radijsko poročilo iz Parisa pravi, da so skušali francoski rodoljubi umoriti Marcela Deata, Lnvalovega pomočnika in zaveznika nadjev, v nekem kraju v bližini Parisa. Atentat se je ponesrečil. Napadalci so oddali več krogel na Deata, a ga ni nobena sedela. Eden Člwi Deatove grupe je bil ranjen. To je bil že tretji atentat na Deata. Prvi je bil izvršen 27. avgusta 1. 1941 v Versaillesu, drugi pa v Toursu 26. marca preteklega leta. V prvem atentatu je bil Deat težko ranjen. Deat je urednik lista L'Oeuvre, bivšega glasila radikalne socis-listične stranke, in načelnik ljudskega narodnega gibanja, ki agi-tira ss poglobitev kooperscije med Francijo ln Nemčijo. Drugo poročilo pravi, da se bitke med francoskimi gerilci in nemškimi vojaki nadaljujejo. Glavni stan borbenih Francozov je bil Informiran, ds so gerilci ubili čez petsto nemških vojakov, odkar francoska policija gestapovci love francoske delavce z namenom, da jih pošljejo v nemške tovarne. Vest iz glavnega stana gerllcev, ki se nshsjo nekje v severni Franciji, pravi, da so gerilci sajsli nemško vojaško posadko v bližini Lyons in ubili ter rsnili več vojskov. Hitler nahaja, toda njihova po-1 Biaoella. poveljnika ameriške le-izvedovanja niso prinesla nobe-j ta lake sile v Indiji General »tlll-nega rezultata. Značilno je to, j well je še poveljnik ambrlške o-da Hitler molči od novega prete- borožene sile na Kitajskem, v klege leta kar daje povod različ-j Indiji in BurmL nim ugibanjem. I Ustanovitev separatnega ame- Mnogi trdijo, da je Hitler mr- riškega letalakega poveljstva ne tev ali pa se nshsja v norišnici. Kitajskem je konkreten rezultet Nacijako uradno pojasnilo je, ds( obiska Jene genorela Kaišeka, je Hitler zaposlen in de se neha ' vrhovnega poveljnika kitajskih ja nekje na vzhodni fronti. ! armad, Waahingtona. načrt socialne zaščiti pred kongresom Garancija Ala, prehrana in mdtavniik* oekrbm ni'' * »•v^^KTT v., ■ £ • ROOSEVELT POJASNIL CILJE Waahlngton. D* C« U. marca. —Predaednlk faaaevelt je poslal kongreau revolucionarni načrt, da se odvrne bojazen pred pomanjkanjem preko vladnega vpliva nad ameriško povojno ekonomijo in raztegne sistem socialne zaščite. Načrt je sestavil National Resources P1 a n n i n g Board, ki je naglaeil, da mora ta biti podlags vladni politiki, katere cilj naj bo ne samo vzdrževanje visokega življenskega standarda, temveč tudi produkcije in porabe. Načrt določa gSrancijo uposli-tve vsem, ki so sposobni sa delo, kar velja za vojake, ko ae vrnejo v civilno življpnje, in vae, ki ao zdaj uposleni y vojnih industrijah. Gsrsncije zaščite, vzgoje, prehrane, zdravja in udobnih stanovanjskih rafmer. Program sliči ingleškemu načrtu socislne zaščite, ki ga je sestavil lord Beveridge. Med drugim predvideva tladno-privatno tovarištvo v različnih povojnih industrijsh, predvsem v ledje-gradniškt, letalski in kovinarski ter konsolidacijo, železnic. $•» lsvd morajo bl^deležnf koristi od demokracije in obdržati pravice kolektivnega pogajanja. Za delo, ki ga opravljajo, morajo prejemati sadostno plsčo, prevzeti odgovornost v organiziranju in imeti besedo v uprsvi in vodstvu industrij. Prsvica do zaščite v sistemu svobodnih pod vzeti j, Ivoboda pred prisilnim delom in enakopravnost pred sodišči mors biti gsrsntirans. Načrt dalje določa zaščito vsaki osebi od zibeli do grobs, raztegni tev ln izboljšanje starostnega, pokojninskega in brezposelnostnega zsvsrovsnja na one, ki jih sedanji sistem socialne zaščite ne krije. Farmarji morajo prejemati zedostne cene za svoje pridelke, da se zvišs njihov življenski standard, in uživati večjo zaščito. Roosevelt je v svoji poslsnici kongresu dejsl: MVsi se lahko strinjamo z nameni in cilji načrta, ki predvideva večjo zaščito za vae v povojni dobi. Amerika se ne sme vrniti v dobo negotovosti, temveč korakati naprej v boljše živ-1 teku debate o podaljšanju valjenje. Naša ekonomija mora 1 javnosti posojllno-najemninsko skrbeti, da bodo vsi, ki ao spo- ga zakona srdito udrihal po po sobni za delo ln hočejo delati,! slaniku 8tandleyju in zahteval uposleni. Progrsm mora postati od državnega departmenta, naj bistveni del vladne politiko se- ga takoj odpokliče. Med drugim daj ln v povojni dobi. Za one, je dejal, da incident, ki ga je keterih delo bi bilo pretrgano povzročil Stendley s svoji Izjs-iz rszličnih vzrokov, bomo mo- vo,. je le eden v seriji zablod rall skrbeti, da bodo prejemali ameriških diplomatov. Bonder zadostne dohodke." je zahteval tudi odpoklic posla- M . _ . ^it.ivlnik* J. H. Hsyees iz Msdrlds ln Načrt odbora, ki je bil predlo- ^^ MurphyJ|l( p^ik* v žen kongresu, ukl učuje suges-1 franciJBk| Afrlk; k| tije glede prebila Iz vojne v po- d|?rwm#(r|r||la -yoJo fmpmob. vojno ekonomijo Ta prehod naj hoflt h oprivIi.nju po4Un^k>h se izvrši s kooperacijo vlade In r ' ^.šam privatnih podv/otij, drževnlh,'^0>,p,f" _ 4 okrajnih in mostnih vlad Odbor nI priporočil socislizacije zdrs- Ustanovitev zavazniške- v^ SuTvJS pr.dla,ana \ in bolnlšnicsmi, ds bodo vsi lju- I»ndon, II. marca. — List Dal-dje deležni zadostne zdravstvene \y Mali je predlagal uetanoviUv oskrbe Odbor je priporočil rez-, vrhovnega zavezniškega sveta, ki tegnitev in izboljšanje siatma naj bi reševel spore med Polj-I zdravstvene oskrbe s ustanavlja ako In Ruaijo ter drugimi za-njem klinik za delavce, matere vozniškimi državami. Ta svet in otroke. Dalje je priporočil, da naj bi uatveril tudi pogoje za 1 mladina dobi vae priliko do šol- popolno povojno enotnost med Ameriški poslanik obiskal Molotova Kongresnik zahteva odpoklic Standleyja Moskva, 11. marca.—Admiral VVilliam Standley, ameriški poslanik v Moskvi, ki je s svojo izjavo pred čaanlkarji, da rusko ljudsko ni lnformirsno o pomoči, ki jo dobivs iz Amerike, izzvsl vihar protestov, Je včeraj obls-ksl sovjetskega zunanjega komi-ssrjs V. M. Molotova. Ali je na sestsnku skušal pojasniti zadevo, nI znano. Standley trdi, da niso v Rusiji in ne v Ameriki pravilno tolmačili njegove izjsve. Nesporazum izvira iz dejstvs, da ruska poročila o ameriški pomoči so bila objavljena v Londonu in drugih mestih In niso bila uradna. Ruako ljudstvo vsled tegs ni dobilo jasne slike o obsegu ameriške pomoči sovjetom. Waahington, D. C.. U. marca. —Kongresnik George H. Ben-der, republikanec i i Ohia, Je v ako izobrazbe, katero naj bi financirala vlada, da se dosežejo cilji programa. Združenimi narodi. Drugi lon-donakl listi, mod temi Times, so podprli predlog Dei!y Maila. | Domače vesti BedensnaJat Slovencev in Hrva tov sadušonlk v rovu v Montanl Red Lodge, Mont. - Med 74 rularji, ki so bili ubiti oziroma sadušeni od plina pri eksploziji premogovniku v Bearcreeku dne 27. februarja, je bilo 17 Slovencev in Hrvatov ln med temi je bilo pet članov SNPJ. Sloven-ake žrtve so sledeče: John Kro-pivšek, Fred Razboršek, Frank Starčevič (člani društva 81 SNPJ), Ignac Marinčič ln John Meden (člana društva 112 SNPJ); dalje Joe Maja, Louis Kuhar, Viljem Slaby, Frank Pajnič ln John Hodnik. Hfvaške žrtve: Frank Mavrič, Jack Mavrič, John Su-dar, Martin Ratkovič, Vid Zapu-til, Andro Jordan in Sam Boro-vič. Seelenek slovenskih društvenih odbornikov v Chicagu Chicago. — Prihodnji ponedeljek, dne 15. marca, zvečer ob o-sinih ae vrši pri Tomažinu važen sestanek odbornikov vseh slovenskih društev, klubov in foderselj v Chicagu na povabilo predstavnikov federalnega ssklsdniškegs departmenta. Potrebno je, ds so vsi nsvsoči. Druga IsdaJa knjlšlce 'Zapojmol' Cleveland.