■o
-r<"> im
-t-■r-
Intervju: Bojan Kodelja o odvisnosti
str. 26-27
Vajeništvo se vrača v
šolski sistem str. 12-13
Jesenice komaj izvlekle »živo glavo« str. is
St. 45 / Leto 70 / Celje, 12. november 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
аШО ftg
Odlična vinska letina
Čeprav po nekaterih podatkih naj ne bi več tako radi segali po kozarcu vina kot nekoč - krono priljubljenosti bi mu naj odvzelo pivo - pa martinovanja v naših krajih ostajajo eden najbolj priljubljenih ljudskih praznikov. Obiskali smo nekaj teh praznovanj v naših krajih in se prepričali, da je letošnja letina res izjemna.
str. 36-37
AKTUALNO ^^^^^^^^
Vlada ni uslišala zdravilišč glede koncesij str. 2
Policisti imajo dovolj
str. 3
IZ NAŠIH KRAJEV
Novogradnje in stanovanjski razpisi str. 7
KULTURA
Bina Štampe Žmavc snema Pesem za liro
str. 11
KRONIKA
Ujel se je v zanko
spletne zlorabe str. 14
AKCIJE i
(S)hujšajte z Novim tednikom in Radiem
Celje str. 34
Bodite na naslovnici
Praznične Petice! str. 35
Izbiramo najlepši
adventni venček str. 42
novi tednik
Foto: SHERPA
Vedm г илтсуI
radio celje
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Na zdravje!
Ko sem pred kratkim sogovornika z Nizozemske vprašala, kaj ga je pri nas najbolj neprijetno presenetilo, je dejal, da to, da tako veliko ljudi pije in nato sede v avto. Saj ne, da se pri njih to ne bi dogajalo, le manj pogosto je. Verjetno zaradi visokih kazni kot tudi zaradi drugačne kulture. Pri nas je pitje ob vseh priložnostih še vedno splošno sprejeto dejstvo, ki mu ne morejo do živega nobeni zakoni. Si sploh predstavljate praznovanje brez polnih steklenic? Marsikdaj bi vesela druščina izgledala precej zamorjeno, ker se sploh ne bi znala sprostiti in se zabavati, ne da bi prej pošteno nagnila kozarce. Priložnosti pa je vedno veliko, če jih ni, si jih »žejni« pač izmislijo. Za marsikoga je tudi čas okrog martinovega kot naročen za pretirano nazdravljanje, pa čeprav je praznik namenjen ohranjanju izročila in spoznavanju bogate vinske kulture ter poudarjanju kakovosti pred količino.
Saj ne, da bi bila kakšna »čistunka«, ki nikoli nič ne spije. Pri jedi je dobrodošel kozarec kakovostnega vina ali piva, v družbi prijateljev prav tako. Toda pomembno je, da človek
pozna svoje meje in da zna potegniti črto. Ko je treba sesti za volan, pa še toliko bolj. Posledice so lahko katastrofalne. Nekatere so visoke kazni vendarle malo zastrašile in tudi določilo, da mladi vozniki ne smejo imeti alkohola v telesu, je morda koga odvrnilo od pitja, čeprav podatki v prvem letošnjem polletju glede na enako obdobje lani ne kažejo bistvenega izboljšanja.
Morda ni naključje, da je prav na martinovo tudi svetovni dan boja proti odvisnosti. Le da se alkohol zdi v množici vseh ostalih pasti, ki vodijo v odvisnost, še najbolj znan. Pri vseh ostalih je težje, saj o njih premalo vemo. Kako se torej boriti proti nekom, ki ga ne poznaš dobro? Staršem v teh časih res ni enostavno. Naši so nas svarili pred alkoholom, cigareti in fanti, današnji pa ne vedo, kje bi pravzaprav začeli. In kako bi zastavili pogovore, da ne bi izpadli kot večne tečnobe, ki žugajo z moralnim prstom. Tudi otrokom ni lahko, bombardirani so z vseh strani, vsi bi radi imeli vse tisto, kar vidijo v reklamah, kar imajo vrstniki in kar bi jih uvrščalo med »frajerje« in v družbi priljubljene. Vedno se ne izide po željah in tudi starši vedno ne znajo razumeti, prepoznati in ponuditi oporo v pravem trenutku, jih voditi skozi preizkušnje. Je zato iskanje bližnjic za doseganje zadovoljstva in boljše samopodobe res nekaj, kar se dogaja drugim in ne našim otrokom? Tudi tako se lahko tolažiš, če lepega dne ugotoviš, da so stvari ušle izpod nadzora. Poznavanje pasti in njihovo prepoznavanje, ko gre za lastnega otroka, je zato nujno. Informacije je treba nabirati na spletu, predavanjih, v pogovorih s strokovnjaki in biti vsaj pol koraka pred otrokom. Kako to doseči ob vsem, s čimer se starši že sicer spopadajo iz dneva v dan? Kako vzgojiti neodvisnega, razmišljujočega človeka, ki bo znal reči ne, ko bo treba? Ne vem, vsak mora najti svoj recept in svoj pristop, vem pa, da je vzgoja vsakodnevno garanje, bojevanje številnih majhnih bitk, kjer pravzaprav ni pomembna zmaga, pač pa vztrajanje pri zastavljenih dolgoročnejših ciljih. Izčrpavajoče, ampak z leti se lahko izkaže, da je bilo vredno. In takrat lahko človek nazdravi brez kančka slabe vesti.
Alkohol se zdi v množici vseh ostalih pasti, ki vodijo v odvisnost, še najbolj znan.
ČETRTEK	PHTEK		SOBOTA	NEDHJA
				
: ■ :	l;	»		dt»
li	шша		ШШБ	91
PONEDELJEK	TOREK		SREDA	ČETRTEK
El				
9191Ш			91	тшп
Vlada ni uslišala SSNZ glede koncesij
Uredbe o koncesiji tudi za terme v Laškem, Zrečah in na Dobrni
Vlada je na zadnji seji minuli konec tedna, potem je teden pred tem to točko umaknila z dnevnega reda, izdala devet uredb o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin in za ogrevanje kopališč. Med prejemniki koncesij so tudi tri kopališča s Celjskega: Thermana Laško, Terme Zreče in Terme Dobrna. Vlada se je za izdajo koncesij odločila kljub zahtevi Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), da znova preloži odločanje.
Pred seje vlade se je Iztok Altbauer, direktor SSNZ, sestal z Ireno Majcen, ministrico za okolje in prostor (na tem ministrstvu so tudi pripravili uredbe), na sestanku pa je bil navzoč tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V SSNZ so še enkrat poudarili, da niso proti uredbam, ob tem pa predlagali, da se za izhodišče za izračun koncesije uporabi formula, kot je bila za izračun vodnega nadomestila za leti 2014 in 2015. Zanj so zdravilišča dobila zaenkrat informativne izračune, ki jih bodo morala po prejemu odločbe tudi plačati za nazaj.
Vlada ni uslišala apela zdravilišč
Iztok Altbauer je v imenu SSNZ ministrico znova tudi
opozoril, da je povsem nesprejemljiva predlagana formula za izračun koncesnine za obdobje od leta 2016 naprej, ker bi šlo za prevelike finančne obremenitve, kar bi v najslabšem primeru lahko vodilo do zapiranja posameznih zdravilišč. Prav tako so v SSNZ izpostavili, da je treba formulo oblikovati tako, da bodo zdravilišča obravnavana enakovredno, ne pa da bi ena plačevala koncesnino v višini 1 odstotka, druga pa v višini 4 odstotkov od prihodkov. SSNZ je zato na podlagi teh argumentov predlagal MOP odlog odločitve in ponovno proučitev in uskladitev formule.
»Glede na odločitev vlade očitno nismo bili uspešni pri prepričevanju ministrice za okolje in prostor. Tudi zato, ker v formuli izračuna konce-snine ni bila upoštevana naša zahteva, da se ločijo temperature vode pri črpanju: ni namreč vseeno, ali ima voda ob črpanju 34 ali več kot 70 stopinj, kot je to na primer v bazenih v Moravskih toplicah.«
Ogroženih 500 delovnih mest
»Naš apel ni obrodil sadov. Ko bodo zdravilišča plačevala koncesnine v polni vrednosti, bo ogroženih najmanj 500 delovnih mest.
Lahko se zgodi, da bomo že naslednje leto preštevali ljudi, ki bodo zaradi tega izgubili delo,« se je na odločitev vlade odzvala Karmen Leban, generalna sekretarka sindikata turizma in gostinstva.
Kljub vladni odločitvi, da izda uredbe o koncesiji, SSNZ ne bo opustila prizadevanja, da bi vlada upoštevala njena stališča in spremenila vsebino uredbe o koncesijah. »Še naprej bomo pripravljali dodatne utemeljitve, da formula izračunavanja koncesnine, kot je predvidena zdaj, ne bo zaživela,« je še sklenil Iztok Altbauer.
ROBERT GORJANC
V Laškem o perspektivah zdravilišč na Balkanu
V Thermani Laško je bila minuli konec tedna zdraviliška in wellness konferenca balkanskih držav, ki je osrednji strokovni dogodek na tem območju na področju termalnega turizma ter storitev dobrega počutja. To je bila že peta konferenca po vrsti, ki jo vsakič gosti druga država, letos jo je prvič Slovenija.
Konference se je udeležilo okrog 50 strokovnjakov iz zdraviliške in wellness stroke iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Romunije, Črne gore in Republike srbske. Obravnavali so številne aktualne teme v zdraviliški panogi, med drugim raziskave in razvoj na področju balneologije, standarde in kakovost, blagovne znamke ter produkte v balkanskih zdraviliščih, izobraževanje in razvoj človeških virov, še posebej so se posvetili prostemu pretoku bolnikov znotraj Evrope. Ob robu konference v Laškem se je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek srečal z ministrom za trgovino in turizem v Republiki srbski Predragom Gluhakovičem, tema njunih pogovorov pa je bila možnost razvojnega sodelovanja ter pomoč, ki jo lahko članice Evropske unije nudijo nečlanicam. Prihodnja konferenca bo v Črni gori.
RG
V pričakovanju razpisa
Dijaki in študenti ostali brez regijskih kadrovskih štipendij
Misel tedna
Vino smeš ljubiti, ne smeš pa se vanj zaljubiti.
(slovenski pregovor)
V Sloveniji približno 1.100 dijakov in študentov dva meseca po začetku šolskega leta oziroma mesec po začetku študijskega leta še vedno ne prejema regijskih kadrovskih štipendij. Da bo tako, je bilo sicer pričakovati že lani, saj so bile štipendijske pogodbe podpisane le za obdobje do konca šolskega leta in ne, tako kot je običajno, do zaključka šolanja.
Regijske razvojne agencije so zato pristojne v ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že lani opozarjale, da je evropski denar za sofinanciranje štipendij zagotovljen le do konca letošnjega septembra. Zadnja opozorila so sledila še marca in junija letos. Regijske kadrovske štipendije so namreč v enakem deležu sofinancirala podjetja in Evropski socialni sklad, zaradi izteka finančne perspektive 2007-2013 pa je konec septembra zmanjkalo evropskega denarja v ta namen.
Tudi pomoč občin
Število podeljenih kadrovskih štipendij je zadnja leta
v Sloveniji upadalo, tako je bilo že v času gospodarske konjunkture. A med štipenditorji so ves čas ostali delodajalci, ki so se zavedali, kako pomembno je, če sodelujejo pri vzgoji bodočih sodelavcev, in tisti, ki na trgu niso našli dovolj strokovno usposobljenega kadra za svoje potrebe. Prav tem je bila v veliko pomoč Regijska štipendijska shema, ki jo je sredi šolskega leta 2010/2011 od Regionalne razvojne agencije Celje prevzela Razvojna agencija Savinjske regije in le leto kasneje v shemo pritegnila tudi prve lokalne skupnosti. V Savinjski regiji so tako v tistih občinah, ki so pristopile k shemi, delodajalci izplačevali le četrtino štipendije, saj jim je polovico njihovega deleža primaknila občina.
V lanskem šolskem oziroma študijskem letu je bilo v regiji še 184 aktivnih štipendistov, največji delodajalci, ki so kadrovsko štipendirali dijake in študente v okviru Regijske štipendijske sheme Savinjske regije, pa so bili Gorenje, SG Automotive, Steklarna Rogaška, Emo orodjarna, Etra, Tajfun Planina in Štore Steel.
Na potezi ministrstvo
Direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Iva Zo-renč pojasnjuje, da je bil lani uveljavljen nov zakon o štipendiranju, ki narekuje drugačen način sofinanciranja kadrovskih štipendij. Zdaj, za šolsko oziroma študijsko leto 2015/16, morajo delodajalci prijaviti potrebo po štipendiranju, nabor oziroma izbor štipendista pa opravijo sami po svojih kriterijih, sami določijo tudi višino štipendije, ki pa ne sme presegati 30 odstotkov minimalne plače. Sledi podpis štipendijske pogodbe, s katero se bo delodajalec lahko prijavil na odprt razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Na razpis, s katerim bodo regionalne razvojne agencije dobile javno pooblastilo oziroma kvoto denarja za sofinanciranje štipendij delodajalcem v svoji regiji, pa te še čakajo. Pripraviti ga morajo v ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer zaenkrat še ne želijo napovedati, kdaj bo razpis objavljen. Kot pravi Zorenčeva, ga v regijah pričakujejo konec letošnjega
oziroma v začetku prihodnjega leta. »Šele takrat bomo lahko pozvali delodajalce, naj se prijavijo na naš razpis,« pravi in dodaja, da razvojne agencije same nimajo denarja, s katerim bi lahko sofinancirale kadrovske štipendije.
Zagotovila, a vseeno tveganje
Da dijaki in študenti, ki so doslej prejemali kadrovske štipendije, ne bi dokončno ostali brez njih, v ministrstvu priporočajo delodajalcem, naj že zdaj sklenejo nove štipendijske pogodbe. Hkrati zagotavljajo, da bodo ne glede na datum objave razpisa svoj delež sofinanciranja kadrovskih štipendij za dijake in študente krili za celotno šolsko oziroma študijsko leto, torej od 1. septembra oziroma 1. oktobra dalje. V tem času pa morajo delodajalci tveganje pač prevzeti nase. »To v Razvojni agenciji Savinjske regije tudi povemo vsem štipenditorjem in štipendistom, ki nas zadnje dni pogosto kličejo in sprašujejo, kako bo z Regijsko štipendijsko shemo v bodoče.«
IVANA STAMEJČIČ
AKTUALNO
3
»Samo notranje usklajeni lahko zlomimo vsak odpor in ignoranco vlade. Ne bomo več pristali na zavlačevanje, dolgotrajne pogajalske procese, nejasne ali dolge roke za uresničitev zahtev, ki so preprosto rešljive,« poudarjajo policisti.
Policisti imajo dovolj
Bo tokrat policijska stavka rešila njihove težave?
Osemnajsti november bo za policiste dan D. Stavka, ki sta jo za ta datum napovedala dva največja policijska sindikata, Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije, lahko namreč dodobra ohromi Slovenijo, ne glede na to, da bodo policisti svoje delo morali vseeno opravljati. Stavka naj bi trajala do preklica, kar pomeni, da se bo morala vlada podvizati pri urejanju statusa policista.
Policisti ne zahtevajo samo dviga osnovnih plač in ureditve statusa, ampak med drugim tudi ureditev anomalij in vrednotenja delovnih mest na vseh delovnih področjih, kjer se pojavljajo, ter nove zaposlitve, saj je policija močno pod-hranjena, dodajajo policisti na terenu. Ravno slednje se je več kot očitno pokazalo pri policijskem delu ob begunskem valu. Nekateri policisti so v službi tudi po 22 ur. In to ne zgolj tisti, ki delajo ob meji, temveč tudi policisti, ki
morajo po ostalih policijskih postajah delati toliko več, ker morajo nekateri njihovi kolegi na delo ob mejo.
Pa tudi drugače so obremenjeni, kar se kaže tudi v naraščanju števila bolniških odsotnosti in v izčrpanosti zaradi stresa. Pričakujejo ustrezno ovrednotenje specifičnih dolžnosti, ki jih imajo policisti ob vsakem času in so jih dolžni izvajati. Da je oprema, s katero delajo, že zastarela in obrabljena, pa je zgodba, ki je znana že vrsto let. Policisti želijo, da bi v Sloveniji vendarle sprejeli novelo Zakona RS o organiziranosti in delu v policiji, ki je bila sicer umaknjena iz odločanja, ureja pa prav
plače in pravice policistov iz delovnega razmerja.
Prostora za »mirno pot« ni več
Sindikata nista zadovoljna s pogajanji, pogovori, še manj z dogovori z vlado in ministrstvom za notranje zadeve o urejanju statusa in ureditvi plač. »Odgovori vlade so bili vedno pavšalni, nedoločni, predlagane rešitve so prelagali v nek nedoločen čas, kljub temu da so se glede na predhodne sporazume posamezni roki že iztekli, drugi se bodo v kratkem,« menijo v Sindikatu policistov Slovenije. Možnosti za rešitev po »mirni poti« po nji-
hovem ni več. »Vladi ne moremo dopustiti, da s svojimi neodgovornimi odločitvami, sklicujoč se na enotni plačni sistem, kadar ji to ustreza, ne uredi plač in ostalih pravic, ki bi jih morala,« še dodajajo. Enako menijo tudi v Policijskem sindikatu Slovenije: »Zahtevamo in pričakujemo zgolj to, da bo tudi vlada sama izvajala dogovorjene obveznosti - enako kot jih sama zahteva in pričakuje od vseh nas, državljanov, občanov in pravnih oseb.«
Mnenje vlade, da je napoved stavke prišla ob neprimernem času zaradi težav z begunsko krizo, je iz trte zvito, pravijo v sindikatih. »Treba je namreč poudariti, da glede na večletno izogibanje izvršitvam danih zavez in naše večmesečno opozarjanje tudi v letošnjem letu trenutna begunska kriza ne more predstavljati nikakršnega izgovora vlade, da z zavlačevanjem izpolnitve zavez nadaljuje tudi v prihodnje,« so ostri v policijskem sindikatu.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Na Ministrstvu RS za notranje zadeve pravijo, da so zahteve sindikata policistov povsem legitimne in da je treba izpolniti neuresničene zaveze. Glede na to, da se policisti zavedajo, da je na prvem mestu varnost državljanov, na ministrstvu zaradi stavke ne pričakujejo zapletov.
SIMONA ŠOLINIČ
Prihaja že tretji begunski val
Ograja ne pomeni zaprtja meje, namenjena je le »usmerjanju« beguncev
OB ROBU
Enotni kot še nikdar doslej
Eden izmed policijskih sindikalistov je leta 2012 ob takratni stavki policistov dejal, da se delo policista nikoli, ampak res nikoli ne more primerjati z delom javnega uslužbenca v pisarni ali za kakšnim okencem neke ustanove. Medtem ko je lahko policist vsak dan v situaciji, kjer je ogroženo njegovo življenje, je vse, kar lahko grozi pisarniškemu delavcu, le huda nevarnost, da mu na prste pade fascikel, poln papirja. Izjava je sicer požela kar nekaj smeha, pa tudi potrditev, da v sebi vendarle skriva resnico.
V današnji situaciji, kjer imajo delavci, zaposleni pri zasebnikih, povečini tako slab položaj, se je težko strinjati z zahtevami policistov po boljšem statusu in boljši plači. Ker je tam zunaj toliko ljudi, ki ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo, medtem ko policist vendarle ima to zagotovilo. A po drugi strani jim ne gre nikakor oporekati in iz tega vidika so njihove zahteve razumljive. Vlada le prelaga in prelaga, ne le svoje zadnjice iz ene seje na drugo ali papirjev iz pisarne v pisarno, ampak tudi jasne odločitve, ki bi policistom dale vedeti, kako bo z njimi v prihodnje. Ko se pogovarjaš s policistom, ki ti pove, da je v službi in na nogah že 22 ur, potem je težko, da ga ne bi razumel bolj kot pa javnega uslužbenca, ki se evidentira ob prihodu v službo zjutraj ob 7. ali 8. uri in ob odhodu iz službe ob 15. ali 16. uri. Ob 17. uri je že doma in kuha kosilo, policist pa je takrat še vedno na terenu in je morda ostal tudi brez malice. Tako pač je.
Policisti so zdaj enotni kot še nikoli doslej. Še pred leti so bile javno razvidne neenotnosti v dveh največjih sindikatih, v katera so včlanjeni policisti. Medtem ko se je prvi odločil za stavko, je drugi cincal. Neenotnost vodstev sindikatov se je odražala tudi v policijskih patruljah. Še posebej, če so bile sestavljene iz policistov, ki so bili včlanjeni v različna sindikata. Danes teh razlik ni več. V borbi so oboji. In očitno jim glede na vso zmedo v politiki in vladi uspeva. Ker so enkrat za vselej udarili po mizi takrat, ko jih država (ljudje) najbolj potrebuje. Morda imajo prav. So kot gasilci. Ob požaru, poplavah, žledu jih vsi kujejo v nebo. Ko tega ni - javnost pozabi nanje. Policisti so bili carji ob protestih in v begunskem valu, ker ljudje zdaj vidijo, da brez njih ne gre. Ko bo begunski val mimo in bodo namesto podobe zaščitnikov prevzeli podobo tistih, ki pišejo kazni zaradi prekrškov in ovadbe zaradi kaznivih dejanj, bodo spet osovraženi. Tega se bojijo. Zato je prav, da vlado stisneš še bolj v kot, ko je pravzaprav že tam.
A stavka bo tokrat morala biti ogledalo tudi policistom samim. Ne tistim, ki delovni čas preždijo na terenu, ampak njihovim šefom in vodstvu. Včasih se zdi, da so nadrejeni v času policijskih stavk pravzaprav kimavci. Kimajo namreč temu, da mora država status policista urediti. Nikoli pa ne povzdignejo svojega glasu. To policisti vedo. Ker tudi ko bo stavka minila, bodo prav policisti čutili še naprej, kakšni so pravzaprav njihovi šefi. Ali premeščajo kolege iz utemeljenih razlogov ali le iz osebnih (kot se je to s sklepom sodišča izkazalo na Celjskem), ali delajo razporede dela v enotah tako, kot morajo ali se pri tem ne morejo izogniti kakšnim osebnim vzgibom. Na nekaterih policijskih postajah ali oddelkih naj bi nekateri šefi imeli hude težave z zamerljivostjo in maščevanjem svojim podrejenim, tudi težave z alkoholom. Nekateri policisti so celo v bolniškem staležu zaradi stresa in načetega zdravja zaradi medsebojnih slabih odnosov. Policisti ponekod še vedno vozijo službena vozila, ki so tehnično slabša kot vozila tistih, ki jih kaznujejo. Uporabljajo predpotopne računalnike, prostori, v katerih delajo, so slabi, oprema zastarela. To je njihova realnost, ki je prav tako v ozadju njihovih zahtev. Saj vlada in politiki to vedo. Le razumeti nekako nočejo.
V Slovenijo je od oktobra do tega tedna vstopilo in nato odšlo proti avstrijski meji že več kot 180 tisoč beguncev, več tisoč čez mejo, ki je v celjski regiji. Begunska kriza tako postaja iz dneva v dan bolj resen problem, s katerim se sooča naša država, ki bo več kot očitno zelo kmalu trčila v hude in težko obvladljive humanitarne razmere.
Medtem ko je vojska včeraj, v sredo, že začela postavljati »tehnične ovire«, torej ograje na državni meji v Zavrču in na brežiškem območju, o postavljanju
ograj še niso bili obveščeni na mejnih območjih Rogatca in Bistrice ob Sotli. Z ograjami meje naj ne bi povsem zaprli, pač pa prebežnike preusmerili na tiste prehode, kjer so tudi nastanitveni centri oziroma je do njih omogočena pot. A če drži podatek, da je pred vrati Slovenije tretji, še močnejši begunski val, potem se lahko zgodi, da se bo situacija zaostrila tudi na našem območju.
Celjska izpostava Uprave za zaščito in reševanje RS naj bi preko javnih del do konca leta za zagotavljanje pomoči beguncem zaposlila 30 delavcev.
Ti bodo razbremenili prostovoljce, ki delajo v okviru Rdečega križa, Karitas in Javnega zavoda Socio. Avstrija je že odločila, da bo v svojo državo spustila 6 tisoč beguncev dnevno, podobno bo ravnala Nemčija. »Zaradi tega se lahko zgodi, da bo na tisoče ljudi ostalo v Sloveniji. Ob prihodu zime in s tem nizkih temperatur pa lahko pride do humanitarne katastrofe, saj Slovenija nima dovolj namestitev, hrane, pijače, obleke in možnosti oskrbe,« poudarjajo v Vladi Republike Slovenije.
SŠol
VSAK ČETRTEK ob 12.15
j VS«H L.t I KI tlV Ol
diiiov
POGLEDI IUtM)S
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
4
GOSPODARSTVO
»Ena večjih neumnosti«
Po objavi opozoril glede predelanega mesa prodaja ni padla, trdijo v Celjskih mesninah
Konec oktobra je Svetovna zdravstvena organizacija na seznam rakotvornih snovi uvrstila tudi rdeče meso in nekatere vrste predelanega mesa. Mnogi so študijo označili kot enostransko, v Celjskih mesninah pa so za takšne trditve dejali, da so ena večjih neumnosti. Ali so kljub temu trditve o škodljivosti vplivale na njihovo prodajo? Direktor Izidor Krivec pravi, da ne.
Izidor Krivec napoveduje, da bodo letos v podjetju še izboljšali poslovne rezultate. Že lani so zabeležili kar 13-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali malo več kot 74 milijonov evrov. Letos pričakujejo za 10 odstotkov več fizične prodaje in za 7 odstotkov višje prihodke. Dobiček bo nekoliko nižji kot lani.
Izidor Krivec
»Vsaj zaenkrat te objave niso vplivale na našo prodajo. Kako bo v prihodnje, ne vem, sem pa prepričan, da se ne bo kaj dosti spremenilo. Dejstvo je, in to v našem podjetju poudarjamo že vsa leta, da je rdeče meso eno najbolj zdravih živil. Konec koncev tako pravi tudi statistika,« poudarja Izidor Krivec. Sicer pa, pravi, je bilo sporočilo zdravstvene organizacije napačno razumljena. Vendar k
sreči, poudarja, ljudje še vedno znajo uporabljati zdravo pamet in ločijo zrno od plev. »Spomnite se, koliko živil je v preteklih letih bilo uvrščenih na listo rakotvornih, pa se je potem pokazalo, da neupravičeno,« je prepričan Krivec.
Po njegovem mnenju so te zadnje »ugotovitve« o predelanem mesu tudi posledica nekaterih ekonomskih dogajanj znotraj Evrope in tudi dogovorov, ki se pripravljajo
med EU in ZDA. »Imam občutek, da gre za vnaprej pripravljene zgodbe, s katerimi želi nekdo oslabiti moč Evrope,« meni Krivec.
Prodaja rdečega mesa pada
Ne glede na zadnje objave o škodljivosti pa je dejstvo, da prodaja rdečega mesa v Sloveniji v zadnjem času pada. Direktor Celjskih mesnin je prepričan, da je edini razlog cena. »Nikakor ne moremo govoriti o kakšnih zdravstvenih razlogih. Belo meso je pač cenejše,« pravi Izidor Krivec. V Celjski mesninah kar 95 odstotkov prodaje svežega mesa predstavlja rdeče meso, »ki je v Sloveniji vzrejeno, zdravo in brez dodatkov, ki bi bili zdravju škodljivi.«
Vsem opozorilom navkljub se letos v Celjskih mesninah veselijo »pridelka« pršuta. Po nakupu Mipove pršutar-ne v Kobjeglavi so se namreč skupaj s Krasom uvrstili na prvo mesto pridelovalcev te suhomesnate posebnosti. »Pričakujemo, da bomo letos pridelali 250 tisoč pršutov, od tega v nekdanjih Mipovih zorilnicah najmanj 100 tisoč,« napoveduje Krivec.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
Meja ponovno o novih lastnikih
Delničarji šentjurske Meje bodo ponovno odločali o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in o povečanju kapitala s pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Enake sklepe so sprejeli že na seji skupščine v začetku avgusta, vendar jih je sodišče zavrnilo.
Gre le za manjše procedu- saj bi sodni postopki trajali
ralne napake, pravi direktor Meje Roman Gregorn. V
času sprejemanja sklepov so se namreč z bankami dogovarjali o zadnjih podrobnostih za sklenitev sporazuma o prestrukturiranju, pri tem pa je pri ugotavljanju osnovnega kapitala prišlo do manjših razlik. Zato so se odločili, da bodo sklicali ponovno sejo skupščine in sklepe sprejeli še enkrat,
predolgo.
Zmanjšanje osnovnega kapitala in pretvorba terjatev v lastniške deleže pomeni, da bosta lastnici Meje postali Družba za upravljanje terjatev bank in Poštna banka Slovenije. Dozdajšnja lastnica, celjska družba PSZ, ki je v stečaju, pa bo razlaščena. Lastnik propadlega PSZ Darko Zupanc oziroma njegovo podjetje Dakont je
na takšno odločitev že na prejšnji seji skupščine vložil izpodbojno tožbo.
Glavno besedo v Meji, ki je bila tudi sama v postopku prisilne poravnave, ima že nekaj časa slaba banka. Ta bo po poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala skupaj s poštno banko kupila za 25 tisoč evrov novih delnic, nato bo v naslednjem koraku osnovni kapital dodatno povečala še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. Družba za upravljanje terjatev bank bo konvertirala dobrih 6 milijonov evrov svojih terjatev, poštna banka
pa blizu pol milijona evrov. Pri tem bo za osnovni kapital Meje namenjenih največ 1,1 milijona evrov, preostali znesek bo šel v dodatne rezerve. Z njimi ter z že obstoječimi kapitalskimi rezervami in z dobičkom bo podjetju uspelo pokriti skoraj 9 milijonov evrov izgube, ki si jo je podjetje zaradi poroštev, danih svoji obvladujoči družbi PSZ, nakopalo v preteklih letih. V Meji pričakujejo, da bo po finančnem in lastniškem prestrukturiranju slaba banka lažje našla novega strateškega lastnika podjetja.
JI
Terme za telo, umetnost za duha
Tako kot Terme Olimia se s številnimi novostmi predstavlja tudi hčerinsko podjetje Terme Tuhelj. Še posebej so ponosni na obnovljeni mural, 42 metrov dolgo stensko sliko Eda Murtića v Vodnem planetu, odprli pa so tudi Hostel Vila. V svojem konceptu stavijo na preplet wellness storitev ter kulture in umetnosti.
Na Art&spa konferenci so doktorica humanističnih znanosti Daniela Angelina Jelinčić, motivacijska govornica Jasminka Samardžija, direktorica Term Tuhelj Ivana Kolar, direktor Term Olimia Florjan Vasle in njihov prokurist Vasja Čretnik spregovorili o vplivu wellnessa na umetnost in obratno. Ob tem so bile na ogled številne likovne in fotografske razstave.
Hostel Vila sprejme 20 oseb in je namenjen mlajši populaciji in gostom, ki želijo za svojo nastanitev porabiti čim manj denarja. Gre za t. i. »brown-field« naložbo, ki pomeni naložbo v obstoječiobjektnamesto poseganja v do zdaj neokrnjeno naravo. Projekt je vreden 50 tisoč evrov, od tega je hrvaško ministrstvo za turizem sofinanciralo 17 tisoč evrov. StO
novi tednik radiocelje
Na prodaj terjatve do Simerja
Družba za upravljanje terjatev bank je objavila javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup terjatev, ki jih ima do celjskega podjetja Simer.
Gre za dobra dva milijona evrov terjatev, izklicna cena zanje je milijon evrov. Slaba banka bo ponudbe zbirala do 30. novembra. Terjatve do podjetja Simer so na slabo banko prenesle NLB, Abanka in Banka Celje.
JI
P o H.-pet. 6.00-16.00 / Sob. 6.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00
Še več premoženja PSZ na dražbi
Stečajni upravitelj celjske družbe PSZ, ki je bila v večinski lasti Darka Zupanca, napoveduje nove dražbe premoženja. Tokrat bo Radovan Triplat poskušal prodati tri nepremičnine v središču Celja - manjši lokal v Zagati, poslovno stavbo v Kocenovi ulici ter večji objekt na Prešernovi ulici, v katerem imata med drugim prostore v najemu trgovina DM in vinoteka Oskarjevo.
Izklicna cena za stavbo v Kocenovi ulici, ki ima preko 1.200 kvadratnih metrov površin, bi bila okrog 450 tisoč evrov, za stavbo v Prešernovi ulici, ki ima 1.600 kvadratnih metrov površin, pa 850 tisoč evrov.
Upravitelj Radovan Triplat je v preteklih mesecih pripravil že kar nekaj dražb premoženja PSZ, ki pa so bile večinoma neuspešne. Doslej je namreč uspel prodati le dve nepremičnini. Nova lastnika sta dobila stanovanje v Rečici pri Laškem in večji poslovni prostor na Krekovem trgu v Celju, ki ga je kupila dozdajšnja najemnica BKS banka. Banka je za te prostore, ki merijo 340 kvadratnih metrov, plačala malo manj kot 400 tisoč evrov.
Triplat je na dražbah prodajal že devet nepremičnin, med njimi tudi dva apartmaja na hrvaškem otoku Pag in nekaj trgovskih lokalov v središču Celja, vendar morebitni kupci očitno čakajo na nižjo ceno. Neuspešni sta bili tudi dražbi za prodajo 17-metrske jahte.
JI
NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje
Hodiš po svetu z odprtimi očmi? Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja in nastopanja pred radijskim mikrofonom?
Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom.
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje iščemo
novinarja oziroma novinarko
z vsaj 7. stopnjo izobrazbe Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 30. novembra na radio@nt-rc.si ali tednik@nt-rc.si ali na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za novinarja/novinarko«.
Vsako soboto ob 12.15	radio
GOSPODARSTVO
5
Boljše poslovanje, zaradi rublja še izguba
Gorenje z novo strategijo do leta 2020, več prihodkov izven Evrope
Skupina Gorenje je v letošnjem tretjem četrtletju zabeležila najboljše prodajne rezultate v tem letu, zaradi devalvacije rublja pa je skupina še vedno poslovala z izgubo. V Gorenju so tudi pripravili novo strategijo družbe do leta 2020.
Skupina je v tretjem četrtletju ustvarila za 317 milijonov evrov prihodkov. Zaradi povečanih naročil so v Gorenju tudi dodatno zaposlovali delavce v proizvodnji. Kljub temu je Gorenje v tem obdobju še vedno poslovalo z izgubo, ta je znašala 2,5 milijona evrov. Izguba je, kot je uprava Gorenja povedala na novinarski konferenci v Ljubljani, v pretežni meri posledica negativnih učinkov valutnih razmerij rublja z dolarjem in evrom. Rubelj je namreč devalviral kar za 20 odstotkov.
Rubelj bo še naprej vplival na dobiček
V Gorenju pričakujejo, da bo skupina do konca leta dosegla načrtovane prihodke od prodaje, ki naj bi bili najvišji v tem letu. V zadnjem četrtletju jih pričakujejo na trgih Bene-luksa, v Nemčiji, Skandinaviji in v Vzhodni Evropi, rast pa predvsem v Rusiji. Prodajno uspešno četrtletje pričakujejo tudi na čezmorskih trgih. Ocenjujejo, da bo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo konec leta okrog 80 milijonov evrov, na čisti poslovni izid
pa bodo v največji meri vplivala tečajna razmerja rublja in dolarja do evra.
V Ljubljani je Gorenje predstavilo tudi novo strateško usmeritev do leta 2020. Za novo strategijo so se odločili zaradi nestabilnega in nepredvidljivega poslovnega okolja, še posebej zaradi razmer v Rusiji in Ukrajini, ki sta za Gorenje pomembna trga. Prav tako zaradi odprodaje dejavnosti ekologije. Gorenje je tako že po dveh letih izvajanja aktualnega strateškega načrta pripravilo novo strategijo poslovanja.
Prihodki od prodaje Skupine Gorenje (brez dezinvestirane Ekologije) v milijardah EUR
Poudarek na osnovni dejavnosti
Ta bo še bolj osredotočena na temeljno dejavnost skupine, proizvodnjo gospodinjskih izdelkov za dom, ki naj bi po novi strategiji skupini prinesla že 92 odstotkov prihodkov, zdaj to poslovno področje predstavlja 85 odstotkov prihodkov.
Skupina Gorenje bo po novi strategiji še naprej usmerjala svoje poslovanje na trge izven Evrope, še posebej s premij-skimi blagovnimi znamkami Asko, Atag in posebnimi linijami Gorenja, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Delež teh znamk naj bi leta 2020 predstavljal že 30 odstotkov prodaje. Gorenje tako želi v letu 2020 podvojiti prihodke v prekomorskih državah na 196 milijonov evrov, skupno pa doseči več kot poldrugo milijardo evrov prihodkov, kar v primerjavi z letos pomeni povečanje prihodkov za 35 odstotkov, prav tako ustvariti za 20 milijonov evrov prostega denarnega toka.
Polovica proizvodnje v Sloveniji
Po selitvah proizvodnje v minulih letih naj bi po novi strategiji leta 2020 Gorenje v Sloveniji še vedno imelo polovico proizvodnih zmogljivosti, kjer bodo še naprej razvijali izdelke z visoko dodano vrednostjo, kuhalne aparate, pomivalne stroje ter zahtevnejše pralne in sušilne stroje.
V Gorenju bodo prav tako veliko pozornosti namenjali inovativnemu oblikovanju in industrijskim strateškim partnerstvom, še posebej s Panasonicom, ter premišljeno širili prodajno mrežo, predvsem v Avstraliji, ZDA, Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki.
ROBERT GORJANC
Bo Remont plačal kupnino?
