NAS PORTRET
Spomini Pavleta Zibelnika
na predvojno revolucionarno delo
V policijskih okovih
Buržoazna oblast v stari Jugoslaviji je v letih pred vojno vse močneje nastopala proti naprednim demokratičnim silam, ki so pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije za-htevale nacionalnih in socialnih pravic. Zlasti je vladajoča buržoazija preganjala člane ile-galne Komunistične partije, uprizarjala proti njitn sodne procese, jih zapirala. tnučila in od-ganjala na robijo v taborišča, ki jih je v ta namen gradila. Po poti skozi predvojne poli-cijske zapore in taborišča, ki so jo prehodili mnogi jugoslovanski komunisti. je šel tudi re-volucionar in udeleženec narodnoosvobodilne-ga boja Pavle Zibelnik z ilegalnim iraenom Mirko. kasneje Pajo.
•  Leta 1933 je imel Pavle Zibelnik-Mirko doma v Dravljah skrito ciklostHno tehniko, ki sta jo postavila skupaj z znanim predvojnim revolucionarjem Oskarjem Kovačičem in tiska-la v  njej  ilegalno  partijsko literaturo.  Rdeči prapor, letake in drugo. V glavnem sta -delala ponoči   pri  močno  zastrtih  oknih in v strogi ilegali. Pri delu v tehniki je pomagal tudi Sta-ne Mrhar. Kasneje je bil za sodelavca Pavle-tu   Zibelniku   določen  Tepina Pavle, študent gradbenega oddelka tehniške fakultete v Ljub-ljani.
•  Ko je prišel Zibelnik Pavle 9. novembra 1934 na dogovorjeno javko v Dravlje za Kre-garjevo doi-oačijo, je padel v zasedo policije, ki ga je že čakala in planila na njega. Odpe-ljali so ga na policijo v Šiško (v poslopje. kjer je bila do porušitve v njem gostilna »Urban«), od   tu   pa na policijo na Bleiweisovo cesto; Pavle se spominja, da je moral tu nekaj ur gle-dati v močno luč, kar je bila posebna oblika psihičnega   mučenja   zapornikov. Nato so ga cdpeljali v zapor — v samico — ljubljanskega sodišča. kjer je ostal en mesec. Od tu so ga vklenjenega   vozili  na zasliševanje nazaj  na Bleiweisovo cesto.
•  Po enem mesecu mučnih zasliševanj je bil Pavle odpeljan s skupino zapornikov v za-pore na otok Ada Ciganlija na Savi pri Beo-gradu;   od  tu  so  jih  vedno  vklenjene  vozili s čolni preko Save v Beograd na sodišče. kjer so jih spet zasliševali in jim sodili na osnovi
zakona o zaščiti države. Ko so jih odgnali z otoka Ada Ciganlija, so šli še skozi znano mu-čilnico Glavnjačo. Od tu so jih v začetku fe-bruarja 1934 odpremili v Sremsko Mitrovico, zvezane enega poleg drugega, v mrazu in sne-gu; Pavle se spominja, da je tedaj pihala moč-na burja, ki so ji onemogli in vklenjeni jet-niki komaj kljubovali.
•  V Sremski Mitrovici so jih najprej vse popisali nato pa vrgli v mračne temice, oprem-ljene le z mizo, stolom in kiblo. Ko je posa-mezni robijaš prišel pred samico, se je moral hitro do golega sleči, nakar ga je paznik po-rinil v hladen, temen majhen prostor in vrgel za njim taboriščne cape — rjavo »raševno«, kot so rekli robijaškemu oblačilu. Seveda so jih že prej vse obrili in sikoraj anatomsko pre-gledali, da ne bi morda kje skrivali svinčnik ali kak drug pripomoček.
•  Tako se je Pavle Žibernik znašel v Srem-ski Mitrovici, kjer so bili tudi Boris Kraigher, Pavle Tepina, Srečko Žgajnar in drugi robi-jaši.
•  Ko so robijaši šli na dvoriščni sprehod, so morali biti eden za drugim oddaljeni nekaj metrov, v sredini pa je bil paznik, ki ga je moral vsak jetnik pozdraviti, ko je prišel mi-mo njega; to je bilo posebne vrste poniževa-nje. katerih pa je bilo v kaznilnici polno na vsakem koraku. Med sprehodom je bilo zapor-nikom strogo prepovedano govoriti, se smejati ali dajati kakršnokoli opazko. Vsako jutro je paznik odprl sarnico in prvič ukazal, kar je potem veljalo tudi za rjaprej:  »Nosi kiblu i menjaj vodu!« Hitro je moral vsak jetnik iz-polniti ukaz, kajti čas mu je bil pičlo odmer-jen; pri tem so se kaznjenci srečavali, vendar brez besed in brez opazk.