—Prvo izdanje knjižice MZapoJmoiM s zbirko narodnih in drugih pesmi js rszproda* no in zdaj j t isšlo drugo izdanje, ki Je povečano za dvajset novih pesmi. Vseh pesmi v tej knjižici je zdsj 175. Knjižlcs stsne s poštnino vred 40 centov in nsro-ča se na naslovu: Zsrja, 1135 E. 7 lat St., Clevelsnd, O. Is Mteklgana Calumet, Mlch. — V bližnjem Ahmeoku je 5. marca umrla, rojakinja Katarina Kure, stsrs 75 let in doma iz Bele Krajine, katera je prišla v Ameriko k6t mlada deklica. Zapušča pet ai-nov in dve hčeri. Is Paaasylvanlje Johnstown, Ps. — Pred dnevi je tuksj umrla Agnes Cecjak, stsrs 71 let in doms ls Rsks ns Dolenjskem. Zepuščs slns in hčer. Senator ji groze z opozicijo Vojni tajnik Stimson odgovoril kritikom Waahlngton. D. C.. U. marca,— Vihar v kongresu, ki so ga izzvala priporočila, da se ameriška o-borožena sila poveča na 10,800,-000 mož v tem letu, je dobil odmev v grožnji senatorjev ls poljedelskih držav* da bodo vodili opozicijo proti načrtom, ki do-, ločajo dodatne aproprlacije za mobilizacijo armade v tako velikem obsegu. Senatorji so se Izrekli proti vpoklicu nadaljnjih poljedelskih delavcev v armado in naglasili, da je že zdaj veliko pomanjkanje delavcev na farmah, Argument bloka senatorjev lz polJ<"**l»kth držav je, da bi armada 10.800,000 mož abaorbirala delavce, ki delajo na farmah ln v vojnih Industrijah, obenem pa Izražajo dvom, da bi mogla A-rnerlka oskrbovati tako veliko armado z orožjem, živili in drugimi potrebščinami. Kontroverza ae je poostrila, ko je posebni odbor, katerega je imenoval predsednik Rooaovolt, sklical sejo, na kateri se bo vr šils razprava o vprašanju učinkovite mobilizacije moških in žensk za dela v industrijsh in ns farmah. Člani tega odbora ao Harry Hopklns. Jsmes F. Byrnes, admiral William Leehy, Bernard M. Barurh in Samuel I. Rosen-mann • Vojni tajnik Henry L. Stim son je odgovoril onim, ki kritizirajo načrt, da ae ameriška oborožena sils poveča na 10.900,000 mož. Dojel je, da se kritik! u-dajajo Iluziji, ds bo Amerika lahko zmagala v tej vojni brez velikih žrtev, nemčija jacl svojo armado na norveškem Evakuacija civilnih pra• bivalcav odrejena BOJAZEN PRED IN. VAZIJO U. marca,—Poročila is Stockholms, d vedska, ae glase, ds Nemčije jsči svojo srmsdo na Norveškem ls bojsznl pred rusko Invazijo Norveške preko Finske. Švedska vlsda je še namignila, da ne bo dovolila nemškim četam prehoda čes svoje osemlje, Če Norveška postane bojišče. Genersl Nikolaus von Fslken-horst, poveljnik nemkše srmsde na Norveškem j« odredil gradnjo utrdb na osemlju Var-do-Vadso-Kirkenes in pri Varan-gerfjordu, kjer ae severne Norveška spaja s Finsko. Ruske Čete lshko invadirajo Norveško preko Petvamakega polotoka. Poročila pravijo, da se Nemci bolj boje ruske invsslje Norveške nego ssvesniške s strani An- um Skoro vsi civilisti is Varda, Vadss, Kirkeness in Hsrstada so bili poslsni v drugs kraje.' V severnem dslu Norveške je ostalo le okrog 500 delavoev, ki so uposleni pri grsdnji utrdb, ftvsdsks vlsds ve, ds se Nemci boje ruske invssije Norveške, kar po-jssnjuje njeno svarilo, da bo branila svoje osemlje, in ukas poveljnikom švedskih čet, naj bodo pripravljeni na vse, HK lshko pruk Dopis londonskega lista Daily Msil v Curihu, fivics, oiUrft izjavo, katero je podal Robert Ley, načelnik nacijske delavske fronte, pred ^ditelji nseijske stranke v Berlinu. "Opozoriti vas moram, ds prihaja odločitev, ali ostsnste gospodarji ali ps postanete sužnji," Je rekel Ley. "Dokler smo smsgovsli, smo lahko verjeli, da smo gospodarji. Zdaj, ko je vojna stopils v kritično fazo, so mnogi izgubili varo v sms-go. Ti so s tem demonstrirali svojo strshopetnost. Ako hočemo zmagati, moramo voditi totalno vojno, napeti moramo vse sile, ds Nemčije srnspa v tej vojni ne glode na žrtve. Ogromen val se rssllvs proil sapsdu s vzhods In vsi se moramo save-dsti preteče nevernosti." Nov povaljnik nemške šile v Grčiji Ankara, Turčija, II. msres. — Tu pravijo, da je bil general lluardo imenovan zs novegs poveljnika nemške okupseljske silo v Grčiji, Trecijt in v pokrajinah ob Egejskem morju. On je nasledil genorela Stuntss, ki se je ubil pri železniški nesreči v Bolgsrijl. trdi se, da so sabo-torjl vrgli vojaški vlak, na katerem se Je Stuntz nahajal, is ti-rs in ds je bilo več nemških vojskov ubitih in rsnjenih. Pet Nemcev obsojenih v smrt Bern, dvice, II msres. — Vsst Iz Berlina pravi, da Je sodišče za zaščito države obsodilo pet Nemcev v smrt. mod temi eno šen-ako. Val so bili obtoženi, da so plenili berlinske trgovine 1. marca, ko so angleški letalci bombardirali mesto. Vsi prisadetl so bili po obsodbi ustreljeni. Anglija izgubila 19 bojnih ladij lxmdon, II. marca. — Admiral iteta Je naznanila, da je Anglije izgubile 19 bojnih ladij v operaeijsh na vseh morjih v prvih dveh meeocih lega leta. Med temi so bile tri križarke ln osem rušilcev. PROSVETA THE EHLIOHTPfMEMT m LASTNIMA SLOVCTSKC MAAODME PODPOMC JEDNOTE i j OltfSa »f M puhUshed br ar taaa aHk a PROSVETA MIT U So. LsvndsJs Atk, MEMBER OP THt FEDERATED PREM Glasovi P&OSVETA r 12* naselbin Datum v oklepaju na primer (Mercb II, Hi nanovo pomeni, da vam je > tem datumom vite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. 