Potem ko je Banka Koper, ki je ena od upnic CM Celje, umaknila pritožbo na prodajo zahodnega dela kompleksa v Veliki Pireši-ci, kjer predstavlja osrednji del proizvodnje asfaltna baza, se prodaja tega dela kompleksa ni prav nič poenostavila.
Celjsko podjetje Remont, ki je bilo najboljši ponudnik pri zbiranju zavezujočih ponudb za nakup nekaj več kot 18 hektarov velike-
ga kompleksa, namreč kupnine še vedno ni plačalo. Rok za plačilo je potekel 5. novembra, podaljšan rok za plačilo kupnine, pri kateri pa bo treba osnovni ceni, ki znaša 3,3 milijona evrov, dodati še zamudne obresti, bo potekel 20. novembra. Če Remont do takrat ne bo plačal kupnine, bo pogodba padla v vodo, postopek prodaje bo treba ponoviti. Vendar v Remontu, tako vsaj trdijo viri blizu podjetja, o tem, da
kupnine ne bi plačali, sploh ne razmišljajo. Denar naj bi na račun CM Celje nakazali tik pred izrekom roka. Trditve, da podjetje naj ne bi imelo denarja za plačilo asfaltne baze oziroma, da je kapitalsko prešibko za najetje posojila, naj torej ne bi držale.
Če pa bi se vendarle kaj zalomilo, bo v stečajni masi CM Celje ostala vsaj varščina, ki jo je moral vplačati Remont in znaša 260 tisoč
evrov. S tem denarjem bo stečajna upraviteljica Milena Sisinger lahko pokrila stroške, ki so nastali zaradi ustavitve asfaltne baze. Ko je konec avgusta potekla najemna pogodba podjetju Ahac NG, je namreč ostala brez najemnine za bazo, ki je mesečno znašala 11.000 evrov, poleg tega pa je, odkar na območju kompleksa ni nikogar, morala zagotoviti tudi varovanje.
JI
Čakajo na nižjo ceno
Stečajnemu upravitelju bistriškega podjetja Svit, ki je bilo v lasti podjetnika Jožeta Pipenbaherja, še vedno ni uspelo prodati športnega Gram Slam hotela v Rogaški Slatini.
V začetku leta, ko je ruski tobačni milijarder Sergej Ka-cijev v Rogaški Slatini kupil hotele Grand hotel Rogaška,
Hotel Strosssmayer in Hotel Styria, ki so pred leti prav tako bili v lasti Pipenbaher-ja, vendar jih je zaradi prevelike zadolženosti moral prepustiti družbi Heta, je bilo slišati, da naj bi se Rus zanimal za nakup tudi tega hotela. Vendar stečajnemu upravitelju Boštjanu Jur-košku do zdaj kljub krep-
kemu znižanju cene hotela ni uspelo prodati.
Hotel je že nekaj časa zaprt, teniška igrišča ima v najemu lokalni teniški klub. Jurkošek je pred kratkim sodišču spet predlagal zavezujoče zbiranje ponudb. Cena za tri teniška igrišča, hotel s teniško dvorano ter vso opremo znaša tokrat 2,5 milijona evrov. Ob zadnjem zbiranju ponudb je bila cena za pol milijona evrov višja,
ocenjena vrednost za vse nepremičnine in premičnine, ki sestavljajo kompleks športnega hotela, pa znaša 4,6 milijona evrov. Torej se zdaj prodaja za skoraj polovično ceno.
Stečajni upravitelj upa, da mu bo tokrat kompleks uspelo prodati. Kot je dejal, se je do zdaj zanj zanimalo kar nekaj domačih in tujih kupcev, vendar očitno vsi čakajo na čim nižjo ceno.
JI
Letos več osebnih stečajev
Po podatkih, ki jih na spletnih straneh Ajpesa objavlja sodišče, se je na Celjskem od začetka leta do prvih dni novembra za osebni stečaj odločilo že 560 posameznikov.
Lani v enakem času je bilo osebnih stečajev 495, v celem letu se je za osebni bankrot odločilo 609 posameznikov. Za osebni stečaj se je do zdaj odločilo tudi 25 podjetnikov, lani v celem letu je bilo na Celjskem takšnih stečajev 34.
JI
Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam.
RE/MAX Premium
Vrunčeva ulica 1
3000 Celje
Tel: +386 3 620 0590
Email: premium@re-max.si
www.re-max.si
Največja ponudba nepremičnin na Celjskem.
ШШ
Nepremičnine
V Mozirju gradijo, v Nazarjah naj bi kmalu
Oživljanje stanovanjske gradnje. Gradbišče v Mozirju, kjer gradijo nov blok.

MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 -ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 - skl. US, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO) ter 10. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Dečkovo naselje - območje DN 10 in okoljskega poročila za Občinski podrobni prostorski načrt Dečko naselje - območje DN 10
I.
Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Dečkovo naselje - območje DN 10 in okoljskega poročila za občinski podrobni prostorski načrt Dečko naselje - območje DN 10, ki ga je pripravil Oddelek za okolje in prostor, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01).
Predmet podrobnega načrta je predvidena gradnja stanovanjskih objektov ter spremljajočih ureditev na parcelah s številkami *79, *80/4, *80/5, *80/7, *82, *156, *177, *256, *350, *432 *644, *1006, *1007, *1008, 553/35 del, 559/6, 563/8 del, 563/11 del, 563/16, 563/25 del, 563/36, 563/37, 566/7, 566/8, 570/34 del, 570/38, 586/13 del, 587/9, 587/12, 587/13, 588, 589/2, 589/3 del, 589/4, 589/7,589/9, 589/10, 589/11, 591/2, 592/7 del, 592/73 del, 592/106 del, 592/108, 596, 597/1 del, 597/3, 597/5, 597/6, 597/8, 597/9, 597/10, 597/11, 600/7, 600/8, 600/9, 600/10, 600/11, 600/12, 600/13, 600/14, 600/15, 600/16, 600/17, 600/18, 600/19, 600/20, 600/21, 601/3, 601/5, 602/1, 602/12, 602/15 in 1152/7, vse k. o. Ostrožno.
II.
Gradivo bo od 13. 11. 2015 do vključno 14. 12. 2015 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter
-	na sedežu Mestne četrti Dečkovo naselje, Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje.
Javna obravnava bo potekala v sredo, dne 25. novembra ob 15. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje.
III.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 14. 12. 2015 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg
celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DN 10«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc planiranje stalisca.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan
Celje, 2. 11. 2015	Mestne občine Celje
Številka: 3505-5/2011	Bojan Šrot
MOZIRJE, NAZARJE - V dveh največjih središčih Zgornje Savinjske doline je opaziti oživljanje stanovanjske gradnje. Dva različna vlagatelja se pripravljata na gradnjo dveh stanovanj-sko-poslovnih stavb. Prvi bo zgradil v Mozirju stavbo, kjer bo za začetek 25 stanovanj, drugi načrtuje gradnjo 34 stanovanj v sosednjih Nazarjah, med katerimi bodo prevladovala oskrbovana stanovanja.
V Mozirju je konec oktobra družba SGP Graditelj iz Kamnika začela graditi prvi del stavbe, v katerem bo 25 stanovanj in poslovni prostor. Dokončati ga namerava do konca prihodnjega leta, prodajo stanovanj načrtuje od spomladi. Še dva dela stavbe, to je dve lameli, naj bi družba zgradila v prihodnjih letih. Kamniški graditelj, ki ima polstoletno tradicijo, je med redkimi podjetji, ki je v kriznih letih gradil in uspel prodati nova stanovanja. Njegove nove stanovanjske stavbe so predvsem v Domžalah in Kamniku. V Mozirju, kjer je letos poleti kupil zemljišče v Podrožni-ku, se pojavlja kot vlagatelj, izvajalec in prodajalec. Gre
VELENJE - Do konca meseca v mestni občini zbirajo vloge prosilcev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Razpis ponuja tudi možnost zamenjave stanovanj za manjša ali večja, poseben poudarek v njem pa je namenjen reševanju stanovanjskega vprašanja mladih družin.
Po izteku prijavnega roka bosta oblikovani ločeni pred-
irSsÄ,-«
za gradbišče v bližini Tuše-vega trgovskega središča.
V sosednjih Nazarjah se pripravlja investitor na drugo fazo gradnje poslovno- stanovanjskega kompleksa. V tem kraju je podjetje Gradiatim iz Šmartnega ob Paki leta 2012 zgradilo blok s petnajstimi stanovanji in poslovnimi prostori, ki jih je vse uspelo tudi prodati. Po treh letih načrtuje gradnjo novih stanovanj, za katera so temeljno ploščo, komunalno
nostni listi A in B, in sicer za bodoče najemnike, ki bodo dolžni plačati lastno udeležbo in varščino, in za tiste, ki bodo zaradi nizkih dohodkov tega oproščeni. Zadnji stanovanjski razpis v velenjski občini je bil objavljen leta 2012 in kot pojasnjuje vodja občinskega urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, so z objavo novega čakali tako dolgo, ker so
infrastrukturo in inštalacijske vode pripravili že med gradnjo prvega bloka.
V novi nazarski stavbi bodo oskrbovana stanovanja. »Med prodajo stanovanj v prvem bloku smo opazili povpraševanje starejših ljudi po manjših in njihovim potrebam prilagojenih stanovanjih,« je povedal direktor Gradiatima Peter Sevnik. Tako bodo manjša stanovanja enega dela novega bloka namenjena starejšim, gibal-
želeli najprej razdeliti ključe najemniških stanovanj upravičencem s prednostnih list izpred treh let. Tako so letos sklenili približno 130 novih najemnih pogodb za neprofi-tna stanovanja, največ je bilo razdeljenih novozgrajenih stanovanj na Gorici, saj bi se sicer morali upravičenci s starih prednostnih list zanje znova potegovati. V Velenju ocenjujejo, da uspešno rešujejo stanovanjsko problematiko občanov, saj na starih prednostnih listah ostaja le približno 15 družin. V mestu imajo na voljo približno 40 prostih stanovanj, ki bodo na voljo že tudi upravičencem z zdajšnjega razpisa.
»Kompliciranje« ali poštenost?
Mestni svetniki so objavo razpisa podprli in se zavzeli, da občina tudi v prihodnje
no oviranim in samskim. Vsa stanovanja naj bi bila v sistemu tako imenovane daljinske komunikacije, zaradi česar bo lahko stanovalec s pomočjo gumba na zapestnici poklical za pomoč klicni center. Začetek gradnje v Nazarjah je odvisen od števila sklenjenih predpogodb ter odkupa stanovanjskega sklada, s katerim se podjetje pogovarja.
BRANE JERANKO
Vloge prosilcev za najem neprofitnih stanovanj bodo v občinski upravi sprejemali do vključno 30. novembra, ker je k prijavi res treba zbrati veliko prilog, bodo občanom pri tem pomagali uslužbenci.
skrbi za stanovanjsko gradnjo. Da je v zadnjem razpisu preveč podrobnosti in občina pred prosilce postavlja prehude zahteve, je opozorila Suzana Kavaš (SDS), ki jo je najbolj zmotila zahteva, da morajo bodoči najemniki neprofitnih stanovanj imeti tudi poroka za plačilo najemnin. Da ne gre za »kompliciranje« po nepotrebnem, pač pa za preprečevanje zlorab, jo je zavrnil župan Bojan Kontič. Tudi v Velenju se namreč dogaja, da ostajajo neplačane položnice v primerih, ko je sicer najemnik brezposeln in brez dohodkov, a vsi preostali člani skupnega gospodinjstva prejemajo dohodke in bi najemnino zmogli plačevati.
IS
kateri je občina solastnica, ter dveh stanovanj, za odkup katerih se zanimata zdajšnja najemnika. A Velenjčani ne bodo le prodajali svojega premoženja, pač pa ga bodo z nakupom pokritih parkirnih mest v garažni hiši na Gorici
tudi povečali za 1,3 milijona evrov. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine so mestni svetniki spreminjali zato, ker je sestavni del odloka o občinskem proračunu in morajo biti vse prodaje oziroma nakupi nepremičnin večjih vrednosti usklajeni v obeh dokumentih.
IS
Stanovanja za mlade in mlade družine
CELJE - Minuli konec tedna je družba Nepremičnine Celje na svoji spletni strani objavila javni razpis za dodelitev stanovanj mladim in mladim družinam. Gre za prvi ukrep stanovanjske politike v Mestni občini Celje, ki je namenjen tej populaciji iskalcev stanovanja.
Kot je povedal Primož Brvar, direktor družbe Nepremičnine Celje, predstavlja nakup stanovanja za mlade veliko breme, zato se se odločili, da mladim ponudijo varen in dolgoročen najem obnovljenih stanovanj. Nepremičnine Celje so na razpisu ponudile 10 stanovanj z dobo najema do 8 let in možnostjo podaljšanja. Polovica jih je namenjenih mladim družinam«, druga polovica pa mladim. Najemnine se razlikujejo glede na velikost stanovanj, vse pa so od 20 do 25 odstotkov nižje od trenutnih tržnih najemnin.
Po besedah Darje Pavline, vodje službe za stanovanjske zadeve in premoženje pri Nepremičninah Celje, bodo prednost pri dodelitvi imeli tisti prosilci, ki bivajo pri starših ali sorodnikih in so občani Mestne občine Celje, upoštevali bodo tudi izobrazbo prosilcev, vrsto dohodka, podjetnost, aktivno državljanstvo in kraj zaposlitve. Javni razpis je odprt do 27. novembra.	RG
Skrb za premoženje
VELENJE - Mestni svetniki so pred koncem leta dopolnili načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem. Prihodki od prodaje zemljišč naj bi se povečali za slabih 40 tisočakov in konec leta znašali 1,24 milijona evrov, prihodki od prodaje stavb in delov stavb pa za blizu 170 tisoč, tako da bi znašali 477 tisoč evrov.
Odločili so se za dodatno videno za gradnjo oskrbova-prodajo zemljišča, ki je pred- nih stanovanj, dela stavbe, v
Nov razpis za neprofitna stanovanja
Dan za podjetne
Za lažji vstop v svet podjetništva
ч - v- v
Na območju kareja 9 si prostor ob stavbah delijo parkirišča in zelene površine. Vrt je tudi za parkiriščem v Cankarjevi ulici.
Vrtnine z visoke grede
Na območju kareja 9 je zemlja onesnažena s težkimi kovinami - Priporočilo vrtičkarjem, naj ne gojijo korenovk in solate in naj si izdelajo visoke grede
CELJE - Med zaključki projekta skupnostnih umetnosti Arhitektura medčloveških odnosov, ki so ga celjski likovni ustvarjalci začeli na terenu, na območju t. i. kareja 9 med Cankarjevo, Stanetovo, Levstikovo in Aškerčevo ulico, in zaključili s skupno razstavo še drugih primerov zelenih praks v mestu, je tudi priporočilo vrtičkar-jem. »Za vrtnarjenje naj si izdelajo visoke grede,« svetuje Andreja Džakušič iz skupine umetnikov, ki so septembra skupaj s stanovalci tega območja iskali najprimernejše načine za kakovostno rabo javnega prostora.
V kareju 9 so cvetlični in zelenjavni vrtovi že dolga desetletja, nekateri so opusteli, za druge tamkajšnji stanovalci še vedno vzor-
»Pričakovano je bilo, da bo vrednost težkih kovin v zemlji v središču mesta visoka. To so doslej že večkrat potrdile analize odvzetih vzorcev. Vrednosti se povečujejo na območjih, ki so bližje industrijskim središčem ter nenazadnje tudi v smeri proti jugovzhodu in severovzhodu, kamor najpogosteje piha veter,« pravi mag. Jure Radišek.
no skrbijo. Prav zato so se umetniki v sodelovanju z mag. Juretom Radiškom iz
družbe ProTellus, rešitve za tla in okolje našega prostora, odločili za odvzem zemlje z večjega zelenjavnega vrta. Analizo odvzete zemlje iz desetih vrtin so opravili v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije, rezultat
pa je več kot zaskrbljujoč. Vsebnost cinka namreč dosega 2.617 mg/kg suhe snovi, kar je 13-kratnik mejne vrednosti in kar 3,6-kratnik kritične meje. Izmerjena količina kadmija je 21,5 mg/kg suhe snovi, kar pomeni, da je mejna vrednost presežena 21-krat, kritična meja pa za 1,8-krat. Tudi vsebnost svin-
ca (423 mg/kg suhe snovi) presega mejno in opozorilno vrednost po veljavni uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednostih nevarnih snovi v tleh, ne dosega pa kritične meje, ki znaša 530 mg/kg suhe snovi.
Najbolj varne visoke grede
»Najbolj varna rešitev za vrtnarjenje na tem območju je izdelava visokih gred, saj so se težke kovine v zemljo nalagale dolga desetletja in so zdaj akumulirane v njej,« pravi mag. Radišek in dodaja, da različne rastline iz zemlje težke kovine črpajo na različne načine in jih tudi skladiščijo v različne dele; tako se pri nekaterih nalagajo v liste, pri drugih v korenine in pri tretjih v plodove. »Zato resnično odsvetujem pridelavo korenovk in solate, plodovke - torej kakšne bučke, paradižnik ali kumarice - bi bilo morda še dopustno gojiti v tej zemlji,« pravi Ra-dišek, ki sicer opozarja, da bi se morali ljudje v celoti izogibati pridelavi hrane na onesnaženi zemlji. A ker je vrtnarjenje za marsikoga način življenja in bi se mu le stežka odpovedal, je prav, če pri tem upošteva vsaj tista priporočila, na katera lahko sam vpliva.
IVANA STAMEJCIC Foto: arhiv NT (SHERPA)
Rastline glede na sprejem težkih kovin iz tal						
1. skupina		2. skupina		3. skupina		4. skupina
(zelo majhen sprejem)		(manjši sprejem)		(srednji sprejem)		(velik sprejem)
grah		zelje		redkvice		špinača
fižol		brstični ohrovt		čebula		solata
kumare		zelena		por		endivja
paradižnik		cvetača		ohrovt		kreša
jajčevci		jagode		pesa		korenje
paprika		jagodičje		krompir		repa
bučke						artičoka
sadno drevje						
CELJE - V okviru Evropskega tedna podjetništva je bil prejšnji teden v Območni obrtni zbornici v Celje Dan za podjetne. Pripravili so ga ob 10. obletnici poslovnega portala e-Vem, saj je zbornica že od začetka največja Vem točka v Savinjski regiji.
Dopoldanski del je bil namenjen predvsem predstavnikom, ki delujejo v okviru portala in Vem točk. Popoldanski del dogodka pa je bil namenjen tistim, ki jih podjetništvo zanima, potencialnim in obstoječim podjetnikom, mladim oziroma vsem, ki razmišljajo o vstopu v podjetništvo. Obiskovalcem so bila na voljo osebna svetovanja v štirih sklopih: razmišljam, začenjam, poslujem in zapiram. Udeleženci so tako na enem mestu dobili brezplačne informacije o začetku ali zaključku poslovanja, pogojih za opravljanje dejavnosti, davkih in drugih finančnih obveznostih, zaposlovanju, pripravi poslovnega načrta ter o drugih aktualnih poslovnih vprašanjih.
Poslovne odnose je treba negovati
Več kot sto slušateljev se je udeležilo tudi okrogle mize, kjer sta uspešna podjetnika predstavila svoji karierni poti in podjetniške izkušnje. O motivih za vstop v podjetništvo, ovirah, priložnostih ter izkušnjah s podpornim okoljem sta govorila samostojna podjetnica Alenka Vodončnik iz Agencije Ave Celje in Blaž Zafošnik iz podjetja Viar.
Vodončnikova se od leta 2003 ukvarja s poslovnim svetovanjem in sodeluje v projektih na različnih področjih tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem okolju. »Zelo pomembni v podjetništvu so
Zakaj e-Vem
Slovenija je s tem vzpostavila sistem, ki je skrajšal registracijo družb iz več kot 60 dni na tri dni, in registracijo s.p. iz več kot sedem dni na en dan. Na enem mestu je združenih osem ustanov, s katerimi družbe in podjetniki urejajo vse potrebno za ustanovitev podjetja in nadaljnje poslovanje. Ustanovitev enostavnega d. o. o. in s. p. je brezplačna, s tem pa gospodarstvo na leto prihrani več kot 10,2 milijona evrov. Na enem mestu so objavljene celostne informacije za poslovne subjekte, ki zajemajo vse njegove življenjske faze, s tem da so združene vsebine vseh ključnih državnih in javnih ustanov, s katerimi posluje poslovni subjekt. Razvejana mreža pomoči za poslovne subjekte združuje 141 točk Vem na čelu s portalom e-Vem.
osebni stik, poštenost in lojalnost do poslovnih partnerjev, kar se na dolgi rok zagotovo obrestuje,« je prepričana in dodaja, da je treba poslovne odnose vzdrževati in negovati.
V podjetju Viar so razvili 3D očala za virtualno resničnost in z njimi prodrli tudi v tujino, trgu pa ponujajo računalniške igre za promocijske namene po meri naročnika. Zaposleni v podjetju imajo znanja z različnih področij in se tako dopolnjujejo, največji izziv pa vidijo v nenehnih spremembah in prilaganju. »Podjetnik se ne sme zaljubiti v svojo idejo, ampak mora biti ves čas odprt in na preži za novimi poslovnimi priložnostmi,« je prepričan Zafošnik. LK
Družba ECE je bila prvi ponudnik energentov v državi, ki je že pred dvema letoma in pol svojim kupcem ponudila aplikacijo ECE-mo-bil. To si je na svoje mobilne telefone naložilo že več kot 10 tisoč uporabnikov, zdaj pa so v družbi predstavili posodobljeno in nadgrajeno različico, ki je zaenkrat spet edina v državi prilagojena za vse operacijske sisteme (IOS, Android, Windows mobile) mobilnih naprav.
»Najnovejša različica mobilne aplikacije ECE-mobil je razširjena na spremljanje računa za zemeljski plin in lesno biomaso, kupcem omogoča preprosto upravljanje računa za elektriko in plin, spremljanje porabe vseh energentov, pregledovanje stanja računov in plačil, oddajanje mesečnih števčnih stanj in nakup ener-gentov,« je njene prednosti strnil direktor ECE mag. Mitja Terče. Namenjena je uporabnikom v gospodinjstvih, prav tako tudi malim in srednjim podjetjem. Že prva različica mobilne aplikacije je omogočala, da so lastniki pametnih telefonov z nekaj dotiki lahko uredili račun za elektriko in
nastavili opomnik za javljanje stanja števca, zdaj je tovrstne »potuhe« za uporabnike še več. Aplikacija namreč opominja tudi na to, da je treba plačati mesečni račun, in v primeru, če tega uporabnik ne
stori, ga tudi opozori s prvim opominom.
Primerjava podobnih
Prednost prenovljene mobilne aplikacije je še v tem, da
lahko uporabnik svojo porabo primerja z drugimi primerljivimi porabniki. Tako bo tisti, ki živi v hiši, domačo porabo primerjal s primerljivo hišo, drugi v stanovanju s primerljivim stanovanjem, aplikacija
ponuja še različne možnosti glede na način ogrevanja, saj je poraba pri tistih, ki jim dom ogreva elektrika, neprimerljiva z uporabniki drugih energentov. Še vedno lahko s preprostimi dotiki pametnega telefona primerja porabo s preteklimi meseci, pregleda izstavljene račune, a od novembra dalje si na mobilni aplikaciji lahko uredi tudi elektronski račun oziroma plačilo preko trajnika. Aplikacija omogoča še spremljanje postavitev
polnilnic za električna vozila, za domače aparate, stroje in naprave pa ponuja številke o okvirni porabi energije. Zaradi vsega tega v družbi ECE pričakujejo, da si bo prenovljeno mobilno aplikacijo naložilo še več ljudi in bodo v enem letu podvojili število uporabnikov.
In če aplikacija uporabniku prihrani veliko časa in mu hkrati tudi pomaga, da ne pozabi sporočiti številčnega stanja števca ali plačati računa, je v veliko pomoč tudi družbi ECE. Tako Terče poudarja, da družba že ves čas podpira elektronsko izdajo računa, saj s tem porabi veliko manj papirja. S tem v družbi prihranijo in so tudi bolj skrbni do okolja, kar je skladno z njihovo zavzetostjo za trženje čiste energije iz obnovljivih virov, ki jo kupcem ponujajo brez doplačila.
IVANA STAMEJČIČ Foto: BORUT CVETKO
V pomoč podjetju in »potuho« kupcem
Prenovljena brezplačna aplikacija ECE-mobil naj bi v enem letu podvojila število uporabnikov
Kot poudarja direktor Mitja Terče, je razvoj aplikacije ECE-mobil narekoval tehnološki razvoj, ki mu v družbi skušajo čim bolj slediti. »Nenazadnje statistika kaže, da ima več ljudi na svetu mobilni telefon kot pa zobno ščetko,« je podkrepil dejstvo, da poslovno uspešni na tem področju ne smejo zaostajati.
Po dobrem mesecu, kar je minilo od združitve celjskega in gorenjskega trgovca z energijo v enovito družbo ECE, podatki o poslovanju še niso znani. Prve številke bodo jasne šele po zaključku poslovnega leta, a tudi takrat večjega porasta dobička ni pričakovati, saj bo treba za letos še upoštevati stroške združevanja in prehoda na enotno poslovanje. Kot je povedal direktor Mitja Terče, pa se že kaže, da je bila hitrost pri združevanju pravilna odločitev. Sicer je minuli mesec minil brez kakršnih koli zapletov.
Novi prostori za nove uspehe
Prodajne kanale išče podjetje Termotehnika predvsem v tujini
V	uspešnem braslovškem podjetju Termotehnika, ki na trgu nastopa pod blagovno znamko Kronoterm, se veselijo selitve v nove pro-izvodno-poslovne prostore v Poslovni coni Trnava v občini Braslovče. Sodoben objekt omogoča letno proizvodnjo več kot 20 tisoč toplotnih črpalk in hladilnih sistemov ter delovna mesta za 130 ljudi. Danes 60 zaposlenih letno izdela približno 7 tisoč toplotnih črpalk.
V	podjetju že 25 let razvijajo in izdelujejo visokotehnološke naprave za varčno in okolju prijazno ogrevanje in hlajenje.
Že več let so vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk in se po kakovosti uvrščajo v sam evropski vrh. Kot je povedal direktor podjetja Bogdan Kronovšek, so si takšne prostore želeli že dvajset let. Celoten objekt, ki vsebuje tako proizvodne, razvojne, skladiščne, servisne kot poslovne prostore, so gradili po načelu energetske učinkovitosti. Šest milijonov evrov vredna naložba je poleg večjih zmogljivosti prinesla tudi možnost postavitve sodobnih tehnoloških linij in opreme, poudarja Kronov-šek. »Imamo laboratorij, ki je enkraten v tem delu Evrope,
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
saj lahko merimo toplotne črpalke do 90 kilovatov moči pri pogojih od minus 25 do 40 stopinj Celzija in pri 100-od-stotni vlagi. Ta laboratorij nam bo omogočil tudi hitrejši razvojni cikel in optimizacijo toplotnih črpalk na še večjo učinkovitost.«
Z lastnimi denarjem
Podjetje letno ustvari okoli deset milijonov evrov prihodkov, 40 odstotkov izvozi na tuje trge. Vsa leta dobičke vlaga v razvoj. Tudi zadnjo naložbo so v podjetju financirali z lastnim denarjem. »Zelo malo je bilo kreditov,« pojasni direktor. In kako jim to uspe? »25 let, od kar obstaja podjetje, sta lastnika ves čas dobiček namenjala razvoju podjetja in tudi varčevala,« uspeh pojasnjuje Kronovšek, ki je pred petimi leti na mestu direktorja zamenjal očeta in ustanovitelja podjetja, danes prokurista Rudija Kronovška.
Nove zaposlitve
Novi prostori omogočajo bistveno povečanje proizvodnje, kar pomeni tudi možnost dodatnih zaposlitev. »Zaposlitve so vselej povezane s pridobljenimi posli. Zaposlovati se ne da na zalogo,« pravi Bogdan
Kronovšek. O številkah še ne želi govoriti, je pa potrdil, da pripravljajo nove projekte, vezane predvsem na izvoz.
Toplotne črpalke zelena prihodnost
Kronovšek poudarja, da postajajo toplotne črpalke v Evropi čedalje pomembnejše in priznano »orodje« za uresničitev evropske okoljske in energetske politike na področju ogrevanja in hlajenja. »Toplotne črpalke so trenutno med najbolj konkurenčnimi
ali celo najbolj konkurenčne naprave za ogrevanje in hlajenje, saj pri delovanju pridobijo tudi do 80 odstotkov energije iz okolice. Uporabne so tako za individualna stanovanja kot v večstanovanjskih objektih, pri daljinskem ogrevanju in v industriji.«
Domača prodaja podjetja je v veliki meri vezana na subvencije Eko sklada. A so razpisi precej nezanesljivi. Letos je denimo razpis zamujal za polne štiri mesece in kot je povedal Dean Besednjak,
pomočnik direktorja Termo-tehnike, se je prodaja na domačem trgu za te štiri mesece skoraj ustavila. »Podjetja na ta način težko načrtujejo razvoj produktov in kadrov za več let naprej,« je kritičen. »Vsaka poteza uradnikov ima za posamezno podjetje velike posledice,« še pravi Besednjak.
Kakšna bo usoda subvencij za toplotne črpalke, še ni povsem jasno. Po besedah Gregorja Rometa iz Eko sklada, so za toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode na voljo krediti, medtem ko so nepovratne denarne spodbude mogoče zgolj pri nakupu toplotnih črpalk zemlja/voda, voda/voda in zrak/voda.
LK
Foto: arhiv Termotehnike
V novih prostorih bodo lahko na leto izdelali 20 tisoč toplotnih črpalk.
■ I ■	■ IVI	I vi	■	■	■
Prejeli najvišja občinska priznanja
LAŠKO - Na osrednji slovesnosti ob prazniku občine so podelili tudi najvišja občinska priznanja.
Zlata grba sta prejela Stanislav Kužnik za prizadevno delo na družbenem področju in Lovska družina Rečica za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ohranjanje kulturne dediščine. Prejemnika srebrnega grba sta Janko Franetič za dolgoletno prizadevno delo na področju radioamaterstva in civilne zaščite ter Anton Bačič za zasluge pri razvoju športnega ribolova in vzreji rib. Bronasta grba sta šla v roke Francu Vrbovšku za ohranjanje kulturne dediščine in Binetu Korenu za izjemen uspeh na Poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade.
Občina Laško je ob prazniku podelila tudi dva kristalna grba, in sicer Matjažu Slugi za drugo mesto na svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu natančnega pristajanja v Indoneziji in zlatemu maturantu Niku Pišotku.
RG, foto: Fleš
Prav tako so na osrednji slovesnosti podelili tudi priznanja za najlepše urejene vasi in stavbe v Občini Laško, ki ga na občini v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna, pripravljajo skupaj s Komunalo Laško in krajevnimi skupnostmi. Letos je bilo okrog 20 prijavljenih v posamičnih kategorijah, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta. Zmagovalci so postali: naselje Savinjsko nabrežje (KS Laško) v kategoriji najbolje urejena vas/zaselek/naselje/ulica, Mojca in Andrej Wiegele iz Spodnje Rečice imata najlepše urejeno hišo ter Lidija in Miha Rezec iz Gozdca (KS Vrh nad Laškim) najbolje urejeno kmetijo. V kategoriji najbolje urejena javna stavba je zmagal Planinsko dom na Šmohorju (KS Rečica), ki ga upravlja Helena Perko.
Prejemniki najvišjih občinski priznanj skupaj z županom Občine Laško Francem Zdolškom
Novi referenčni ambulanti
Z vsako izkušnjo bolj »uporabni« in zaposljivi
NAZARJE - Na območju zgornjesavinjskega zdravstvenega doma delujeta od začetka novembra novi referenčni ambulanti, in sicer v Lučah in Nazarjah. Gre za ambulanti zdravnikov Andreje Podlesnik Moličnik in Bojana Leskov-ška. Prva na tem območju je začela delovati avgusta lani, prav tako v Nazarjah, kjer je sedež zdravstvenega doma. V zdravstvenem domu tudi vse bolj čutijo potrebo po zaposlitvi specialista medicine dela.
Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, ki so kadrovsko okrepljene z diplomirano medicinsko sestro. S tem je omogočena prerazporeditev nekaterih delovnih nalog. Med vzroki za njihovo ustanavljanje so povečanje števila kroničnih bolnikov zaradi daljše življenjske dobe ter večanje glavarine na zdravnika. Gre za projekt ministrstva za zdravje. V Nazarjah bo delovala od novega leta še tretja tamkajšnja referenčna ambulanta (zdravnika Klemena Pozniča), ki je zdravstvenemu domu že odobrena. Prihodnje leto naj bi pridobila referenčno ambulanto še zdravstvena postaja na Ljubnem ob Savinji, kjer se občina na ureditev prostora že pripravlja.
Z vzpostavitvijo referenčne ambulante na Ljubnem bo projekt na območju Zgornje Savinjske doline zaključen. »Za naprej ministrstvo za zdravje načrtuje, da bo pripadla referenčna ambulanta vsakemu novemu specializantu družinske medicine,« opozarja direktorica zdravstvenega doma Darja Es. Nove referenčne ambulante sofinancira zavarovalnica. »Za nas to pomeni dohodek ter boljšo oskrbo naših pacientov,« je zadovoljna direktorica.
Poleg tega občutijo v Zgornji Savinjski dolini vse večjo potrebo po redni zaposlitvi zdravnika specialista medicine dela. Zaenkrat opravlja preglede zdravnik po pogodbi, ki dela enkrat tedensko. »Težavo predstavlja dejstvo, da pogodbeni zdravnik vseh pooblastil za opravljanje pregledov nima,« omenja direktorica. »Prav tako je težava, da prihaja v zdravstveni dom Nazarje le enkrat na teden, saj so potrebe bistveno večje,« dodaja. Gre predvsem za željo zgornjesavinjskih podjetij, vendar bi morale stroške zaposlitve plačati občine. Gre za znesek okoli trideset tisoč evrov na leto. »Z našimi ustanoviteljicami se o tem še pogovarjamo,« omenja Esihova.
BRANE JERANKO
CELJE - Celjski mladinski center je uspešno kandidiral na razpisu programa Erasmus+ in s prvim oktobrom začel izvajati dvoletni mednarodni projekt Active for future - aktivni za prihodnost. Cilj projekta, v katerem poleg Celjanov sodelujejo še sorodne organizacije iz Bolgarije, Romunije, Kenije, Tanzanije in Ugande, je razvijanje spretnosti, znanja in sposobnosti mladih. Vse to bo udeležencem v nadaljevanju koristilo pri zaposlovanju.
Prihodnost pripada tistim, ki se bodo naučili sodelovanja, bodo znali pogledati čez »planke«, bodo proaktivni, ustvarjal-
ni, inovativni in predvsem vešči socialnih veščin - je eno izmed sporočil tudi tokratnega projekta Celjskega mladinskega centra. Kot pravi direktorica Glorjana Veber, imajo na tem področju že bogate izkušnje, ki jih uveljavljajo predvsem kot vodilni partner pri prijavah na različne razpise.
Namen tokratnega projekta pod okriljem Erasmus+ je izmenjava dobrih praks na področju mladinskih pobud. Kot je pojasnila vodja projekta Sonja Majcen, bodo na podlagi izkušenj skupaj s partnerji sorodnih organizacij sestavili uporabno metodologije. Na osemdnevno usposabljanje bo vsak od partnerjev
poslal šest mladinskih delavcev - pri tem ciljajo predvsem na brezposelne mlade. Po vrnitvi v svoje okolje bo vsak od teh to znanje prenesel na 15 drugih udeležencev. Ti pa bodo mladinske pobude začeli izvajati v praksi, kar pomeni, da bodo samostojno izvajali različne projekte. Posledično si bodo s širitvijo izkušenj, znanj in veščin širili možnosti zaposlitve.
Projekt je v celoti vreden 85 tisoč evrov. 14. novembra se bo vsi partnerji prvič zbrali v Tanzaniji. Mladinska izmenjava z zaključnim srečanjem vseh udeležencev projekta bo septembra prihodnje leto v Celju.	StO
V Banki Celje in Abanki pot nadaljujemo
skupaj.
Prijazno in s storitvami, ki so vam blizu.
www.abanka.si I Abafon 080 1 360
ABANKA
0) banka celje
Banka prijaznih ljudi
radiocelje
V kleteh imajo letnik desetletja
Prodaja vin iz leta v leto raste - Letos so ponudbi pridružili še mlado vino z imenom Pubec
ŠMARJE PRI JELŠAH -Vinska klet Emino, s katero upravlja Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, je letos od 50 kmetov iz Obsotelja in Kozjanskega odkupila nekaj manj kot 360 ton grozdja. V kleti so izjemno zadovoljni s kakovostjo letošnje kapljice, ne skrivajo pa tudi zadovoljstva nad prodajo svojih vin.
Kmetijska zadruga Šmarje grozdje glede na sklenjene pogodbe redno odkupuje od 42 kmetov, glede na potrebe in letnik pa odkupuje še pridelke drugih pridelovalcev. Skupno torej prihodek od prodaje grozdja zagotavlja okoli 50 vinogradnikom iz Obsotelja in Kozjanskega, iz podokoliša Šmarje - Virštanj.
Zadruga je letos odkupila dve tretjini belega grozdja in eno tretjino rdečega. Pri slednjem sta najpomembnejši sorti modra frankinja in žametna črnina, pri belih sortah pa laški rizling, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat, renski rizling in mešano belo grozdje. Odkupne cene so se letos gibale od 40 centov naprej. Največ, 70 centov, so kmetje na primer dobili za kilogram rumenega muškata, poleg tega pa še pavšalno nadomestilo v višini osmih odstotkov.