•  Ko se ,je Pavletov sosed Srečko Žgajnar nekoč samo malo posmejal, je že dobil dvo-dnevni zapor v posebni temnici ob kruhu in vodi. Pavle je preživel v samici tri mesece, nakar je bil premeščen v mladinsko zgradbo kaznilnice v Sremski Mitrovici in sicer y so-bo. ki so ji rekli »trinajstica«, verjetno po šte-vilki trinajst. »Trinajstica« je merila po dol-žini oziroma širini 10X5 metrov in je bilo v njej   30   kaznjencev. V omenjeni sobi so bili poleg Pavleta Zibelnika še Franjo Vrunč. Mi-lan Apih. Rade Končar. brata Vili in Slavko Šlander, brata France in Rudi Hribar, Petko Miletič, Srečko Žgajnar in drugi.
•  Pod podom v sobi so imeli skrivališče za ilegalno literaturo. napisano na listkih. katero so robijaši z lepo pisavo skrivaj zopet prepiso-vali in dajali naprej za branje. V sobi so za-porniki tudi med sebo.i skrivaj razpravljali o različnih   aktualnih   problemih: o narodnost-nem kmečkem, o verskem vprašanju. o poli-tični ekonomiji in o drugih temah.
•  Ko so se v sobi. glede na kaznilniški ur-nik.   dogovorili   za ilegalni sestanek. je vsak prišel enkrat na vrsto za vodenje razprave o nekem   problemu, ki ga je lahko sam izbral ali so se skupno dogovorili. Pavle se teh raz-prav živo spominja, kako so bile zanimive in koristne za pridobivanje znanja; tedaj je spo-znal, kolikega pomena je za pravilno razume-vanje di'užbeno-ekonomskih dogajan.i poznava-nje marksistične teorije, katero so tu posre-dovali robijaši, ki so bili že izkušeni marksisti z   bogatim   poznavanjem marksistične litera-ture.
•  Dolgočasja na robiji nismo poznali niti v samici niti v skupnem zaporu«, pripoveduje Pavle Zibelnik, »kajti neprestano smo čas iz-rabljali za pridobivanje znanja. potrebnega za nadaljnje   revolucionarno   delovanje«.   Kljub strogi izolaciji robijašev posameznih sob. so se le-ti sproti  obvešfiali o najnovejših dogodkih s pomočjo  posebnega  »-telegrafiranja«.  To  ie bil poseben  način obveščanja iz sobe v sobo s trkanjem na steno. Princip omenjene »tele-grafi.is« je bil v tem. da so robijaši zaporedje črk razdelili na 5 serij; vsaka serija je imela pri slovenski abecedi po 5 či"k. kar je skupno 25 črk. Za prvo serijo.je veljal en udarec. za drugo dva, za tretjo tri. za četrto štiri in za peto pet udarcev. Udarcem serije so po krat-kem presledku sledili udarci za črke po zapo-redju v seriji.
•  Tako sta na primer dva udarca na steno z malim presledkom pomenila erko A (prva serija, prva črka), ali pet udarcev, ki jim je po presledku sledilo še pet udarcev, jo pome-nilo črko Z (peta serija, peta črka). Pavle Zi-belnik se spominja študenta Borisa Kraigher-ja, ki je bil zaprt v samiei poleg njegove in sta   si  večkrat  tako   »telegrafirala«   različna sporočila. Ko sta se nekoč zopet tako spora-zumevala   skozi steno, je planil v Pavletovo samico   paznik   Plantic   in mahnil s sobnimi ključi strahotno po Pavletu; udarjal je ne gle-de na to, kam je priletelo.
•  Po izteku kazni, novembra 1935, so Pavle-ta Zibelnika vklenjenega poslali proti Ljublja-ni s postajama v Slavonskem Brodu in v Za-grebu, kjer so kaznjenci prespali v policijskih zaporih. Ko so ponoči prišli v Slavonski Brod, se je Pavletu čudno zdelo, ker je ob vsakem ležišču celo noč gorela sveča, kot bi kdo umi-ral. Pa je lrnialu zvedel zakaj. ko so se ga lo-tile stenice, ki jih je bilo na ležišču vse poLno.
•  Na transportu so Pavletu zaradi tesnih okav močno zatekle roke in čutil je vse večjo bolečino; ko je na zagrebški policiji prosil za zrahljanje okov, so mu to sicer storili, vendar je pri tem dobil krepko zaušnico. Na policiji v Ljubljani so končno Pavletu odstranili okove; bil je zopet prost, telesno oslabljen od pi-esta-lih muk, idejno pa mnogo bolj marksistično oblikovan kot pred odhodom na robijo v Srem-sko Mitrovico.
•  V naslednjih letih pred vojno je bil Pavle Zibelnik kot komunist še preganjan od poli-cije.   OkusiL   je tudi življervje v taborišču v Medžurečju, kamor ga je odgnala tedanja bur-žoazna oblast pod pretvezo mobilizacije v voj-sko.   Leta 1941 pa je- bil Pavle Zibelnik-Pajo med prvimi borci-partizani. ki so začeli narod-noosvobodilni boj naših narodov za svobodo.
Po pripovedovanju Pavla Zibelnika napisala A. Benedetič