1041), poleg vafegi i potekla naročnina imena Pono Jugoslovanski vrtilmk v Londona Že tedne in tedne čitamo poročila o reorganiziran ju jugoslovanske vlade v Londonu, ampak to reorganiziranje ae še vedno vleče kot morska kača. Vsako poročilo na koncu obeta, da bo kriza kmalu rešena in potem nova vlada objavi deklaracijo gle j*iyqdfli vsemu. Pomnimo, da nfii fajnt^e v, madi morajo biti pVvi, Ker morajo žrtvovati kri in življenje za naa vae. ... t Jako tašlao se mitudi vidi, ko čitam o denunciacijah napram Louisu Adamiču od nekaterih katoliških nevoščljivcev. Toda Louis AdsmiČ je sam še več napravil za naš trpinčeni narod starem kraju med Američanfkot vseh "300,000 katoliških Sloven cev". In upamo, da bo še, ker je mož na mestu. Torej nehajte z vašimi hinavskimi napadi na osebo, ki zaaluži vso čast za delo, ki ga vrši za naš trpinčen narod. Zdaj gre edino za pomoč temu narodu. Kdor ne^e pomagati dobri stvari, pa prosimo Roke proč, ker se boste opekli! Vsi tUti, ki delajo proti Adamiču, bodisi iz nevoščljivosti gll rsdi političnega nesoglasja vrše zelo podlo delo, v škodo nam vsem tukaj ln v pogubo našemu umirajočemu narodu v starem kraju. Pa tudi anonimni napadi na, našega urednika Ivana Molka radi dveh struj v sUrem kraju so grdi in fanUlinski Nihče izmed nas ne ve, kaj se danes v resnici godi v starem kraju med Mihajlovičem in partizani. Počaka jmo, da bo vojna končana in bomo Izvedeli resnico. Bratje In sestre, pustimo pričkanje in napade drug na drugega v teh resnih časih, ko je veliko več vsžnega dela za naše pod porne organizacijo, naše puhli kacije, našo no*o domovino, za čim hitrejšo zmago, za pomoč tvojemu in mojemu umirajočemu narodu ln končno za mojo ln tvojo lastno korist ln ugled Kdor se poslužuje nizkotnih in neopravičenih nspsdov ter anonimnih pisem ~ proti uredniku Molku sil proti Adsmlču, ni vreden, ds gs solr.ce obsije. Oba zaslužiU od nas vse priznanje in zshvslo zs delo, ki gs vršita sa našo skupno korist že dolgo let. Tods resničen je pregovor, da dobroto je stroU. Pri nas se ravno sedsj vrši kampanja za Rdeči križ. ki pomaga nesrečnim narodom po vsem svetu Bratje in sestre, darujmo vsak po svoji moči tej Slovanska Nafodrta Podporna Jedn^ Chicago. Ju* VDICENT CAIKKAS. am aoAl si. predsednik M97 «rr so Lssmsaie a v« , j **r So. L«wnd.le Av*, So. Lswa*ale Avt So. Lawndale Av, So. Lawndale Ave. JH 6o. Lawndale av,. cSjj #S8SJYmgmE RUDOLPH LISCa st. cv Ave., JohaOo^' SEvS mstjotis:ta m z. aaoth st., cielJS DR. Olaval sdrsvato -..... Am*. n- Tener st., UntmT ^ • Ave.. CttvsanJj •r-M-.-."* Iflmt Ave., Johiuvm. an s. issth s Oe« t, cwv3J; Se. LswnShle Ave , ^remOm Ave.. Ctevela^, ..... .......171P Snoden, Detroit | Proepect Av»„ Clarenckn * Westclox Ave., f^ Rtdgeway. Mont., v premogorovu Smith in je zahtevala 72 življenj, je nastala radi same zanemajenosti varnostnih naprav. Premogovnim baronom je življenje pre-mogarjev deveta briga. Samo premog in zopet premog na dan, za varnostne naprave pa ni časa. Tako je povsod po vseh premogovnikih. Vsehi slovenskim družinam, ki so izgubile svojce v tej razstreJbi, moje globoko sožslje. Anton Tratnik. 267. Moocinttieloe vest! Moon Ran, PS.—Iz naše naselbine se le rekdo kdo oglasi. Dobrega človek nima sdaj kaj poročati. Povsod, kamor greš, slišiš samo o vojni, ako čitaš li ste, ps zopet čit#š o samih grozotah, ki jih morajo prenašati ljudje v naših rodnih krajih. Ako mi mUlimo, da v taj de- želi trpimo pomanjkanje, če so nam pritrgali malo sladkorja,i slim: Fantje, bili ste dobri i| kave in drugih potrebščin, kaj ps ubogo ljudstvo onkraj morja, kjer nima niti strahe ali oblake, kaj Ša živeža? Mislim, da je boljše biti mrtev kakor pa po- General Motor korporaclje, habljan za vse življenje. In teh bo zopet na tisoče in tisoče kakor jih je bilo po zadnji vojni. Srečen je tisti, kateri je ni okusil. Ali ti so bili bdi] redki. V naši naselbini smo v enem tednu izgubili kar dva člana. Enega, Joeva Matjaža, v najlepši dobi, star komaj 28 let. Zapustil je še mlado ženo in pet tednov starega sinčka, ki ga bo-sU zelo pogrešala. Poleg teh za- bro izpadla, bomo pa drugače dobri usUnovl. poskusili. Ns vssk nsčin hočemo ClUl sem. ds je bil brat Ed-doeeči kvoto in izpolniti nsšo wsrd Tomšič iz Wslsenburgs dolžnost - Colo . težko pobit Želim mu Torej opozarjamo vse Sloven čim hitrejšega okrevanja ce in sploft Slovane v okolici1 TUdI velika rsssttolba ki se Sharona, FsrrelU In WMtlanda, je pripetila v Bear C rtv k u ces Matjažlč, tri brate in tri stre. Družini Matjažič izrekam v imenu moje družine globoko sožalje! Drugi pa je bil Joe Ijroha, ki je umrl 21. februarja. Tukaj zapušča dva sinova, Joeva in Ru-dolpha, oba pri vojakih, hči Frances Ulago, dva vnuka ln eno vnukinjo, kakor tudi braU Franka, v starem kraju pa dva braU. Doma je bil iz Podlipe, podomače Mežnarjev. Dalje zapušča tukaj tri bratrance, Johna, Franka in Matevža Skvarcha. Pokojnik je bil slabega zdrav ja, odkar mu je žena umrla pred petimi leti. Sinovi in hči se za hvaljujejo vsem, ki so pomagali na kakršen koli način, darovali cvetlice in se udeležili pogreba Pokojnik je spadal k trem društvom. k društvu SNPJ, k Samostojnemu društvu ln k društvu ABZ. Ohranimo ga v blagem spominu | Tudi imamo bolnike na bolniški listi. To SU Jskob Mohave, ki se Je ravno vrnil lz bolnišni ce. kjer Je bil operiran ns očesu, ln Frank Aubel. Oba sU člana SNPJ. Želimo, da oba hitro okrevau ter se vrneta zdrava ln vesela med nas. Praak Po izgubi svojih ljubljeni nov zdaj potujeta po deh službi vUde, govorita z dd v tovarnah in jim priponi naj delajo z veseljem za p sovražnika. V tovarni Phi Dack sta si ogledala produ) bakra. V tej fabriki je delal ni sin neke poljske družine se je potopil s Sullivanot fanti vred. Zato sta obiskali di to družino. Sin te družine je bil pokii v armado zadnje poletje.! dober žogometni igralec in |i poslan v Detroit namesto I ga sina Josepha, ki je bil p sednik soft bali teama. Oba bila znana kot dobrs ign Sploh so vsi moji sinovi navdušeni igralci tega špc Če grem na podstrešje, vi vsakovrstne športne obleke, i tev, rokavice in baseballske ličke. Ko vse to ogledam, si ci in upam, da boste tudH branitelji svoje domovine. Nas je obiskala tudi mrs. sevelt. Prišla je v Lindon f delajo letala. Ogledala si je govorila z delavci in delavk in jedU z njimi v kafeterijt drugič je prišla v to dri Prej js bila v vojaškem tal šču v Read Banku, jedla z' ki in se z njimi pogov* Ogledala si je tudi postelji kaaarnah. Kot izgleda, so čiUtelji svete začeli posUjati izbi pri dopisih. Le počakajmo. pušča tudi starše, Joeva in Fran-] je že mnogo naših dopisi utihnilo, ker Jih krije črna i lja. Dosti jih je, ki ao nas I kočssili z dopisi, toda ao uti U, ali spominjsmo se jih k < no. Zdaj se sprehajajo po nih loviščih, kot bi rekli oi verujejo v življenjem na o svetu. Ksr se tiče dogodkov in jateljskih obUkov, so tudi dopUi na mestu. Člani je* imamo zato dnevnik Pnave« vsak dan čiUmo. Pri nas vi žini imamo tri organizacije tednike, mesečnike, aH Prof je najboljša. V ZajedničarjJ še slovenski del Joseph rek, ki lepo piše. To jej lepega za HhvaUko bratsko jednico, da imajo v Zajeda* ju prostor tudi Slovenci njem je bila tudi slika ** neveste ToneU Valentine* Sharona. Njihov ain ae je ^ čil s Wpo Hrvatico. Rea »epi Joa kot mornar, nevestaf* roža vrtnica. Asmes Paaan® la ElUabeth. IV. /.