»Naravi smo lahko hvaležni«
Direktor zadruge Vinko But je dejal, da so kmetje le-
tos lahko naravi zelo hvaležni. Grozdje je lepo dozorelo, bilo ga je veliko. »Lahko bi rekel, da gre za letnik desetletja,« je povedal. Zadovoljen je tudi s prodajo vin. Ta od leta 2010 naprej raste za deset odstotkov letno. Po njegovih besedah je takšen rezultat glede na razmere na slovenskem vinskem trgu zadovoljiv. Trend rasti prodaje želijo v zadrugi nadaljevati tudi v prihodnje. Klet najbolje prodaja vina v lokalnem in regionalnem okolju, prodajo želi okrepiti na ravni države, v prihodnosti pa upa tudi na izvoz.
But je pohvalil še prodajo vin letnika 2014 in pojasnil, da so nekatere sorte pošle
predčasno. Med drugim jim je s prodajno akcijo »MI2 sma špricer« v poletnih mesecih uspelo podvojiti prodajo virštanj čana. Izredno uspešna je prodaja v sami vinski kleti, kjer je na voljo tako odprto kot ustekleničeno vino.
Pubec in trta frankinja
Vinska klet Emino bo vse do konca januarja prihodnje leto ponujala še mlado vino Pu-bec. Mlado se imenuje zato, ker ga lahko začnejo prodajati že mesec dni po trgatvi. Gre za blagovno znamko, ki povezuje pridelovalce mladega vina s Štajerske. S tem skupnim pristopom želijo omenjeni vinarji
povečati prepoznavnost svojih mladih vin na domačem trgu in v tujini. Projekt obenem povečuje prepoznavnost Štajerske kot vinorodne dežele in krepi prepoznavnost regije kot vinske, kulinarične in turistične destinacije.
Klet pa ne počiva tudi pri promociji svojih posebnosti. Ob martinovem bodo tam premierno prikazali polju-dno-izobraževalni 3D animacijski film o trti frankinji. Film prikazuje rast trte, zorenje grozdja, nastanek mošta in vina, posnetek pa si bodo lahko ogledali gostje ob obisku kleti.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
BANKA, KI OSVAJA
PRIDITE V SKB IN IZKORISTITE SUPER UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE!
Ob zamenjavi banke vam do 31. 12. 2015 za dobrodošlico pripadajo ugodnosti, s katerimi lahko prihranite do 162 EUR.
Izkoristite tudi brezplačno odobritev stanovanjskega ali gotovinskega kredita (za poplačilo obstoječega kredita pri drugi banki) in dodatno prihranite do 450 EUR.
Sodelujte tudi v nagradni igri za glavno nagrado 300 EUR!
Več o ponudbi in nagradni igri: www.skb.si/celje
Ponudba velja za vse nove stranke, ki v SKB še nimajo odprtega osebnega računa ali imajo odprt Osnovni osebni račun. Pogoj za pridobitev ugodnosti iz posebne ponudbe je odprtje Standardnega, Pokojninskega, Zlatega ali Prestige osebnega računa v poslovalnici SKB v Celju, Velenju, Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini ali Slovenj Gradcu.
Izračun prihrankov je pripravljen po veljavnem ceniku SKB na dan 1.9. 2015. SKB produkte odobrava skladno s poslovno politiko banke.
SKB
SKUPAJ DOSEGAMO VEČ
SOCIETE GENERALE GROUP
Protipoplavni zid na napačnem mestu
LUČE - V kraju, kjer je država marca zaključila zadnji del protipoplavnih ukrepov na Savinji, je izvajalec zgradil oporni zid na napačnem mestu. To naj bi celo zmanjševalo pretočnost reke, zaradi česar izvajalec napako odpravlja.
V	Lučah se je tako znova pojavilo gradbišče, vendar občani niti ne vedo točnega odgovora, kaj se tam dogaja. »Izvajalec gradbenih del, družba Nivo Eko, je pri končnem geodetskem posnetku izvedenih del odkrila, da je iz neznanega vzroka prišlo do zamika zakoličbe. To se je zgodilo v času med zakoličbo in začetkom gradnje pro-tipoplavnega zidu,« so nam odgovorili iz ministrstva za okolje in prostor, ki je protipoplavne ukrepe naročilo. »Zaradi zamika zakoličbe je bil oporni zid zgrajen na napačnem mestu,« so še povedali v ministrstvu.
Kot smo izvedeli neuradno, naj bi oporni zid prestavili za okoli en meter. Zaradi tega, da bi bili protipoplavni ukrepi izvedeni skladno s hidravličnimi izračuni, pridobljenimi dovoljenji in zahtevami naročnika, je družba Nivo Eko začela popravljalna dela. Dela na svoje stroške, gradbišče naj bi zaprli še v tem mesecu.
V	Lučah je država prvi del protipoplavnih ukrepov opravila že predlani, ko so izvajalci uredili sotočje, znižali jez ter usmerili tok reke s kamnitimi zložbami. Takrat je poskrbela za dela na območju od mostu čez Savinjo v smeri proti Ljubnemu. V zadnjem delu protipoplavnih ukrepov, ki so bili zaključeni marca letos, je država poskrbela za 380 metrov nasipa, ki so ga delno ojačali z armiranim betonom. Med deli, ki jih je začela lansko jesen, je bila obenem poglobljena struga Savinje. Država je doslej za protipoplavno varnost Luč namenila 1,7 milijona evrov.
Državne protipoplavne ukrepe v Lučah spremlja ostro nasprotovanje manjše, vendar glasne skupine krajanov, ki jim v takšni obliki ostro nasprotuje. Skupina še posebej ostro nasprotuje zadnjemu delu protipoplavnih ukrepov, to je gradnji obvoznice, ki bi obenem pomenila protipoplavno zaščito kraja. Zaradi njenega nasprotovanja je prišlo v občini Luče na lansko cvetno nedeljo celo do referenduma, kjer je za obvoznico glasovalo kar 92 odstotkov volivcev. Zagovorniki protipoplavnih ukrepov v predlagani obliki omenjajo, da gre pri nasprotovanju predvsem za osebne interese.
BRANE JERANKO, foto: BJ
V središču Luč spominja tablica z oznako na najvišje izmerjeno gladino Savinje.
V Lučah je bila zadnja poplava leta 2012. Pred tem so bile leta 2000 ter leta 1990. Med prvo poplavo je prišlo celo do smrtne žrtve.
KULTURA
11
Bina Štampe Žmavc pričakuje svojo novo mojstrovino. Gre za pesnitev Pesem za liro.
»Na koncu želimo vsi biti Orfej«
Bina Štampe Žmavc v studiu Radia Celje snema zvočni zapis svoje nove pesnitve
Celjska ustvarjalka, pisateljica, pesnica, režiserka in prevajalka Bina Štampe Žmavc v teh dneh čaka na izdajo svojega novega knjižnega dela, pesnitve o Orfeju in Evridiki, ki nosi naslov Pesem za liro. Pesnitvi bo priložena tudi zgoščenka, ki med drugim nastaja v naši medijski hiši.
Pesem za liro opeva klasični antični mit, orfejsko temo, katere delčki so od nastanka pesnitve naprej prisotni pri vseh pesnikih sveta, med drugim tudi pri slovenskih poetih, na primer pri Prešernu in Strniši. Bina Štampe Žmavc je upesnila celoten mit, vendar mu je dala nov uvid. Enakovredno se namreč ukvarja tako z Orfejem kot z usodo Evridike. Pesnitev ima dva pomenljiva stavka. Prvi je misel svetovno poznane plesalke in koreografinje Marthe Graham. Ta je dejala, da je umetnik kot Orfej in da mu njegovo delo sledi kot Evridika. Drugi pa je moto ameriške sodobne pesnice Louise Glück, ki pravi, da nihče noče biti muza, da želimo na koncu vsi biti Orfej. »Ko je bila moja pesnitev že napisana in sem v roke dobila
slovenski prevod izbranih pesmi Louise Glück, se mi je zdelo, kot da bi se najini duši srečali. To, da sem v svoji pesmi prišla do enakega zaključka, ne glede na razdaljo med nama, me je zadelo kot strela,« je povedala Bina Štampe Žmavc.
Besede, slika, oblika in zvok
Pesnica je povedala, da obstaja množica upesnitev mita o Orfeju in Evridiki, ona pa je izbrala svojo in jo nekoliko prilagodila. V zaključku ni spisala le slavospeva Orfeju, ki je moral prehoditi Had, da je v duši našel svojo pravo pesem, ampak je poudarila tudi to, da je bila Evridika žrtvovana. »Gre za problem Evridike, ki je vedno bolj aktualen glede na današnje razmere. Gre tudi za spraševanje o obstoju poezije ali celo o njenem drugačnem zasuku oziroma morda celo o njenem koncu.«
Pri pesnitvi sodelujejo štirje priznani ustvarjalci iz različnih področij. Delo je ilustrirala svetovno znana ilustrator-ka Alenka Sottler, ki je z Bino Štampe
»Nekaj časa je trajalo, da so me prepričali, da bom sama interpretirala svojo pesem, saj se nerada pojavljam. Sedaj pa se vse skupaj zlaga v neko čudno skrivnostno lepljenko, ki je pravzaprav ne znam sama prav dobro razložiti,« pravi Bina Štampe Žmavc.
Žmavc sodelovala tudi pri knjigah Ure kralja Mina ter Cesar in roža. Knjigo je oblikoval Ivian Kan Mujezinović. Izdaji bo priložena zgoščenka, na kateri avtorica sama interpretira svojo pesnitev, Vasko Atanasovski pa je za zvočni zapis prispeval glasbo.
TINA STRMCNIK Foto: arhiv NT (GrupA)
Poklon Mirku Ramovšu
Velenjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šaleške doline sta minulo soboto v Domu kulture Velenje pripravili slovesnost ob 80. jubileju slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša.
Ramovš se z ljudskim plesom ukvarja poklicno, hkrati pa je to tudi njegov konjiček. Poleg preučevanja in raziskovanja plesnega izročila na Slovenskem ter izdajanja strokovne literature je med poznavalci ljudskega izročila poznan tudi kot avtor številnih odrskih postavitev.
Kljub temu da je že nekaj let upokojen, skupinam po državi še vedno p omaga s strokovnimi
nasveti ali se podpisuje kot avtor novih koreografij. Prireditev, ki je počastila njegovo 80-letnico, si je zamislila Velenjčan-ka Neva Trampuš, ena od ustanoviteljic Folklornega društva Koleda. Z Ramovšem sta dolgoletna prijatelja in nekdanja soplesalca. Pojasnila je, da je Mirko Ramovš še posebej dobro zapisan tudi pri velenjskih fo-klornikih. Na začetku njihovega organiziranega delovanja je zanje namreč sestavil štiri odrske postavitve. Slavljencu se je na sobotni prireditvi z naslovom Polka je ukazana poklonilo dvanajst folklornih skupin iz vse Sloveniji. Te so plesale izključno dela, ki nosijo Ramovšev podpis.
TS
Slikar Todorče Atanasov na otvoritvi razstave v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Njegova dela se čutno zlijejo v dialog z izbranimi deli enega najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov starejše generacije Mihe Maleša.
Todorče Atanasov v dialogu z Miho Malešem
Dialog med čustveno globino in likovno prvino ženskega telesa
Blazinec na srbskem odru
Ustvarjalci Gledališča Zarja Celje so v ponedeljek zvečer nastopili na odprtju mednarodnega gledališkega festivala v mestu Ub v zahodni Srbiji. Na festivalu so prikazali še druge najboljše predstave ljubiteljskih gledališč držav iz nekdanje Jugoslavije.
Trnoveljski gledališčniki so povabilo na gostovanje dobili, saj je bila njihova predstava Blazinec na letošnjem 54. Linhartovem srečanju v Postojni izbrana za najboljšo predstavo slovenskih ljubiteljskih gledališč, igra pa je osvojila kar pet glavnih nagrad.
TS
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled razstava Zastrta erotika Mihe Maleša in Todorčeja Atanasova s pomenljivim podnaslovom Dialog med čustveno globino in likovno prvino ženskega telesa. Gre za prvo predstavo v okviru rednega programa projekta Prostor, telo in medij v prehajanju.
Preizkušanje lastnega stanja duha in neizbrisljivega v življenju - lepote, ljubezni in erotičnih namigov - ter iskanje vsega smiselnega v človeških odnosih, so kode, ki jih prebiramo v ustvarjalnosti enega najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov starejše generacije Mihe Maleša. Nje-
gova izbrana dela z izrazitim liričnim pridihom so vstopila v dialog z novejšimi slikarskimi deli Todorčeja Atanasova, ki v figuri in ženskemu telesu odkriva vsebinske, psihološke in likovne prvine. V ekspresiv-ni barvni atmosferi, s katero izgrajuje ploskovne strukture in vanje v različnih položajih polaga žensko telo, nastajajo najrazličnejši miselni, čustveni in domišljijski prebliski, zlivajoč se v zanimivo vizualno branje.
Avtorja in njuna dela je na otvoritvi predstavila kustosinja razstave Alenka Domjan. Razstava Zastrta erotika bo v Savinovem likovnem salonu na ogled do 10. decembra.
LK
Miha Maleš je bil rojen leta 1903 v Jeranovem pri Kamniku. Študiral je v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je leta 1927 diplomiral in kjer je poleg slikarskega in grafičnega znanja pridobil svetovljansko širino in pogled v evropske smeri tedanjega likovnega ustvarjanja, kar je prinesel tudi v domovino. Uveljavil se je kot grafik, bil je odličen risar in ilustrator, v slikarstvu je sledil francoskim vzorom in vse do svoje smrti iskal izrazno moč v barvi in liniji. Bil je član skupine Neodvisnih in ustanovitelj ter urednik Umetnosti, prve slovenske revije za sodobno umetnost. Leta 1977 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1987 v Ljubljani. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija shranjen v Maleševi galeriji v Kamniku.
Todorče Atanasov je bil rojen leta 1953 v kraju Sv. Nikole v Makedoniji. Leta 1977 je diplomiral pri prof. Janezu Berniku na Oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je zaključil tudi slikarsko specialko in leta 1982 opravil še grafično specialko pri prof. Bogdanu Borčiču. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade za slikarstvo. V svojem več kot tridesetletnem delovanju na področju kulture in umetnosti je sodeloval na številnih grafičnih bienalih in slikarskih srečanjih doma in v tujini.
12
NAŠA TEMA
Vajeništvo
se vrača v šolski sistem
Do konca leta osnutek Zakona o vajeništvu - Za pilotni model izbranih 6 do 8 dejavnosti
Zadnja leta kljub številnim brezposelnim mnoga podjetja ne najdejo strokovno usposobljenih delavcev. Največji razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je na področju srednje poklicne izobrazbe, ko delodajalci preprosto ne najdejo strokovno usposobljenih kadrov, ki bi svoj poklic lahko samostojno opravljali takoj po zaključku šolanja in ne tako kot zdaj, ko morajo mlade sodelavce uvajati od enega do dveh let. Prav zato v gospodarstvu pozdravljajo vračanje vajeništva v slovensko šolstvo.
Kot poudarja predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje Miran Gracer, je bilo iz ankete, ki so jo pred časom opravili med člani, razvidno, da je pomanjkanje kadrov takoj za plačilno nedisciplino na drugem mestu lestvice največjih težav obrtnikov
in podjetnikov. Povezovanje gospodarstva in izobraževanja pri doseganju skupnega cilja, kako narediti mlade čim bolj zaposljive in tako ob zaključku šolanja dejansko zaposlene, je tudi ena od treh prednostnih nalog šolskega ministrstva. Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič ob tem navaja še prizadevanja za kakovost celotne vertikale izobraževanja ter odpiranje oziroma internacionalizacijo šolskega prostora navzven in navznoter. To troje bi po njenem mnenju tudi najbolj zanesljivo odpravilo zdajšnje strukturno neravnovesje na trgu dela.
Nekaj možnosti že uveljavljenih
Kljub opozorilom iz gospodarstva, da šolski sistem ne prisluhne in veliko prepočasi sledi potrebam, ki jih narekuje delovno okolje, je v povezovanju
Problem Slovenije je črka R
Šolski center (ŠC) Celje je na Celjskem največja izobraževalna ustanova, ki daje gospodarstvu poklicno in strokovno-tehniško usposobljene kadre.
V letošnjem šolskem letu je v programe splošne in tehniške gimnazije ter štirih srednjih šol vpisanih 3.097 dijakov, v programe višje strokovne šole 297 rednih in 141 izrednih študentov, ob tem pa se v ŠC Celje izobražuje še 394 odraslih. Na srečanju članov celjskega Kluba podjetnikov Zlatorog je bilo veliko pohval slišati glede delovanja Mica, ki ni namenjen le dijakom in študentom, ampak tudi usposabljanju delavcev iz gospodarstva. In kot je poudaril direktor ŠC Celje Igor Do-sedla, bo 2,5 milijona evrov vredna najsodobnejša oprema v Micu dobro izkoriščena, saj je center dnevno odprt od 8. do 20 ure. »Problem Slovenije je črka R, ne znamo nadgraditi tisto dobro, kar smo nekoč že imeli,« je Dosedla slikovito opisal razmere, ko v državi, tudi na področju sprememb v šolstvu, namesto po poti evolucije vselej zakorakamo na pot revolucije.
Z leve: Miran Gracer, Maja Makovec Brenčič, Andreja Barle Lakota, Katja Esih in Igor Dosedla (Foto: SHERPA)
Kaj imamo in kaj potrebujemo
Eden najbolj vnetih zagovornikov sprememb oziroma prilagoditev šolskega sistema potrebam industrije je direktor družbe Štore Steel in predsednik GZS Marjan Mač-košek. Že vrsto let opozarja, da izobraževalni sistem ne vzgaja kadrov, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo, ampak vzgaja ljudi, ki potem, ko zaključijo šolanje, zelo težko najdejo zaposlitev.
»V Sloveniji bomo morali zelo resno razmisliti, kakšen šolski sistem imamo in kakšnega potrebujemo, če hočemo v gospodarstvu narediti večji preboj. Poglejte vzhodne države -Češko, Slovaško in Poljsko, na primer, v katere je šlo zelo veliko zahodnega kapitala. Ste se kdaj vprašali, zakaj je šel zahodni kapital v te države? Ne zaradi nižjih stroškov delovne sile, to je le manjši del v tej zgodbi. Bistvo je, da je v teh državah šolski sistem kljub razpadu socialističnega sistema ves čas vzgajal tehnični in naravoslovni kader, ki je nujno potreben, če želite nek gospodarski sistem vzpostaviti ali pa interes za razvoj ponuditi zahodnemu kapitalu. To je ključni razlog, ne pa poceni delovna sila,« pravi Marjan Mačkošek. Pri nas pa je prav nasprotno, še dodaja. Prevladuje študij za družboslovne poklice, ki so sicer potrebni, vendar je ta hiperprodukcija družboslovnega kadra nepotrebna, ker z njo ustvarjamo brezposelne izobražence. Ki so zato, ker v svojem poklicu ne najdejo ustrezne zaposlitve, zamorjeni. »Vprašati se torej moramo, kakšno strukturo želimo skozi šolski sistem pridobiti, da bodo vsi deli našega gospodarstva normalno delovali,« meni Mačkošek.
Vendar, kot pravi, energije in interesa za takšne spremembe žal ni veliko, o tem pristojni niti ne želijo govoriti. »Kot da kot družba nočemo priznati, da se je svet zelo spremenil. Danes ne konkuriramo več podjetje proti pod-
jetju, ampak država proti državi. V izdelku ni več samo znanje določenega podjetja, v njem so tudi vsi stroški, ki jih mora to podjetje plačevati državi.«
Pri 30 brez delovnih izkušenj
Direktor družbe Štore Steel je prepričan, da danes v Sloveniji preko šolskega sistema proizvajamo dolgoročno brezposeln kader. To pomeni ljudi, ki so pri 30 letih ali še več brez delovnih izkušenj. »Ko smo v našem podjetju pred leti zaposlovali večjo skupino ljudi, smo, ker ni bilo dovolj kadra s tehnično izobrazbo, zaposlili tudi takšne, ki potrebnih znanj niso imeli. Zaradi tega smo morali poskrbeti za njihovo dodatno usposabljanje na tehničnem področju, v to pa je bilo treba vložiti kar nekaj denarja. To ni prav, to ne more in tudi ne sme postati recept za kadrovanje v podjetjih. Ne smemo namreč dopustiti, da iz naših šol prihajajo ljudje s poklici, ki nimajo možnosti za zaposlitev. Še zlasti, če jih moramo potem v podjetjih izšolati sami. To niso majhni stroški,« pravi Mačkošek.
Preveč družboslovcev
V Evropi se je že uveljavilo spoznanje, pravi direktor podjetja Štore Steel, da brez industrije ni razvoja in da bo temu dejstvu treba prilagoditi šolski sistem. Vsi ne morejo biti družboslovci. Žal je pri nas država dopustila preveliko šolanja družboslovnega kadra, zato se zdaj dogaja, da ima veliko izšolanih kadrov nazive, nima pa dela. »Mlade je treba prepričati, naj se odločijo za študij tehničnih in naravoslovnih poklicev. To ne pomeni samo, da bodo lažje dobili zaposlitev, to pomeni, da bodo prispevali k novim izdelkom, k inovacijam in k višji dodani vrednosti,« še opozarja Mačkošek.
JANJA INTIHAR
Pilotna izvedba vajeniškega programa
Dober primer, kako je lahko gospodarstvo aktivno vpeto v šolski sistem, je na Celjskem sodelovanje Steklarne Rogaška z izobraževalnimi ustanovami. Steklarna ima letos že za cel razred kadrovskih štipendistov, slednjim ponuja tudi možnost počitniškega dela in mentorstva, v podjetju pa se pripravljajo tudi za pilotno izvajanje vajeniškega programa.
V Steklarni Rogaška od novih sodelavcev pričakujejo ustrezno usposobljenost in ustrezna znanja. Da bi bodoči zaposleni v izobraževanju pridobili našteto, se podjetje povezuje z različnimi izobraževalnimi ustanovami, med drugim s Šolskim centrom Rogaška Slatina. Direktor kadrovske službe mag. Klemen Žibret je to sodelovanje označil kot zelo dobro. »Skupaj z omenjeno šolo nastopamo pri promociji steklarskih poklicev. Kot primer lahko izpostavim, da sva bila z ravnateljico šolskega centra pred nekaj dnevi skupaj na govorilnih urah za starše devetošolcev na I. osnovni šoli v Rogaški Slatini. Predstavila sva jim poklic tehnik steklarstva. V našem podjetju se namreč zavedamo, da le mlad, svež kader z ustrezno razvitimi znanji podjetju zagotavlja svetlo prihodnost.«
Vpeti v štipendijsko politiko
Steklarna Rogaška je vpeta v štipendijsko politiko in ponosna na to, da ima za dober razred štipendistov. Ker se izjemno spreminja steklarstvo, pa tudi proizvodnja, vedno več je avtomatizacije in robotizacije, to pomeni predvsem potrebe po kadrih s tehničnega področja. Podjetje štipendira mlade, ki se izobražujejo na področju mehatronike in kemijske tehnologije, pa tudi na področju strojništva - tako na srednješolski stopnji kot na višješolskem in magistrskem študiju. V zadnjem obdobju je steklarna podelila tudi nekaj štipendij za tehnike steklarstva. Podjetje je štipendije za ta program razpisovalo že vrsto let, a te večkrat niso bile podeljene. Letos so se razmere spremenile, saj je med štipendisti šest mladih, ki obiskujejo omenjeni program.
Praktičen pouk in počitniško delo
Žibret je povedal, da je Steklarna Rogaška s štipendisti povezana ves čas njihovega izobraževalnega programa. Omogoča jim opravljanje praktičnega izobraževanja, možnost nabiranja izkušenj in možnost za zaslužek pa jim po-
nuja tudi v poletnih mesecih v okviru študentskega dela. Tako mladi spoznajo svoj bodoči poklic. Steklarna pa jih spozna kot svoje bodoče zaposlene, predstavi jim kulturo podjetja in na ta način aktivno vpliva na njihovo bodočo karierno pot.
Naklonjeni vajeništvu
Sogovornik je še dodal, da bo v slovenskem šolskem sistemu v kratkem najverjetneje ponovno uveden sistem vajeništva, v kar je aktivno vpeta tudi Steklarna Rogaška. Žibret se je pred nekaj tedni udeležil sestanka na ministrstvu za izobraževanje. Zagotovil nam je, da bo najverjetneje steklarstvo tista dejavnost, ki bo doživela pilotno izvedbo vajeništva. Ob pričetku novega šolskega leta naj bi v Steklarni Rogaška tako imeli deset vajencev. Pri dobrem povezovanju šolstva in gospodarstva pa je izpostavil še pravočasno prilagajanje šolskih programov in kompetenc, ki jih izobraževalne ustanove razvijajo pri dijakih in študentih. Ker se tehnologija in trg nenehno spreminjata, morajo šolski programi po njegovem prepričanju temeljiti predvsem na tem, kar potrebuje praksa.
TINA STRMČNIK
NAŠA TEMA
13
Na Celjskem že obrat
Pred leti je bilo v Sloveniji že skoraj 40 odstotkov vseh dijakov gimnazijcev, zdaj ta delež pada. Tako je v gimnazijske programe v Savinjski regiji v letošnjem šolskem letu vpisanih le 28 odstotkov dijakov, kar je manj od državnega povprečja in kar 6 odstotkov manj kot na ljubljanskem območju.
Državno povprečje Savinjska regija presega pri vpisu v programe naravoslovja in tehnike, ki jih je izbralo kar 34 odstotkov vseh dijakov. Po besedah direktorice Regijskega študijskega središča Celje Katje Esih na tretjem mestu sledijo programi zdravstva z desetino vpisanih dijakov, z 8- in 7-odstotnim deležem področji gostinstva in ekonomije, manj kot po 5 odstotkov dijakov je vpisanih v pedagoške, storitvene in kmetijske programe. Razlogov za ta obrat je sicer več, ob boljših obetih, da bodo mladi ob zaključku izobraževanja našli zaposlitev, zagotovo tudi številne aktivnosti za promocijo poklicev, ki so se jih že pred
leti lotili tako v obrtno-podjetniški zbornici kot tudi v srednjih šolah. Tako zbornična svetovalka Tatjana Štinek izpostavlja nedavni Karierni dan, Festival izobraževanja v letih 2010-2012, ki naj bi na pobudo Mestne občine Celje v letošnjem šolskem letu postal regijski dogodek, že osmo leto projekta Izbira poklica - izziv za prihodnost, sejme učnih podjetij, različna svetovanja in informativna srečanja za promocijo poklicev ter kariernih poti, delovanje UPI-krožkov, ki so iz prvotnega državno financiranega projekta v letih 2010-2012 ustvarjalnost, podjetnost in inova-tivnost v lanskem šolskem letu ponesli v pet krožkov v štiri osnovne šole, letos pa deluje že 7 krožkov v šestih osnovnih šolah. Za predstavitev svojih izobraževalnih programov veliko storijo tudi v posameznih srednjih šolah, kjer ugotavljajo, da je odziv osnovnošolcev vsako leto boljši. Tako je samo ŠC Celje pred vpisom v letošnje šolsko leto obiskalo več kot 1.300 osnovnošolcev.
izobraževanja in gospodarstva za večjo zaposljivost in lažji prehod na trg dela vendarle že uveljavljenih nekaj oblik sodelovanja. Tako obstajajo individualne učne pogodbe, ki so na Celjskem pogoste zlasti med dijaki in obrtniki ali podjetniki, za uspešna so se izkazala fleksibilna učna okolja, med katera sodijo tudi medpodjetni-ški izobraževalni centri (Mic). »Svojstvene oblike sodelovanja med dijaki in delodajalci obstojajo še za nekatere poklice, pri čemer moramo upoštevati, da so za bodoče gostince, recimo, drugačne kot za optike ali strojnike,« poudarja ministrica in dodaja, da bo na upoštevanju teh razlik med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi temeljil tudi model vajeništva. Delodajalci, ki želijo sodelovati pri vzgoji bodočih sodelavcev, lahko dijakom in študentom ponudijo tudi kadrovske štipendije in tvorno sodelujejo pri uvajanju mladih na delovno mesto, ki jih čaka po zaključenem šolanju.
Temeljite priprave
Vajeništvo je bilo desetletja del našega srednješolskega sistema, dokončno pa je bilo ukinjeno leta 2009. »Zadnja desetletja se ga je držal močan pečat manjvrednosti in tudi zato je vpis v poklicne programe tako slabel,« meni Gracer, ki ob tem pozdravlja zdajšnje temeljite priprave ministrstva. Vajeništvo kot ena od oblik du-alnega sistema izobraževanja je močno uveljavljeno v Nemčiji, tudi v Švici, a vsaka država mora poiskati svojo pot. »Zato
v Sloveniji pripravljamo Zakon o vajeništvu, osnutek naj bi bil nared do konca leta,« ministrica opozori, da bo zakon temeljil na pilotskem modelu, ki ga bodo za šest do osem dejavnosti temeljito preverili v praksi. Ta model po besedah državne sekretarke Andreje Barle Lakota pripravlja medresorska delovna skupina strokovnjakov, saj je treba uskladiti področja delovno-pravne zakonodaje, gospodarstva in šolstva. V skupini sodelujejo tudi predstavniki obrtne in gospodarske zbornice, sindikatov, dijakov in študentov. »Proučiti je treba posamezne dejavnosti, potrebe in zakonitosti, ki veljajo za posamezna delovna mesta, saj se ta med seboj močno razlikujejo,« opozarja, da za vse pokli-
ce vajeništvo tudi ni primerno. Preverjanje pilotskega modela v praksi bo financirano z evropskim kohezijskim denarjem, kasneje bo vajeništvo moralo preživeti na trgu, pri čemer bo največje breme prav na delodajalcih.
Posebnosti poklicev
V delovni skupini je trenutno največ odprtih vprašanj na področju delovno-pravne zakonodaje. Poiskati mora rešitve za to, kakšen status naj ima vajenec - naj bo zaposlen ali naj ima poseben status kot dijak, ki se izobražuje -, zlasti pa zadostiti veljavnim predpisom na eni strani ter posebnostim nekaterih poklicev na drugi strani. Problematično je na primer zlasti nočno delo za
bodoče peke in gostince, zagotavljanje zadostne varnosti pri delo s stroji za orodjarje ... »Če hočemo, da bo zakon dober, mora biti izvedljiv. Zato je treba te stvari res temeljito doreči in v tem času določiti tudi sistem kasnejšega financiranja,« je jasna ministrica. Direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla pa ob tem opozarja, da mora biti ob vračanju vajeništva v naš šolski sistem ves čas v ospredju kakovost. »Svoj del obveznosti bodo lahko dobro opravile le šole, ki imajo strokovno usposobljene učitelje ter pouk podprt s sodobno tehnologijo in opremo,« svari pred tem, da bi vajeniške programe preveč razpršili po manjših srednjih šolah.
IVANA STAMEJČIČ
OB ROBU
Dobrodošla metla
Resda to velja še za prenekatero področje v državi, a prav v šolstvu - sploh ko o izobraževanju razmišljamo v povezavi z gospodarstvom - bi bila »ena metla« še kako dobrodošla in nujna.
Pa ne tista, ki jo še desetletje nazaj držalo v rokah mnogo vajencev, ki so se polovico šolskega leta namesto v tem, da bi obvladali stroje, s katerimi bi si potem do upokojitve služili kruh, urili v tem, da so na smetišnico zbirali kovinske opilke. Če je bila kje v vajeniškem sistemu, kot smo ga v Sloveniji že poznali, metla opravičljiva, je bila v cvetličarnah in frizerskih salonih. Tam namreč po njej sežejo tudi največji mojstri svoje obrti, saj sicer ne bi mogli delati. Cvetličarji bi se spotikali ob ostanke odrezanega cvetja ter ostalega materiala za aranžiranje, frizerje bi odstriženi lasje žgečkali v podplate ... Red in čistoča sta v teh prostorih prav tako nujna in zaželena kot kreativnost in natančnost. In nič ni narobe, če bodočim mojstrom »zlezeta v kri« že ko so vajenci. A prav to, da so v prenekateri delavnici na vajence namesto kot na bodoče sodelavce gledali kot na cenene čistilce, je v veliki meri pripomoglo k propadu vajeništva v Sloveniji. Že res, da se je to dogajalo v časih, ko je bilo »delo z rokami« močno podcenjeno in je veljalo pravilo, da se je treba učiti, zato da kasneje ne bo treba delati, a krivda vendarle ni tako enoznačna. Ker je prav zdaj na vodilnih mestih v gospodarstvu, vsaj v večini obrtno-storitvenih dejavnostih, ogromno ljudi, ki so vajeniški sistem skusili na lastni koži, so pričakovanja velika.
Sama upam, da so to zvečine takšni, ki so skusili pravo vajeništvo - takšno, ki je ob teoriji in splošni razgledanosti v šolskih klopeh na delovnem mestu posameznika usposabljalo za bodoči poklic. Le ti bi znali v tesni navezi z zakonodajalcem poskrbeti, da bi metlo v slovenskem šolskem sistemu spet pravilno zavihteli. Po številnih bolj ali manj neuspelih poskusih - spomnim naj le na usmerjeno izobraževanje in bolonjsko reformo - bi bilo to že skorajda nujno. Sicer bomo v prihodnjih letih evropski kohezijski denar porabili za testiranje različnih modelov vajeništva, ko bo prišel čas, da se stroški krijejo na trgu, pa bomo znova ugotavljali, da imamo na zavodu za zaposlovanje kopico brezposelnih, v obrtnih delavnicah in podjetjih pa bodo - tako kot zadnja leta - vili roke, češ da ne najdejo delavcev, ki bi znali delati. In to tisto, za kar so se izšolali.
IVANA STAMEJČIČ
Govorci na okrogli mizi v Žalcu so se strinjali, da je mladim treba dati priložnost, da se izobražujejo na področjih, ki jih veselijo, da pridobljeno znanje oplemenitijo v podjetjih in za to prejmejo pošteno plačilo. (Foto: UPI Žalec)
Brez dela ni izkušenj
Prehod mladih na trg dela vse bolj zahteven
Položaj mladih je danes vse bolj zahteven. Mladi si težko izborijo mesto v družbi, težko se zaposlijo, še težje za opravljeno delo prejmejo korektno plačilo in zaradi tega se vse težje osamosvojijo. V največji nemilosti se navadno znajdejo po končanem šolanju, ko vstopajo na trg dela. O vse težjem prehodu iz šolskih klopi na odprt in spolzek teren delovne sile so govorili na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru Svetovalnega središča Žalec.
»Mladim je treba dati prilo- šati iz ust tistih, ki se vsak na žnost,« je bilo največkrat sli- svoj način vsakodnevno sre-
čujejo z mladimi in njihovimi zgodbami na poti osamosvajanja. Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, je prepričan, da je zaposlovanje mladih kolektivna odgovornost celotne družbe. Ob tem poudarja, da mladi ob vstopu na trg dela niso konkurenca starejšim, zato se jih
ti ne bi smeli bati. Podjetja nanje ne bi smela gledati kot na strošek, je še prepričan. Precej kritično ugotavlja, da gospodarstveniki in podjetniki danes vse preveč izkoriščajo pomanjkanje delovnih in praktičnih izkušenj tudi za to, da mlade premalo plačajo. »Res me zanima, v kateri
družbi so bili mladi že takoj izkušeni, če jim nabiranja izkušenj starejši niso omogočili,« se sprašuje Kampl.
Sanja Leban Trojar iz sindikata študentov, dijakov in mladih brezposelnih Sindikat Mladi plus pa pravi, da se danes od mladih preveč pričakuje.
Kaos na področju pripravništev
Leban Trojarjeva je prepričana, da težav z zaposlovanjem mladih ne bomo rešili, dokler bo v javnem sektorju veljala prepoved zaposlovanja. »Pri tem ni rešitev aktualen razpis za 300 delovnih mest učiteljev začetnikov,« pravi. Kritična je do sistema pripravništev in praks, »kjer vlada kaos, tako kot še na številnih področjih v Sloveniji«. Pri nas je zakonsko obvezno samo pripravništvo na področju socialnega varstva. »Do leta 2013 je bil za plačila teh pripravništev na voljo evropski denar in je bilo vse urejeno. Sedaj tega denarja ni več in tudi pripravništev ni več,« pojasnjuje sogovornica. Kot pravi, je največ izkoriščanja pripravništva in pripravnikov na področju vzgoje in izobraževanja. »Pod pretvezo, da je to pogoj za opravljanje strokovnega izpita, so mnogi tudi več let opravljali volontersko pripravništvo, zaposliti pa se niso mogli, ker jim je to onemogočal zakon o uravnoteženju javnih financ,« je kritična sindikalna predstavnica mladih. Čeprav je vlada z uredbo volonterska pripravništva prepovedala, ta
predvsem na lokalni ravni še vedno izvajajo. Predvsem pa Sanja Leban Trojar težavo vidi v tem, da nimamo poenotene definicije, kaj je pripravništvo, kaj je praksa, kaj se v okviru tega plača in kaj ne.
Premalo prilagodljivosti
Da je problem zaposlovanja večplasten in da ne gre s prstom kazati zgolj na eno stran, je prepričana karierna svetovalka Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Meni, da je težava za prehod mladih na trg dela tako na strani univerz oziroma izobraževalnih ustanov, kot na strani mladih, pa tudi delodajalcev. »Študijski programi bi morali bolj jasno osmisliti strokovna znanja, ki jih prenašajo na študente, in sicer v kontekstu, kje vse so ta njihova strokovna znanja na trgu dela uporabljiva.« Študentje bi morali po njenem mnenju študijsko obdobje bolje izkoristiti in se v tem času pozanimati o možnostih zaposlitve pri delodajalcih. Poleg tega je to obdobje, ko bi si morali mladi pridobiti čim več socialnih kompetenc in znanj na področju medkulturnega sodelovanja. Naloga delodajalcev pa je po mnenju karierne svetovalke ta, da se zavejo, da je treba mlade sprejeti na trg delovne sile in jih uvesti v delo. Priznava, da so danes mnogi diplomanti premalo prilagodljivi, a so, kot pravi, delodajalci še bistveno manj.
LK
14
KRONIKA
Ujel se je v zanko spletne zlorabe
Naj bo primer 14-letnega Celjana opozorilo vsem staršem in njihovim otrokom
Otroci in mladi imajo na spletnih socialnih omrežjih v povprečju okoli 350 prijateljev oziroma stikov. Med dečki in deklicami razlik v povprečju števila stikov ni. Vse ali skoraj vse svoje prijatelje na socialnem omrežju je srečalo 62 odstotkov mladih, 22 odstotkov pa več kot polovico.
Analiza Fakultete za družbene vede o tem, kaj slovenski najstniki počnejo na spletu, je pokazala, da je kar polovica mladih od 11. do 19. leta tarča nezaželenih komentarjev s seksualnimi vsebinami. Najpogosteje so jih deležni na socialnih omrežjih. Ravno v takšno zanko, najverjetneje pedofilsko, se je ujel tudi 14-letni Celjan. Njegova mati je na možnost spletne zlorabe svojega otroka posumila, ko je na njegovem telefonu zasledila perverzno spletno sporočilo neznane osebe. Ko je pregledala še ostala sporočila, je bila šokirana.
Fanta je namreč na Face-booku našla in ga kot prijatelja dodala - po slikah sodeč - postavna ženska, stara okoli 25 let, nato pa z njim preko zasebnega sporočila navezala stik. »Pisala mu je opolzka sporočila in prošnje, naj se fotografira brez obleke in naj se celo posname med samozadovoljevanjem ter naj ji fotografije in posnetke pošlje. Nagovarjala ga je na spolne odnose, omenjala spolne pripomočke in tudi, da bi se z njim dobila,« nam je povedala s prošnjo, da ostane anonimna, saj ne želi sina javno izpostavljati.
»Slikaj se nag!«
Ko je na sinovem Facebook profilu pregledovala sporočila, je našla celo razgaljeno fotografijo, ki jo je sin poslal neznanki. »Sprva mi je dejal, da gre za fotomontažo, a ko sem preverila še njegov mobilni aparat, sem ugotovila, da se je dejansko slikal,« je pojasnjevala še vedno v šoku. Sin je profil neznanke s seznama svojih Facebook prijateljev izbrisal, zatem ko sta se z mamo pogovorila in ko je dojel, da gre za zlorabo. Toda ženska ima svoj profil na tem socialnem omrežju še vedno. Skriva se sicer pod imenom Tina, vendar priimka ne moremo zapisati, saj obstaja velika verjetnost, da


Tina
oj ..a maš fotoaparat al pa snemalntk
ja zakaj? Tina
tolk si želim da te spoznam v živo pa bi te rada vidla kako zgledaš ...naredi Kakšno fotko .. tko bolj da si brez majčke
pl!Z

ne vem
Tina
dej no pliz. rabm. da vidim, kakšen si. če maš snemalnik. dej se snenit ko si nag tolk bi te rada spoznala lohk bi kej počela
Šok za vsakega starša mladoletnika ali mladoletnice
Spletne zlorabe in primere, kot se je zgodil v Celju, lahko starši prijavijo tudi na spletni strani Spletno oko.
Rezultati raziskave, ki so jo o spletnih navadah mladih v Sloveniji opravili na Fakulteti za družbene vede, kažejo, da več kot polovica otrok in mladih internet prvič uporabi doma. Slaba polovica pravi, da se računalnik ali prenosnik nahaja v njihovi sobi. 43 odstotkov fantov med 11. in 19. letom je prek mobilnega telefona že poslalo svojo sliko brez obleke, enako stori tudi 14 odstotkov deklet.
gre za lažno identiteto ali za zlorabo identitete oziroma imena in priimka osebe, ki ima profil na Facebooku in s takšnimi primeri ni povezana.
Da je primer očitno resen in zrel za obravnavo preiskovalnih organov, kaže dejstvo, da ima ta oseba med svojimi Facebook prijatelji same mladoletnike, ki pa so skoraj vsi z našega območja. Mama 14-letnika tega še ni prijavila policiji, zagotovo pa bo Centru za varnejši internet, kjer
Kako se (ne)odzvati?
V kolikor mladoletniki na socialnih omrežjih dobivajo nadležna sporočila s seksualno vsebino, naj nanje ne odgovarjajo, saj sicer to nadlegovalca še dodatno spodbudi. Mladi, ki so tarče takšnih vsiljivih sporočil, lahko nadlegovalca prijavijo na spletni strani safe. si ali pokličejo na TOM-telefon 116 111, kjer mladim svetujejo, kaj narediti, kadar pride do takšnih situacij. Otroci svojih osebnih podatkov ne bi smeli nikoli posredovati preko spleta komurkoli. Če nadlegovalci nimajo dostopa do teh informacij, jih tudi ne morejo zlorabiti
se ukvarjajo s tovrstnimi primeri zlorabe mladoletnikov na spletu. Policisti imajo s takšnimi preiskavami nemalo težav, tudi zaradi birokracije, ki je del sodelovanja s tujimi organi in vodstvom socialnih omrežij, preko katerih se takšni primeri dogajajo.
Kaznivo!
Zgodba mladoletnika iz Celja je natančno takšna zloraba, ki je na socialnih omrežjih trenutno najpogostejša. Gre za tako imeno-
vano spletno trpinčenje in nadlegovanje, ki bo moralo kmalu imeti večjo prednost med policijskimi nalogami in izdelano ustrezno strategijo za uspešno preiskovanje ter za kaznovanje storilcev, saj so žrtve takšnih izprijenih kaznivih dejanj ravno najbolj ranljivi, torej otroci in mladoletniki. V žargonu se takšna zloraba imenuje »grooming«. Pomeni navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe. Do tega najpogosteje prihaja v klepetalnicah, kjer pedofili poskušajo doseči svoje cilje tako, da v pogovoru s svojo potencialno žrtvijo skušajo izvedeti njen naslov, zanimanja, hobije in izkušnje v spolnosti. Z različnimi triki poskušajo otroke zapeljati v pogovore o spolnosti, katerih cilj je - spolna zloraba.
V Sloveniji posebnega člena, ki bi »grooming« obravnaval kot kaznivo dejanje, ni, se pa lahko obravnava kot poskus spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. 176. člen Kazenskega zakonika določa, da je vsako pornografsko ali drugo seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe, kaznivo. Na podlagi tega člena bi lahko sklepali, da bi med drugo seksualno gradivo lahko spadala tudi otroška erotika. Torej prejem neke razgaljene fotografije, ki jo neka oseba od mladoletnika zahteva. Kar se je v opisanem primeru tudi zgodilo.
Lahko bi ga še izsiljevali
»Otroka je treba naučiti, da naj, kadar prejme žaljivo vsebino, nemudoma naredi posnetek zaslona in ga pokaže staršem. Pomembno je, da starši zbirajo dokaze, saj lahko ravno ti omogočijo, da kasneje ukrepajo. Morda jih
bodo pokazali v šoli ali pa v kakšnih hujših primerih predali policiji, če se grožnje ali nezakonita vsebina spolne narave nadaljujejo. Zlorabo lahko prijavijo tudi ponudniku internetnih storitev, če do ustrahovanja prihaja preko specifičnega računa na družabnem omrežju ali spletni strani. Skoraj vse storitve družabnih omrežij in spletnih dnevnikov oziroma blogov imajo možnost blokiranja tistih, ki storitve uporabljajo neprimerno oziroma jih zlorabljajo,« opozarjajo v Centru za varnejši internet.
Starši otroke sicer opozarjajo na pasti spleta, vendar otroška in najstniška naivnost vedno naredita svoje. »Prijavila bi tudi na policijo, a že vnaprej veš, da je vprašanje, ali bodo storilca oziroma storilko našli, zato ne veš več, kaj bi storil. Preiskava bi bila mučna tudi za otroka, saj bi ga s tem izpostavila. Po drugi strani pa vem, da bo ta neznanka ali neznanec svoje početje nadaljeval,« nam je še dejala mama 14-letnika, ki se je opozarjanja lotila drugače. Na socialnem omrežju je sama izpostavila profil »spletne napadalke« v upanju, da bodo nekateri straši pravočasno, tudi z nadzorom tega, kaj otrok počne na spletu, morda ugotovili, ali se je nanj spravila ista oseba. Dejstvo pa je, da je seksualno nadlegovanje otroka opazila in ga se pravočasno ustavila. Nadaljevanje takšnih primerov namreč pripelje do izsiljevanja mladoletnikov, da bodo njihove razgaljene slike objavljene javno na spletnih strah, kar spravi otroke v hudo psihično stisko in v nove oblike zlorab.
SIMONA ŠOLINIC Foto: arhiv NT (SHERPA)
POGLEDI IUB4}S VSAK ČETRTEK ob 12.15
radio cc I j c
KRONIKA
15
Do danes še ni znano, kaj natančno se je dogajalo v ul-tralahkem letalu, s katerim sta v nedeljo, malo pred pol-dnevom, med Dobrnežem in Slovenskimi Konjicami strmoglavila 37-letni pilot iz okolice Slovenske Bistrice in 22-letni sopotnik z območja Zreč. Nesreča se je zgodila med poskusnim poletom po tehničnem posegu na propelerju letala.
V preiskovanje okoliščin nesreče so poleg policistov vključeni tudi preiskovalci Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov pri ministrstvu za infrastrukturo. Nemogoče je pričakovati, da bodo izsledki preiskave znani kmalu in da bodo hitro ugotovili, kaj vse se je zgodilo tik pred padcem letala, saj gre za zahtevno preiskavo.
Nesrečo je v nedeljo videlo kar nekaj krajanov, ki so
Tovrstne nesreče so redke, a se dogajajo. Naj ob tem spomnimo, da se je predlani na letališču v Levcu zgodila nesreča z žirokopterjem, a nihče ni bil poškodovan. Nesreča se je zgodila med izobraževanjem za letenje. Propeler žirokopterja se je dotaknil tal, plovilo pa se je zatem prevrnilo. Škode je bilo za okoli 10 tisoč evrov. Tragična nesreča pa se je zgodila prav tako predlani na letališču Senožet v Žičah, kjer je z žirokopterjem strmoglavil 37-letni pilot, kije v nesreči umrl. Tudi on je bil izkušen pilot in učitelj letenja.
ponesrečencema poskušali pomagati in ju izvleči in razbitin. Letalo naj bi nekaj časa letelo nižje, nato pa naenkrat strmoglavilo. Pilot naj bi sicer vklopil varnostno padalo, ki ga je letalo imelo, vendar prepozno, saj je letalo naglo izgubljalo višino.
»Po prvih podatkih je letalo vzletelo na letališču v Ločah in je letelo v smeri Slovenskih
Letalo je imelo varnostno padalo, a žal ni pomagalo.
Konjic. Vzrok nesreče še ni potrjen,« so sporočili s celjske policijske uprave. V Loče pa je 37-letni pilot prišel iz mariborskega letališča zaradi servisnega pregleda. Tega naj bi v Ločah opravil 22-letnik, ki naj bi izvedel rutinski poseg na propelerju. Potem sta
se oba z letalom dvignila v zrak za kontrolni polet, ki pa ni trajal dolgo. Letela naj bi le nekaj kilometrov, ko naj bi se pojavile težave. Nato se je zgodila nesreča. 37-letni pilot naj bi bil sicer izkušen v letenju.
SŠol
Foto: PGD Slovenske Konjice
Peška umrla v bolnišnici
Zaradi hudih poškodb je v celjski bolnišnici umrla 69-le-tna ženska, ki je bila 4. novembra udeležena v prometni nesreči na Polzeli. Vanjo je na prehodu za pešce trčila 75-letna voznica osebnega vozila. To je že 18. smrtna žrtev letos na območju celjske regije. Lani je v enakem obdobju umrlo 13 ljudi.
Več ur s ceste čistili med
V ponedeljek nekaj minut pred 8.30 uro se je na avtocesti pred izvozom Šempeter zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bil promet na avtocesti dlje časa oviran. V trčenju dveh tovornih vozil je prišlo do razlitja motornih tekočin in do razsutja tovora po cestišču. Eden izmed tovornjakov je prevažal sode medu. Na kraju so bili tudi celjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz Šempetra, ki so skupaj z vzdrževalci vozišče očistili. V nesreči se ni nihče poškodoval. Podobna nesreča se je istega dne dopoldne zgodila tudi na regionalni cesti Celje-Velenje, v Črnovi. S tovornega vozila je med vožnjo padel tovor. Voznik cisterne z gorivom, ki je vozil za njim, se je sicer izognil trčenju, je pa zapeljal s ceste in se s cisterno prevrnil na bok. Velenjski in celjski gasilci so preprečili, da bi na cesto iz cisterne steklo še več nafte. Prečrpavali so je namreč kar 5 tisoč litrov. V nesreči se ni nihče poškodoval.
Spremembe v vodenju policijskih postaj
Policijsko postajo Slovenske Konjice odslej vodi Martin Kumer, sicer policijski inšpektor, v preteklosti je opravljal tudi delo policista in kriminalista na terenu. Na komandirskem stolčku je zamenjal Iva Kosa, ki je konjiško policijsko postajo vodil od leta 1995.
Kos je namreč odšel v pokoj, je pa veljal za enega najboljših, a tudi najstrožjih komandirjev policijskih postaj v celjski regiji. Direktor policijske uprave Celje Jože Senica mu je ob slovesu od policijskih vrst podelil zlati ščit policije. Spremembe v vodstvu so tudi v Postaji prometne policije Celje, ki ima sedaj sedež v Velenju. Novi komandir postaje je Vinko Mlakar, ki je doslej vodil Policijsko postajo Ravne na Koroškem. Mlakar je pri vodenju Postaje prometne policije Celje nasledil Mateja Černeca, ki je postajo vodil zadnja tri leta. Černec bo na delovnem mestu policijskega inšpektorja v Sektorju uniformirane policije opravljal dela koordinatorja prekrškovnih zadev.
Nesreča se je zgodila z letalom ULN, tip TL-2ÜÜÜ Sting. Bilo je v lasti Športnega društva Letalski center Maribor.
Bo kdaj znano, kaj se je dogajalo v zraku?
V preiskavo letalske nesreče vključeni tudi posebni preiskovalci
Celjskim sodnikom na pomoč koroški
Celjsko okrožno sodišče je na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu preneslo več kazenskih zadev, kar pomeni, da jih bodo reševali koroški sodniki. Gre za 40 primerov, v katerih bodo obtoženim sodili v Slovenj Gradcu.
Kot so nam pojasnili na celjskem sodišču, so to predvsem starejše zadeve oziroma zaostanki, medtem ko vsi večji in odmevnejši primeri s Celjskega ostajajo v naši regiji. Celjski sodniki naj bi bili tudi preobremenjeni z reševanjem tekočih postopkov, zato so del njihovih nalog prevzeli drugi sodniki. Takšno odločitev so sprejeli na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki očitno meni, da je število okrožnih sodnikov premajhno glede na število novih kazenskih spisov, kar sočasno vpliva na kopičenje starih zadev, ki postajajo zaostanki.
ZAPOSLIMO
AVTOHIŠA ŠKORJANEC d. o. o.. Mariborska 11 S, 3000 Celje www.avto-skorjanec.si
servisnega sprejemnika in avto serviserja
Servisni sprejemnik - zahteve:
• 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu • poznavanje avto stroke
•	komunikacijske sposobnosti
•	veselje do dela s strankami
Delo je za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, 2 meseca poskusne dobe.
Avto serviser - zahteve:
• prednost imajo kandidati z izkušnjami Delo je za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, 1 mesec poskusne dobe. Vloge pošljite na vania.ctsavto-skorianec.si
Ostreje nad voznike tovornih vozil
Celjski prometni policisti so v zadnjih dveh tednih na terenu ponovno zaznali večje število hujših kršitev slovenskih in tujih voznikov tovornih vozil, ki so na različne načine manipulirali z zapisovalnimi napravami - tako imenovanimi tahografi - glede časa trajanja vožnje in obveznih počitkov.
Šlo je predvsem za prepovedano uporabo naprav, med njimi so najpogostejši magneti. To so pripomočki, s katerimi vozniki ponaredijo, zatajijo ali uničijo podatke v tahografskem vložku, tahografu ali voznikovi kartici. Gre za zlorabe, o katerih smo v Novem tedniku že poročali pred meseci, ko so se pojavili prvi primeri. Z njimi vozniki napačno prikažejo čas trajanja vožnje. Predvidena kazen za voznika je 2 tisoč evrov, podjetnik, za katerega prevoze opravlja, pa je lahko kaznovan z globo 6 tisoč evrov. Ker so vozniki tovornih vozil tudi pogosto povzročitelji hudih prometnih nesreč, jih bodo policisti v prihodnjih tednih bolj poostreno nadzorovali. Prekoračeni čas vožnje oziroma nezadosten počitek voznikov sta namreč najpogostejša vzroka za prometne nesreče.
Vozniki tovornih vozil postajajo vedno pogostejši kršitelji cestnopro-metnih pravil. Foto: arhiv NT (SHERPA)
16
VSI NAŠI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE O PRENOVI, DORRED j д WT11TT дјј ORLIČNI STORITVI?
Preberite aktualno -ponudbo si -privoščite najboljše!
Za varnost: opremite svoja vozila z zimsko opremo
Če imajo vaše stare zimske pnevmatike manj kot tri milimetre profila, jih zamenjajte
Najpozneje 15. novembra morajo biti vsa vozila v Sloveniji opremljena z zimsko opremo. Tako nalaga Zakon o pravilih cestnega prometa, ki uporabo zimske opreme predpisuje do sredine marca.
Čeprav zunaj še ne diši po snegu in vremenoslovci tudi za prihodnje dni še napovedujejo suho in prijetno toplo vreme, nam zakon narekuje, da svoje jeklene konjičke obujemo v zimska obuvala. Glavna razlika med poletnimi in zimskimi pnevmatikami je v sestavi gume in obliki profila. Sama guma na zimskih pnevmatikah vsebuje več kavčuka, nekatere boljše pa tudi dodatek silice, ki pnevmatiki zagotavlja mehkejšo strukturo, tudi
ko so temperature nižje od 10 stopinj Celzija. Izrazito pa se razlikuje tudi profil, ki je pri zimskih pnevmatikah globlji zaradi lažjega odvajanja vode, plundre in snega.
Kdaj po nove?
Strokovnjaki priporočajo, da pri nakupu gum pazite, da te niso starejše od dveh let in da jih najpozneje po petih letih zaradi staranja materiala zamenjate. Vsaka pnevmatika ima na bočnem delu podatek o tem, kdaj je bila izdelana. Starejših od pet ali šest let ne priporočajo, saj se material v tem času postara in ni več ustrezen za varno vožnjo. Z vozilom srednjega cenovnega razreda lahko z enimi zimskimi pnevmatikami prevozimo okoli 40 tisoč kilometrov. Prav
Za zimsko opremo v skladu s pravilnikom o zimski opremi vozil v cestnem prometu štejejo pri vozilih s skupno maso do 3,5 tone zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomočke.
tako strokovnjaki priporočajo, da so letne in zimske gume vsake na svojih platiščih. Zamenjava je tako preprostejša, ker se izognete premontaži na platišča, pa je tudi manj možnosti za morebitne poškodbe gume.
Kakšne so možnosti?
Če za pnevmatike ne bi radi porabili preveč denarja, je ena od možnosti ta, da zamenjate samo dve pnevmatiki. Boljši morate namestiti
na zadnjo os, saj boste tako preprečili, da bi ob sunkovitem zaviranju zadnji del avtomobila začelo zanašati. Sicer pa pri pnevmatikah navadno velja, da dražje kot so, boljše so. Čeprav se ne gre zanašati zgolj na ceno. Je pa res, da pretirano varčevanje pri pnevmatikah tudi ni pametno. Marsikdo namreč pozablja, da so gume edina stična točka vozila s cestiščem oziroma podlago in da je varnost odvisna od stika površine štirih malce večjih poštnih razglednic. Če je ta stik slab, je manjša tudi učinkovitost še tako napredne varnostne elektronike, vgrajene v vozilo.
Globe
Voznik, ki nima ustrezne zimske opreme, je po zakonu lahko kaznovan z denarno kaznijo 40 evrov. Če pa je
zaradi prekrška onemogočil promet, je lahko kaznovan s plačilom 500 evrov kazni in s petimi kazenskimi točkami. Če voznik ne očisti celotnega avtomobila pred začetkom vožnje, ga lahko doleti kazen 200 evrov, če pa ne upošteva prometne signalizacije o zimskih razmerah in prepovedi vožnje, je kazen 300 evrov. Za pravne osebe so kazni še višje, in sicer tisoč evrov za voznika in 120 evrov za odgovorno osebo.
LK
OK LED
VSE VRSTE SVETIL ZA DOM GOSTINSKE LOKALE IN
e.„« to svetloba spregt™* POSLOVNE PROSTORE.
070 750 750 www.okled.si
Razstavni safon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje
Nasveti za zimsko vožnjo
-	Izogibajte se sunkovitemu sukanju volanskega obroča, saj s tem povečate nevarnost zdrsa.
-	Pred ovinkom prilagodite hitrost razmeram na cesti in zapeljite skozi ovinek tako, da ne odstopate od smeri vožnje, posebej pa bodite pozorni na mostovih in nadvozih, kjer se ponavadi nabira led.
-	Če obtičite v snegu, ne pritiskajte na plin, ampak avtomobil nežno zazibajte (še prej odstranite sneg okoli koles) in poskušajte speljati čim bolj nežno.
-	Če vas začne v ovinku zanašati, ne zavirajte z vso silo, ampak poravnajte avtomobil, tako da popravite volan, pri stabiliziranju pa koristi tudi dodajanje plina.
-	Proizvajalci gum svetujejo uporabo zimskih gum, ko zunanja temperatura pade pod 7 °C.
■ шкшршвшн
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uuujuj.strojeplastika.si
TEL: 041693394
PRODAM IN SERI/IS TRAKTORIEI/
asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 planina pri sevnici
ASFALT
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
ČMLjfcl ГШЖ FLIkCA
Td.: m m m
Grwtnhviehf, , 3000 Celje
iwMjct^ivisffikcaxom
"N

DELOVNI ČAf: fon - pet.: oAH.do- Turt; sob.: оИЉУ.шг
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	strokovni pregled vida za očala
•	kvalitetna stekla in okvirje za korekcijska očala
•	strokovni pregled za kontaktne leče
•	kvalitetne kontaktne leče
•	čistila za kontaktne leče
•	sončna očala priznanih proizvajalcev
<pTIKK
MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CELJE	. lasten parkirn prostor za stranke optike -
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI^as:jejavmkK)dji.00-1 g^sobota od 8^00-12.00
* 10% popust* ob nakupu У^ * korekcijskih in sončnih očal
NSTALACUE VERH0VSEK
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
nST&LUUE VERHOTŠEK d.O.D. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOV, DELO BREZPLAČNO!
A^OPRALNCA
JSSt шв/шшш
Ce želite oglaševati v rubriki vsi naši mojstri, pokličite оз±
ŠPORT
17
Nikjer omenjen odločilni sodniški »kiks«
Celjani dve točki v Domžalah izgubili v zadnjih sekundah
Na lokalnem derbiju bosta »poveljnika« svojih ekip Blaž Vrhovec (v belem dresu) in Stjepan Babić.
V 17. krogu 1. slovenske lige so nogometaši Celja v Domžalah osvojili točko. Toda bolje je reči, da so izgubili dve. Po dveh vodstvih z goloma Marka Pajača so namreč gostitelji izenačili v zadnjih sekundah. Dolgo je dobro kazalo. Ostal je grenak okus. Izogniti se porazu pri moštvu, ki si je delilo drugo mesto, ni mačji kašelj.
Toda obenem zelo boli, če ti zmaga spolzi v zadnjem hipu zaradi sodniške napake. Predvidevali smo, da je Damir Skomina ne bo storil. Pripetila se je linijskemu sodniku, ki ni opazil očitnega »ofsajda«. Antonio Mance je vtekel za celjsko obrambo, preden je izenačil Slobodan Vuk.
Pajač zvezdnik?
Celje se je postavilo v sistemu 4-4-2, ustreznem za trenutne sposobnosti moštva. Marko Krajcer je s poškodovano mišico že šepal proti slačilnici, ko je Marko Pajač odlično sprožil s skoraj 30 metrov. Pred koncem
1. polčasa bi moral prejeti žogo v prazen prostor, a se je Enis Đurkovič odločil za strel s precejšnje razdalje -mat poteza je splavala po vodi. Vse do 75. minute je bila celjska obramba disciplinirana, potem pa je Man-ceju dopustila sprehod in izjemen strel z 20 metrov -zelo razpoloženi vratar Matic Kotnik je žogo oplazil. Nemudoma so »beli« znova povedli - Pajač je prežal na napake gostiteljev in eno izmed njih izkoristil. Žal je razočaral po tekmi, saj je zavrnil dva medija. Klubski predstavnik za stike z javnostmi je skušal ugoditi prošnji novinarja TV Slovenija, a mu ni uspelo.
Bolje slabi, a s točkami
Pred mikrofon je moral kapetan Blaž Vrhovec: »Že večkrat smo bili tik pred zmago. Znova se je vmešala individualna napaka. Odgovornost je porazdeljena, povsem jasno je, kdo je za koga zadolžen v obrambi. To se nam ne sme več
dogajati.« Težko je najti razloge za padce v zadnjih trenutkih. »Menim, da niso posledica neizkušenosti. Naša ekipa ima dovolj pr-voligaških tekem v nogah. Izgovorov ne smemo iskati, češ pripetil se nam je manjši padec zbranosti. To nima nobene povezave. V garderobi so vse zadolžitve zapisane.« Znova je bilo očitnih precej pozitivnih zadev, tudi določen napredek v igri, toda »Vrle« je ostal neomajen, upravičeno kritičen: »Z mnogih tekem smo črpali pozitivne stvari, pa smo še vedno zadnji. Raje bi videl, da igramo slabo in imamo nekaj točk več ...«
Že ključni dnevi?
Po stresnih tekmah, dveh Slovenije z Ukrajino, Reala in Barcelone ter Olimpije in Maribora bo sledila še peta v nizu, v nedeljo, 22. novembra v Areni Petrol, kjer bo gostoval velenjski Rudar. Nato se bo nadaljeval niz obračunov z neposrednimi tekmeci, v Krškem in Kopru ter vmes doma s
Celje (4-4-2): Kotnik -Vidmajer, Sioria, Krajcer, Kous - Spremo, Klemenčič, Vrhovec, Pajač - Ali, Đur-kovič. Igrali so še Klapan, Sousa, Omoregie.
Lestvica 1. SNL			
OLIMPIJA	1612 2		2 45:10 38
MARIBOR		9 4	3 35:16 31
DOMŽALE		8 5	4 25:13 29
GORICA			7 27:26 28
ZAVRČ			5 18:16 26
RUDAR			7 16:26 18
KRKA			7 13:24 18
LUKA KOPER			9 20:27 16
KRŠKO			9 8:28 14
CEDE			9 12:33 12
Krko. Letos bo kar 22 krogov, spomladi le še 14. Pred NK Celje so »kvalifikacije«. Kanček sreče ne bo škodil.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GrupA)
»Sledil bo vzpon proti sredini lestvice«
OB ROBU
Ko je sodnik Skomina predstavnika Domžal Mateja Oražma zaradi dolgega jezika poslal na tribuno, smo si zapisali, da so Celjani drugič zapored zmagali v gosteh. Poteza je bila preuranjena.
Trener NK Celje Iztok Kapušin se ni predal ma-lodušju.
Takšne napake se pripetijo vsakomur, toda ne tolikokrat v krajšem času. Za kaj gre?
Nerazumljivo popuščamo v zadnjih trenutkih, ko bi morali ohraniti trezno glavo. Ogledal sem si posnetek. Nismo bili dobro postavljeni. O konkretni krivdi ne bom govoril. Pogrešal sem Marka Krajcerja. Zelo pomembno je, da imaš v ključnih trenutkih takšnega igralca pred golom. Pa še »ofsajd« je bil. Veseli pa me dejstvo, da postajamo konkurenčni. Prej ko slej bodo prišle tudi točke.
Ste lahko potolažili svoje varovance?
Bili so zelo potrti. Z mladimi fanti je treba biti predviden. Ne glede na boleč poraz bomo letos še prikazali nekaj dobrih predstav in se veselili zmag.
Danijela Miškića in Ivana Firerja ni bilo niti na klopi.
Poškodovana sta. Dom-
Iztok Kapušin
žale, ki so si delile drugo mesto, so bile kompletne, mi pa brez treh standardnih članov začetne enajsterice.
Le nekaj minut je igral Sunny Omoregie. Kaj je vzrok?
Vrača se po poškodbi, tu pa je tudi konkurenca v napadu. Na treningih in tudi tekmah bo moral pokazati, da si zasluži mesto v po-
stavi. Upam, da bo v nadaljevanju prvenstva ponovil igre iz prejšnje sezone in da bo klub še imel kaj od njega.
Pajač je nekaj zaužil med igro, kaj ga je mučilo?
Imel je želodčne težave. Zadnjih 15 minut prvega dela smo igrali praktično brez njega. Nisem ga hotel
zamenjati, ker vem, koliko nam pomeni. V nadaljevanju je dosegel še en gol.
Prošnjo za izjavo je odklonil dvema medijema. Ste seznanjeni s tem?
To me preseneča. Ne razumem, ker je v našem moštvu dodana vrednost.
Pozimi bodo okrepitve nujne. Je še kaj podobnih igralcev na Hrvaškem, ki jih poznate in bi bili pripravljeni reševati celjsko barko pred izpadom?
Ko smo zmagali v Zavrču, je bilo kar devet od naših dvanajstih tujcev na klopi ali na tribuni. Potrebujemo kakovostne tujce. Pajač je takšen. Z njegovimi rojaki se že dogovarjamo. V spomladanskem delu bomo bistveno močnejši.
Točke vam polzijo iz rok, tekmeci pa jih počasi, a vztrajno nabirajo ...
Imamo smolo, neposredni tekmeci osvajajo točke v zadnjih trenutkih, nazadnje Krško in Koper. Obračun z Rudarjem bo zelo zahteven. Velenjčani so izjemno močni na sredini igrišča. Naše moštvo bo obenem pod pritiskom. Moramo zmagati. Prepričan sem, da se bomo v zadnjih letošnjih petih krogih povzpeli po lestvici proti sredini.
DEAN ŠUSTER
Foto: arhiv NT(SHERPA)
Kdo zavaja župana in Klariča?
Izmed »biserov« predsednika NK Celje Stevana Đorđevića med nedavnim televizijskim klepetom je izstopal naslednji: »Jaz se lahko pohvalim, da naši dobijo plače na točno določen datum ali še dan prej. Denar prihaja iz kredita od podjetja Bravo 1...« Prej in kasneje je vodilni mož celjskega prvoligaša poudarjal, da z Darkom Klaričem naslednje pogodbe ne bo podpisal pod enakimi pogoji. Želel nam je pojasniti, da ima sedanji kredit previsoko obrestno mero.
Obenem je za krivce skoraj vseh črnih oblakov, ki se zgrinjajo nad zadnjeuvrščeni klub na lestvici 1. slovenske nogometne lige, označil tiste, ki zavajajo celjskega župana Bojana Šrota in Darka Klariča. Ki jima ponujajo neresnične informacije. Tudi lažejo. Pripovedujejo celo, da »se na treningu nihče niti >prešvica< ne«. Kdo so ti ljudje, ki škodujejo celjskemu nogometu?
V klubu imajo vse pod nadzorom, še več, sedanja sestava je »dream team«. Komaj čakajo, da pride maj. Pozimi bodo pripeljali okrepitve, toda za »manj denarja«. Igralcev odslej ne bodo več kupovali zgolj na podlagi vi-deozapisov (kdo pa jih je?). Ob koncu sezone bo klub na lestvici »vsaj tretji od zadaj«.
DEAN ŠUSTER
To in še marsikaj je bilo možno izvedeti. Tudi to, da je Simon Rožman izgubil avtoriteto v slačilnici.
Največje usluge bi bil celjski prvoligaš deležen, če bi Rožman spregovoril na glas. Bil je neposreden, toda »off the record«. Njegovih odkritih razmišljanj ne bom zlorabljal. Z Ambrožem Krajncem sta v prejšnji sezoni »harala« po Sloveniji. Dokler se niso zgodili »nestrpni starši«, lahkomiselnost ob oviri in nenavadno sprenevedanje.
Ljubitelji nogometa ste še predobro seznanjeni z dejstvom, da so po osamosvojitvi vse prvoligaške sezone odigrali zgolj trije klubi, poleg celjskega še mariborski in novogoriški. Alarm sprožamo zato, ker po toči...Trener Iztok Kapušin je pragmatičen, zato bo skušal stvar izpeljati na svojo roko. S kvaliteto, ki bo preprečila potop.
in	ČDHDT	novi tednik
lO	OrUn I	Št. 45, 12. november 2015
Jesenice komaj izvlekle »živo glavo«
V Mestnem parku zadišalo po starih, dobrih časih
V premierni izvedbi slovenskega hokejskega pokala se bosta za lovoriko pomerila pričakovana finalista, Olimpija, ki je Slavijo izločila s 5:1, in Jesenice, ki so komaj izvlekle »živo glavo« na celjskem ledu. Za slavje po zmagi z 2:1 Gorenjci niso imeli časa; po zvoku sirene je eden izmed njihovih branilcev brez razloga napadel Roka Klav-žarja in zapele so pesti.
Ni bil splošen pretep -nekaj parov rokavic je bilo odvrženih in tekma je dobila četrto tretjino.
Reakcija izzvanih
»Ne odobravam pretepov v hokeju, toda treba se je postaviti za svojo ekipo. Mi je bilo
kar malo všeč. Nekoč smo imeli v Celju nekaj igralcev, ki se jih gostje niso smeli niti dotakniti. Bili so strah in trepet. Tudi v bodoče moramo pokazati, da smo na celjskem ledu mi glavni. Tega prej nismo bili sposobni, saj smo imeli mlado in šibko ekipo,« je priznal trener Rok Rojšek. Dejstvo je, da so bili izzvani. »Seveda. Pred začetkom sezone sem slišal jeseniške izjave, da mi še ne spadamo zraven, da smo prešibki. Zdaj smo nudili pošten odpor in nekaj gostov je bilo živčnih. Ključ v drugem delu sezone bo igra v obrambi, ne smemo prejeti več kot tri gole.« Do zasuka ni manjkalo veliko, 39 sekund je imelo ECE Celje celo dva igralca več.
V sredo nova priložnost
Med drugim odmorom so se predstavile mlajše selekcije kluba, po njem se je predstavniku glavnega pokrovitelja Mitju Terčetu izpolnilo kar nekaj želja: »Po letih truda so fantje ponudili vrhunsko tekmo. Kljub porazu jim nimamo česa očitati. Gledalci so znova dokazali, da je hokej zelo priljubljen v Celju. Verjamem, da je vse skupaj dobra popotnica za nadaljevanje sezone.« Po vodstvu Jesenic z 2:0 je zaostanek po izvrstnem prodoru znižal Aljaž Ogrizek, agilen je bil tudi Žan Jezovšek: »Zadovoljni smo, kajti v zadnjih dveh tretjinah smo bili razigrani, žal pa ni >šlo noter<.
Na tribuni se je dvakrat zaiskrilo med domačimi in gostujočimi navijači, po zadnjem zvoku sirene pa tudi na ledu, ko hokejisti ECE Celja niso želeli prav nič ostati dolžni. Gostje so najbolj razbesneli Nika Nemečka.
Vse po željah
Na evropskem prvenstvu v odbojki sede v Podčetrtku so slovenske odbojkarice v torek še drugič zmagale in si praktično zagotovile prvo mesto v predtekmovalni skupini.
Tako kot Nemčija je s 3:0 padla še Madžarska. Včeraj je sledil še dvoboj s Hrvaško. Danes bodo varovanke selektorja Simona Božiča (najbrž s Finkami) igrale četrtfinale. Jutri bosta polfinalna obračuna ob 17. in 19. uri. V soboto bodo tekme za končno razvrstitev, finalna ob 16.00, za 3. mesto pa dve uri prej. Naslov prvaka prinese zlato medaljo, himno in vizo za paraolimpijske igre v Riu.
DŠ
Foto: DRAGO PERKO
Aljaž Ogrizek (ob ogradi) navdušuje s hitrostjo. V ozadju je Davor Rakanovič.
V sredo imamo na nek način popravni izpit, Jesenice bomo skušali ugnati v tekmi lige INL.«
Srčnost do konca
Po zaslugi izjemno razpoloženega vratarja Roka Stojanoviča - obranil je tudi kazenski strel - so bili Celjani v igri za senzacijo
do zadnjih sekund: »Lepo je bilo videti številne navijače, ki so nas spodbujali. Vlili so nam dodatno željo po zmagi. Ni se nam izšlo, ker smo storili napako, ko je ne bi smeli. Do konca smo >borbali<, za dodaten gol nam je zmanjkalo nekaj sreče. Srčni smo bili, na zbadanja smo primerno
odgovorili. Zell am See smo doma ugnali z 2:1, v soboto bo v gosteh seveda težje. Avstrijce vodi nov trener.« Na tribuni so bili navijači Ultras Jesenice, ki so domače privržence izzvali z neprimernim vzklikanjem in zato bili nemudoma kaznovani.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Še raje bodo brcali na gol
V Rogaški Slatini so minulo soboto dopoldan tudi uradno namenu predali novo igrišče za mali nogomet na umetni travi. Občina je igrišče zgradila v športnem centru, uredila je tudi montažno tribuno s 300 sedeži, javno razsvetljavo in ostalo potrebno infrastrukturo.