-Zadnji je naše mesto obiskala družina Sulllvan Is loare, oče In mati, ki sta izgubila vseh svojih pet sinov. ki so služili v momsrkrl Vsi so služili ns eni bojni lsdjf In se z njo vred potopili ns Pacifiku. Najstarejši je bil lat, najmlajši pa 20 let. Pred dvajsetimi^ »■ i1. 11 ^ /t- n__IS marca (U Prosvete. 11 msrca Domače vssIL V Aro* je umrl 38-letni Jos R Lsmberla pri Esgorju ssti Ru^ Cumberlsndu. B. C , Um Izgubili stavko eaaatvn. . Turiks na v Angort je .^ki^ sannsko mirovno p nov žiU nemškim Porurju. PETEK 12. MARCA Vesti z fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra ki drugih wor <0- IZPRED roj VOJAfUCEOA DldČA (Posneto iz ljubljanskega «jutra" z dne 25. septembra 1942 v izvirnem besedilu.) Vojaško vojno sodile višjega nnveliniStva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek v Ljubljani, je izreklb naslednji dve sodbi:__•• i..,/ •"; ' ■ • V zadevi proti— J SLAPNIKARJU Francu, sinu FranceU in Polončič Ivane, Hv Velikem Iglarju 4; XII. bivajočemu v Straži, na be-^^^ Vjjih F? I BARTOLU Alojzu, sinu A-loiza in Perko Antonie, roj v prečni 9. VI. 1909, bivajočemu v Straži, na begu; a) obtoženima zločina po č. 4 Ducejecega razglasa z dne 10. X. 1941, ker sta v Straži od 10. III. 1942 do začetka aprila sodelovala in še vedno sodelujeta pri idružbi z namenom, da nasilno jpremita politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi; b) zločina po či. 10. Ducejevega razglasa z dne 31. X. 1941, ker ita v istih krajevnih in časovnih okoliščinah sodelovale in še vedno sodelujeta pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši iločine proti državnim osebno-Itim; C) zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24, X. 1941, ker rta bila v istih Časovnih okoliščinah v posesti orožja in streliva krez dovoljenja pristojne oblasti, ■iz teh razlogov proglaša sodišče Slapnikarja Franca in Barto-la Alojza za kriva pripisanih jima zločinom in ju kot taka ob-soja v dosmrtno Ječo. stroške in takonske posledice, u k 1 j u č n-o trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, ter na objavo sodbe. I V Ljubljani 19. sept. 1942. V zadevi proti— PEZDIRCtf Matiji, sinu Mstf- in Romšek Katarine, roj. v Gorenju pri Črnomlju, 5. II. 1910 in tamkaj bivajočemu pod št. 19, na begu, obtoženemu: ■a) zločina po čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. maja 1942, ker je od nedoločene dobe do 28. Junija 1942 sodeloval pri združbi, katere namen je bil nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi;. |b) zločina po čl. 15. Ducejevega razglasa z dne 3. X. )fer je sodeloval in še vedno sodeluje pri oboroženi četi, ustanovljeni l namenom, da vrši zločine F°ti državnim osebnostim; ■c) zločina po Čl. 2. Ducejevega Masa z dne 24. X. 1941, ker je bi! v posesti orožja in streliva brez predpissnegs dovoljenja; d) zločina po čl. «4«. drugi odstavek kazenskega zakonika, ker * je v Metliki 29. junija 1942 z zlorabo delodajalstve polastil u-niforme in bajoneta, katerih je N v posesti kot orožnik pri po-Ni kr. karabinjerjev. L h t('h razlogov proglaša sodlš-!*> členih zakona Pezdlrca za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja v dosmrtno Ječo. stroške ln zakonite posledice, uključno tajno prepoved javnih služb ln zakoniti preklic ter na objavo H1" v listih "II Piccolo" v Tr^u in "Jutru" v Ljubljeni. Ljubljana, 21. septembra 1942. V ... — Anthony Eden o Slovencih London, 26. septembra. — An-thonv Kden je v svojem' govoru \ L' "' » 'onu imenoma nave- na C' h >*lovalkem Nem- « unieujejo kar cele vasi z vsem ^.vuktvom in jih uko uče P'*orriM.st« Ju V talijar, u 'd'* i m J ^iben, ^lll J,rr' nI J joč avtomatične puške, ki so jih dobili od Italijanov v zameno za ujetnike, so zdaj znovs polovi-li 1200 Italijanov in ubili 400 fašistov; napadajo v črti od Ploča do Vakirfa. - e London, 7. marca (Reuter). — Nemški radio je/danes poročal, da je osišče zasedlo v Bosni dvoje mest, in sicer Bihač in Slunj. Nemci trde, da je to drugi veliki uspeh operacij čiščenja nemških in hrvaških čet. a Nastop nemških in hrvaških čet v Bosni je najbrže poskus, da se poprsvi prestiž osišča, ki je močno trpel zaradi poreeov, katere so italijanskim četam prizadejali jugoslovanski partizani. Bihač leži približno* 25 milj na severu od Vakufa v zapadni Bosni. - « V v- Vpoklict na prlaUno dele London, 7. marca (Reuter). — t i prosvetaH ——— Nemški radio poroča danes, dal prelivajo kri za kruti fašizem, so bili Jugoslovani, rojeni v le- Ko pa pridiga tfvetu, se dela, ka- tih 1917 do 1921, nedavno vpoklicani na priailno delo in bodo morali nastopiti svojo službo že prihodnji torek. Vpoklicani so za štiri mesece. Drugi letniki Jugoslovanov bodo vpoklicani na nabor še ta mesec. V...- NEMCI SE BOJE INVAZIJE NA BALKANU Nadetična nsrvoanost na Orš- Ankara, 1. marca (AP). — Danes poročajo, da so zasedbene o-blasti osišča v Grčiji ostro opomnile ljudstvo za slučaj zavezniškega Izkrcanje, da ne sme niti manifestirati niti sodelovati. Svarilo so nstisnill vsi časopisi; čltano bo tudi v vseh cerkvah vsako nedeljo. One osebe, ki bodo na grškem ozemlju pomagale zavezniškim padalcem, bodb kaznovane s smrtjo. Drugo poročilo iz balkanskih virov trdi, da so dobile vse nemške, italijanske in bolgarske o-sebe v Grčiji nalog, da takoj za-puste ozemlje. V zadnjih par mesecih je pribežalo na Grško več tisoč nemških rodbin z bombardiranega nemškega ozemlja. trio, nemškemu goepodar- ^'»Ji pa.uporablja jo V "blatti »lične metode, v vsej Jugoslaviji Plasti maščujejo nad ■prebivalstvom, ker uspelo zadušiti djtors 'um jugoslovanskih pa- V____ B0JI V JUGOSLAVIJI 'i«lo ktall Piše Zvoako A. Novak Llcemerna politika.—Ker se v Vatikanu baš sedaj prejkone kuha nekaj zelo slabega za slovenski narod onkraj morja, se mi Sdi umestno, da se milo pomu-dlm pri njegovi politiki Kdor posns zgodovino, ki se je pisala potem, ko se je rimska cerkev povzpela do viške svoje moči in je rimski papež postal kakor bi rekli neomejen vladar sveta, a obenem pa tudi še paz-no zasleduje sedanje politične mahlnadje v Vatikanu, lahko brez posebno velikega truda do-žene, da ima vatikanska politika dva obraza. Že od nekdaj hoče rimska katoliška cerkev na vsak način veljati Za krščansko ustanovo na mednarodni pocUagi, daši je njena hierarhija po vsej priliki docela laškega značaja. V svojih okrožnicah ne zamudijo njeni papeži nobene priložnosti, da ne bi poudarjali, kako sta jim pri srcu pravičnost in enakopravnost med vsemi narodi^ pa naj bodo to že majhni ali veliki. Pod banderom tiste mednarodne pravičnosti pa predesto igrajo vlogo najbolj prevejanega mešetarja, kl seveda gleda v prvi vrsti ns to, da ima pri vseh barantanjih le on največji dobiček, pa če je ta še Uko krivična. Rimski papeži so vselej najprej iUlljanl in šele nazadnje poglavarji mednarodne ustanove. Tako je bilo v preteklosti in po istem receptu se ravna tudi sedanji papež Pij XII. Pred podobo Križanega ali pe sv. Duha kleče moli za vesoljni mir, razsvetljen ost in složnost med narodi, na obisku pri laškem kralju pa že blagoslavlja "odličnega prvomestnika luške vlade" BenlU Mussollnijs in njegove ministre, če ti sploh kaj pomenijo sedaj pri laški vladi. Morda bi kdo rekel, da je s tem blagoalavljal mir Ur odobraval smernice miroljubne laške politik- Ali kaj Ukega bi bilo napak. Kajti par dni kaaneje ao laške vladne oblasti z Mussoli nijem vred že začele pripravljati laško ljudstvo na vstop laške dežele v krvavi ples sedanje voj ne. Ko Je na Laškem doeefla gonja proti Angliji N vrhunec, je imel Pij XH. v neki cerkvi pri digo, v kateri je prosil Jezuaa, naj racpodl vojne oblake, trn Ukoj prihodnji dan |pe je leti pepel sprejet v avdijenco laškega prestolonaslednike,, kl je Imel voditi laško vojsko v bližajoči se vojni Ko so potem nemška krdela prihrumela na Holandsko, Lu-kaenburško in v Belgijo, je prineslo papeževo glasilo "Osserva-tore Romano" uvodnik, v kate-rem se Je kar odprto obsojal ti-sti nemški vpad.' Petollzni Muasollnl Je dal kajpak nemudoma zSpleniti vso naklada tiste ŠU- partlsaat uporab ! vilke papeževega glasila 'U'r*fl fi ^-luki človek leMle |bi pričakovat da se Je s tsm tema rea (UP). — Ju- ški poglavnik do smrti zameril P*rtizani. uporablja- pri papežu Ali nič kaj Kajti božji namestnik v Rimu mu je že 29. maja 1940 odpustil tisti grah ter z vso ljubeznivostjo sprejel novegs laškega veleposlanika v avdijenco. Da, še več. Ob tisti priliki je dal svoj blagoslov kralju Viktorju Emanuelu III., Benitu Mussoli-nlju in vsemu laškemu narodu. Njegovi blagoslovi so sicer poceni, ali med svetom so v velikih čisllh in katoliški narodi se ksr Upeje sanje. No, dne 10. junija IsUga leU je Benito že pognal svoje legije v klavnico sedanje svetovne morije. .Ali mar kdo meni, da ni papei vedel, kaj se kuje v vladni kovačnlcl pred njegovim nosom? Kdor verjame v Uko nslvnost, mora biti pri zdravih očeh slep Dne 19. JunlJa'Je papež govoril laškim zakoncem Ur jih opozoril na to, da morajo pomagati svoji domovini v tem boju s vsem, kar ihtajo. Dne 4. julija je sprejel 5,000 članov laške Katoliške akcije. Pred njimi je tožil, češ, da ga srce boli, ko vidi, kako se med ssbo Isssjo in pretepajo njegovi ljubljeni sinovi po vsem svetu. V svojem pozivu za doma pa je dejal, da morajo biti člani Katoliške akcije v laški deželi ne samo goreči kristjanje, nego tudi popolni državljani, ki se dobro zavedajo, kaj jim nalaga vzvišena dolžnost socijalnega narodnegs življenje. Ljubiti mors jo svojo domovino, Jim Je rekel, ln biti pripravljeni ns to, da žrtvujejo tudi svoje življenje zanjo ; Nič Ukega ni prišlo iz njegovih ust za člsnstvo Katoliške akcije na Francoskem, Angleškem, v Jugoslaviji, Ameriki in drugod. Dne 28. oktobra 1940 se je začel zločinski napad na Grčijo in papež Pij Xn. je sprejel 200 laških častnikov ter radostnega srca blagoslovil tisU, ki so vdrli p Sokratovo domovino Ur ropali po njej kakor pravi pravcati razbojniki, dokler jih niso hrabri Grki pognali v sramotni beg Sledeče leto je dne 4. februarja sprejel Isti rimski pspež v avdijenco 50 nemških leUlcev v uniformi ln 200 laikih vojakov ter dejal vsem skupsj, ds jih iskreno pozdravlja ln blagoslavlja. Kasneje je le parkrat dal privkstl nemške vojake predse, de jih je pozdravil in blagoslo-vil Po tragičnem zlomu jugoslovanske države se je pojavil na Hrvaškem Ante Pavelič, ki Je bil v Franciji obsojen na smrt, ker je skoval načrt sa zavratni umor jugoslovanskegs kralja A-leksindrs v Maraelllesu I. 1934. Ta hrvaški Quisling je po navodilu Adolfa Hitlerja in BeniU Mussollnijs ustanovil neodvisno' Hrvaško. Ko j« nesel hrvaško krono « kralju Emanuelu v H.rr ga Je papež PIJ XII spre- kor bl bil preti fašističnemu in nacijskemu ffcžimu, dasi je v resnici tesno povezan s obema. Pspež ima sila prefrigane ljudi okoli sebe. Prebrisani jezuit-je, ki so še marsikateremu državniku zmešali glavo, so njegova desna roka. Ti advokatje rimske cerkve znajo igrati vlogo s dvema obrazoma in voditi lice-memo politiko kakor nikdo drugI na svetu. Zato se Je bati, da ujamejo tudi ameriški državni vladni oddelek v svoje nerazrešljive mreže. Prav U dni je ameriški škof Spellman z vednostjo naše vlade odrinil v Rim, kamor pač ni šel samo maševat Nekateri a-merliki listi so pisali, da se je odpravil tjakaj le po službenih opravkih. Toda tej trditvi je bilo še kar drugI dan dno ižbito. Drugi so zatrdili, da gre pri tem nensvadnem in nepričakovan nem obisku za dosego separatnega miru med lUlijo ln Združenimi narodi. Ali tudi to ne more držati. Spellman ni Uko neumen, da bi se pečal s takim, nesmislom. Če ni mogel papež isposlovatl tega tedaj, ko Italija še ni bila v kleščah zloglasnih gesUpovcev, kako naj to doseže sedsj, ko Mutfolini niti kihnlti ne sme brez Hitlerjevega dovoljenja?! Se najverjetneje je to, da se je šel Spellman pf^ovarjat s papežem o vprašanju, kaj bo z Italijo po vpjnl. In v tem tiči največje nevarnost ae slovensko ljudstvo v sUri domovini. UIUISI BONDS STAMPS Tu imamo v svoji sredi 'mo-drokrvnega' Laha, ki sliši na ime Sforza — grof Sforza. Ta človek se sedfcj ksr topi od demokracije, dasi hoče ničesar slišati o tem, da gre po načelih resnične demokracije vsa Pri-morska s Trstom, Istro in Gorico Slovencem, ki se z vsemi štirimi branijo 'blsgro^ papeževe, Mus-sollnljeve ln Sforzove 'pravičnosti*. Sforza j+ star navihanec, pa se sns tako imenitno hlinitl, da mu dobršen del naših odločujočih in veljavnih krogov že kar verjame. In' Uka je tudi s papežem. Tudi U se dela pred svetom sila pNvičnega ln demokratičnega, med Um ko blagoslavlja orožje ln vojšČake Mussollnljevega fašizma pa Hitlerjevega nacisms. Oba U moža stremiU za letim krivičnim ciljem, oba sU največja licemerca pod božjim solncem. Škof Spellman mors že po svojem stanu verovati v to, kar mu narekuje papež — verovati v klerikalni fašizem brez Musso-linija v njem. To je najnovejša politična formuU vatikanskih fašistov in Sforza — grof Sforzs — se poteguje pod krinko hli-njene demokracije tudi za