Slatinski župan mag. Branko Kidrič je povedal, da je bila naložba vredna 215 tisoč evrov. Igrišče se razprostira na 1.100 kvadratnih metrih in je urejeno na ploščadi iz umetne trave zadnje generacije, tako da zagotavlja varnost vadbe in igranja, primerljivo s tisto na naravni travi. Na občini so prepričani, da bodo neugodne vremenske razmere odslej bistveno manj vplivale na možnost kakovostnega treniranja in igranja nogometa v Rogaški Slatini. To bo po zaslugi nove infrastrukture omogočene skozi vse leto, osvetlitev igrišča s štirimi reflektorji
pa podaljšuje tudi njegovo dnevno uporabnost. Igrišče je obdano z varnostno ograjo, oz. z zaščitno mrežo za goloma, tam sta urejeni tudi dve kabini za deset igralcev posamezne ekipe ter kabina za štiri uradne osebe.
V sklopu celotne investicije je občina prenovila še igrišči za mali nogomet in tekaško stezo pri I. osnovni šoli, kar je stalo še dodatnih 100 tisoč evrov. »S tem smo zagotovili dobre pogoje za izvajanje športnih dejavnosti pri obeh dveh osnovnih šolah, predvsem pa Nogometnemu klubu Rogaška,« je še dodal Kidrič.
Sobotno odprtje igrišča sta pospremili revialni tekmi med selekcijama U9 Nogometnega kluba Rogaška Slatina in Nogometnega kluba Mons Claudius ter med članskimi moštvi Kluba malega nogometa Dobovec in selekcijo lige Športne zveze Rogaška Slatina.
TS, foto: MARJAN CUJEŠ
Ob otvoritvi sta bili odigrani revijalni tekmi, in sicer med selekcijama U9 Nogometnega kluba Rogaška Slatina in kluba Mons Claudius, udeleženec evropske lige prvakov v futsalu Klub malega nogometa Dobovec pa se je pomeril s selekcijo lige Športne zveze Rogaška Slatina.
Slovenskim odbojkaricam so se vzhodne sosede najbolj upirale v drugem nizu, ki se je zaključil z 29:27.
ivi tednik	СРПРТ	in
Št. 45, 12. november 2015	ОГОП1	19
Le vodilni »bundesligaši« ter PSG in Montpellier
Dirigent celjskega rokometnega orkestra Miha Zarabec bi po prvotnem načrtu moral skočiti iz novega avta, toda to, da je »Zaro podaljšal pogodbo«, ni bila več novica.
Sledila je uradna potrditev in nato še podpis pogodbe, ki se bo iztekla leta 2018. Dotlej pa v Zlatorogu, pa tudi Zarabčeva agenta Andrej Golić in Senjanin Maglajlija, čakajo na ponudbo bogatega kluba, ki bo pripravljen plačati odškodnino. »Imel sem ponudbe, a me niso zanimale. Sprejel bi jih zgolj od treh najboljših nemških klubov ter dveh vodilnih francoskih,« je poudaril Zarabec, ki je formo pred nedeljsko bitko z Veszpremom preverjal sinoči v Škofji Loki.
Celjani so Gregorja Potočnika znova posodili v Trebnje. Do konca sezone bo
Desno od Mihe Zarabca je direktor kluba Gregor Planteu, levo pa trener Branko Tamše.
celjski dres nosil koroški ro-kometaš Marko Dujmovič,
ki se je pred kratkim razšel
z Gorenjem. To so izkoristili v taboru Celja Pivovarne Laško in 30-letnega levega zu-
nanjega napadalca povabili v svoje vrste.
DŠ, foto: GrupA
IZ ROKOMETNEGA ALBUMA
Stari, dobri rivali
Celje je že od šestdesetih let prejšnjega stoletja povezano z zagrebškim rokometom, ki je bil tedaj v vrhu jugoslovanskega. Tone Goršič je med študijem na zagrebški športni fakulteti črpal koristne informacije in jih ob koncih tednov prenašal na celjske igralce.
Rokometaši Zagreba se ga spominjajo, kako je z beležko v roki spremljal njihove treninge. Tedanji trikratni pr-
vaki Jugoslavije so se odzvali vabilu in v Celju odigrali prijateljsko tekmo.
Pred dnevi so se »fantje« družili v Celju. Tone Goršič pravi: »Prijetno se je bilo srečati s starimi rivali, takratnimi državnimi prvaki. Med njimi so bili tudi reprezentanti Jugoslavije Malić, Vi-čan in Dekaris. Tudi mi smo jih imeli, Ačkuna in Vlada Bojoviča v članski A, Teliča in Levstika v članski B, v mladin-
ski Presingerja, Krelja, Janeza Goršiča, Markoviča in Mejavška, v slovenski pa Snediča in mene. Leta 1966 smo se prvič uvrstili v 1. zvezno ligo. Teden dni pred prvenstvom smo na prijateljski tekmi v Zagrebu izgubili z 19:15, sledil je žreb in v prvem krogu smo se spet srečali in znova izgubili, 17:10. Toda če bi igrali sedaj, bi gotovo zmagali!«
DŠ
Panorama
KOŠARKA
1.	SL, 3. krog: Rogaška -Elektra 115:61; Rebec 27, Remekun 22; Đurica 17, Bukovič 15, Hopsi - Lastovka 81:70; Rizman 26, Wool-ridge 20; Novak 16, Helios Suns - Zlatorog 74:63; Lelić 21; Đekić 12, Jurak 10. Vrstni red: Helios Suns, Zlatorog 5, Šenčur, LTH Castings, Hopsi, Portorož, Rogaška 4, Lastovka, Elektra 3.
2.	SL, 3. krog: Plama Pur -Terme Olimia 77:72; Katonar 15; Cerkovnik 19, Pešič 11, Parklji - ECE Celje 59:73; Ra-danovič 15; Pungartnik 22, Koštomaj 13, Maribor - Konjice 80:73; Cej 20; Jereb 19, Muzel 15. Vrstni red: Triglav 6, Plama Pur, Terme Olimia, Maribor, Grosuplje, Hrastnik
5,	Celje, Parklji, Sežana, Konjice, Kolpa 4, Slovan 3.
1. SL (ž), 3. krog: Athlete
-	Domžale 84:49; Marić 19, Slonjšak 12; Ilievski 12. Vrstni red: Athlete 6, Triglav, Maribor, Grosuplje 5, Domžale 3, Odeja 0.
Jadranska liga (ž), 9. krog: Tajfun - Union Olimpija 73:59; Čebular 16, Drobnjak 12; Lešić 14. Vrstni red: Crvena zvezda, Budućnost 16, Cedevita, Mega Leks 15, Krka 14, Union Olimpija, Igokea, Skopje, Cibona, Zadar, Metalac 13, Partizan, Tajfun 12, Sutjeska 11.
Jadranska liga (ž), 4. krog: Athlete - Trešnjevka 102:56; Gajić 23, Dojkić 21; Plavljanin 16. Vrstni red: Bu-dućnost 8, Kvarner 7, Athlete
6,	Čelik 5, Trešnjevka 4.
MALI NOGOMET
1. SFL, 8. krog: Sevnica
-	Dobovec Pivovarna Kozel 1:6 (0:1); Marot (20, 33, 39), Kordiš (28), Kugler (35, 39). Vrstni red: Oplast 16, Maribor 15, Dobovec 14, Litija 14, Sevnica 11, Bronx 10, Puntar
7,	Benedikt 3, Ajdovščina 0.
NOGOMET
1. SL, 17. krog: Rudar -Olimpija 1:3 (1:2); Eterović (19); Šporar (12, 41), Ontive-ro (46), Domžale - Celje 2:2 (0:1); Mance (75), Vuk (93); Pajać (13, 77), Gorica - Koper 1:2 (1:1), Krka - Maribor 0:2 (0:0), Zavrč - Krško 1:1 (0:0).
3.	SL -vzhod, 12. krog: Fužinar - Šmarje 0:3 (0:1),
Dravinja - Videm 2:3 (1:2), Lenart - Mons Claudius 0:5 (0:2), Maribor B - Šmartno 3:0 (1:0), Šampion - Dobrovce 8:0 (5:0). Vrstni red: Maribor B 32, Brežice 26, Šmarje 24, Šampion, Videm 23, Mons Claudius 19, Fužinar 16, Do-brovce, Lenart 15, Dravinja 13, Dravograd 12, Šmartno 11, Radlje 7, Podvinci 6.
ROKOMET
1. SL (ž), 6. krog: Zelene doline Žalec - Jadran 41:28 (19:12), Krka - Velenje 28:23 (14:12), Celje Celjske mesnine - Brežice 29:26 (16:12). Vrstni red: (MiK)
Športni koledar
Četrtek, 12. 11.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 5.
krog, Podgorica: Budućnost - Athlete Celje (19).
Petek, 13. 11.
ROKOMET
1. SL, 10. krog: Slovan Gorenje (18.30).
Sobota, 14. 11.
KOŠARKA
1.	SL, 4. krog: Portorož -Rogaška (19.30), Šoštanj: Elektra - LTH Castings (20).
2.	SL, 4. krog: Triglav -ECE Celje (18), Konjice - Parklji, Slovan - Terme Olimia (19).
NOGOMET
3.	SL -vzhod, 13. krog: Mons Claudius - Šampion, Šmarje - Dravinja, Šmartno
-	Radlje (14).
ROKOMET
1. SL (ž), 7. krog: Velenje
-	Zagorje (18), Ljubljana -Zelene doline Žalec (19), Ajdovščina - Celje Celjske mesnine (20).
Nedelja, 15. 11.
KOŠARKA
1. SL, 4. krog, Laško: Zla-torog - Lastovka (19).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Veszprem (15).
Rokometaši Celja in Zagreba leta 1966 na igrišču II. osnovne šole. Z leve stojijo Celjani (v svetlih dresih) Andrej Telič, Silvo Krelj, Janez Goršič, Bogdan Povalej, Tone Goršič in Janez Markovič (majica z dolgimi rokavi in trenirka), čepijo pa Žare Presinger, Jure Koren, Lojze Snedič Čorba in Niko Markovič. Na fotografiji so še Vojo Bjegović, Vinko Dekaris, Nino Tomašić, Vlado Pezić, Zlatko Žagmešter, Davor Suić, Slavko Bambir, Sead Alečković, Miro Lukić, Zvonko Kocijan, Vlado Vićan in Fedor Tolja.
Stari znanci znova skupaj (26. september 2015), po 49 letih. Z leve Vojo Bjegović, Vinko Dekaris Vice, Lojze Snedič Čorba, Stjepan Kriletić, Zdravko Ačkun Ači, Andrej Telič, Vlado Vičan Braco, Tone Goršič, Silvo Krelj, Žare Presinger, Bojan Levstik, Zdravko Malić Ličma, Vlado Bojovič, Janez Goršič, Niko Markovič, Janez Markovič in Mirko Mejavšek Sine
NA KRATKO
Zanesljivo do obstanka
Maribor: Na sporedu so bili trije turnirji zadnjega kroga v rednem delu državnega prvenstva za judoiste. Celjski Z'dežele Sankaku je v Mariboru ugnal oba tekmeca, Železničar s 6:1, ko je dvoboj dobil tudi komaj 15-letni Adam Bergant, Branik pa s 4:3. Tokrat so za Sankaku, ki si je zanesljivo priboril obstanek, tekmovali tudi preizkušeni judoisti Rok Plešnik, Adrian Gomboc, Roki Drakšič in Mihael Žgank.
Četrta zmaga?
Aarhus, Chalon: Šentjurski in laški košarkarji so doživeli poraza v 3. krogu pokala Fiba. Tajfun je na Danskem izgubil z Bakken Bears z 72:68, močno oslabljeni Zlatorog pa v Franciji z Elan Chalonom kar s 86:53. Šentjurčani se tolažijo z velikim skalpom v ligi Aba, v kateri so ugnali Union Olimpijo. Jutri bodo gostili Metalac iz Valjeva z željo po četrti zmagi.
Že trideseti!
Celje: Plavalni klub Neptun bo konec tedna pripravil mednarodni miting za Pokal mesta Celje. Tekmovanje je bilo prvič organizirano novembra leta 1985. Izvedeno ni bilo le leta 1990 zaradi poplave. V soboto bo nekaj slovenskih repre-zentantov lovilo norme za nastop na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Izraelu. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
I

Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana.
STROJI
PRODAM
LIKALNI stroj Elna press 3000 prodam 180 EUR. Telefon 04! 640-064.
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 04! 678-130. p TRAKTOR Univerzal, Zetor, Imt, Štore kupim. Dobro plačilo. Telefon 051 203-387.	2588
POSEST
PRODAM
ŠKODO octavio karavan 1,6 bencin, letnik 2004, predelano na plin, obnovljeno, registrirano, 230.000 km, prodam. Telefon 041 289-787. 2540 KIO sportage 4 x 4 + reduktor, letnik 2000, brezhibno, prodam. Telefon 041 644-506.	2595
V ŠEMPETRU prodamo stanovanjsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon 031 754156.	2476 POSLOVNE prostore v centru Celja, 37,10 m2, prodamo. Informacije po telefonu 041 431-326. 2557 STANOVAJSKO hišo v Zgornji Savinjski dolini prodam ali oddam v najem. Telefon 031 695-208. 2582
KUPIM
V CELJU kupim dvojček ali vrstno hišo. Zaželeno: okolica Hudinje, Nova vas, Ostrožno. Telefon 051 205-512, (03) 5483-707.
2598
NUDIM
BREZPLAČNO sobivanje v stanovanjski hiši, na podeželju, 15 km južno od Celja nudim ženski ali paru. Pričakujem
2570
Hü
astrologinjai jasnovidnost
BIOTERAPQE
□mwoMoÄ
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
poštenje, čistočo, sodelovanje pri delu v in ob hiši. Telefon (03) 5733-317.
2365
STANOVANJE
SOBO za eno osebo, zasebni vhod, ogrevano, možnost mini kuhinje, parkirišče, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 650-737.
PRODAM
ŠTIRISOBNO stanovanje v Celju, 82,70 m2 uporabne površine, dve kleti 16,60 m2, pritličje, lokacija Dolgo polje, številka energetske izkaznice 2015-150-1365837, prodam. Cena po dogovoru. Možnost zamenjave za manjše stanovanje z balkonom in doplačilom. Zaželena lokacija Celje, Trubarjeva ulica, Otok. Telefon 041 797-392. 2549
ODDAM
PRODAM
ODDAM
PRITLIČNO stanovanje, 70 m2, obnovljeno, mirna lokacija, oddam ali prodam. Telefon 041 720-568.	2539
STANOVANJE, 62 m2, v hiši, v pritličju, brez stopnic, opremljeno, toplo, z balkonom, lasten vhod in parkirni prostor, primerno tudi za starejše, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 650-737.
2590
STANOVANJE, 42 m2, v hiši, opremljeno, ogrevano, parkirišče, oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 650-737.
2590
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE KOZAR RAVNAK
(26. 3. 1931 - 29. 10. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih
trenutkih stali ob strani. Hvala teti Miri, sestrični Jožici, negovalkama Tini in Valentini, sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za nesebično pomoč in podporo. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in iskrene izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili ob dnevu slovesa.
A saj ni odšla. Naša mama bo v spominih ostala za vedno z nami.
Žalujoči vsi njeni
2590
GARAŽO v garažni hiši v Vojkovi ulici oddam ali prodam. Telefon 031 621-977.
2553
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.	2 5 4 4
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, težke od 100 do 160 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.	2510
KOKOŠI nesnice - jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979.	p
PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, ugodno prodamo. Telefon 031 832-520.2515 PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	2545 DVE poni kobili z dokumenti prodam.
Telefon 041 971-389. 2551 DVA burska kozla in prašiča, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 5730-841.	2571
KRAVO simentalko, tretjič brejo 6 mesecev in teličko simentalko, 240 kg, prodam. Telefon 040 524-780. 2572 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, težkega približno 130 kg, prodam. Telefon 041 282-805. 2575 PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, mesnata pasma, prodam. Telefon 041 282-805.	2575
PRAŠIČE od 30 do 250 kg in izločene svinje, možna rezervacija kolin, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476.	p
DVA prašiča, težka 180 in 200 kg, krmlje-na z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5821-916 ali 031 820-296.
2586
PLEMENSKEGA burskega kozla prodam. Telefon 041 274-320. l 246
DVE telički simentalki, stari 10 in 3 mesece, odstavljeni od mleka, prodam. Telefon 031 840-282. 2584
DVA bikca simentalca, odstavljena od mleka, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 292-360.	2581
BIKCA sivo-rjavega, starega 3 tedne, prodamo za 280 EUR. Informacije po telefonu (03) 572-8509 ali 041 958158.	2594
TELICO simentalko, 200 kg, pašno, prodam. Telefon 070 419-631. p
BIKCE simentalce, težke od 130 do 140 kg, odstavljene od mleka, prodam. Informacije po telefonu 070 207-449.
1662
DVA prašiča, težka približno 200 kg, hranjena z domačo kuhano hrano, možen zakol pri prodajalcu, prodam. Telefon 031 858-014.	2599
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vafega operaterja
I	T'		I	I
I	I		l	I
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta:
Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš po Sloveniji.
13791
novi tednik
I www.novitednik.comtednik@nt-rc.si
Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP
Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si
simfer
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
■
Posoda TO GO - steklenička
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:

Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Kako prazna sta dom in dvorišče, ko naše oko zaman te išče. Vendar vidim tvoj obraz,
še korak mi je znan, ko sprašujem zaman... Zakaj te več ni?
V SPOMIN
15. novembra bo minilo žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, dedi, pradedi in tast
MILAN ŠMID
z Blatnega Vrha (6. 6. 1929 - 15. 11. 2014)
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini vsak naš korak spremljaš v tišini ...
Vsi tvoji
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala in večno lep spomin na te.
Z žalostjo v srcu sporočamo, da je sklenil življenjsko pot naš dragi mož, oči in dedi
JOŽEF JUTERŠEK
iz Trnovelj pri Celju (2. 1. 1943 - 31. 10. 2015)
Od njega smo se poslovili v najožjem družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: žena Štefka, hči Andreja z Borisom in vnukinja Lucija
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODDAM
DVE psički, stari dve leti, ena je zlata prinašalka, druga mešanka, oddam. Telefon 5736-334.
2541
PRODAM
SILAŽNE bale, druga košnja 2015, prodamo. Možna dostava. Telefon 041 556-082.	p
JEČMEN in fižol prodam. Telefon 051 630807.	2554 KORUZO z njive, suho seno, okrogle bale prodam. Okolica Celja. Telefon 041 763-478. 2583 OREHOVA domača jedrca prodam. Telefon 051 350-286.
2597
OSTALO
PRODAM
BUKOVE pelete (slovenski proizvod) prodamo. Cena za tono je 190 EUR. Možna dostava. Telefon 041 556-082. p 3.000-litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje prodam. Telefon (03) 5735-146.
2517
OKROGLE silažne bale in metrska drva prodamo. Telefon 031 707-122.2591 POSODO za »mavžanje« prašičev - »arnico« prodam. Telefon 031 787-009. 2602
ZAHVALA
Težko je bilo slovo ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, dedka, pradedka, brata in strica
FRANCA ŠTORA
iz Boletine 2, Ponikva (21. 4. 1936 - 29. 10. 2015)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Alojzu Kačični-ku, gasilcem, predstavniku Obrtne zbornice Šentjur za govor in Helenci Štor za sočutno prebrane besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
JEKLENA platišča Sava, z zimskimi gumami M + S, 7,5 mm profila 195-65-15, os 65 mm, 5 lukenj, razmah 112 mm, malo vožene, prodam. Telefon 070 791-101.	2524
BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	p
2.000-litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje prodam za 70 EUR. Telefon 041 856-869.	2577
MESO polovice telice, stare dve leti, bio hrana, prodam. Telefon 031 561-155.
2578
SUHA bukova drva in suhe smrekove plohe - »fosne« prodam. Telefon 031 559-820.	2596
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041 420 111
AIDA d.0.0., Prekopa 3, Vransko
PRAŠIČA, težkega 130 kg in luščeno koruzo prodam. Telefon 041 663-137.
1719
KUPIM
HLODOVINO iglavcev, sušice bukev kupim. Telefon 031 649-201. 2533
ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence. Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
PRODAJA
Ž AGOVI N E
041 420 111
AIDA d.o.o„ Prekopa 3, Vransko
IŠČEM starejšo, vitko soplesalko. Telefon 040 306-497.	2566
SVINJSKO polovico prodam in kupim telička, starega 10 dni. Okolica Planine. Telefon 051 204-785. 2585
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
Poroke
Celje
Poročila sta se: Urša SMO-DE in Dominik SEVŠEK, oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Manja TO-PLIČANEC in Robert Cole RITCHIE, oba iz Jakoba pri Šentjurju.
Laško
Poročila sta se: Kristina KNEZ iz Strenskega in Martin KOVAČ iz Malih Grahovš.
Mozirje
Poročili so se: Nikolina STUPAR iz Bosne in Hercegovine in Boštjan MANČIĆ iz Solčave, Veronika KAMPLIN z Ljubnega ob Savinji in Dejan HORVAT iz Sela.
Smrti
Celje
Umrli so: Antonija KRAJNC iz Laškega, 79 let, Alojzija KUNŠEK iz Šentjurja, 87 let, Elvis DŽAFEROVIĆ iz Celja, 30 let, Marija VREČAR iz Celja, 88 let, Marija KOŠICA iz Tabora, 87 let, Vinko FELICIAN iz Vranskega, 75 let, Alojz KOZAR iz Šentjurja, 72 let, Rozalija FIDLER z Ljubečne, 94 let, Drago VUČAK iz Škofje vasi, 60 let, Andrej LUKMAN z Dobrne, 43 let, Igor STER-NAD iz Celja, 52 let, Franc HUDOHMET z Ljubnega, 73 let, Marija JAKOB z Dobrne, 77 let, Rudolf RAKOVNIK iz Celja, 74 let, Franc ZUPANC iz Celja, 74 let, Marija BLATNIK z Vranskega, 81 let, Zofija GOTER iz Celja, 84 let, Frančiška VODUŠEK z Rečice ob Savinji, 81 let, Marija KOZAR RAVNAK iz Celja, 84 let, Helena RUČIGAJ iz Celja, 72 let, Viktorija KRIČAJ iz Velenja, 73 let, Ivana KOLAR iz Šentjurja, 90 let, Josipina DAVIDOVAC ČELIK iz Celja, 82 let, Franc CEVZAR iz Velenja, 71 let, Anton JUG iz Žalca, 89 let, Stanislav PER-KO iz Velenja, 74 let, Erika
»Tiho, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce...«.
ZAHVALA
V 78. letu nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil ljubljeni mož, ati, dedi
BOGOMIR -MIRKO ŠUPER
iz Velike Pirešice 44 a
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za nudeno pomoč, izraze so-žalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej smo hvaležni za strokovno pomoč in nego v času njegove bolezni, in sicer osebni zdravnici dr. Artiček in patronažni sestri Milici, dr. Kosi in osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, osebju pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica, gospodu župniku Cigali za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, DU Velika Pirešica-Galicija, Medobčinskemu društvu invalidov
Žalec, KS Galicija in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti, srčna hvala.
Žalujoči vsi njegovi
IVANŠEK iz Celja, 72 let, Ana GODUNC iz Vojnika, 75 let, Pavlina MARTINUČ iz Celja, 91 let.
Laško
Umrla sta: Jožef HERCOG iz Žigona, 76 let, Antonija HLIŠ iz Paneč, 79 let.
Mozirje
Umrli so: Štefanija BELAJ iz Nove Štifte, 92 let, Andrej PONIKVAR iz Gornjega Grada, 68 let, Ivan NOVAK iz Mozirja, 77 let, Ana JAMNIK z Ljubnega ob Savinji, 83 let, Štefanija KAKER iz Primoža pri Ljubnem, 80 let, Anton LOGAR iz Luč, 78 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Marija KORENJAK KNEZ iz Šentjurja, 84 let.
Žalec
Umrli so: Milan PETER-NEL iz Šempetra, 59 let, Terezija GERMADNIK iz Prese-rij, 87 let, Jožefa BERGANT iz Črnega Vrha, 88 let, Mihaela ZALEZNIK iz Spodnjih Gorč, 85 let, Marija KRAMER iz Arje vasi, 89 let, Peter PLE-ŠNIK iz Studenc, 70 let.
Velenje
Umrli so: Franjo POBEC iz Velenja, 73 let, Marija MED-
VED iz Topolšice, 78 let, Franc Ferdinand OCEPEK iz Velenja, 74 let, Stanko KOVAČEVIĆ iz Šoštanja, 66 let, Milan ŠKO-FLEK iz Velenja, 51 let, Viktor MRAK iz Šoštanja, 84 let, Ahmed ALAGIĆ iz Šoštanja, 58 let, Miroslav ŽAGAR iz Žalca, 83 let, Magda LAZNIK iz Zabukovice, 72 let, Ivan MO-LIČNIK iz Luč, 79 let, Jožefa KOPITAR iz Velenja, 59 let, Franc SEŠEL iz Velenja, 71 let, Marija JAVORNIK iz Šmartne-ga ob Paki, 84 let, Ljubo Marjo KNIFIC iz Velenja, 69 let, Gabriela ZAGORIČNIK iz Celja,
87	let, Jožef DREV iz Šoštanja, 84 let, Cecilija PODGORŠEK iz Rečice ob Paki, 88 let, Jožica REJC iz Velenja, 85 let, Ivo KARATOVIĆ iz Velenja, 68 let, Oskar LOPIĆ iz Ruš, 61 let, Franc BERK iz Celja, 67 let, Zoran Jurij VEBER iz Žalca,
88	let, Zagorka RAJKOVIĆ iz Velenja, 73 let, Ivana BRDNIK iz Velenja, 79 let, Valentin KO-DRUN iz Šoštanja, 85 let, Geza ŠINKEC iz Velenja, 74 let, Jožefa KOTNIK iz Florjana, 95 let, Marjan SEVČNIKAR iz Topolšice, 62 let, Vilko KOR-TNIK iz Šoštanja, 59 let, Marija CAMLEK iz Velenja, 88 let.
n
RA
22
VODNIK
radiocelje
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 12. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 No-
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
1.	RUNNIN' (LOSE IT ALL) -	
	NAUGHTY BOY FEAT. BEYONCE(3)	
2.	HELLO - ADELE	(1)
3.	WRITING'S ON THE WALL -	
	SAM SMITH	(5)
4. TAKE THIS CHANCE -		
	ANASTACIA	(3)
5.	DOWNTOWN - MACKLEMORE	
	& RYAN LEWIS	(2)
6.	HIGHER PLACE - DIMITRI VEGAS	
	& LIKE MIKE FEAT. NE-YO	(4)
7. LOCKED AWAY - R.CITY		(7)
8.	TODAY'S THE DAY - PINK	(6)
9.	HOTLINE BLING - DRAKE	(2)
10.	KISS ME - OLLY MURS	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	KONEC TEDNA - MANOUCHE	(5)
2.	STARA DOBRA - JAN	
	PLESTENJAK	(3)
3. NAJLJUBŠA NAPAKA -		
	ANJA RUPEL	(4)
4.	NA POLJU ZLOMLJENIH BESED -	
	DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(6)
5.	SKUPAJ SAMA - I.C.E.	(2)
6.	TAKI LJUDJE - ANDREJ	
	ŠIFRER & TINA	(4)
7. DOM - PATETICO		(3)
8.	MOJE MESTO - LEONART	(2)
9.	POVEJ, KAJ LJUBEZEN JE -	
	GAL GJURIN	(1)
10.	BLUES TEGA MESTA -	
	ANDREJ IKICA	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	LAY IT ALL ON ME - RUDIMENTAL	
	FEAT. ED SHEERAN	
	FACE EVERYTHING AND RISE -	
	PAPA ROACH	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	IŠČEŠ DA NE NAJDEŠ - LETEČI	
	POTEPUHI	
	BRUSELJSKI PREDPRAŽNIKI -	
	JERNEJ ZORAN	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Bitenc: Najine poti
2.	Kolovrat: Ančka
3.	Svetlin: Ti si kriva, deklica
4.	Novi spomini: Vedno moja
5.	Ans. Falant: Misel nate
vice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK,
13. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 14. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 15. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Janez Vrečer, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 16. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Janez Vrečer, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK,
17. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 18. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
KINO
Spored od 12. 11. do 18. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Do konca - makedonska zgodba - akcijski, drama od četrtka do srede: 20.15 Družina v najem - komedija,
romantični
od četrtka do srede: 18.45, 20.45 Everest - drama, 3D od četrtka do srede: 20.20 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, 14.10, 16.00 nedelja: 11.45, 14.10, 16.00 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30, 18.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30, 18.30
Kuhar na robu - komedija, drama
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10 sobota, nedelja: 14.10, 18.10 Ljubezen - drama, romantični, 3D
petek, sobota: 22.10 Marsovec - akcijski. znanstvena fantastika, 3D petek, sobota: 22.20 Minioni - animirani, sinh nedelja: 12.00
Predpremiera Igre lakote: Upor, 2. del - pustolovski, fantazijski, 3D sreda: 20.01 Ribbit - animirani petek, sobota: 14.20 nedelja: 12.20, 14.20 Skavti proti zombijem - grozljivka, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10
petek: 16.10, 22.45 sobota: 14.20, 16.10, 22.45 nedelja: 12.20, 14.20, 16.10 Spectre - akcijski, triler četrtek: 16.00, 17.15, 17.50, 19.00, 19.30, 20.00, 20.45 petek: 16.00, 17.15, 17.50, 19.00, 19.30, 20.00, 20.45, 22.00 sobota: 14.00, 16.00, 17.00, 17.50, 19.00, 19.30, 20.00, 20.45, 22.00 nedelja: 14.00, 16.00, 17.00, 17.50, 19.00, 19.30, 20.00, 20.45 ponedeljek, torek: 16.00, 17.15, 17.50, 19.00, 19.30, 20.00, 20.45 sreda: 16.00, 17.15, 17.50, 19.00, 19.30, 20.45
Ups! Noe je odšel ... - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 15.50 sobota: 13.50, 15.50 nedelja: 12.40, 13.50, 15.50 od ponedeljka do srede: 15.30, 15.50
Ups! Noe je odšel ... - animirani, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.40, 16.40 Zadnji lovec na čarovnice - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 19.50 petek, sobota: 17.40, 19.50, 22.40 Šiška Deluxe - komedija od četrtka do srede: 16.20
ČETRTEK
19.00 Ti me nosiš - drama PETEK
18.00 Velike oči - biografska drama
20.00 Razsodba - drama SOBOTA
18.00 Razsodba - drama 20.00 Velike oči - biografska drama NEDELJA
18.00 Velike oči - biografska drama
20.00 Razsodba - drama PONEDELJEK
19.00 Pod električnimi oblaki
- drama SREDA
19.00 Marijina zgodba - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Hotel Transilvanija 2 -
animirana avantura, sinh. 18.30 Dvoboj stoletja - biografska drama
19.45 Kuhar na robu - komedija, drama
21.15 Ljubezen - erotična drama, 3D SOBOTA
15.00 Spectre - akcijski spektakel
18.00 Jem in hologrami - glasbena mladinska pustolovščina 20.15 Ljubezen- erotična drama 20.30 Dvoboj stoletja - biografska drama
22.30 Spectre - akcijski spektakel
NEDELJA
16.00 Hotel Transilvanija 2 -
animirana avantura, sinh., 3D 18.00 Kuhar na robu - komedija, drama
19.00 Dvoboj stoletja - biografska drama
20.00 Ti me nosiš - drama PONEDELJEK
17.30 Jem in hologrami - glasbena mladinska pustolovščina
PRIREDITVE
ČETRTEK, 12. 11.
15.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje
Gozdovi Kranjske industrijske družbe
odprtje razstave
17.00 Osrednja knjižnica Celje Ciklus: Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?
predava mag. Tatjana Rozman
17.00 Krajevna knjižnica Griže Kuba
potopisno predavanje Francija Horvata
18.00 Špital za prjatle Celje Vsesledje
revijo bosta predstavila Ivan Janez Domitrovič in Zoran Pevec
18.30 Občinska knjižnica Polzela
Vzgoja otrok v odgovorne, samostojne in zadovoljne otroke
predavanje za starše; predava Marko Juhant
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Jegličev dnevnik
Mohorski večer
19.00 Celjski mladinski center
07 Mediafest 15
odprtje fotografske razstava Daria Barukčiča
19.00 Glasbena šola Celje_
Tematski večer oddelka pihal: slovenski skladatelji
19.19 Knjižnica Velenje
Nepoznani Trubar - kako je Trubar spremenil svet?
predavanje in pogovor, ki ga bo vodil Benjamin Hlastan
PETEK, 13. 11.
10.00-13.00 Galerija Kvartirne hiše Celje
Almina pot domov
likovne delavnice za najmlajše na temo Alme Karlin
13.00-16.00 Almina hiša v Pečovniku
Almina pot domov
odprta vrata hiše
16.30 Vila Rožle Velenje_
Likovne delavnice s Tonetom Skokom
17.00 Krekov trg Celje Almin kip oživi
umetniški performans Luke Marcena in Maje Zupanc
18.00 Galerija Kvartirne hiše
Celje_
Almina pot domov
bralna urica z Almo Karlin
18.00 Celjska kulturnica
Pravljični večer za odrasle
štiri pravljice ob glasbeni spremljavi; pripoveduje Renata Brglez
18.00 Dom svobode Zidani Most
Karel Rustja: Zidani Most in železnica
domoznansko predavanje z ogledom fotografij
18.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Zaključna prireditev ob 200-letnici šolstva na Zreškem s predstavitvijo zbornika
19.00 Galerija Kvartirne hiše
Celje_
Izgorele podobe
odprtje slikarske razstave Andreje Repnik
19.00 Dvorana Marof - Mladinski center Šmartno ob Paki To smo mi, vaške skupnosti
odprtje razstave s predstavitvijo vaških skupnosti občine Šmartno ob Paki
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV MED 12.in 19.NOVEMBROM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
12. november, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo ? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO
16.	november, OBDOBJE
ob 17.30 Uganda
Predava Živa Justinek
TOREK, ODDELEK GLASBA FILM
17.	november, Psihoanaliza in film
ob 17. uri Predava dr. Dušan Rutar
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU
18.	november, Gledališko-lutkovna predstava
ob 17. uri Maček Kazimir in miška Valentina V izvedbi Melite Osojnik
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
19.	november, Zgodovina filma
ob 17. uri Predava dr. Matic Majcen
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
19. november, EsadBabačić
ob 18. uri ob Dneyu splošnih knjižnic
XX
St. 45, 12. november 2015	VODNIK	23
L varni v ZIUO
W©	najljubši televizij«
vedeževanje in astrologija
090 77 77
10.00 Velenjski grad
19.00 Knjižnica Velenje
Međimurske špajsne reči
etnološko-zabavna prireditev
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje
Bertold Brecht: Opera za tri groše
Novačanova gledališka srečanja; satirična drama s songi v izvedbi Mlajše gledališke skupine KPD Planina, Sele, Avstrija
19.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Cvetje v jeseni
izviren slovenski muzikal
22.00 Klub Metulj Bistrica ob
Sotli_
Kilo kilo band iz Novega Sada
koncert
SOBOTA, 14. 11.
9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika
vabljeni gluhi in naglušni na obisk razstav
10.00 Kinodvorana Kozje
12. Zmajčkov abonma: Ojoj, boli
predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Tri
10.00 do 12.00 Nad Hišo mineralov Velenje
Gradovi po svetu
ustvarjalna delavnica za otroke med 6. in 10. letom
10.00 do 18.30 Dom sv. Jožefa
Celje_
V življenje in ne v Barbarin rov
simpozij o teharskemu beguncu dr. Janezu Zdešarju 10.30 Dom kulture Velenje
Zgodba o Čarobni piščali glasbena predstava po motivih W. A. Mozarta
11.00 Krčma TamKoUčiri Celje Orfej
koncert pevskega zbora
18.00 Aktivator, center alternative in ustvarjalnosti Šentjur
Kulturni prepih
predstavljajo se mladi šentjurski ustvarjalci, umetniki in glasbeniki
20.00 Plesni forum Celje_
Skupina Veronica ob 20. obletnici
koncert v živo, izključno instrumentalna glasba
20.00 Špital za prjatle Celje
Svet ni samo en, svetova sta dva ... ne, trije! No, pravzaprav je en sam -Do-Ma
predstavitev literarnih del Patricije Dodič in Tomaža Mahkovica
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Imer Traja Brizani & Amala
abonma Klub (2) in izven
NEDELJA, 15. 11.
8.00 do 13.00 Dom sv. Jožefa Celje_
V življenje in ne v Barbarin rov
simpozij o teharskemu beguncu dr. Janezu Zdešarju
Iz albuma vojnih spominov
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke od 4. do 10.leta
16.00 Hmeljarski dom Petrovče Elizabeta Novak z gosti
koncert
17.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
Katja Skrinar, harfa
koncert za citrarski abonma in izven
17.00 Dom kulture Velenje To, to, to . portret!
avtorska predstava o življenju in delu slikarja Jožefa Tominca
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Grenko-sladka komedija / koncert Damski orkester
1. predstava abonmaja Gustav v izvedbi Mladinskega gledališča Tržič
20.00 Celjski dom
18.00 Terme Olimia Podčetrtek Koncert slovenskih in tujih popevk z Matejo Bobek in s skladateljem Alešem Makovcem
TOREK, 17. 11.