nekaj sličnega, e papež pa daje obema svoj 'blagoslov. Papežu ln Sforzi gre za povojno lUlijo, ki nsj bi po njunih nszorih ostsls Še nsdalje fašistična, a to pa brez Mussolinijs in pod okriljem vstiksnskega klerlkalizma — z neokrnjenimi in morebiti še celo povečanimi mejami. Z mejsml, kl nsj segs-Jo tjs do bele Ljubljene ln mor-ds še čez. • To, prav to se sedsj kuha v Vatikanu, kl je že od nekdaj go-rak Slovencem. f Llcemerna politika rimske gospode v Vatikanu je bila v pre-Uklosti žal zelo uspešna, a narodi, ki jih je izigravala drugega proti drugemu, pe strašno nesrečni. AJi Bog ne dal, da bi bila sedsj, ko gre za narodni ob-stanek slovenskega ljudstvs! Nsj se dfževnemu vladnemu oddelku v VVsshingtonu in zunanjemu ministrstvu v Londonu odprejo oči ie o pravem času! Za Um, da ae to tudi zgodi, mora stremeti Slovenski ameriški narodni svet in s njim vil slovenski Ameri ksnei Nemške težave na Balkanu Ruske image In mobtliseetje odook odobril davim načrt Wsshlngton, D C., II. msres,— Kongresni odsek za poU in sredstva je odobril načrt glede plačevanja dohodninskegs davka Ts bo znašel, še kongres sproti sprejme načrt, dvajset odstotkov jal V avdijenco ter bUgoslovll I od plače, kl jo prejemajo delavci njegovo nečedno ln srsmotno In drugI. Ts vsoU se odtrgs od dalo plače od 1. julija naprej. Kadar govori papež za domačo! uporabo, posiva laške ljudi, naj AGITIRAJTE ZA la suinjev • •» (V vseh časopisih čitamo članke o skrbeh ln težavah balkanskih zaveznikov Nemčije in o nemirih v zasedenih deželsh, kjer sta uspeh ruskih armsd in nacistična totalna mobilisscijs delavskih moči o-krepili odpor proti pronscls-tičnim uprsvsm.) London, 5. marca (Radiopre-jemna služba). — Londonski radio nsglsša v avojl oddaji v srbohrvaščini, da je težišče vojne zdaj v jugovzhodni Evropi in da ae je straUgična napetost tam silno povečala. Urednik nemškegs lists Frankfurter Zeitung je napisal komentar k obisku Ribbentropa v Rimu in raslaga, da je iUlijansks fronta zdaj morda še bolj važna nego rusks in da je zato Italija poklicala domov svojo armado. Tudi Pavelič je dobil dovoljenje, da odpokliče svojo legijo, ksjti zdaj bo treba braniU Italijo in Balkan. Nemški list celo razmišlja, da se bo Iulijs morda umaknila z Balkana, da bolj učinkovito zaščiti svoje Ustne meje. Govornik londonskegs rsdis naglaša, da sta zdaj Jugoslavija in Grčija postali dve silno važni točki in poudarja, da bomo prizadevali sovražniku mnogo več preglavic, ako bodo nali notranji spori prenehsli ln vsi ns-sprotniki osišča vodili račun edi-nole o osvoboditvi domovine. The Chrlstisn Science Monitor t dne 3. marca poroča o odporu proti nemški mobilizaciji v zasedenih osemljlh, O Jugoslaviji omenjs, da naše uporno prebivalstvo zdsj dobiva po različnih potih dovolj orožja in de se je ra di Uga uporno gibanje zelo oja Čilo. Tudi na Grškem so se razvila močna središče oboroženega odpora. Vse to zadržuje osišče, ki z vso nsgllco utrjuje bslkan-ske obale. Južnovzhodna Evropa je večinoma gorato ozemlje, kjer uporno prebivalstvo onemogočuje nadzorstvo neštetih tisočev kvadratnih milj sovrsžnegs ozemlja. Nemci sicer ojačujejo oddelke svoje Gestape, a odpor prebivsl-stva kljub temu ne poneha in se nasprotno še Širi ln razvljs. Isti bostonski list prinaša v •vojl številki od 4. marca zanimivo brzojavko svojega posebnega poročevalca v Carigradu, Dere-ka Patmorea. Ta brzojavka trdi, da so romunski uradni krogi v velikih skrbeh rsdl ruskega prodiranju ns zshod. Videti je, ds se vlsd-ni krogi živo zsvedsjo grozeče nevernosti — romunske ranjence so baje že evskuirsll iz/Jde Nobenega dvoms ni o Um, da je sedanja rumunska vlada zelo v skrbeh; širijo se celo govorice, ds Je nameraval Antonescu potovati v Turčijo, ki pa v sedanjem trenotku noče prevzeti nobenega mirovnega posredovanja. Dejstvo je, ds so Rumunl zsčell utrjevali nekatere točke ivojegs ozemlje in pripravljstl skladišča hrane, orožje ln bencina. Notranji nemiri v Bolgariji še niso prenehsli. Ako bodo Rusi svojo ofenzivo uspešno nadalje-vhIi, bo morda kralj Bori* poskušal izboljšati svojo eituacijo z odsUvko Bogdane Ftlofs Ako bl Rusi zaeedli Kiev, bl postsla situacija Madlemke Izredno neverna. Kot selo zn«' il no posledico vplive ruskih zmag na politične razmere navsjajo dekret madžarske vlade, ki odvzema državljanstvo viekomur, ki stopi v vrsU keterekoli tuje srmads. Ta ukrep je naperjen proti nemški manjšini na Madžarskem. katere oholost Madžari težko prenašajo Člani nacistične msnjštne bodo zdaj Izgubiti madžarsko državljanstvo sko služIjo v nemški srmedi dvemno je. da je Medžar»ks do grU siU vojne s Rusijo. Prva seja eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta vršeča aa dne M. decembra 1942 aa naalovu 1904 W. Cermak Road. Chicago. Illinois k* (Nadaljevanje) Predlog brsts Roglla jg brez ugovora sprejet. V odsek za publikacijo zapianlka so Isvoljeni bratje Calnkar. JurJsvec in Kukei. V razpravo pride vprašanje naklade zapisnika, v katero posežejo bratje Kristan. Zakrsjlek. Calnkar. Salta In Rogel). ki emencUra svoj prejšnji predlog v toliko, da te zapisnik izda v 3000 ltvtdih in ds se po ena kopija istega pošlje vaškemu delegatu In delegati-nji kongresa, kakor tudi društvu, organizaciji sli skupini, ki je bile ns kongresu representlrsns. Tudi dodatek k predlogu je bil soglasno sprejet. i Brat Zalts Želi, da bi vsi čiuli spis Borisa Furlana "Slovenija v borbi" in da bi se isti v čim večjem številu razširil med nešo Javnost. Priobčen je v Ameriškem družinskem koledarju, letnik 1943. Pripravljen je že tudi prevod tega spiss ln akupsj s reeolu-cijami v angleščini, ali s izčrpkl istih, se naj rasširi med ameriško javnost, da bo ta brošura govorila Amerišanom, ki naa Slovencev in Jugoslovanov Še ne poznajo? Brat Zakrajšek se strlnjs z bratom Zaitsom, vendar ps je mišljenja ln priporoča, ds ponese naše resolucije ns najvišja tn najvplivnejša meaU posebna deputacija, katere naloga naj bi bila pojasniti in rastolmačiti, kaj je naše delo; da ne zahtevamo nič več kot reši-Uv in sedfttjenje našega ubogega naroda is strašne neerede, ki ga je sadela in v kateri krvavi, v novo, sdruženo Slovenijo'v demokratični, federativni Jugoslsvljl. Pokazalo se je fte, ds je smeriška vlsda zelo evstrofilska. Mi moramo protestirati proti Otonu Hsbs-burškemu in sploh proti vsskemu avstrofilu. Radi Uga pa je potrebna posebna deputacija, v kateri naj bl bil u ključen tudi nai častni predsednik Louis Adamič, Poudariti moramo dejstvo, ds smo zsdnje čase Slovenci ignoriram od amerllke vlade, nsmeno-ma ignorirani, v čssopislh in drugače, ln to odkar je prišel Oton na površje. Citira odlomek iz članka v washlngtonikem dnevniku, kl gs je napisal inž. Rsymond NVester ln kl govori o Istem problemu. Pojasnjuje nsdslje, kako se misli in govori v Wsshingtonu o Slovencih in se jih podcenjuje, s mi pa še nismo nlčtosar storili, ds bl protestirali proti tej veliki krivici. Torej Je potrebno, ds stopijo v ospredje smerlškl Slovenci ln da govore v Imenu svojih krvnih bratop, ki dsnes ne morejo sase govoriti. Resolucije je torej potrebno ponesti nrf pristojna mesta osebno. Obenem ps bo deputacija dobila prsve informacije o "de fapto" poziciji ln lUllšču nsšegs problema. Brat Krlalan poroča, ds je Louis Adamič že na delu, kaUremu je obljubil vso svojo pomoč ns kongresu. V pričo Uga ČiU telegram, kl ga je prejel od našega odličnjaka, Adamič šali, da ga U odbor opolhomočl zastopati Slovenakl ameriški narodni svst pred gov. Lehnr\anom, v kojegs oskrbi bo rehebiliUclje pokrajin in ds-žel, kstere sta po sili okuplrsU Hitler in Mussolinl. Adsmič nsdalje urglra, ds se naš odbor pripravi poslsti večjo depuUcljo v Wsshlngton, kadar nam sporoči, ds Je pripravil definitiven detum SS evdljenco. ' Brst Rogelj omenja, dk je o tej zadevi govoril osebno a Adamičem. On misli, ds bi prvo deputacijo morali tvoriti glavni predstavniki naših večjih podpornih organizacij, ksr bi nspravilo nešo delegacijo b^j impossntno in uglednejfto. NsdslJnje depuUcije bl bile lshko msnjle. Brst Zalar predlaga, da U odbor pooblasti Adamiča polnomočno zastopsti Slovenski smerlškl nsrodnl ivet v smislu kongresne resolucije in brzojsvke. Predlog je podpiran ln soglasno sprejet. Brst Zalts predlaga, da U odbor delegira svojega predsednika in Ujnik*,, ds tvoriU depuUcljo, ki naj ponese v VVashlngton na prlstojns mestu nsše želje in sshteve, obenem pe ds ImaU polno moč pooblastiti še druge odbornike ln člsne sveU, sko slučaj ln potrebe zahteva. — Tudi ts predloft je podpiran in soglssno sprejet. Nsdalje ae priporoča, da sa po možnosti upoštevajo tudi našo ženske za omenjeno deputacijo. Ženske organizacije si bodo štele v čast, akoi bodo zastopane in to bo pripomoglo k večjemu uspehu našega deU. Brat Sakeajlek poroča, da Je v svrho registriranja našega sveU že govoril s predsUvnikl justlčnega departmenta v Washlngtonu ln da smo dobili dovoljenje operirati do 15, januarja 1943 kot "Foreign Agenta", po 15, januarju pa bo treba vložiti uradni formular. Omenja nadalje, da smo napravili selo dober vtie na razne državne organe s našim nastopom na kongresu, ker nsm rns veliko jomsgatl do dosege stslnegs dovoljenje se eaše obratovanje. Stvari se v Washlngtonu zelo hitro spreminjajo, vsled če-ssr bomo morali biti neprestano ns delu ln slediti dogodkom. Or-ganlslratl se moramo na način, da nam bo mogoče v najkrajšem času poslati na stotine brzojavk v VVashlngton v Uku ene noči, ksdsr bo treba kaj nujnegs doseči sil preprečiti nekaj, kar bl znalo škoditi našemu delu ln našemu cilju. Vss naša podporna društva bl morala biti naše uradne podružnice in njih odborniki uradniki uh podružnic, na kaUri bl se bilo mogoče v sili obrniti zs moralno In ftnsnčno pomoč. Nsglsšs nsdslje potrebo, ds vsi nsši časopisi nsstopejo enotno in podprejo delo, kl ga vrši naš svet. Urad vojnih Informacij (OWI) zelo točno zasleduje časnlšks poročila o našem delovanju, zlasti komenUrje in uvodne Članke, vsled česar bi urednišl|e kritike in nasprotovsnje samo enegs časopisa znale pri vladi veliko škoditi našemu delu. Urgirs torej in prosi, da se nsšl uredniki zavedejo U velik* važnosti In da v bodoče kooperl-rajo, zlasti le radi velike harmonije in edinosti, ki je bila dosežena na prvem Slovenskem nerodnem kongresu. Temu sledi splošns rszprsvs. Omenjeno je, da se je n. pr. Ameriške Domovine počutlls užaljena, ker nl prejela sa priobčiUv zapisnika ene seje JPO-SS, nekateri drugi časopisi so se tudi smatrali za saposUvljene, ker so bsje prejeli gradivo se priobčiUv kasneje kot nekateri d togi časopisi Vse to nlkskor nl delalo volje za kooperacijo. Priporočano in zalfljučeno je, da fe v bodoče vsem !3tm časopisom In revijam pošlje gradivo za priobčttev ob tsUm času z navodilom, da se letegs ne priobči pred določenim datumom Brat Zalts govori glede glavnega dela, kl se mM Izvršiti na UJ seji In to Je usUnovitev glavaegs urada, načrt sa ftaaaetraale poslovanje In podobne važne stvari v zvezi t našim delom. Brat Zakrajšek predloži osnutek, kako se nsj delo sveU organizira, in Sicer: 1. UsUnovlU naj se dvs urada. sdaalaMetrethml ln pellMšnli administrativni urad naj bi se nahsjsl v Cklcagu. politični pa v 2. Vsi glavni predsedniki jednot ln sves nai kl apelirali na svoja društva, da ustanove podrušatre SANSa. Člani tek podrui nic naj prostovoljno prispevajo po le ell več mesečno In skupno vsoto naj bi Ujnlkl podružnic pošiljali v sdminlatrativni urad v CMeago ' (Dalje prihodnjič) PftOSVETA COMMANDOUGH! mesecev, povsod curljajo m ki v globel, od vseh ^ grmijo z Vrhov v kotle a plazovi. Voda pronicava /I ski »neg polni luknja, ^ va v hladnih nočeh ter mjl nja sneg najprej v sren, ^ je v led. Ta led ni tako Z krhek kakor oni, ki kristal vode in ki ga lomimo na kih in jezerih; zavoljo SVOj posebnega postanku postaj čen in precej prožen Ker* pira in nagiba gorski kotel | teče, ali recimo bolje, tani cedi lednik iz njega kakor i greta smola po poševni plo, po obsežnih dolinah se širi» teskah se stiska, preko skal Črtice ANT. ADAMIČ (Se nadaljuje.) Ona je gledala pod noge in le zdaj pa zdaj si je popravila kite. Ko je harmonika končala z gromkim, zmagoslavnim tra-ta-ta-tam, je odpeljal Janez dekleta k fcotoru, kjer ao prodajali drobnjavo, podobice in sladkarije. Kupil ji je veliko rdeče srce, ki ga je vaa srečna zavila v robec. Nekaj sta se pogovorila, potem sta se razšla: ona je stopila k svoji prijateljici Metki, on jo je pa mahnil k šotoru za pivo. On-di so se ko j, a le bolj za ialo, sporekll, ae objeli okoli ramen in zapeli. Ko ai je Janez ugasil žejo, je šel po drugo dekle in jo povedel na travo k muzikantu. In še z marsikatero je plesal, toda nobene ni popeljal po plesu k šotoru s podobicami in z rdečimi srčki. Mirko si je dejal: "Cilka je Janezova nevesta ln prav je Uko/' * Stric ga je silil, naj pije. Pivo pa mu je bilo pregrenko. Vsepovsod je zasledoval Janeza z bistrimi očmi. Ko se je zmračilo in so prižgali luči, je šel a stricem domov. Po večerji je vprašal molčečega strica: "Kdaj pride Janez?" Stric, vea mHc in vroč v glavo, udari g pestjo po mizi. f "Mu že zbijem muhe iz glave! S tisto kajžar-jevo cajndro misli, a ne bo nič!" Mati je glasno vzdihnila ln šla