13.00 Razstavišče Gorenje Velenje
Dogodek ob zaključku razstave Gregorja Pratnekerja
strokovno vodstvo po razstavi in srečanje z umetnikom
11.00 Pokrajinski muzej Celje Mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.30 do 18.00 Vila Rožle Velenje Spoznajmo Vilo Rožle
voden ogled 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film
predava: dr. Dušan Rutar
18.00 Knjižnica Velenje Osama. Robinzon
predstavitev knjige Andreja Groegla
19.30 Glasbena šola Celje_
Koncertni abonma Zavoda Celeia Celje: GM Oder
Miha Firšt, kontrabas in Nataša Lazič, klavir 19.30 Glasbena šola Velenje Duo Claripiano
abonma klasika in izven
Moški so z Marsa, ženske so z Venere
komedija v izvedbi Denisa Avdića
PONEDELJEK, 16. 11.
16.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta
16.30 do 18.00 Vila Rožle Velenje Zmenek s knjigo
bralne potovalnice z Vesno Mihelak
17.30 Osrednja knjižnica Celje Uganda
potopisno predavanje Žive Justinek
SREDA, 18. 11.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Maček Kazimir in Miška Valentina
gledališko lutkovna predstava; gostuje Melita Osojnik 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga
namenjena otrokom od 3. leta dalje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Dr. Jožef Muhovič: Leksikon likovne teorije Mohorski večer; prvi leksikon likovne teorije na Slovenskem 19.30 Dom kulture Velenje
Angel pozabe
beli abonma in izven; SNG Drama Ljubljana
Društva vabijo
ČETRTEK, 12. 11.
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Najlepši kraj, hiša in kmetija v občini Žalec za 2015
zaključna prireditev s podelitvijo priznanj
20.00 Celjski dom_
Modni navdihi
gala modna revija
SOBOTA, 14. 11.
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
^ s j\
У / л z:
Pokrajinski muzej Celje vabi na predavanje prof. dr. Borisa Kavurja
v
Kelti na Štajerskem
Predavanje bo v četrtek, 19. novembra 2015 ob 17.00 v dvorani Barbare Celjske
Knežji dvor Celje Trg celjskih knezov 8, Celje
1.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
8.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
9.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna
sejem; delavnico bo vodila Kata Laštro
10.00 Telovadnica I. OŠ Žalec 45-letnica
Medobčinskega društva invalidov Žalec
10.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Martinova sobota
brezplačen Martinov zajtrk
10.00 Branibor club Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
10.30 in 12.00 Središče Celja, na zvezdi
Zvok celjskih tlakovcev in jesenske dobrote
kulinarični dogodek za vso družino 17.00 Okrepčevalnica Puncer
Celje_
Preprosta energijska orodja za vsakdanjo rabo predavanje Goge Pečnik; po predavanju degustacija veganskih dobrot
NEDELJA. 15. 11.
11.00 Študentski klub Žalec
Fotografska delavnica z Rokom Tržanom
14.30 Farovški kozolec v Galiciji Vaško martinovanje z blagoslovom mošta
PONEDELJEK, 16. 11.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ...
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 14. 11.
9.00 do 12.00 Središče Celja, na zvezdi
Dobrodelna jesenska stojnica Lions kluba Mozaik Celje
PONEDELJEK, 16. 11.
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Rotary klub Žalec z Orkestrom slovenske policije in operno pevko Ireno Yebuah Tiran
dobrodelni koncert
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Obrazi ... odrazi dijakov Gimnazije Celje-Center, do 15. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava nagrajencev jubilejnega 20. mednarodnega razpisa revije Likovni svet avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda, do 29. 11.
Galerija Kvartirne hiše Celje: slikarska razstava Izgorele podobe Andreje Repnik, do 31. 12.
Celjska kulturnica: razstava slikarskih del akril na platno, olje na platno in pastel na papir Nike Kraševec Šepič, do 30. 11.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Borisa Oblišarja, do 15. 11.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... do 31. 12.
Galerija AQ Celje: razstava Marka Požlepa Position of stand, do 30. 11.
Avla doma sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Življenja ne moremo zaobjeti Davida Hol-zingerja iz Avstrije, do preklica
Galerija Kulturnega centra Laško: fotografska razstava Hermana Čatra, do 4. 12.
Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12.
radiocelje
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Ledena izkušnja Eroike v družbi celjskih drsalk
Člani priljubljenega tria Eroika, to so Matjaž Robavs, Metod Žunec in Aljaž Farasin, si bodo zapomnili, kdaj so nazadnje obiskali Celje. Njegovega drsališča pa se bodo verjetno izogibali v velikem loku. Že dolgo jih namreč ni tako zeblo kot na snemanju vi-deospota, ki je nastal v eni noči prav na celjskem drsališču.
Ampak splačalo se je potrpeti, saj je v produkciji Almedie nastal zelo lep izdelek, pod katerega sta se podpisala režiser Alen Pavšar in direktor fotografije Sašo Štih. Tudi glasbeniki so bili na koncu več kot zadovoljni. Zasluge za zanimiv videospot pesmi Fortuna imajo tudi tri odlične celjske drsalke Patrici-
ja Juren, Pina Umek in Maruša Udrih, ki so vnesle dinamiko in barvitost v dogajanje. Zanje je bila to lepa in hkrati naporna izkušnja.
Zasedba Eroika sicer prepeva večinoma pesmi, ki so priredbe bolj in manj znanih domačih in tujih pesmi. V svojem prvem videospotu pa predstavlja avtorsko pesem Fortuna, ki so jo prav za to zasedbo napisali Sašo Fajon, Alberto Zeppieri in Patrik Greblo in so jo fantje uvrstili na svoj zadnji album Življenje.
Ponoči in v mrazu
Režiser Alen Pavšar je posebej za-blestel s filmom Vloga za Emo in je v zadnjem času ustvaril tudi dva spota za Modrijane. Spot za skladbo Fortu-
na so posneli v eni noči. »Izbrali smo drsališče, saj želimo v Celje pripeljati čim več video produkcije, pri čemer lahko uporabimo številne prednosti našega mesta,« pravi Pavšar. Drsališče je izbral zato, ker spotov, ki bi nastali v takšnem okolju, pravzaprav ni. »Sicer pa je bilo snemanje izredno naporno. Bilo je zelo hladno, še posebej za člane zasedbe Eroika, ki so morali ves čas skoraj negibno stati na ledu,« se režiser spominja nedavnega dogodka. Zgodba spota simbolično govori o trenutkih sreče in usode, fantje pa jo zapojejo v italijanskem jeziku.
Za nastop v spotu je režiser angažiral tri odlične celjske drsalke, ki tekmujejo v umetnostnem dr-
sanju. Gre za šport s številnimi estetskimi elementi in režiser se je odločil, da s pomočjo gibanja drsalk ter z menjavanjem hitrega in počasnega ritma izpostavi dinamiko in razgibanost življenja.
Nepozabna izkušnja
Kako so to neobičajno izkušnjo doživela dekleta? Pina Umek pravi, da je pri snemanju videospota zelo uživala. »Kljub trdemu delu v mrazu in kljub nočnim snemalnim uram ni manjkalo dobre volje in nasmejanih obrazov. S celotno snemalno ekipo mi je bilo v užitek in ponos sodelovati, profesionalnost in vrhunskost le-te pa se odraža v
končnem izdelku, nad katerim sem navdušena. Snemanja se bom spominjala kot zelo lepe in nepozabne izkušnje, ki bi jo z veseljem še kdaj ponovila.«
Maruša Udrih pa je očitno še bolj navdušena, saj pravi, da je bilo snemanje nekaj najbolj zanimivega, kar je kdajkoli doživela. »Uživala sem v vsakem trenutku, ki sem ga preživela z ekipo. Kljub temu da smo snemali ponoči in je bilo mrzlo ter naporno, je bilo razpoloženje odlično. Ta izkušnja mi bo za vedno ostala v spominu, saj je nekakšen vrhunec moje drsalne kariere.«
TC, foto: arhiv NT
Eroika je svoj prvi videospot posnela na ledu celjskega drsališča. (Foto: osebni arhiv)
Pina Umek
Maruša Udrih
Patricija Juren
FOTO TEDNA
Slovenska realnost: »Svoboden kot ptica, pečen kot raca.«
Foto: SHERPA
Ted n i ko ve л zgodbe
Št. 45 / Leto 70 / Celje, 12. november 2015
Kralji in kraljice na prestolu jeseni
Vražje glasbenice v Obdarjena s talenti, ki »V vesolju ni prostora nebeškem triu str. 29	sejejo lepoto str. 30	za čustva« str. 32
26
INTERVJU
»Neodvisen si takrat, ko zn in odločati s svojo glavo«
11. november je svetovni dan boja proti odvisnosti. A ne obstaja samo ena, v sodobni potrošniško naravnani družbi jih je vedno več. Pojavljajo se vedno nove oblike. Ne le droge, tudi nove tehnologije - internet, računalniki, tablice, pametni telefoni, igralne konzole - nas lahko potegnejo v prekomerno rabo in zasvojenost.
O težavah odraščanja in pasteh zasvojenosti se na družabnih srečanjih po vsej Sloveniji s starši in z mladimi pogovarjajo ustvarjalci programa Ne-odvisen.si.
Ekipa strokovnjakov obiskuje šole in se z otroki pogovarja o izzivih odraščanja in pasteh zasvojenosti. Otrokom se približajo na njihov način - s stripom, z zgodbami, videi in glasbo. »Ključno je, da ne prestopimo tanke meje med seznanjanjem in moraliziranjem. Ozaveščamo o pasteh, vendar v oblikah, ki so prilagojene posameznim ciljnim skupinam in starostnim obdobjem. Opremimo jih z znanjem, kako te pasti prepoznati in kako zatem tudi ravnati. Isti večer pripravimo nato še družaben večer za starše, da bi se naučili, kako se s svojimi otroki kompetentno pogovarjati o teh pasteh,« pravi vodja programa Bojan Kodelja. Z njim smo se pogovarjali o novih oblikah odvisnosti in zasvojenosti ter o tem, kako ločiti med resnico in lažjo, ki sta vsak dan bolj povezani.
Kaj pomeni biti odvisen in kaj neodvisnost?
Treba je vedeti, da odvisnost ni nekaj slabega. Vsi smo odvisni od zraka, vode, ljubezni staršev, prevoza, računalnika in številnih drugih reči. Težava nastane, ko postanemo z nečem zasvojeni. Zasvojenost je tista težava, ki pesti družbo. Biti neodvisen ne pomeni, da nisi zasvojen. Biti neodvisen pomeni, da veš, kdo si, da znaš prepoznati svoje talente, da se postaviš na mesto, ki ti pripada, in se dobro vpneš v družbo, kar dandanes ni preprosto. Zdaj je namreč zasvojenosti veliko več, kot je je bilo včasih. Zasvojeni smo lahko z vsem, kar rani in
ruši naše ravnovesje, zato neodvisnost pomeni, da si uravnovešen in da se zavedaš, da je življenjska pot trda - vendar kljub temu vztrajaš.
Slogan vašega programa je: »Neodvisen si takrat, ko znaš razmišljati in se odločati s svojo glavo.« Pravite, da je danes to precej težko, saj so se s časom spremenili tudi načini zasvajanja in zasvojenosti.
Danes je postalo zasvajanje ljudi poklicno početje organiziranih združb, določenih posameznikov in načrtnih lobijev. Če nekomu povzročiš težavo, se ponavadi s tem okoristiš. In ko se v življenju tega človeka pojavi še tretja oseba, ki mu skuša to prvo težavo rešiti, se ta že vrti v začaranem krogu in že lahko rečemo, da je v primežu neke zasvojenosti. V času naše mladosti oziroma mladosti naših staršev smo oziroma so se borili s tremi oblikami zasvojenosti: alkohol, droga, tobak. Danes ni več tako. Danes so številne druge pasti, ne samo oblike za-svajanja, ampak tudi
načrtnega preusmerjanja pozornosti, da te okradejo ali zlorabijo. Tukaj se izkoriščajo različne metode, najpogosteje so to novodobne droge, ki jih odrasli ne poznamo. In prav zaradi nepoznavanja nastane težava, kadar govorimo o zasvojenosti.
Dober pogovor še vedno lahko pomaga pri preprečevanju zasvojenosti ali pri njenem dovolj zgodnjem odkrivanju. Smo starši dovolj dobri sogovorniki?
Prava preventiva naj bi se ustvarjala doma, za kuhinjsko mizo, z dialogom med družinskimi člani. Danes časi temu niso naklonjeni, starši smo običajno podhranjeni glede tovrstnih
»Tanka nit je med resnico in lažjo. Resnica ni zanimiva, laž dviguje adrenalin, spodbuja hujskaštvo. Pri tem se mi zdi, da smo Slovenci postali svetovni prvaki.«
»Nov svet ustvarja nove trende, ki jim tako odrasli kot otroci podzavestno sledimo, nezavedajoč se vzporedne manipulacije, ki družinske člane med seboj oddaljujejo in posledično spreminja razmerja med družino, šolo in širšo družbo. Le dobro poznavanje specifike novega sveta in resnične pozitivne zgodbe opogumljajo posameznika ter ga ubranijo tudi pred pastmi novodobnih zasvojenosti.«
vsebin in znanja. Na naših srečanjih vedno predstavimo tezo, ki nazorno kaže, v kakšni situaciji smo se starši znašli. Starši smo dober sogovornik z otroki takrat, ko se z njimi pogovarjamo o cesti. Cesta je še vedno zelo nevarna. To nam gre dobro od rok oziroma od ust, ker to zelo dobro poznamo. In pri tem naredimo še nekaj zelo v redu - otrok ne zapiramo pred cesto, ampak jih učimo, kako naj jo varno uporabljajo. Težave nastanejo, ko starš ni več kos pogovoru z lastnim otrokom, ko je na primer treba spregovoriti o nasilju, posilstvu, znanem, neznanem ali naključnem »dilerju«, o masovnih zabavah, alkoholizmu, novodobnih drogah, družabnih omrežjih, internetnem podzemlju ... To so nove vsebine, ki jim res nismo več kos. In to neznanje, ta prazen prostor, znajo zelo dobro izkoristiti organizirane združbe, ki delujejo tudi pri nas.
Kako naj bi starši ravnali, da bi otroke obvarovali oziroma pravočasno posvarili pred pastmi, ki prežijo nanje?
Da zna človek o določeni stvari nekaj povedati, jo mora dobro poznati. Odpira se nov dialog med otrokom in staršem. Danes otroci veliko vedo. Starši se moramo predhodno o teh stvareh podučiti in poiskati pravo resnico. To ni ravno lahko, saj je na trgu ogromno informacij, ki o isti stvari podajajo povsem nasprotujoče si trditve. Je pa pri tem tudi ena novica. Slovenija premore številne dobre strokovnjake, ki poznajo in sledijo tem trendom, vsebinam in so lahko naš zelo dober sogovornik. Država predvsem spodbuja in uvaža trende iz tujine. To je dobro, ampak včasih povsem neuporabno, saj so razmere v posameznih državah povsem drugačne. To pomeni, da mora starš najprej dobro poznati vsebino in okolje, šele zatem je dobro in pametno vzpostaviti dober dialog z mladostnikom, kjer je prav, da imata oba enakovreden položaj. Da poslušata in slišita. Oba. Le tako bosta lahko oblikovala krasen pogovor, kjer bosta slišana oba. To je osnova.
Imate kakšen nasvet za starše mladostnikov?
Eden glavnih nasvetov staršem je, naj si vsak odpre stran na Facebooku. To je novo socialno omrežje, ki ponuja številne prilo-
žnosti. Lahko je izjemno uporabno okolje, ampak zaradi tako množične uporabe smo tudi tarča številnih pasti, ki jih nastavljajo tako posamezniki kot združbe. Če bi si odrasli odprli te strani in sledili temu svetu, ki je drugačen od stvarnega, bi zagotovo prej prepoznali določene pasti. Poznali bi ta svet in bili posledično dober sogovornik lastnemu otroku. Težko je govoriti otroku nekaj o Facebooku, če ga sam ne poznaš.
Kdaj je uporabe interneta, socialnih omrežij in na splošno vseh sodobnih tehnoloških naprav preveč?
Kazalcev je več in so lahko zelo različni. Zagotovo je treba biti bolj pozoren, ko otrok oziroma mladostnik zapušča svojo družbo, opušča prijatelje in stvari, ki jih je prej rad počel, popušča v šoli, postaja zadirčen, ne-zainteresiran, se zapira v svojo sobo, postaja agresiven. To so kazalci, ki narekujejo, da se nekaj dogaja. Če to počne zaradi pubertete, potem je to biološki proces, ki je čisto v redu. A če to počne zaradi takšnih vsebin, je to kazalec, ki pomeni, da je prav, da se starš odzove.
Kdaj je pravi čas, da otroku damo v uporabo računalnik, tablico, pametni telefon?
Strokovnjaki večinoma priporočajo, da čim bolj pozno. Predvsem zaradi tega, da se družina »marinira« v svoji pravi podobi, brez vseh pripomočkov. Ameriška pediatrična akademija svetuje, naj do drugega leta otroci ne uporabljajo tabličnih računalnikov. Ampak pri tem gre zagotovo v ozadju tudi za vpliv lobijev. Jaz pravim, da s to novodobno tehnologijo ni nič narobe. Problem je z vsebinami. Zato je dobro in prav, da starši, če se mladi že ukvarjajo s tem, poiščejo način, da se priključijo. Enako dobro je pri otroku spremljati, kakšne filme gleda, saj nam to veliko pove. Potem so tukaj še računalniške igrice, ki imajo tisoče in tisoče svojih namenov in prikritih sporočil. Temu moramo postati starši kos, kajti težko si predstavljam, da bi otroka povsem izločil iz tega. To je po mojem mnenju nemogoče. Danes je namreč vse narejeno tako - v filmih, računalniških igricah, resničnostnih šovih, družabnih omrežjih - da nam vzbuja visoko stopnjo adrenalina in radovednosti. Igrice se končajo na eni stopnji in te zanima, kaj bo v naslednji, resničnostni šovi zbujajo samo radovednost, družabna omrežja ravno tako. Vse je usmerjeno k temu, da čim več časa preživimo na posameznem mediju. Tisti, ki to proizvajajo, nato prodajajo naš čas. Več
Prejšnji teden se je skupina strokovnjakov projekta Ne-odvisen.si ustavila v Žalcu. Številni starši so prisluhnili varuhinji človekovih pravic Vlasti Nusdorfer in terapevtu ter vodji ambulante za zdravljenje zasvojenosti Mihi Kramliju, ki sta zbranim skušala pričarati pomen resnice v našem življenju. Za smeh med razpravo o težkih in pomembnih temah je v video nagovorih poskrbela družina Emeršič.
INTERVJU
27
v	■ v a ■ g ■
ias razmišljati
Kako ločiti zrno od plev in resnico od laži? - O cesti da, a ne o spolnosti, spletu, igricah, drogah ...
»Premalo je samo poznati pasti zasvojenosti, pomembno jih je tudi prepoznati. Z mladimi ni nič narobe, strah je lahko nas, odrasle, saj mi nismo kos današnjemu svetu. Mladi se dobro znajdejo, vendar potrebujejo tudi našo pomoč. Starše pa je strah, zajema jih panika,« pripoveduje Bojan Kodelja, ki staršem predaja informacije o pasteh odraščanja, da bi otrokom pomagal na pot v odraslo neodvisnost.
kot ga namenimo temu, dražje ga bodo prodali potencialnim oglaševalcem.
Kje naj starši pri uporabi postavijo časovno mejo?
Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje zasvojenosti Miha Kramli se ponavadi pošali in pravi: »Koliko časa na dan tečeš, cepiš drva ali si kako drugače aktiven? No, eno uro. Potem si lahko tudi eno uro na igricah.« To razmerje je treba uskladiti, sicer pa naj bi posameznik te novodobne medije za igro oziroma zabavo uporabljal približno pol ure na dan.
Pravite, da živimo v svetu in času, ko sta si resnica in laž zelo blizu. Kako torej prepoznati resnico?
Problem je, da danes resnico radi spreminjamo v laž. In tej laži potem verjamemo, da je resnica. Tukaj zelo veliko in pomembno vlogo igrajo tudi mediji. V družbi, ki postaja zasvojena z negativnimi informacijami, laž z lahkoto postane resnica. Tanka nit je med
resnico in lažjo. Resnica ni zanimiva, laž dviguje adrenalin, spodbuja hujskaštvo. Pri tem se mi zdi, da smo Slovenci postali svetovni prvaki. To situacijo znajo zelo dobro izkoristiti tisti, ki poklicno, načrtno nastavljajo te pasti, da se potem človek, ki je pod vplivom adrenalina - bodisi naravno kot najstnik bodisi da se ta dvigne s pomočjo negativnih informacij ali s prirejeno lažjo - lažje ujame v te pasti. Najpogosteje so to pasti, ki imajo potrošniški namen. Po moji oceni prava potrošniška družba šele prihaja.
Kako pomemben zgled dajemo otrokom starši, ki tudi vedno več časa namenimo novim tehnologijam?
Tega, da so starši prvi zgled otrokom, se še kar dobro zavedamo. Ampak v tem novem svetu postajata močan zgled tudi širše okolje in družba. Tukaj smo starši nemočni, zato je toliko
»Resnica je v večji neodvisnosti, medsebojnem povezovanju ter v nagnjenosti, da pomagamo drug drugemu. Družba je nemočna, če vsakdo
skrbi samo zase.«
»Mladi zelo radi posvojijo ulično znanje, ki je večinoma neresnično, vendar zelo všečno. Staršem, ki so o teh temah pogosto manj poučeni, zelo suvereno razlagajo svojo teorijo in utemeljujejo svoja prepričanja, čeprav lahko to vodi v nevarno delovanje.
Zato je na odraslih odgovornost, da preverjajo znanje in prepričanja svojega otroka. Ključno je, da se z njimi pogovarjajo o alkoholu, drogah in družabnih omrežjih. Preveriti morajo, ali so se poleg »navadnega interneta«, spoznali tudi z internetnim podzemljem, ki je polno kriminalnih pasti, od prostitucije do prodaje drog in orožja.«
bolj pomembno, da se vključimo v vsebine, ki jih kot zgled postavlja družba.
Pogosto govorite o nastavljavcih pasti. Kateri so?
Nastavljavci pasti so trije: posamezni lobi-ji, organizirane, pogosto kriminalne združbe in posamezni izprijenci. Organizirane združbe ali »dilerji« se ločijo na znane, neznane in naključne. In prav znani »dilerji« so tisti, ki stroko najbolj skrbijo. To so običajno naši prijatelji, sosedje, sošolci, skratka znani ljudje, ki so nam blizu. O njih se premalo govori in jim je težje obrniti hrbet. Naključni »dilerji« ponavadi nimajo namena človeka zasvojiti, ampak se želijo zgolj okoristiti na račun nesreče drugega. Najpogosteje so to spolne koristi in kraja. Ti izprijenci znajo z različnimi metodami preusmeriti pozornost, v pijačo ali kam drugam vnašati »posilje-valne« droge, ki so povsem
brez barve, vonja in okusa. Neznani »dilerji« pa so organizirane združbe, ki znajo ustvarjati poslovno mrežo in bogateti na račun nesreče drugih.
Kako je danes s klasičnimi drogami -alkohol, tobak, znane droge?
Uporaba teh drog je še vedno močno prisotna. Odstotek uporabe ni nikoli upadel, zgolj strmo narašča. Dejstvo pa je, da so tudi v Sloveniji zdaj na pohodu nove oblike droge, ki so kemično že tako zastrupljene, da človeka uničijo v 14 dneh. Prihajajo spojine, ki so brez barve, vonja in okusa. Zaradi tega je na primer tako nevarno kajenje marihuane, ker se da to podtikati. Je pa res, da je danes zasvojenosti ogromno. Lahko govorimo tudi o zasvojenosti z vrhunskim rezultatom, zdravo prehrano. Pri vsem se pretirava. In to le z namenom, da se ustvarja množična potrošniška družba.
LEA KOMERIČKI Foto: GrupA
O
»Svet, v katerem je množica vse in posameznik nič, so iznašli ljudje, ki skušajo druge prilagoditi svojim interesom. Zato ima današnji čas v primerjavi s preteklim nastavljenih bistveno več raznolikih pasti, ki posameznika zahrbtno, skoraj neopazno ujamejo v primež zasvojenosti. Redno spremljanje in odkrivanje zvijač nastavljavcev pasti, sposobnost prepoznavanja resnične od prilagojene informacije ter pokončno zavedanje samega sebe so veščine, ki posameznika trdno in varno ubranijo pred različnimi poskusi manipulacije. Biti neodvisen pomeni znati misliti in se odločati s svojo glavo.«
Bojan Kodelja
je ustanovitelj in direktor podjetja IMC, družbe za kakovost komunikacij, ki je soustanoviteljica ZAVODA 7, v katerem že sedmo leto zapored s programom Ne-odvisen.si mlade in njihove starše osvešča o škodljivih posledicah vseh oblik odvisnosti. Je praktičen, realističen, a ves čas na sled vizionarja v sebi. »Nenehno se učim, stremim k dejanjem, ki me dopolnjujejo do te mere, da zmorem še več. Delujem v vzgibu življenja, ki ga poznam kot sin in predvsem oče, odkrivam dinamične plati starševstva in verjamem v povezovanje generacij.« Bojan Kodelja je eden redkih, ki govori tako, da ga vzamejo za svojega tako starši kot tudi otroci.
28
PORTRET
Življenje predstavila na odru
Z avtobiografsko monodramo za dva Moj glas, moja pot je izpolnila sanje - Pobeg od gledališča in sveta je vedno obarvan zeleno
Lidija Koceli je profesorica slovenščine in učiteljica retorike s 23-letnimi izkušnjami poučevanja. Zadnjih 12 let skrbi za raznoliko in bogato kulturno dogajanje na žalskem odru. Letos jeseni je dosanjala svoje otroške sanje in stopila na oder, kjer je bila ena, edina in osrednja figura. Že vse življenje je zaljubljena v kulturo, še posebej v gledališče, po uspehu avtobiografske monodrame za dva Moj glas, moja pot pa se je popolnoma zaljubila tudi v igro.
Lidijo Koceli je zadnje desetletje mogoče srečati na večini prireditev, ki jih kot vodja programa kultura pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec skupaj s sodelavci pripravi v žalskem hramu kulture. To jesen pa obiskovalce nagovarja tudi z druge strani, kot igralka. Velikokrat je ob različnih predstavah stopila na oder in vselej z izbranimi besedami nagovorila občinstvo. Nikakor ne bi mogli reči, da ji je bilo nastopanje na odru, pred množico vanjo zazrtih oči, tuje. A je vseeno tokratna izkušnja nekaj povsem novega, edinstvenega in kot pravi nepozabnega. Dolgo skrito željo, ki je kot iskra ves čas tlela v njenem srcu, je spustila na plan. Ob podpori družine je najprej nastalo obsežno avtobiografsko besedilo. Del ga je nato ob pomoči prijateljice, vsestranske umetnice Maje Gal Štromar, oplemenitila z dramaturško dodelavo. Tako je nastala monodrama za dva z naslovom Moj glas, moja pot.
Življenje za na oder
Čeprav je bilo pred premi-erno uprizoritvijo kar nekaj treme, Lidija Koceli pravi, da je nikoli v času priprav na predstavo niso obhajali dvomi o tem, da bi morda na odru
»Zrelejša kot sem, bolj znam ceniti vsak trenutek radosti, ki ga življenje prinaša«, peavi Lidija Koceli, ki je na odru v vlogi Barbare, v kateri se skriva tudi veliko nje, zasijala v rdeči barvi. (Foto: Gašper Domjan)
povedala ali pokazala preveč. »Človek nima kaj skrivati. Tisto, kar vsak nosi v sebi, ni in ne more biti nič grdega, nič slabega. Lahko so to spomini, bolečine, nerazrešeni spori.« Ker je drugi lik nastal na podlagi izkušenj z njenim očetom je bila pri pisanju besedila zelo previdna, ker ni želela nikogar prizadeti. »A vendar Georg, ki nastopa v predstavi, ni moj oče, kot so nekateri napačno interpretirali,« pojasnjuje. Ožja družina je spremljala nastanek dela. Veliko težo je imelo mnenje otrok, še posebej sina, režiserja Jaše Kocelija, ki je
»Pomembneje kot to, da sem na učence prenesla znanje določene snovi, se mi je vedno zdelo to, da jih moram naučiti, da zaupajo vase. Da zaupajo v svoje sposobnosti, v svoje talente. Želela sem jih naučite tega, da je vredno vedno znova in znova poskušati in da je vsak poraz priložnost za nekaj novega.«
»Pomembno mi je, da sem v odnosih do ljudi, ki jih v življenju srečujem bodisi na tržnici, v službi ali doma, pristna in poštena. Življenje je na ta način mnogokrat lepo.«
ob prebiranju dramskega dela mami dejal: »Vsako življenje je primerno za postavitev na oder, tvoje še posebej.«
Pozitiven pogled na svet in dobra volja
Lidijo Koceli večina prijateljev in znancev opiše kot zelo toplo, nasmejano in vselej s pozitivno energijo obdano osebo.
Priznava, da se trudi na življenje gledati s svetle ali z rožnate strani. A vedno ne gre. »Dostikrat sem tudi slabe volje, za nič na svetu pripravljena. Lahko uživam v brezdelju ali pohajkujem okoli ter dan preživim popolnoma brez cilja in brez obveznosti,« pravi »Res pa je, da zrelejša kot sem, bolj znam ceniti vsak trenutek radosti, ki ga življenje prinaša.« Ne le tre-
nutki, v življenju so pomembni tudi ali predvsem ljudje, pravi. Tisti, ki so nam blizu, in tisti, ki jih zgolj kdaj srečamo. »Rada ima ljudi in rada sem v pristnem odnosu z vsakim, ki ga srečam,« pojasni svoj topel odnos do soljudi. »Tudi ko grem na tržnico po sadje, se vselej zapletem v prijeten klepet.«
Samostojen pobeg v naravo
Ko Lidijo Koceli prevzame občutek brezdelja, ko ji zmanjkuje moči in energije za vsakodnevne reči, najraje pobegne v naravo. »Nahrbtnik na rame, ob reko, v gore, na kolo. Vedno znova me vleče v naravo v vseh njenih oblikah in v vseh letnih časih. Res me velikokrat potegne v naravo in dostikrat grem rada sama,« pripoveduje. Prav v naravi si poleg gledališča največkrat polni svojo dušo. Čeprav se na izlet velikokrat poda sama, ni osamljena. Najbolj uživa takrat, ko med pohajkovanjem med drevjem in grmičevjem ne razmišlja o ničemer, kadar preprosto srka lepoto okoli sebe. »Takrat sem najsrečnejši, najbolj bogat človek na svetu,« pravi. »Spomnim se trenutka, ko sem tekla ob Savinji in me je naenkrat zadela misel, ali je lahko sploh še kdo bolj srečen, kot sem jaz v tem trenutku. Dan mi je ta čudovit dan. Dano mi je, da sem zdrava, da lahko tečem in se naužijem te lepote, ki me obdaja, in te prijetne samote,« razlaga.
Zavzeta profesorica in stroga mama
23 let je z veseljem, s ponosom in z zanosom poučevala ter znala s spodbudno in toplo
»Prej kot se spogledaš s težavo, bolje je. Moraš se z njo spogledati, se pred njo ustaviti, jo po možnosti razrešiti, potem vedno prideta olajšanje in lepota življenja.«
besedo v svet slovenskega jezika in pisane besede popeljati številne mlade. Poučevanja se ni niti za trenutek naveličala: »Otroci so bili vedno novi. Ti sam si iz dneva v dan nov in drugačen. Tudi na vsebino, ki jo z leti na srečo že res dobro obvladaš, vsakič drugače gledaš, jo drugače doživljaš in interpretiraš. Vsakič iščeš in pogosto tudi najdeš nove načine, da znanje pripotuje do učencev. Vsak učiteljev dan, vsaka ura je lahko nov izziv.«
V družbi učencev je, kot pravi, vselej uživala. Priznava pa, da je bila tudi doma hčeri in sinu prevečkrat učiteljica in kdaj tudi premalo mama. »Vem, da jima ni bilo vedno lahko z menoj. A v življenju je tako, da tudi svojim bližnjim daš tisto, kar si v nekem trenutku oziroma v določenem življenjskem obdobju sposoben dati.« Priznava, da na vzgojo zdaj gleda drugače in malce zamišljeno pravi: »Danes bi bilo drugače imeti otroke. Takrat je bilo pač tako. Dostikrat je bila trda beseda, dostikrat je bil ukaz in dostikrat nisem mogla ali znala čutiti z njima,« pravi. In v monodrami, s katero te dni razveseljuje obiskovalce, govori tudi o teh letih, ko je, kot pravi, živela z zaprtim srcem.
Uresničevanje sanj
Z besedilom, ki je nastalo kot predloga za dramsko delo, je Lidija Koceli sebi in svojemu življenju nastavila ogledalo. V njem se zrcali v vsej veličini in z vsemi napakami. Ob priložnosti je o monodrami zapisala: »Naj se sliši še tako čudno, vedno znova se zahvaljujem trenutkom svojega razsutja, tistega popolnega obupa, ki enostavno ni več dopuščal samouničevanja. Zanikanja. Zahvaljujem se svoji bolezni zaprtega srca, da me je streznila in mi pomagala najti lastno pot. Moraš se zlomiti in raztreščiti na tisoče koscev, se razgraditi in nato spet sestaviti. Drugače. Tako počasi zlagam svoje kosti v novo strukturo. Dobro mi gre in zadovoljna sem. Prihaja čas izpolnjevanja želja. Ne katerih koli, ampak tistih, po katerih kliče srce. Ne bom umrla, če se ne uresničijo, ampak ne želim umreti, ne da bi vsaj za trenutek živela tisto, kar si od nekdaj srčno želim.« Želela si je igrati in igra. Glede na odziv ljudi bo, kot kaže, še velikokrat igrala.
LEA KOMERIČKI
PORTRET
29
Vražje glasbenice v nebeškem triu
Dekletom pripadla čast igrati skladbe znanih slovenskih skladateljev
»Glasbeniki smo posebni ljudje. Glasba je za nas tako velik hobi, da dnevu nekaj manjka, če nismo za glasbilom. To delamo z ljubeznijo, če bi bili fizično sposobni bi se temu posvečali 24 ur na dan,« o svoji strasti do umetnosti pravi Lara Hrastnik.
Od leve: Lara Hrastnik, Monika Volarič, Lara Pelikan in mentorica Mirjana Brežnik, spec.
Preplet magične harfe in nežne flavte je značilnost Tria Coeli, ki so mu poslušalci minuli ponedeljek lahko prisluhnili v dvorani celjske glasbene šole. Trio sestavljajo flavtistka Monika Volarič ter harfistki Lara Hrastnik in Lara Pelikan. V komorno skupino so se združile lansko leto in že dosegle velik uspeh, saj so na mednarodnem tekmovanju Svirel v Štanjelu pod mentorstvom Mirjane Brežnik osvojile zlato plaketo in posebno nagrado.
Trio Coeli je nastal po spletu naključij, ko so se tri dijakinje umetniškega oddelka I. gimnazije v Celju povezale pri predmetu komorna igra. Ker za tak sestav skorajda ni napisanih skladb, je ravnatelj glasbene šole Simon Mlakar k sodelovanju povabil nekaj slovenskih skladateljev. Za trio so skladbe napisali Brina Zupančič, Leon Firšt in Urška Orešič Šantavec. Dekleta poustvarjanje njihovih skladb dojemajo kot veliko
Maturantka Lara Pelikan
je ob vpisu v glasbeno šolo imela na voljo le harmoniko in harfo, odločila pa se je za slednjo. Danes si življenja ne predstavlja več brez tega inštrumenta in brez glasbe. Tej se posveča tudi v pevskem zboru I. gimnazije Celje in v Simfoničnem orkestru Glasbene šole Celje. Njene misli v zadnjem času zaposlujejo predvsem priprave na maturo, nato si želi glasbo študirati v Italiji ali v Ljubljani
čast, hkrati pa tudi kot izjemno odgovornost. Pred izvajanjem so se članice tria sicer srečale s komponisti in se z njimi pogovorile o izvedbi in prilagoditvah, a trema ni bila zato nič manjša. »Ko si na odru, se zavedaš, da je v dvorani tudi skladatelj, ki te posluša. Pritisk je zato nekoliko večji,« je dejala Lara Hrastnik.
Kot glasba iz nebes
Dekleta so kot trio lani nastopila na mednarodnem tekmovanju Svirel v Štanjelu, kjer so prejela zlato plaketo. Za tekmovanje so potrebovala tudi ime. »Ko potrebuješ idejo, je navadno nimaš. Za namig sem spraševala mamo, ki pa mi je odvrnila, da so dve harfi in flavta kot nebesa. Našla sem ustrezno latinsko besedo. Ko jo sklanjamo z besedico trio, pomeni trio nebes,« je pojasnila Lara Hrastnik.
Mnogi ljudje še vedno zmotno menijo, da lahko glasbeniki iz harfe izvabijo le
klasično glasbo. A harfistki iz tria pojasnjujeta, da se je v zadnjih letih veliko spremenilo. Razvoj glasbila v električnega je omogočil številne ustvarjalne možnosti - tako v roku, bluzu, džezu in v drugih zvrsteh. Dekleta sicer izvajajo le klasično glasbo, po njihovih besedah pa je harfa pravo glasbilo tudi za moderno glasbo, ko si ustvarjalci na strunah dajo duška z izvijači, žeblji, nohti ...