iz sobe. Stric ga je spremil v skedenj. Danes nI mogel zaspati. Skozi lino na nasprotni strani je zanašal veter glaaove harmonike. Cul je krike in ukanje izza vaal. Prekladal se je z leve na desno. Dojmi minulega dne so pa-lill njegovo domišljijo. — Ubogi Janez! Nevesto si je zbral in oče se jezi. Zakaj? Mar ni dovolj lepa? Kako jI je ie rekel? Cajndra? Zakaj? V soparnem vzdušju je vstajal in .al popravljal ležišče. Silil se je, da bi zaspal, tiščal ai je roke na oči. Zaman. Z vaškega zvonika je od-brnela deseta, enajsta ura. Že m ga je lotevala dremotica, kar ga zdrami skovlkanje sove z drevesa na vrtu. Zgane se in upre pogled v lino, — ki m zdajci za temni. — U-hu-hu —! odmeva po podstrešju. Mirko strahu odreveni, srce mu zastane. Kdo se n« bi zbal? Pravijo, da skoplje sova oči... Pograbi za rob rjuhe in si zakrije obraz. Trepfefa strahu, prične moliti. Zadušiti ga hoče. V največji stiski zakrlči, si odgrne o-brar, ln sede. — Glej, lina Je prazna. Zvedica miglja skozi odprtino in se mu smehlja. Zopet ae vleže in si briše potno čelo. Ko se mu pomiri srce, gi očita bojazljivost in strahopetnost. — 2e tako velik in že tako boječ! - Pa kje je Janez? Kje hodi? Ali zopet vasuje? Ob misli na vedno m amejočl njegov obraz zatlane oči in se pogreza, tone, pada . . . Kar ga zopet zdrami tik za steno za njim dvoje pridušenih glasov. Moški glaa spozna takoj. Čigav je ženski? "K sebi me ne maraš, pa pojdi ti z menoj", je nagovarjal moški glas. "če bi bil sum, že — tako pa ne. Mestjan bi slišal . . "Mestjan* Pojdi no; ta spi, kot bi ga ubil. — Tak pojdi!" "Ne grem in ne grem. — Vlž, nekdo gre po cesti! Skrijva se . . Vse je utihnilo. "Junez-Oilka . . ." ie icpetal Mirko. "K sebi na seno jo vabi . . . Skoda, do sta zbežala . . Čakal ju je, da se povrneta o ju ni pričakal. Neizprosna narava je posegla vmes, Izmučena glavica je omahnila z dlani in radovednež jc zaupal trdno in globoko. Ko se je prebudil, se je najprej ozrl na Janezovo ležišče. Prazno je. Približal ae je ležišču ia ga ogledoval. Rjuha je razvlečena, a poleg nje, na senu ugleda šopet ovenelih rezed in nagelj no v. — Kaj pa je to? Pobral je usločen ženski glavnik za v kite —. Ko je stopil iz skednja, je solnce že močno pripekalo. Za hišo je koeil Janez sočno, vrtno otavo. Žvižgal je in ročno podiral red za redom. Pristopi h koscu in mu pokaže glavnik. Janez se zdrzne. "Kje ai to dobil?" "Na senu." "Laieš!" "Na lastna ušesa sem slišal, na lastne oči videl, da je danes vasovala Cilka pri tebi in ne narobe," je drzno lagal. Janez je vrgel koso v travo. Stopil je tik pred predrzn eža. "Ti nisi spal? Ti vražič ti! Molči, prosim te. Nikar nikomur ne povej." "Kaj mi daš?" Janez je prijel dečka za roko in ga vlekel niže doli za hišo. Šepetal mu je na uho: "Jaz tudi lahko? Kako, povej ..." se je čudil Mirko. Sedla sta v travo. Dolgo čaaa sta se razgovarjala. Ko sta m razšla, se je Janez smejal, študentu so pa gorela lica kot živ o-genj. Ko je mati prišla po gina, ae je Čudila njegovi spremembi. Prijela ga je za glavo in iskala njegovih oči. Sin je zatisnil zasenčene oči in se ji iztrgal iz rok. ' s | | Težko ae je ločil. Z voz« ae je željno oziral proti vaal. Materi je odgovarjal razdraženo. Izgubila ga je za vedno. (Dalje prihodnjič.) Najzanesljivejše dnevna lavske veatl so v dnevniku' sveiL" AU lih čižate vsak THE NEW ENCYCLOPEDIA(] MACHINE SHOP PRACTICE Courtesj Los Angelca Ezamlner GEORGE W. BARNWELL Institute of Tochnologr v sngldl Spisal znani profesor na Sitna Podlago za mehanično znanje morete dobiU s knjigo NEW 1 CYCLOPEDIA OF MACHINE SH PRACTICE (v angleščini). Ta vel knjiga popiauje in v slikah pok temeljna dela mehanike. Razloti natanko, kar mora znati najbo mehanik; pojaanjuje vporabo vsa ga atroja, orodja in meril. Pouči' kako je treba vporabiti načrte (k printa) ter vam tudi daje mnofo čunskih tabel, da morete poipa svoje delo. Ne glede na to, ali šale poČetnik, vara bo ta knjiga i koriatna in mnogo potrebni.-! slik in rlab. 676 atrani, trdo vea knjiga atane SAMO Sl.M.-Poi no plačamo mL Naročite pri KI GARNI SLOVENIC PUBLISHI COMPANV, 216 West 18th I NEW VORK—Zaloga ni vel Naročita to važno knjigo še da BRATOVA SLIKA Z razbeljenim čelom je bežal po cesti v lepi poletni zvečer. Da ga ne bi nihče poiskal in da bi popolnoma sam zase in v miru razporedil dojme, ki so navalili nanj kot vihar, je krenil s ceste in prekoračil roaen travnik. Pod košatim, grenkim jelševjem ob potoku se je zatopil v bridke misli. Boječi in deviški otrok, četudi že dvaindvajsetletni Vinko je trpel. Prestal je veliko in težko preizkušnjo. Ali se ni morda pravilno obnašal? Ali je res Sagreiil bedaatočo? Je zaslužil toliko zasmehovanja? Današnji gvet je etraŠno pokvarjen in nesramen je tudi . : . Ne, Vinko ni tak; nivin tudi nikdar ne bo! — OJbriaal si je solzo v očeh. Niso ga ob rojstvu oblagodarile rojenice z bistrim razumom, zato je trpel tem huje. Vinko je hodil g povešeno glavo. In ko je grebel in iskal jedro pregrehe, se je ozrl v zvezdnato nebo. Toda tudi od tam ni bilo razsvetljenja, ne božjega prsta. — Kako pa ae je vse dogodilo? Kako že? Ker nI vedel za izvor, ni našel konca ... Bilo pa j« tako: Včeraj jo je videl prvič. Rekli so, da je sestra gospodinje ln da je ni bilo žc pet let doma. Njene razposajene navade ga sprva niso vznemirjale. Z nogami navzkriž in s cigareto v ustih Je prijela zdaj tega za rokav, zdaj je povlekla onega za lase. Protestirali so in se smejali; a vsi so se gUkali okoli nje. Ona pa je pela in jih zabavala. "Lepa je in omami j Iva kot hijacinta", je sanjaril filozof Sila. "Tako —?" ga je pogledal Vinko. "Srečen, kogar uališi", je vzdihnil adjunkt Iskra. "Zakaj?" j« hotel vedeti Vinko. (Dalje prihodnjič.) 6 priporočil za vojnočasno razsvetljavo r ^J&fa* > • Ta* ^^ TR1NERJEVO GREN KO VINO V ME- SECU MARCU Marca SI. jt prvi dan spomladi v letu Ampak marce Je navadno še vedno v krtHnplJih zime. ki sc navadno ne rada Ortrrv, MarCevi bl*^ aardi in ledcdi burja lahki* nnpra veliko škode Vašrmu zdravju vsled pomanjkanja odpoinoeti Uiavru. stvai \t \ .s žrlodec v dobrem »n pravrm «tanj o Trlnerjevo grenko vino z Vitaminom BI Je zanesljiva ftei<«i. ntoa in odvajalno smV stvo, je prava,ptvai. ki bi Jo morau »•Šivati v mama R-blte ga kot Jc ptvdptsano na ateklemci Dobite ga v vsaki lekagnt. ampak ako bi ga ne mogli doBSti v vaši saaedščtni, tedaj pošljite $1 36 ali M M na Jm Triner Corp. R Ashland Ave Chieago lit., H dobili bod«w eno ali Seat steklrnle TVtner jrvega grenkeg« vina s Vitaminom B-I p<«štnine pro -(Adv) PUBLIC SERVICE COMPANV Of NORTHtRN lllINOIS • V-fS*^