Razpete med
obveznostmi
Vse tri mlade glasbenice so sicer že vajene tekmovanj kot solistke. Kot Trio Coeli pa so se na tekmovanju lani predstavile prvič in verjetno tudi zadnjič. Priprave na tekmovanje, pa tudi matura in sprejemni izpiti na glasbene akademiji, so od njih terjale, da so izvedle le dve skladbi od treh, pisanih zanje. Vsa tri dela so občinstvu predstavile minuli ponedeljek, ko so nastopile še z dueti in s solo programom. »Načeloma je bil
Lara Hrastnik, brucka
na Akademiji za glasbo, prihaja iz znane laške glasbene družine. Ko je s starši, sestrami in z brati obiskovala koncerte klasične glasbe ali gledala njihove prenose po televiziji, je že kot otrok dejala, da je to glasbilo, na katerega bi rada igrala. In njena želja ni odmevala v prazno. Letos na Glasbeni šoli Moste prvič tudi uči, v njenem razredu je pet učenk, vodi Mešani pevski zbor Koral, nastopa na kavarniških večerih, projektno pa se ukvarja z otroki in mladino. Lani je pri dveh koncertih sodelovala s slovensko filharmonijo, sedaj sodeluje tudi z orkestrom na akademiji.
to uradno naš zaključni koncert, a bomo še videle. Lahko, da se še kdaj združimo. Ker smo razpete med Dunajem, Ljubljano in Celjem, smo se že sedaj lahko dobivale le ob koncih tedna. Čas nas je precej priganjal,« so povedale.
Od lire do harfe
Smo pa med druženjem z njimi naleteli tudi na stereotip, da harfo igrajo večinoma dekleta. Lara Hrastnik je pojasnila, da prednica harfe, lira, sodi med najstarejša glasbila. »Človek je začel iz črev delati strune in brenkati po njih. Tudi v starih piramidah so na freskah zasledili lire. V grških in rimskih časih je bila lira moško glasbilo, ki se ga ženska sploh ni smela dotakniti.
Monika Volarič študira
flavto na zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju. Za to glasbilo se je navdušila že v osnovni šoli, ko se je vpisala v krožek blok flavte, nato je šolanje nadaljevala na Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur in kasneje na I. gimnaziji v Celju - umetniški oddelek. Med drugim je članica Pihalnega orkestra Šentjur in članica dveh komornih skupin znotraj akademije, kjer študira. Sicer pa je velika ljubiteljica narave in živali.
Moške, ki so igrali na liro, so močno častili. Če bi temu glasbeniku kdo škodoval ali mu uničil glasbilo, bi krivca obglavili. Skozi čas pa so se vloge spremenile, predvsem v srednjem veku je igranje na harfo pripadlo ženskam. Dandanes sicer na to glasbilo igrajo tudi moški, a prevladujejo še vedno ženske.«
Ko je delo zabava
Kako pa dekleta doživljajo simbiozo s flavto, ko se zlije zvok treh nežnih glasbil? Povedale so, da se morajo močno potruditi za usklajenost. S tem imajo ogromno dela, poleg tega, da že same skladbe še zdaleč niso enostavne. A izziv je nekaj, kar je vredno sprejeti. Lara Pelikan je pojasnila, da pripomore to, da so se glasbenice med seboj povezale in da druga pri drugi razumejo in čutijo glasbeno govorico. Če omenimo, da se dekleta na vajah tudi pošteno nasmejijo, ni težko razumeti, zakaj so se
pripravljena odreči kakšni prosti urici in se posvetiti pouku. »Mentorici smo hvaležne, da
nas je pripravljena učiti, čeprav sva dve članici tria že na akademiji. In čeprav smo na
Л ■
r
kupu štiri babnice, se super razumemo,« so bile enotne. TINA STRMČNIK, foto: SHERPA
Ideje za obdarovanje
30
PORTRET
»Torte morajo biti pisane, a geometrično pravilne. Hkrati vizualno popolne in naravnih okusov. To pa je najtežje združiti.« Klavdija se na tekmovanje pripravlja celo leto. Ves čas preizkuša nove sestavine in njihovo harmonijo. Ker je edini pravi adut izvirnost, se ji ob omembi zelenjave v tortah nagajivo zaiskrijo oči.
Шшт
Obdarjena s talenti, ki sejejo lepoto
Klavdija Simler s Planine pri Sevnici je s svojimi tortami očarala tudi najbolj zahtevno strokovno javnost
dno držim recepta, ki sem ga v šestem razredu dobila pri gospodinjstvu. Pri vseh inovacijah in preizkusih se še vedno najbolje obnese.«
Rdeča pesa v vsako sladico
Klavdija obožuje rdečo peso. Njeni prijatelji in domači so se sprijaznili, da je to eden redkih podpisov umetnice, ki se sicer nerada ukaluplja s kakršnimkoli stilom. »Rdečo peso povezujemo s solato, v resnici pa ima čudovito barvo in nežen, sladkast okus.« Velike uspehe na tekmovanjih je dosegla tudi z marmelado iz rdeče pese. Ta je končala tudi na fižolovih piškotih.
Ko peče torte, je vsaka zase posebnost. Tudi taka s špinač-nim biskvitom in šunkinim nadevom v obliki risanega junaka Nodija je že nastala pod njenimi rokami. »Moji doma so včasih kar hudi, ker kar naprej preizkušam kaj novega, vendar si enostavno ne znam pomagati,« se smeje. Sicer pa doma stavi predvsem na zdravo domačo hrano. Vesela je, da njeni hčeri, 13-letna Hana in 10-letna Timeja, povzemata navdušenje nad peko in likovnim ustvarjanjem, prav tako pomembno pa se ji zdi, da jima ni tuje tudi čisto vsakdanje kuhanje.
sem deset samostojnih razstav in sodelovala na več kot sto skupinskih. Rišem v najrazličnejših motivih in tehnikah in zaradi tega mojih slik kar na prvo žogo nihče ne prepozna. In všeč mi je tako,« o svoji slikarski poti pripoveduje sogovornica. Je pa že v osnovni šoli ena njenih slik potovala v Beograd in danes je tega vesela precej bolj, kot se ji je zdelo pomembno takrat. »Moje slike resda niso vrhunske, a glede na to, s koliko različnimi stvarmi se ukvarjam, tudi ne morejo biti. Vseeno pa v ustvarjanju neizmerno uživam.«
Od šivanke do slona
Do perfekcije je izpolnila tudi svojo drugo željo, da bi znala lepo pisati. Izpopolnila se je v znanju devetih različnih kaligrafskih pisav iz različnih zgodovinskih obdobij. Ob to pa je dodala še celo vrsto drugih veščin, kot so ilumi-nacije, okraševanje, pozlata in še mnogo tega. »Učila sem se pri vse bolj mednarodno uveljavljeni mojstrici kali-grafije Loredani Zega. Bila je zelo stroga mentorica. Že res, da si ob kritiki lahko lahko užaljen, dolgoročno pa ugotoviš, da samo tako lahko res zrasteš in se izpopolniš.« Kot mimogrede navrže, se je naučila še klekljati, izdelati lasten
»Vi si pa veliko upate,« ji je mimogrede navrgla ena izmed organizatork tekmovanja. Dvoumna pripomba je Klavdiji v neznosni tekmi s časom vse prej kot pomagala, a nazadnje je svoje delo zahtevni komisiji predstavila vsaj približno tako, kot si je želela. Torta iz rdeče pese, bučnega olja, kisle smetane ter črne čokolade je bila ena izmed treh eksotičnih in do zadnje potankosti dodelanih tort. S prestižnega tekmovanja Gostinsko-turističnega zbora Slovenije v Novi Gorici je odšla z zlatim priznanjem.
»Komisija me je hotela spoznati. Zanimalo jo je, kako si upam tekmovati s profesionalnimi slaščičarji iz najbolj prestižnih slovenskih hotelov. Z videzi in okusi tort sem očitno naredila vtis,« srečna pripoveduje Klavdija, ki je ljubiteljska slaščičarska z velikim umetniškim talentom. »Težko rečem, kaj vse sem in kaj počnem.
Mogoče bi prej končala, če bi bi se lotila z obratnega konca,« nadaljuje svojo zgodbo.
Ob koncu osnovne šole se je sicer vpisala v gostinsko šolo, ker je bila prepričana, da je iz domače kuhinje odnesla premalo tovrstnega znanja. A na tem področju ni v življenju nikoli profesionalno delala. Pri petnajstih je tudi spekla
svojo prvo torto. Kot pravi, je danes sicer ne bi več dala na mizo, takrat pa je bila nanjo upravičeno po nosna in tudi pojedli so jo z užitkom. Vse odtlej jo zanima visoka kulinarika, še posebej peka tort. Drobce znanja po bira na vsalcem koraku in ker ni profesionalna konkurenca, ji tudi največji mojstri brez zadržkov zaupajo kakšno skrivnost ali dve. »Zanimivo pa je, da se pri peki biskvitov še ve^
»Dodana vrednost mojih talentov je v tem, da življenje polepšajo. To pa je v svetu, ko marsikdo nima za kruh, razkošje.
Zato je seveda iluzija, da bi od tega lahko tudi živela. Vseeno pa moji izdelki kot darila razveselijo veliko ljudi. In to se mi zdi največ. V trgovino lahko gre vendar vsak.«
Kdo bo na naslovnici Praznične Petice?
Bodite s svojo družino na naslovnici praznične priloge Novega tednika! Pošljite nam fotografijo svoje družine do 20. 11. 2015 na tednik@nt-rc.si ali na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Za Praznično Petico«. Na kratko opišite svojo družino in pripišite še tri besede, s katerimi bi opisali svoje doživljanje božično-novoletnih praznikov. Z izbrano družino bomo v zadnjih dneh novembra organizirali fotografiranje za naslovnico in člane družine tudi nagradili.
Ena izmed umetelnih tort, pri kateri težko veijameš, da je v celoti užitna. Klavdiji je na nekem tekmovanju tudi ta prinesla zmago. Na istem je njena hči dobila tretjo nagrado. Ker jabolko očitno res ne pade daleč od drevesa.
Lepo risati in lepo pisati
Odkar pomni, sije želela, da bi znala lepo risati in pisati. V otroštvu je k temu niso posebej spodbujali, kasneje se je skoraj vsake umetniške smeri lotila z lastnim raziskovanjem ali kvečjemu obiskovanjem raznih tečajev in seminarjev. Prva slika, ki jo je s profesionalnimi čopiči in akrilnimi barvami ustvarila na platno, še danes v njihovem stanovanju visi na častnem mestu. Odtlej je slike že zdavnaj nehala šteti. »Imela
papirc, kakor rečejo klekljar-skemu vzorcu, sešiti obleko, v društvu jasličarjev se vsako leto znova izkaže s kakšnimi inovativnimi jaslicami, vsako leto znova so njeni pirhi prave male umetnine, na eni od razstav je dobila certifikat za svojo tridimenzionalno sliko in lahko bi še in še naštevali. Ji je pri vseh teh zmožnostih in talentih žal, da v mladosti ni ubrala profesionalne poti na katero od teh področij? »Sploh ne. Moja prednost je ravno v tem, da znam pri svojih izdelkih v lepoto združiti vse svoje veščine. Pa tudi možnosti na drugi strani je neskončno. In tega res ne bi zamenjala za nič drugega.«
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
Klavdija je bila strokovna vodja kuharske skupine z OŠ Planina pri Sevnici na tekmovanju za zlato kuhalnico Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Z dodelanima krožnikoma, ki se ju ne bi sramovala nobena priznana restavracija, so si prikuhali zmago in šli na večerjo v Gostilno pri šefu. »Najbolj sem uživala, ko sem videla, kako zahtevni in pozorni gostje so otroci postali z učenjem.«
REPORTAŽA
31
Od Elkroja do lastne blagovne znamke Martise. Mama Urška in hči Martina sta modni oblikovalki.
Z modnega dogodka, ki sta ga pripravili oblikovalki iz Mozirja v knežjem mestu, v Hotelu Evropa.
Moda iz Zgornje Savinjske doline
Modni oblikovalki Urška in Martina Marolt iz Mozirja sta ustvarili svojo blagovno znamko športno-elegantne mode - Predstavitve njune jesenske in zimske modne kolekcije
Modni oblikovalki Urška in Martina Marolt iz Mozirja sta v zadnjih tednih pripravili v naših krajih več modnih dogodkov. Zvrstili so se na Ljubnem ob Savinji, v Celju in Velenju, kjer sta mati in hči predstavili oblačila svoje blagovne znamke Martise. Ustvarjata sezonske kolekcije in tako sta javno predstavili svojo kolekcijo za letošnjo jesen in zimo.
Modni dogodki matere in hčere so v znamenju predavanja o trenutnih glavnih svetovnih in njunih modnih usmeritvah. Prav tako sta predstavili posamezna oblačila, ki jih oblikujeta. »Na Ljubnem je najino domače okolje, kjer naju pozna že širši krog strank in je bila udeležba temu primerna,« je o uvodnem modnem dogodku povedala mama Urška Marolt. »V Celju se še uveljavljava, saj naju ne pozna toliko ljudi,« je dodala.
»Najbolj sva srečni, ko opažava zadovoljne ljudi, ki z veseljem pomerijo oblačila. Najin glavni namen je seveda, da ustvarjava oblačila, ki so ženskam všečna,« je povedala hči Martina. Med udeleženci njunih modnih dogodkov so ponavadi ženske, matere in hčere ter prijateljice. To so ženske, ki jih moda zanima ter so rade lepo oblečene. Hkrati cenijo kakovost ter dejstvo, da so oblačila oblikovana ter izdelana na sončni strani Alp.
Tudi za naslednje leto
»Tudi, če prikaževa oblačila iz prejšnjih kolekcij, so posameznice, ki so pri nama prvič, navdušene. To je velika potrditev, saj pomeni, da ne oblikujeva le sezonskih kosov, ampak takšne, ki jih lahko nosijo več sezon,« je povedala Urška Marolt.
»Izpostavili sva sivo barvo ter njene različne odtenke,« je o letošnji kolekciji razložila Martina. Med letošnjimi trendi so puli ovratniki, pletenine, kombinacije iz umetnega usnja in različnih tekstur, kombiniranje oblačil sivih odtenkov, rdeče rjava marsala barva, ki je tudi barva leta ... »Najine kose lahko ženska nosi tudi naslednje leto ter še pozneje, zato vedno vključujeva osnovne barve,« je dodala mama Urška. Zato, da se ženskam, ki se rade izbrano oblačijo, nakup tudi bolj izplača. Gre za premišljene nakupe tako imenovanih dobrih osnovnih kosov
osebne garderobe, ki nato služijo za lastno ustvarjanje različnih oblačilnih kombinacij.
Modne kreacije Urške in Martine Marolt so namenjene predvsem ženskam od okoli 25. leta. »Za samozavestne sodobne ženske, ki so rade opažene,« je poudarila oblikovalka Martina. Najstnice seveda najraje kupujejo cenejše in številnejše kose oblačil. Modni oblikovalki iz Mozirja tako oblikujeta krila, hlače, jakne, puloverje, telovnike, plašče . »Predvsem oblačila za delo v službi in tudi za prosti čas. Gre za oblačila, ki jih je mogoče nositi vsak dan,« je povedala mlajša Martina.
Sanjska ženska
In navdih za modne kreacije Martise, za kolekcije, za zaključene celote? »Predstavljava si nekakšno idealno žensko ter kaj ta počne. Navdih jemljeva prav tako iz narave, dogodkov, prebranih knjig, filmov in s spleta. Navdih lahko najdeš povsod,« je povedala Martina. »Nato se usmeriš v zgodbo, ki jo nato s kolekcijo tudi izpelješ,« je dodala mama Urška.
Zamisli prispevata obe generaciji. »Veliko ljudi naju vpraša, kako deluje naveza med materjo in hčerko, če pride do navzkrižja ter različnih pogledov,« je povedala Martina. »Odgovarjava, da se dobro ujemava, da se dopolnjujeva v isto smer,« je dodala mlajša oblikovalka. Mama je omenila, da sta ena do druge strogi. »Točno veva, kdaj katera od naju ni dala vsega od sebe,« je dopolnila hči. Vedno znova spoznavata, da morata glede ustvarjalnih zamisli ena drugo poslušati. Tako je boljši tudi izdelek.
Poudarek notranjosti
Zamislim v glavi sledi ustvarjanje skic ter seznam, katere kose bosta vključili v kolekcijo. Za skice si določita rok za pripravo, nato na skupnem sestanku izbereta najboljše modele. Temu sledi iskanje materialov, dogovorita se tudi za šivanje in notranjo izdelavo. »Velik poudarek dajeva tudi notranjosti, na primer notranjosti jakne. Notranjost predstavlja eno od veznih niti celotne kolekcije,« je omenila Urška Marolt. Nato v šivalnici obrazložita, kaj želita pri določenem oblačilu. Maroltovi ustvarjata tudi za
moške, predvsem poslovne in poročne obleke, ki so narejene po merah posameznika.
Modnega ateljeja še nimata, za stranke delata po naročilu. Najboljša reklama je od ust do ust, od zadovoljnih strank. Blagovno znamko predstavljata na Facebooku, Insta-gramu in Twitterju, imata tudi svojo spletno stran, ki jo je izdelala kar hči sama. »V današnjem času velja, da če te na spletu ni, v bistvu ne obstajaš,« ugotavlja vedno znova hči. Poleg modnih in stilskih nasvetov, ki jih objavljata, redno predstavita oblačilo meseca. Na spletni strani Martise je oblačilo zadnjega meseca parka, jakna oziroma plašč, primerna za prehodna vremenska obdobja.
Iz Elkroja
Korenine modnega oblikovanja Maroltovih segajo v nekdanjo zgornjesavinjsko konfekcijsko tovarno Elkroj. V tej tovarni, znani po odličnih hlačah, je bila Urška Marolt modna oblikovalka.
»Po dolgih letih dela se je pojavila želja po novem izzivu,« je povedala starejša oblikovalka, ki je po izobrazbi diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil. Hči Martina je kot otrok spremljala v Elkroju mamino ustvarjanje hlač, med igro spoznavala materiale, risala ... Pozneje se je izkazalo, da želi po maminih stopinjah modnega oblikovanja. »Kaže, da se je to v meni razvijalo in raslo. Ko sem se morala po koncu srednje šole odločiti, si sebe drugje nisem mogla predstavljati,« se je spominjala hči. Odločila se je za študij oblikovanje tekstilij in oblačil na fakulteti v Ljubljani.
Od predlani sta mati in hči na skupni poti oblikovanja za njuno blagovno znamko. Ime Martise izhaja iz hčerkinega vzdevka. »Z blagovno znamko lahko svobodno izražava to, kar želiva. Občutek, da ustvariš nekaj svojega, za čemer stojiš, je poseben,« ugotavlja vedno znova tudi hči. Poleg mode oblikujeta celostne podobe oblačil za podjetja, na primer za osebje hotela ali turistične agencije, ki so po meri. Ustvarjata v lastnem podjetju, ki se ukvarja z oblikovanjem in izdelavo oblačil višjega srednjega razreda.
»Slovenski modni oblikovalci smo tako različno slogovno usmerjeni, da je mogoče reči, da se vsaka ženska najde pri enem od njih,« pravi o konkurenci na modnem trgu Martina Marolt. »Ko se po delu vračam v Mozirje, ga doživljam kot prijeten kraj, kjer se mi energija povrne,« doživlja domače okolje Urška Marolt. In kako pridobivata novo energijo? Obe s hčerko sta tekačici, ki se udeležujeta tekaških maratonov.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
32
INTERVJU
»V vesolju ni prostora za čustva«
Sergej Viktorovič Zaljotin ob obisku pri nas o poletih v vesolje in življenju v njem
Ruski kozmonavt Sergej Viktorovič Zaljotin je do zdaj dvakrat poletel v vesolje.
Sergej Viktorovič Zaljotin se je rodil 21. aprila 1962 v mestu Ščekino v pokrajini Tul-ska. Leta 1983 je končal višjo vojaško letalsko šolo, leta 2006 vojaško-zračno akademijo Jurija Gagarina. Prvič je poletel v vesolje 4. aprila 2000, in sicer na vesoljsko postajo Mir, ter v vesolju preživel več kot 72 dni. Drugič, pri poletu na Mednarodno vesoljsko postajo, pa je misija v vesolje trajala deset dni. Po poklicu je inštruktor in kozmonavt prvega razreda. Za svoje dosežke v vesolju je prejel tudi visoka državna priznanja, med drugim tudi zlato zvezdo heroja Ruske federacije.
V minulih dneh se je pri nas v okviru programa Ljudje prihodnosti mudila ekipa ruskih kozmonavtov z imenom »Daroga dobra« (Pot dobrega), katere člani so Aleksandr Ge-orgijevič Larin, Jelena Vladimirovna Popova in Sergej Viktorovič Zaljotin. Slednji je kot kozmonavt dvakrat poletel v vesolje in v njem preživel skupaj več kot 80 dni. Svoja doživetja in izkušnje v vesolju je delil tudi v intervjuju za naš časopis.
Kakšen je namen vašega obiska v Sloveniji, v Celju, Laškem?
Rad prihajam v Slovenijo, to ni moj prvi obisk pri vas, letos sem že drugič v vaši državi. Tokrat sem prišel z otroci iz Rusije, ki spoznavajo Slovenijo, njeno tradicijo, navade. Pri otrocih gre torej za nove informacije, nova spoznanja, zame pa je bolj delovni obisk, ena od oblik dela in življenja nas, ruskih kozmonavtov. No, še večkrat pa sem bil nad Slovenijo, kadar smo leteli v vesolju (smeh).
Za kakšen projekt gre?
Bistvo projekta je izmenjava obiskov otrok iz Slovenije, ki prihajajo v Moskvo spoznavat »Zvezdno mesto« ( »Zvezdnij gorodok«), in otrok iz Moskve, ki prihajajo k vam. Izmenjava obiskov naših in vaših otrok je namenjena spoznavanju in razumevanju vesolja, sveta nasploh ter izmenjavi izkušenj.
Kakšna je vaša vloga pri tem projektu?
No, naloga nas kozmonavtov je, da predstavljamo in promoviramo vse dosežke, povezane z osvajanjem vesolja. Prav tako, da se pogovarjamo z otroki in jih s pomočjo naših lastnih izkušenj seznanimo, kaj vse lahko človek s svojimi sposobnostmi doseže v življenju. Ne glede na to, iz katere dežele prihaja kozmonavt, je državljan sveta in kamorkoli pride, lahko povezuje in zbližuje ljudi različnih narodnosti.
Na dan, ko se pogovarjamo, ste imeli že zelo pester program. Kaj vse ste počeli?
Prvo polovico dneva smo preživeli v Ksevtu v Vitanju, rojstnem kraju prednikov Hermana Potočnika, začetnika raziskovanja vesolja, kjer smo imeli delavnice z našimi ruskimi otroki. Pred dvema dnevoma pa smo se srečali z veleposlanikom Rusije v Sloveniji Dokujem Zavga-jevom ter županom Vitanja Mirkom Polutni-kom, da bi se pogovorili o izmenjavi in obisku vaših otrok pri nas v Rusiji.
Kako sploh postaneš kozmonavt, kakšno izobraževanje in usposabljanje je potrebno?
Verjetno sem sam primer zgodbe, kot v povprečju velja pri drugih kozmonavtih. Zelo sem si želel biti pilot in tako tudi res postal vojaški pilot prvega razreda. Potem pa sem se vprašal, kam naprej. Pot je lahko šla samo še v vesolje. Zato sem napisal prošnjo vodji vesoljskega centra, da bi rad postal kozmonavt. Povabil me je na pogovor, opravil sem zdravniški pregled, naredil izpite in začel usposabljanje za polete v vesolju.
Kakšne zdravstvene pogoje je potrebno izpolniti za kozmonavta?
O tem lahko govorim samo subjektivno, to je bolj vprašanje za zdravnike, ki preverjajo zdravje kandidatov.
Ampak očitno niste imeli nobenih problemov z zdravjem.
No, povsem zdravih ljudi najbrž ni, to pravijo tudi zdravniki. Očitno pa sem ustrezal zdravstvenim pogojem na določeni ravni, ki dovoljujejo, da postaneš kozmonavt. Kljub razvadam, kot so ljubezen do avtomobilov, lepih žensk ... (smeh)
Kakšno je usposabljanje za kozmonavta, preden je mogoče sesti v vesoljko plovilo in odleteti v vesolje?
Da postaneš kozmonavt, je potrebna vsestranska priprava na mnogih ravneh: intelektualni, znanstveno-raziskovalni, fizični, tehnični itn. Najpomembnejše je dobro spoznati in obvladati vesoljsko plovilo in delovanje vesoljske postaje.
Kaj je bilo za vas pri usposabljanju najtežje? Koliko časa ste se pripravljali za prvi polet?
Verjetno je najbolj zahtevno to, da moraš predprvim poletom v vesolje poznati zelo ve-
liko podatkov. Sam sem se pripravljal devet let in pol, zdaj pa je v povprečju ta čas od deset do trinajst let.
Kdaj ste potem prvič poleteli v vesolje?
Prvi polet sem opravil leta 2000 s plovilom Sojuz TM30 na vesoljsko postajo Mir kot poveljnik zadnje posadke, ki je poletela na to postajo. Drugič sem poletel na Mednarodno vesoljsko postajo. To je bil tehnično zelo zahteven polet, saj smo prvič uporabili na novo konstruirano plovilo Sojuz tMa-1. Zdaj se znova pripravljam in morda čez tri leta znova poletim v vesolje.
Kaj se dogaja s kozmonavtom, ko prileti v vesolje, kaj doživlja, tako razumsko kot čustveno?
Kozmonavti smo prej fiziki kot pesniki, zato naša čustva potisnemo globoko v podzavest. Le tako lahko izpolnimo zahteven program vesoljske misije. Če bi prevladala čustva, bi bili težko intelektualno in fizično kos zahtevni nalogi, ki je povezana z upravljanjem vesoljskega plovila in znanstveno-raziskovalnim delom v vesolju.
Ampak najbrž je težko biti povsem ravnodušen, ko človek iz vesolja pogleda na Zemljo.
Jasno, vsak, ki prvič poleti v vesolje, želi pogledati, kako zgleda naš planet od tam In osebno bi vsakič poletel v vesolje samo zaradi tega, da se znova prepričam, kako lepa je videti Zemlja iz vesolja: kot bela krogla, kot je to navdušeno sporočil Jurij Gagarin, prvi človek, ki je poletel v vesolje.
Kje se začne in kje konča vesolje?
Verjetno se vesolje začne 1. septembra, ko gre otrok v šolo. (smeh)
Kako bi kozmonavti sami sebe opisali, opredelili? Kdo ste?
Smo predvsem profesionalci in domoljubi, družinski ljudje. Smo običajni ljudje, ki se od večine morda razlikujemo po drugačnih genih in smo zares povsem predani delu, da dosežemo svoj cilj, da poletimo v vesolje.
Kaj menite o komercialnih poletih v vesolje?
Teh poletov ni bilo prav veliko, kakšnih deset turistov je doslej poletelo v vesolje. Postati profesionalni kozmonavt je zelo zahtevno. V principu nisem proti takšnim turističnim projektom, če se upoštevajo varnostni standardi. Vsi turisti so leteli na ruskih plovilih, opravili so enoletno usposabljanje. Seveda je program priprave za turiste drugačen kot za profesionalne kozmonavte, drugačne so tudi zdravstvene zahteve. Takšni turistični projekti so priložnost za navadnega človeka, da kot ljubitelj poleti v vesolje.
Ali takšni turisti v vesolju ne motijo pravih kozmonavtov pri njihovem delu?
Nekaj malega lahko morda tudi pomagajo, če so sposobni za kakšna opravila. Sicer pa je res bistveno, da spremljajo dogajanje na plovilu in da ne ovirajo ekipe.
Kakšne bi lahko bile posledice še bolj množičnega vesoljskega turizma? Ali je to sploh mogoče?
No, seveda. Prej ali slej bomo prišli do tega, da bodo množični poleti v vesolje postali realnost in stalna praksa, kot so danes poleti z letali. Mogoče bo treba samo počakati še kakšnih 150 let (smeh).
Kako ste doživljali tekmovanje v vesolju z Američani? Njim je prvim uspelo poleteti na Luno.
Tudi Sovjetska zveza je imela vse pripravljeno za polet na Luno, zmanjkali so trije meseci, potem ni bilo več motiva. Seveda je bilo nekaj jeze zaradi tega, ker je Američanom uspelo prej. Je pa zato naš odgovor na tekmo v vesolju bil prvi Sputnik, Gagarin s prvim poletom v vesolje, prva ženska kozmonavtka v vesolju.
Kaj menite o življenju na drugih planetih? Je življenje na Marsu?
Zaenkrat je še veliko odprtih vprašanj. Dejansko znanstveniki ugotavljajo, da naj bi na Marsu bila voda in da zato lahko obstajajo prvobitne oblike življenja. No, vesolje je brezmejno prostranstvo, v njem zagotovo nismo sami, morda tisoče svetlobnih let od nas živijo drugi primerki življenja in skupnosti.
Ali ste morda v vesolju videli neznane leteče predmete?
Podpisal sem, da ne bom izdajal skrivnosti. (smeh)
Bi kot kozmonavt želeli kaj posebnega sporočiti našim bralcem?
Vsem vašim bralcem želim miru, vsega dobrega in ljubezni. Da bi bili srečni in da bi verjeli v naš jutrišnji dan, v našo prihodnost.
ROBERT GORJANC, MARJETKA R. LESJAK
Foto: GrupA
Harvey
Norman
Zagotavljamo vam, da boste naročeno sedežno garnituro po vašem izboru dobili v 20 delovnih dneh od dneva naročila. Ekskluzivna ponudba velja za naročila, ki bodo sprejeta do 23. novembra 2015. Za vse dodatne informacije obiščite naše trgovine po Sloveniji ali www.harveynorman.si
LOOK И6. CANTO B 2. LOFT И 7. BJORN fi 3. IKARUS B 8. DUSA И4. CHICHAGO И 9. ALBA B 5. PARA
IZBERITE
MODEL & STIL FUNKCIJE
/ IZJJcrtiTe ■
MO & MATE
^ао EKSKLUZIVNA PONUDBA
^	ffiH VI izberete model, postavitev, velikost, barvo in funkcije
MI IZDELAMO
-««V SAMO

KULINARIKA
33
jedilnikov. Z njih je črtala vse, kar se ji je zdelo odveč. Tisto, kar pa je postavila na krožnik, je bilo vedno skuhano iz svežih lokalnih živil, postreženo s pozornostjo in toplo besedo. »Najbolj zdrava pijača je voda. Zakaj bi kuharje obremenjevali s kuhanjem čaja, otroke pa s povsem nepotrebnim dodatnim sladkorjem v pijači?« se sprašuje Emilija. In v tem duhu nagovarja kuharsko osebje, učitelje, starše in tudi otroke.
da poskrbite za svoje zdravje. Tudi sama skrbim in sem hvaležna za to, da nisem v breme svojim otrokom. Pa četudi to včasih pomeni, da se moram po prstih in si reči - ne, ne boš dobila še ene kave!« je nazorna Emilija. Kuhanje se je nekoč začelo na domačem vrtu ali v kleti, v najslabšem primeru na tržnici. Nikoli pa se ni nadaljevalo v mikrovalovni pečici. Nič, kar so stresli v lonec, pa ni bilo iz vrečk in ekstraktov. »To slednje je in-
dustrijsko kuhanje. Seveda ga obvladam, ampak mi ne pade na pamet, da bi ga uporabljala. Ker pa je enostavno in hitro, žal tudi cenejše kot dodaten par delovnih rok, pa je vse prepogost v naših šolah. Zato pravim, da je treba poe-
nostaviti jedilnike, pire krompir pa skuhati iz krompirja, ne iz prahu.«
Hladno na hladno, vroče na vroče
Emilija poskuša starše vzpodbuditi k temu, da bi
tudi otroke naučili kuhati. Z njeno metodo hladnega kuhanja je to precej manj nevarno. »Olja nikoli ne smemo pregrevati. Čebulo, zelenjavo in druga živila damo v hladno kozico na hladno olje in podkurimo.« Ob tem pa Emilija še toplo priporoča, da že narezano čebulo temeljito operemo. Menda bo precej manj zoprnega vonja v kuhinji. Enako pravi tudi za zelje in vso drugo zelenjavo. Oprati je treba tudi narezano, ne samo v kosu. V hladni vodi z s pestjo grobe morske soli nujno operite tudi morske sadeže, lignje, ribe in podobno. »Na ta način se riba učvrsti in tudi malo konzervira.« Kot posebno poslanstvo pa si je Emilija zadala boj proti zamrzovalnim skrinjam. »Zamrzovanje ni bilo nikoli mišljeno kot dolgotrajno konzerviranje. In če mene vprašate, zamrznjena hrana ni dobra niti za psa, kaj šele za ljudi.« Podobno huda je, ko beseda nanese na hrenovke in razne kosmiče tipa »čokolino«. Namesto slednjega so otroci v njenih časih pili ribje olje. »Danes tega seveda nihče ne počne
»Tudi okrog posode in načina kuhanja vsako leto na novo kdo diplomira.
Ampak če mene vprašate, so >emovi< lonci zakon. Pa tega ne pravim zato, ker sem ravno blizu Celja.«
več. Ni ribjega olja, ni rib, ni vitamina D. In posledice so očitne.«
Hranimo možgane, ne želodec
Največji problem sodobne prehrane, predvsem tiste, ki jo jedo otroci in mladina, je v tem, da je v njej preveč kalorij in premalo ali sploh nič hranil. Naši želodci so tako ves čas polni, naši možgani in drugi organi pa so kronično podhranjeni. »Zato se je treba vzeti v roke. Vedno pravim, da je treba pojesti sedem mandljev na dan. Vi jejte
»Starši smo otroke dolžni usposobiti za življenje. In če jih lahko naučimo uporabe računalnikov, ne vidim razloga, da jim ne bi mogli pokazati, kako se pomijejo okna, pomete tla in skuha kosilo.«
orehe, ker so v vašem okolju. Vsak dan vam morda res ne bo uspelo jesti za petico, vendar v enem tednu se pa hrana mora uravnovesiti.« Med živili, ki jih jemo absolutno premalo, so tudi nepredelane žitarice in stročnice. Ko skuhate fižol, ga vročega in oso-ljenega predevajte v steklene kozarce za vlaganje in tesno zaprite. Tako konzerviranega lahko imate v hladilniku cel teden in porabite en lonček za posamezno jed. Kot pravi Emilija, je fižol izvrsten v polpetih, juhah, solatah in ne boste verjeli, celo v sladicah. »Ne otroci ne odrasli nimamo več apetita po zdravi hrani. Otrokom ga je ukradla čokolada, nam odraslim pa kava.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: StO
»Propadli bomo zato, ker se nam zdi normalno, da podpiramo nogomet, ne podpiramo pa kmetij.
Ne kupujte banan, ki so največji obup od vsega mogočega sadja. Domača jabolka in slive, to je vse kar potrebujete. In ob tem so vsa prehranska dopolnila čista neumnost.«
Lignji po Emilijino
Operite jih v hladni slani vodi, jih posušite in stresite v plastično vrečko z drobtinami. Potem jih stresite na rešetko, v vročo ponev vlijete olje, takoj dodate lignje in temperaturo dvignete na maksimum. »Po treh minutah pečenja bodo lignji mehki in sočni, da boljši ne morejo biti.«
Ambasadorka buhteljnov
v vojni proti zamrzovalnim skrinjam
S knjižno kuharico in promotorko ekološkega kuhanja Emilijo Pavlič med starši in učitelji
»Sem kuharica. Ne pogrevalka hrane,« o svojem poklicu ponosno pove Emilija Pavlič, energična Primorka, ki jo poznamo tudi s televizijskih ekranov. S svojo nagrajeno kuharico Mamica, nauči me kuhati se je priljubila predvsem zagovornikom tradicionalne domače hrane s sredozemskim pridihom. O tem, kako v stresu vsakdanjega življenja otrokom skuhati in jih navdušiti za zdravo prehrano, predava tudi po šolah in vrtcih v naši regiji. V Slivnici pri Celju smo jo ujeli mi.
S popotnico klasične go-
stinske šole se je zaposlila kot kuharica v šoli. Svoj poklic še danes obožuje in ker v njem vidi poslanstvo, se nikoli ni sprijaznila s tem, da bi ji ekonomski sistem narekoval pripravo hrane. Že pred leti je napisala prvi priročnik za sestavo šolskih
Ne samo živila, tudi kuhanje ekološko
Kuhanje mora zdravje graditi in ga podpirati, ne pa rušiti. Zato Emilija govori o ekološkem kuhanju. »Otroci v prvi vrsti potrebujejo zdrave starše, zato je vaša dolžnost,
»Danes v hrani pojemo preveč soli, ker kuhamo preveč različnih jedi. Juha, solata, priloga, glavna jed... Skuhajte ričet, pa bo.
Tudi zaradi tega imajo kuharice v šolah vedno več dela, otroci pa so vedno bolj razvajeni in izbirčni. Učiteljice v razred ne vzamejo enega otroka več kot je dovoljeno, kuharicam v šolskih kuhinjah pa se nalaga in nalaga.«
»Kar naprej poslušam o mafinih. Ampak mi imamo buhteljne! Te lahko jem cel teden, ne pa ta novodobna peciva, ki so samo za en dan. In tudi zato se toliko hrane zmeče proč.«
»Že deset let ne jem nič zamrznjenega. In počutim se bolje kot kadarkoli. Otrokom povejte, kaj je v sladoledu. Sladkor, led in kup kemije. Žlico za sladoled pa s pridom uporabite za kroglice iz polente. Jabolka narežite na okrogle krhlje. Če bo otrokom stvar všeč, jo bodo tudi jedli.«
Vsi jemo premalo rib, vendar je sveže precej težko dobiti. Emilija prisega na vložene inčune. To so vloženi sardoni. Raztopite maslo in štiri do šest inčunov. Na to omako stresite al dente kuhane testenine, na debelo potresite s parmezanom. Dodajte skledo solate in izvrstno kosilo imate v 15 minutah.
34
ZA ZDRAVJE
Ne pozabite na svoja stopala
So najbolj aktiven del telesa, a pogosto jim ljudje namenjamo premalo pozornosti
Pričeska, kozmetika in celo lepotni popravki ter obleka so največkrat zadeve, pri katerih sodobni človek ne omahuje preveč pri odločitvah, ali bo zanje namenil denar in svoj čas. Nekoliko manj je takšnih odločitev, kadar je govora o negi stopal. Ta so največkrat skrita. Kot so skrite tudi težave ali obolenja, ki na stopalih nastajajo. Toda prav stopala so tisti del telesa, ki jih človek najbolj uporablja. Namenja pa jim ponavadi najmanj pozornosti.
Vraščen noht, glivice, oti-ščanci, trda koža, stopalne bradavice so zapleti, ki jih pozna veliko ljudi in ki ponavadi tudi dlje trajajo, še posebej, če oseba pomoči ne poišče pravočasno. Večina ljudi se s temi neprijetnostmi srečuje največkrat zaradi neustrezne higiene nog, neustrezne obutve, prekomernega potenja, pa tudi zaradi nepravilne prehrane. V skupino, ki mora biti na te težave še bolj pozorna, spadajo predvsem sladkorni bolniki. »Ti se namreč ob diagnozi diabetesa velikokrat soočijo tudi s spremembami, ki nastanejo na nogah in stopalih. Visok krvni sladkor, atero-skleroza in okvara živcev povzročijo, da posameznik posledično izgubi občutek za bolečino. Tako se zgodi, da ne opazi pretesnih čevljev in jih še vedno nosi, ne ob-
Pedikerka Vida Ozis je specializirana ravno za odpravljanje težav z diabetičnim stopalom.
čuti vlage, znoja, ne zaznava tujkov v čevljih in podobno. Nekatere mišice na stopalih izgubijo polno funkcionalnost, kar privede do obremenitve preostalega dela stopal,« razlaga Vida Ozis, strokovnjakinja na področju medicinske pedikure.
Nevarnost
diabetičnega
stopala
Tako imenovano diabetično stopalo je zelo resen
Ii ll
THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1CN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAV)A.NEr; E-POSTA: VERSlNlNANDRE)®GMAlLCOM
I	J
KUPON
(Shujsajmo
z Novim 1 »cinikom in Radiem Celje
. I. Ш e. . i n. . .p. rij me k . .
naslov
..e:0asloyjn.gsm..
^sJtiirjOSStjJijižaLViišinia. izobrazba
ali imate kakšne zdravstvene težave?
DA
NE
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
X
Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
zaplet sladkorne bolezni, ki zahteva posebno skrb in nego. Ozisova dodaja, da morata zdravljenje in nega diabetičnega stopala potekati pod strogim nadzorom strokovno usposobljene osebe - pedikerja, ki poskrbi, da pri svojem delu vedno uporablja sterilne instrumente in tudi ustrezno kremo. »Ravno zato se morajo diabetiki vedno pozanimati, ali je pedi-ker tudi strokovno usposobljen za delo s sladkornimi bolniki, saj lahko v nasprotnem primeru naredi več škode kot koristi,« opozarja sogovornica. Pri diabetikih je koža na nogah zelo suha, ker je znojenje zmanjšano ali ga sploh ni. Ob neprimerni negi nog lahko zato nastajajo razpoke, skozi katere lahko vstopajo mikroorganizmi. Na ta način pride do okužbe in razjede na nogi diabetika.
Sladkorni bolnik bi si moral noge in stopala umivati vsak dan pod tekočo toplo vodo s temperaturo med 36 in 37 stopinjami Celzija. Pri umivanju uporaba krtač ali masažnih krp ni priporočljiva, ker lahko povzročijo mehansko poškodbo stopal. Po umivanju bi morali diabetiki uporabiti vlažilno kremo, vendar ne med prsti. Zdravstveni strokovnjaki odsvetujejo tudi pudre, ker lahko dražijo kožo. Tudi tekočin ali mazil za kurja očesa ali bradavice sladkorni bolniki ne bi smeli uporabljati, saj lahko v tem primeru pride do kemijskih opeklin, ker je na stopalu zmanjšana občutljivost za bolečino. Otiščanci, kurja očesa in odebeljena koža na stopalih so še posebej tvegana, zato bi jih vedno morala odstranjevati samo strokovno usposobljena oseba.
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Ena izmed dolgotrajnih in sila neprijetnih okužb so tudi glivice. Pojavijo se lahko tako na rokah kot na nogah. »Ker gre za zelo trdovratno okužbo, ki se zdravi celo več let, je nujen ustrezen in pravilen pristop k zdravljenju. V primeru, da niso pravilno zdravljene, se lahko nenehno ponavljajo. Problem pri glivični okužbi nastane tudi pri prenosljivosti te bolezni, če ima oseba oslabljen imunski sistem,« pojasnjuje Ozisova.
Z redno uporabo ustreznih krem, ki so primerne za diabetično stopalo, se preprečuje nastanek trde kože in s tem tudi razpok. Skrb za stopala je tako med najpomembnejšimi skrbmi za svoje telo. Ne samo za diabetike, čeprav morajo ti temu nameniti še večjo pozornost. Vsaka sprememba na stopalih je pomembna, saj je namreč zaradi zgodnjega odkrivanja težav tudi zdravljenje le-teh veliko lažje in uspešnejše.
Vraščen noht in neznosne bolečine
Med najpogostejšimi neprijetnimi bolečinami so tudi bolečine zaradi vraščenega nohta. Če oseba k zdravniku ali pedikerju ne odide pravočasno, se situacija poslabša. »Vraščen noht se večkrat pojavi pri moških, največkrat mladostnikih. Do tega pride
zaradi več različnih dejavnikov, med katerimi najbolj izstopata nepravilno striženje nohtov in neustrezna obutev, obstaja pa še nekaj drugi razlogov, kot so dednost, debelost, artritis, poškodbe in sladkorna bolezen. Da gre za vraščen noht, prepoznamo po ostri in na določen del omejeni bolečini ob strani nohta, rdečini in oteklini, iz katere se ob pritisku pojavi izcedek, ter povečani stranski gubi na prstu,« omenja Ozisova.
Kadar se nekdo, ki ima vraščen noht, odpravi k zdravniku, jih ta največkrat napoti na kirurški poseg. Ta ne prinese vedno olajšanja. Poseg namreč ni zagotovilo, da se noht v prihodnosti znova ne bo zarastel na tako boleč način. »Slabost kirurških posegov so ravno dolgotrajne bolečine in ponavljajoče se težave z vraščanjem operiranega nohta po prvem
opravljenem posegu,« razlaga Ozisova, ki že vrsto let ljudem z vraščenim nohtom pomaga s tako imenovano VHO-sponko. Gre za tanko jekleno žičko, ki jo namesti na desni in levi rob poškodovanega oziroma vraščenega nohta, ga privzdigne in jo z rastjo nohta tudi zateguje. Tak postopek omogoči vraščenemu nohtu, da se poravna in začne pravilno rasti. »V načinu delovanja lahko sponko najlažje primerjamo s sponko zobnega aparata. Tako zobna kot nohtna sponka opravljata funkcijo ravnanja,« pojasnjuje Ozisova. Sponka dosega v tujini tudi medicinska priznanja, vedno več pa tudi pri nas, saj odpravi bolečino, pa tudi dolgoročno izboljša naravno rast nohtov. Možnosti za ponovitev težav po njenih besedah skorajda ni.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
VHO-sponka, ki jo mora oseba nositi na nohtu več mesecev, uspešno odpravi težave z vraščenim nohtom. Diabetiki to najbolj vedo.
Zdrav zajtrk za ozaveščanje o diabetesu
Štirinajsti november je svetovni dan sladkorne bolezni. Celjski rotaract klub bo v sodelovanju z Združenjem diabetikov celjske regije to soboto dopoldne na celjski mestni tržnici postavil stojnico, kjer bodo pripravljali zdrave zajtrke ter mimoidočim odgovarjali na vprašanja o sladkorni bolezni.
Diabetes je skupina presnovnih bolezni, katerim je skupna hiperglikemija oziroma zvišana glukoza v krvi, ki je posledica nezadostnega izločanja inzulina, njegovega delovanja ali obojega. Normalna koncentracija glukoze v krvi je 6,0 mmol/l ali manj. Ko je ta pri osebi presežena in so prisotni znaki, kot so povečani žeja in lakota, izguba teže,
povečano izločanje seča, suha usta, motnje ostrine vida ali nagnjenje k okužbam, lahko posumi na sladkorno bolezen. Velika večina bolnikov spada v dve kategoriji sladkorne bolezni, in sicer v tako imenovani tip 1 in tip 2. Sladkorna bolezen tipa 1 je genetsko pogojena, večina ljudi pa zboli do 30. leta starosti. Zdravljenje z inzulinom je v tem primeru nujno. Sladkorna bolezen tipa 2 je pogostejša. Prisotna je hiperglikemija, ki sicer ne povzroča težav, vendar okvarja vitalne organe, zato obstaja večje tveganje za srčnožilne bolezni, možgansko kap, prizadetost žil, okvare oči in ledvic. Običajno je stanje zvišane glukoze v krvi prisotno že kakih 10 let pred diagnozo.
PODLISTEK / BUKVARNA
35
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra Rubriko pripravlja www.kamra.si Osrednja knjižnica Celje
Razvoj osnovnega šolstva v Celju (i. del)
Začetki šolstva v Celju segajo že v obdobje srednjega veka, ko je šola delovala v minoritskem samostanu. Prva omemba delovanja šole sega v drugo polovico 15. stoletja. Takrat je v mestu omenjen tudi prvi učitelj Pildhawer. Izobraževanje in vzgoja sta bila vse do 18. stoletja domena cerkve, nato je na to področje posegla država.
Kakšno vlogo je imela tedaj slovenščina pri pouku, ni znano, čeprav so takrat predstavljali velik delež mestnega prebivalstva Slovenci, okolica mesta pa je bila v celoti slovenska. Leta 1752 je celjski okrožni glavar zapisal, » ... da se šole ne morejo prav razviti, ker otroci ne razumejo nemškega jezika in govorijo le slovensko.« (Stoletnica, 1975, str. 7) To dokazuje, da je bil pouk v nemškem jeziku, zato v tem času v Celju ne moremo govoriti o slovenski šoli.
Reforma (1774)
Prelomnico v osnovnem šolstvu je pomenila šolska reforma Marije Terezije 6. decembra 1774. Izdana je bila Splošna šolska naredba oz. prvi osnovnošolski zakon v habsburški monarhiji, ki je veljal tudi na slovenskem ozemlju. Zakon je uvajal splošno in obvezno osnovno šolanje, ki pa vsem otrokom ni omogočil enake kvalitete pouka. Pouk na trivialkah - podeželskih osnovnih šolah - je bil veliko manj zahteven kot na mestnih šolah oz. na glavnih šolah in normalkah.
Okrožna glavna šola
Leta 1777 je bila v Celju kot okrožnem mestu ustanovljena Trirazredna okrožna glavna šola, ki je delovala v prostorih današnje glasbene šole na Slomškovem trgu. Prostore so obnovili in jih sodobno opremili za pouk. Sredstva za ob-
Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Stoletje skozi humor
Skandinavski humor postavlja nove in nove mejnike. Roko na srce - od navidezno hladnih, zadržanih severnjakov človek ne bi pričakoval neznosno smešnih, duhovitih, a hkrati toplo človeških in domišljenih del. Ledino je oral Finec Arto Paasilinna, a sledili so še drugi ... in slednjič Jonas Jonasson, ki je v svojem prvencu, zdi se, povezal vse niti plemenitega humorja in napisal svetovno uspešnico.
To mu je uspelo z zgodbo iskrivega in neuničljivega stoletnika, ki jo v romanu plete na dveh ravneh - s pogledom v zgodovino stoletnika Allena in z zgodbo iz sedanjosti, ki se začne prav na Allenov stoti rojstni dan. Ta v domu za ostarele čaka na slovesnost, ki pa mu je odveč, še zlasti, ker iz srca sovraži oblastno upraviteljico doma. Medtem ko ga zbrani čakajo, odpre okno in skozenj, kar v copatih, odide na vrt, potem pa se vse začne ... Kupi si avtobusno vozovnico za tistih nekaj soldov, ki jih premore, in odpotuje. Še prej nekemu mladeniču, ki ga poprosi, naj malo popazi na njegov kovček, medtem ko gre na stranišče, tega izmakne in na svojo grozo ugotovi, da je poln denarja.
Tako se začne nenavadno potovanje stoletnika in kopica njegovih avantur, v katerih uspe povezati razbojnike, čudake, policaja in še koga v pravi šopek prijateljev, željnih boljšega, a predvsem drugačnega življenja.
A za Allena to ni nič novega, saj se je v svojem dolgem življenju znašel na prizorišču skoraj vseh najpomembnejših zgodovinskih dogodkov 20. stoletja. Je namreč strokovnjak za eksplozive in svojo strokovnost je že v rosnih letih dokazal tako, da je v zrak spustil domačo hišo. Med svojo nadaljnjo potjo se je po vrsti absurdnih in nenavadnih, skrajno smešnih zapletov uspel spoznati (in spoprijateljiti) s Trumanom, Maom, De Gaullom, Churchillom, Stalinom, Openheimerjem in še mnogimi drugimi znanimi ljudmi. Pot mu je odpirala prav njegova strokovnost v rokovanju z eksplozivi. Prav on je namreč bil tisti, ki je kot postrešček za kuhanje kave cvetu svetovnih fizikov, ki so razvijali atomsko bombo, razkril skrivnost, kako v bombi doseči verižno reakcijo cepljenja atomov in s tem eksplozijo ...
Kaj več razkrivati o tem skrajno duhovitem romanu bi bilo odveč, saj bi bralca oropal marsikaterega nasmeha in presenečenja. A naj vseeno namignem - doživeli boste vse, od Stalinovih gulagov do potovanja čez Tibet, rajskih vrtov Indonezije, težav s transportom hišnega ljubljenčka, ki je slonica, in še marsičesa drugega.
Delo, polno humorja, ironije, človeške topline, je doživelo tudi filmsko upodobitev, ki pa romana, žal je to bolj pravilo kot izjema, ne dosega.	BS
O avtorju:
Jonas Jonasson, letnik 1961, je švedski novinar in pisatelj, končal je študij švedščine in španščine, najprej delal kot novinar,
nato ustanovil lastno medijsko podjetje, ki pa ga je leta 2005 prodal in se umaknil iz javnega življenja. Leta 2009 je izdal knjigo Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, ter z njo nemudoma uspel.
novo je prispevala celo cesarica Marija Terezija. Pouk se je začel 9. junija 1777. V razredih so bili dečki in deklice skupaj, pouk je bil samo v nemškem jeziku. Učenci so se učili pisanja, branja, računanja, imeli so še verouk in nemški jezik. O slovenščini ni bilo sledu.
Leta 1827 je glavna šola dobila še četrti razred. V predmetniku so se pojavili novi predmeti, kot so risanje, geometrija in prirodoslovje.
Leta 1831 so deklice ločili od dečkov. Ustanovljena je bila dekliška šola, ki je imela svoje prvotne prostore v mestnem »špitalu«. Izobraževanje na dekliški šoli je imelo poseben poudarek na učenju ženskega ročnega dela.
Uveljavljanje slovenščine
V tem času so se pojavile že prve zahteve po uveljavljanju slovenščine pri po-
uku. Prve pobude za rabo slovenščine so prišle prav iz Celja. Leta 1808 je Celjan Auchman predlagal lavan-tinskemu ordinariatu, da bi v šoli uporabljali dvojezične učbenike.
Pobuda za dvojezične učbenike je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da bi bile šolske knjige predrage. V boj za uporabo slovenščine so se vključili tudi učitelji celjskega okrožja, ki so po-
leg izboljšanja lastnega položaja zahtevali tudi večje uveljavljanje slovenščine in slovenskih šolskih knjig v osnovnem šolanju. Vprašanje jezika se je nadaljevalo vse do leta 1849, ko je bil na Dunaju izdan ministrski odlok o upoštevanju slovenščine na Štajerskem.
STANISLAVA FERJANC
BERNARDKA ZUPANC
Nadaljevanje prihodnjič
KiK Šentjur Vas pozdravlja v prenovljeni podobi na novi lokaciji
Poslovalnica KiK Šentjur se je preselila v nov objekt in bo svojo novo podobo za Vas predstavila dne 13.11.2015 na naslovu Drofenikova 12.
Videz poslovalnice nadaljuje koncept najmodernejše trgovine v Evropi; prodajni prostor žari v novi, moderni ter svetli podobi v prevladujoči sivi barvi. Dopolnjuje jo bogat asortiman tekstilnih izdelkov za vso družino; ženske in moške jakne in puloverji ter številni tekstilni izdelki za otroke in dojenčke, ki so sestavljeni iz kakovostnih materialov, s svojimi barvami in kroji pa ležijo popolnoma v trendu.
Poleg široke izbire oblačil so Vam prav tako na voljo številni izdelki za dom; okrasni izdelki, izdelki za čiščenje ter gospodinjski in kuhinjski pripomočki. Številni pisarniški izdelki, izdelki za ustvarjanje ter izdelki iz naslova darilnega programa pa bodo ustvarjalnim dušam pomagali pri izživljanju svojih umetniških strasti.
Pozor: na dan ponovne otvoritve in dan po ponovni otvoritvi Vas čaka 10 % popust na ves asortiman ter zabava s Piko Nogavičko. Pridite in se prepričajte v resničnost KiK gesla: KiK kvalitetno, pametno, ugodno.
kvalitetno (>wetno ugodno
www.kik-textilien.com
kfk
36
MARTINOVANJE
Sonce je v Laško privabilo množice
V občini Laško so ob prazniku martinovega, ki je	Med drugim je bil v soboto	Martinov večer s predstavi-
združen tudi z občinskim praznikom, že po tradiciji	tradicionalni, že 17. pohod	tvijo društev ZKD Možnar in
pripravili številne prireditve, ki so trajale ves minuli	po nekdanjih trških mejah	prikazom blagoslova vina.
konec tedna.	Laškega, v kulturnem centru	V nedeljo je na Aškerčevem
Brez pečenega kostanja seveda ni šlo ...
... sploh pa ne brez kozarčka mladega vina.
Prikaz običajev ob martinovem je na
Izbrali vinsko kraljico šentjurske občine
»Če smo pred desetimi leti za Sveto Heleno bolj ali manj vedeli samo domačini, jo prav zaradi martinovanja obiskujejo ljudje iz celotne občine, pa tudi širom Slovenije,« je v ihti zadnjih priprav tik pred prireditvijo zadovoljno povedal predsednik tamkajšnjega vinogradniškega društva Franci Žurej. Čudovit jesenski dan je na hrib nad Slivnico pri Celju privabil okrog 1.500 obiskovalcev.
Že osma turistična prireditev Po Sveti Heleni - Martin na star na način je bila tudi tokrat zasnovana kot zabavni, kulturni in etnografski dogodek. Pohodniki so se že zjutraj z različnih smeri podali proti vrhu, po sv. maši v podružnični cerkvi je sledil program, kjer so na vse mogoče načine počastili mlado vino in se - ker je bila ravno zahvalna nedelja - zahvalili za bogato letino v vinogradih in drugod. Kot je povedal Franci Žurej, so prireditev pripravili tudi v sodelovanju s sosednjimi vinogradniškimi društvi. Še najbolj pa je vesel, da Martinov duh povezanosti v kraju ostane še dolgo po tem, ko praznik mine. »Vem, da v teh
krajih znamo narediti marsikaj izvirnega in zanimivega, pristno domačega, na pogled lepega in po okusu zelo dobrega. In to želimo tudi deliti z vsemi, ki so tega željni. Želimo, da bi ta prireditev imela pozitivne posledice vso leto, tudi na našo ponudbo in povpraševanje. V tem smislu nas še čaka veliko izzivov.«
V
Krono in lento vinske kraljice Svete Helene je Martina Žavski letos predala Marjeti Kosaber iz Javorja. In kot je obljubila ob kronanju, bo s ponosom predstavljala svoj domači kraj, celotno občino Šentjur in predvsem vino iz teh vinorodnih okolišev.
StO Foto:JA
Na martinovanju v Vojniku se je zbralo več kot tristo častilcev svetega Martina.
Krono vinske kraljice Sv. Helene bo v tem letu nosila Marjeta Kosaber.
Martin na star način je na sončno nedeljo na Sv. Heleno privabil okrog 1.500 obiskovalcev.
Martinovo v Vojniku. Vino iz tisočlitrskega soda, ki je last enega od članov vojniškega vinogradniško-vinarskega društva.
Na vojniškem martinovanju so že peti ričeta.
MARTINOVANJE
37
trgu sledil Martinov sejem, na katerem je bilo ob pečenem kostanju ob stojnicah mogoče pokušati mlado vino. Predstavili so se razstavljavci s ponudbo medu, potice, peciva, suhe robe, kovaških
izdelkov, kramarskega blaga in drugih izdelkov. Pravica do Martinovega sejma je bila sicer Laškemu s privilegijem dodeljena leta 1227.
Ob martinovem vedno veliko pozornosti namenijo
Aškerčev trg v Laškem privabil številne obiskovalce.
tudi domoznanskemu vidiku tega praznika. Letos so se tako spomnili Dragotina Ripšla, duhovnika, pesnika, pisatelja, kronista, etnografa in skladatelja, ki je živel od leta 1820 do 1887. Ko je kot kurat služboval pri sv. Miklavžu nad Laškim, je napisal obsežno kroniko te župnije. V njej je precej govora tudi o vinogradništvu, saj je bilo v tistem času v kraju veliko vinogradov, ki so bili za prebivalce pomemben vir dohodka. Laški rojak, akademik dddr. Jože Maček, dober poznavalec krajevne zgodovine, je na novo prevedel Rip-šlovo kroniko, ki je večinoma pisana v nemščini in gotici. Pri Mohorjevi družbi je izšla ob občinskem prazniku, njen izid je finančno podprla Občina Laško, v Knjižnici Laško pa so jo v pogovoru z dddr. Mačkom predstavili na uvodni prireditvi praznovanja martinovega v Laškem.
RG
Foto: SHERPA
Krst vina za občinski praznik
Ime kraja - sveti Martin na Paki - in dejstvo, da je bila cerkev sv. Martina v pisnih virih prvič omenjena že leta 1256, sta bila dovolj velika razloga, da ob ustanovitvi samostojne občine pred dvema desetletjema v občinskem svetu ni bilo težko izbrati datuma, ko svoj praznik slavi Občina Šmartno ob Paki.
Le nekaj let prej so v kraju obudili tudi običaje marti-novanja in tako je občinski praznik res dan, ko praznuje vsa občina. Simboli svetega Martina so tudi v občinskem grbu, za pripravo Vesele Martinove sobote pa so letos izbrali soboto pred samim praznikom, 7. november. Za pestro celodnevno dogajanje v Martinovi vasi je poskrbel
Kozarci niso dolgo ostali prazni. Vesela Martinova sobota je bila pravšnja priložnost za pokušnjo mladega vina.
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki skupaj z drugimi društvi. Zadnja leta, odkar v Martinovi vasi postavijo prireditveni šotor, v Šmartnem ob Paki razmišljajo tudi o tem, da bi prireditev
raztegnili na več dni. A letos je družabnemu in veselične-mu sobotnemu praznovanju zaenkrat v nedeljo zjutraj sledila le še praznična sveta maša.
IS, foto: SHERPA
Letos štiristo litrov vojničana
V Vojniku so se v soboto zbrali na jubilejnem, že desetem martinovanju v tem kraju. Martinovanje, ki je bilo pod šotorom, je pripravilo domače vinogradniško-vinarsko društvo.
Pred več kot tristo udele- skupaj stisnejo. Tako je le-
ženci prireditve je mošt blagoslovil domači župnik Anton Perger. Med njo je bila pokušina društvenega vina Vojničan, ki je skupni pridelek vojniških vinogradnikov. Društveno vino je ustvarjeno iz njihovega grozdja, saj prinesejo posamezniki med trgatvijo vsaj po deset kilogramov grozdja. Tega nato
tos nastalo kar štiristo litrov vojničana.
Veselo martinovanje so že peto leto popestrili s tekmovanjem v kuhanju ričeta, kjer se je pomerilo deset ekip. Tudi kostanja in palačink ni manjkalo, slednjih so članice Društva kmetic Meta spekle več kot petsto.
BJ, foto: SHERPA
Eden zanimivejših prikazov starih kmečkih opravil je bilo striženje ovac.
d leto pripravili tekmovanje v kuhanju
Na martinovanje se temeljito pripravijo tudi v vseh vaških skupnostih Občine Šmartno ob Paki. V Martinovo vas se krajani, ki poskrbijo tudi za prikaze starih običajev, pripeljejo z lepo okrašenimi vozovi.
38
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
i
;a-vašo popolno
bveščenost
^PONEDELJKOVO O portho DOPOLDNE
VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45
9S.1 I 95.® 1100.3 I 90,6 MHz www.radioeelje.com
■ radioed je •
Prejeli smo
Razočarani
Dragi razočarani ljubitelji zborovskega petja, mnogo vas je, ki ste 2. junija v Celjskem domu poslušali pevske zbore društev upokojencev na regijski reviji Pojmo, prijatelji. Naš MePZ Jesen DU Laško ste nagradili z zelo bučnim aplavzom in s številnimi čestitkami. Iskreno smo vam hvaležni za to. Bili smo veseli in ponosni, saj smo tudi od strokovnega ocenjevalca prejeli najlepšo oceno in predlog, da nastopimo še na republiški reviji.
Bili smo prepričani, da bomo na 40. državnem srečanju pevskih zborov Društev upokojencev Slovenije 30. septembra v Cankarjevem domu zastopali Savinjsko regijo. Imeli smo vso pravico, upoštevajoč pravila Komisije za kulturo pri ZDUS. Poleg tega smo pripravili vsebinsko najustreznejši spored pesmi primerne težavnostne stopnje in ga glede na
strokovno oceno med vsemi desetimi nastopajočimi najbolje odpeli. Tudi želeli smo si tega nastopa, ker bi bil to moj zadnji nastop pred najštevilnejšimi ljubitelji petja iz vse Slovenije.
Po mnenju Pokrajinske zveze Društev upokojencev Celje vse navedeno nima nobene teže. Tudi to ne, da mi je nekdanji sestav PZ DU Celje zaupal dirigiranje združenim zborom na množičnem Srečanju upokojencev Slovenije v Mariboru in pozneje še v Celju. Vsi smo prejeli sporočilo, da je za Ljubljano izbran ŽPZ Rimljanke iz Rimskih Toplic. Celjska PZ DU si je v svoji »kuhinji« že pred regijsko revijo ustvarila možnost za trditev, da so zbori iz Laškega, Rimskih Toplic in Celja enake kakovosti. Prednost pa imajo Rimljanke, ker v Cankarjevem domu še niso pele. Zamerim najetemu ocenjevalcu!
Prizadeti smo Komisiji za kulturo pri ZDUS in predsedniku ZDUS napisali utemeljen ugovor. Žal je bilo naše
dobronamerno oglašanje le glas vpijočega v puščavi.
Po koncertu v Cankarjevem domu, po predvajanju njegovega posnetka na RTV in po članku Škrjanček poje ... v Novem tedniku (Bralci poročevalci) sem prejela mnogo telefonskih klicev razočaranih ljubiteljev lepega zborovskega petja. Hvala vsem, ki vam ni vseeno, kaj se godi na področju zborovstva, ki je ena od lepot Slovenije. Spodbudili ste me k pisanju tega prispevka.
Svoje misli že nekaj časa usmerjam v naš jubilejni koncert, ki ga bomo s pevci zbora Jesen in z mnogimi gosti priredili ob moji 60-le-tnici vodenja zborov 6. maja prihodnje leto v Kulturnem centru Laško. Spomnila se bom vseh svojih dragih pevcev od Prekmurja, Haloz, Celja in Berlina do Laškega. Veselim se srečanja z vsemi, ki se imamo radi.
JOŽICA SOKO, Laško
Komemoracije v občini Štore
Časovni odmik zadnje svetovne vojne je vedno daljši. Spomini pa kljub vsemu ostajajo za vedno. Praznik spomina na mrtve je tudi priložnost, da se s komemo-racijami spominjamo tistih, ki so v vojnah izgubili svoje dragoceno življenje.
V naši občini imamo kar precej partizanskih grobov in spominskih obeležij iz obdobja druge svetovne vojne. Veteranske organizacije celo leto skrbimo, da jih po svojih močeh vzdržujemo in
ob obletnicah posameznih dogodkov še posebej obiščemo in se poklonimo tam pokopanim.
Letos je bila pred osnovno šolo komemoracija, ki jo je pripravila šola. V imenu veteranske organizacije se iskreno zahvaljujem ravnateljici Mojci Rožman in učiteljem za izjemno sodelovanje ter skrb, ki je ob takšnih priložnostih potrebna. Za otroke je zelo pomembna sporočilna vrednost tega dogodka.
V Kompolah pri Ocvirkovi domačiji je spominsko obeležje. Druga svetovna vojna je namreč vzela štiri družinske člane. Bolečina, ki bo domačim ostala za vedno. Na tej domačiji, kjer nas vedno izjemno prisrčno sprejmejo, se dvakrat na leto poklonimo pred spomenikom. Najprej 9. maja, ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom in ob nekdanjem državnem prazniku, ter ob dnevu spomina na mrtve.
Potem se poklonimo pred spomenikom neznanemu vojaku ruske Rdeče armade, pred spomenikom ustanovitve prve partizanske celjske čete na Javorniku pri domačiji Ivana Pavliča. Neverjetno, kako prisrčne, iskrene in gostoljubne ljudi imamo na tem območju. Nazadnje se poklonimo še tridesetim padlim partizanom in aktivistom na Svetini.
Iz veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani so se zahvalili naši občini in veteranski organizaciji za skrb in vzdrževanje groba njihovega vojaka.
Veseli smo tudi vsestranske podpore naše občine in župana gospoda Mirana
Jurkoška za sodelovanje in pomoč pri izvedbi vseh teh aktivnostih. Naj ne bo nikoli pozabljeno.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
Združevanje
Združevanje je velik projekt, ki se predvsem cenovno zelo splača. Združujejo se sorodna podjetja in ustanove, da bi z manj zaposlenimi in manj prostori prihranili več denarja za preživetje ali za širjenje svoje dejavnosti. Na tem področju je še zelo veliko dela in še več bi ga bilo, če ne bi bili ljudje tako častihlepni in egoistični, da si vsak želi biti šef v svoji dejavnosti. Nekatere manjše občine bi zagotovo uspešneje poslovale, če bi se združile. Trenutno je v Celju aktualno združevanje Banke Celje in Abanke. Še bolj potrebno pa bi bilo, da bi država začela združevati nekatere svoje dejavnosti, kjer ima zaposlene številne svoje privržence, ki ne delajo niti toliko, da bi zaslužili za plačo snažilke. Po drugi strani si država zelo prizadeva pobrati še kakšen evro od revnih državljanov.
Za združevanje si prizadeva tudi Evropa. Ustanovljena je bila Evropska unija in uveden je bil skupni denar evro. Mnoge države še čakajo na vstop v unijo in če si bodo dovolj prizadevale, jim bo to tudi uspelo. Seveda je pred vstopom treba marsikaj popraviti, spremeniti in izboljšati, preden je država zrela za skupno bivanje v uniji. Te zadeve so šle in še vedno gredo zelo počasi naprej tudi v naši državi, ker smo bili in smo še vedno v marsičem preveč vpeti v prejšnji sistem. Ne vem, zakaj je treba toliko modrovanja, kakšne predpise in zakone je treba sprejeti in uveljaviti, ko pa imamo dovolj tovrstnih zgledov v uspešnih sosednjih državah - tako na področju gospodarstva kot javne uprave in sociale. Ampak mi hočemo biti nekaj posebnega in hodimo raje po poteh, ki nas ne peljejo do želenega cilja.
Združevanje pa ni samo slovenska ali evropska nuja, ampak je to svetovni trend, ki bo prihajal vedno bolj v ospredje. Slej ko prej se bo pojavilo vprašanje, kako rešiti svet, da ljudje ne bodo lačni, da ne bo vojn in da ne bomo uničili sami sebe. Ena od možnosti je tudi splošna globa-lizacija, preseljevanje ljudi iz države v druge države in na celine, da bi se tako znižal pretiran čut za nacionalnost in ksenofobijo, s tem pa tudi za nacionalizem in šovinizem, ki sta kriva za mnoge vojne. Tako bi bili vsi Zemlja-
ni le skupek raznih narodov, jezikov in ver. Govoriti bi le en jezik ali dva in ne 6 dp 7 tisoč ter imeli eno valuto. Tako bi se lažje sporazumevali in tudi lažje sobivali. Begunci iz Sirije, ki jih sprejemajo nekatere evropske države, bi lahko bili del tega procesa.
MIRKO RUTAR, Celje
Modri telefon
Brezplačno parkirišče?
Bralec sprašuje, čigavo je zemljišče v celjskem parku, ki je ob plačljivem parkirišču in je zaprto z zapornico. Nekateri si jo dvignejo, ker ni zaklenjena, in tam parkirajo brezplačno. Sprašuje, čigava sta zemljišče in objekt na njem in ali lahko tam parkira vsak.
Odgovor Alje Tihle Hren, predstavnice za odnose z javnostmi Mestne občine Celje: »Omenjeni objekt in zemljišče sta v lasti Mestne občine Celje in območje ni namenjeno javnemu parkirišču. Po projektu obnove Mestnega parka bo obstoječi objekt nadomeščen z novogradnjo za potrebe vzdrževanja parka in urejenimi javnimi sanitarijami.«
Cesta
Bralec Stanko Oprešnik, ki živi v Košnici 73a, je opozoril na problem ceste do njegove hiše, ki je nihče ne vzdržuje. Težave imajo zato vozniki reševalnega vozila, saj ga zaradi njegove bolezni vsak teden vozijo na zdravljenje in nazaj domov. Bojijo se, da bodo zaradi velikih jam nasedli, ko je bil razmočen teren, pa jim je drselo.
»Ker gre za gozdno cesto, ni naloga krajevne skupnosti, da jo vzdržuje,« pravi predsednik sveta KS Pod gradom Vladimir Ljubek. Dodaja, da so na tam, kjer živi bralec, pred leti uredili že veliko stvari, med drugim so napeljali elektriko in vodo. Ker v KS poznajo primer in težave bralca, bodo še ta mesec na cesto nasuli nekaj peska in jo zravnali ter utrdili, obljublja Ljubek.
TC
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
ALBUM S CELJSKEGA
Končni izlet učencev IV. OŠ Celje na Piršev dom nad Mislinjo junija 1966
Ob odlični učiteljici Ljudmili Sle-menšek so na fotografiji od bolj znanih Marjan Fabjan, judoist, trener, selektor državne reprezentance (stoji desno obrnjen proti učiteljici), Darja Poglajen, profesorica slovenščine in
ruščine na Gimnaziji Celje - Center in I. gimnaziji (sedi tretja z leve v drugi vrsti), in Anton/Tonček Šepeta vc, profesor francoščine in slovenščine, ravnatelj I. gimnazije v Celju (stoji v zadnji vrsti, četrti z desne).
Prispeval: Anton Šepetavc (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
BRALCI POROČEVALCI
39
Štirideset uspešnih let
V nedeljo, 25. oktobra, so v Reksu v Ravnah pri Šoštanju proslavljali 40 let delovanja Moškega pevskega zbora KUD Ravne pod vodstvom pevovodkinje Teje Plazl. Zbor združuje 25 ubranih moških glasov, ki zastopajo zelo različne starostne kategorije.
Veseli so, da se je zbor zelo pomladil in da tudi med mlajšimi generacijami ostaja veselje do petja in ohranjanja ljudske in partizanske pesmi ter prepevanja novejših in dalmatinskih pesmi. Moški pevski zbor Ravne je bil ustanovljen 10. aprila 1975. Največ zaslug za začetek delovanja zbora ima Franc Sovič, ki je takrat še živel v Ravnah. Prvi pevovodja zbora je bil Andrej Pačnik, nato so zbor vodili zdaj že pokojni Ludvik Glavnik, Mitja Venišnik in tudi žal že pokojni Zdravko Zupančič. Kasneje so vajeti moškega pevskega zbora prevzele pevovodje Blanka Rotovnik, Špela Obšteter in Tea Plazl, ki zbor vodi še danes. Vseh 40 let so aktivni člani zbora
Jože Goršek, Jože Medved in Jože Praprotnik. Na pobudo
članov pevskega zbora so se turno umetniško društvo še druge sekcije oziroma leta 1983 registrirali kot Kul- Ravne, ki je z leti pridobilo skupine.
V času praznovanja 40. obletnice delovanja je v zboru aktivnih 25 članov, predsednik zbora je že vrsto let Ivan Toplišek. Vseh 40 let so v zboru aktivno sodelovali trije Jožeti, to so Medved, Goršek in Praprotnik. Na koncertu ob obletnici so se pevci predstavili z naborom 12 pesmi, dve so zapeli skupaj z gostjami - Ženskim pevskim zborom Planike, gostje so se predstavile tudi same. Na koncertu so pevci predstavili tudi starostno strukturo zbora in na zabaven način prikazali, kako potekajo njihove vaje.
Pevci so prejeli veliko čestitk in spodbudnih besed predsednika Krajevne skupnosti Ravne Jožeta Soviča, župana Občine Šoštanj Darka Meniha ter drugih predstavnikov različnih organizacij, društev in zborov. Po koncertu je sledilo druženje ob fotografijah zgodovine zbora, ob dobri kapljici in slastnih dobrotah, ki so jih pripravile žene slavljen-cev in članice ŽPZ Planike. Na koncertu so premierno predstavili zgoščenko, ki jo je zbor posnel ob častitljivem jubileju in bo ostala kot dragocen spomin na uspešno delovanje zbora.
AP
V znamenju skrbi za duševno zdravje
Rdeča nit letošnjega projekta Zdrava šola, v katerega je OŠ Polzela vključena že več let, je skrb za duševno zdravje. Prav zaradi tega smo v šoli v tednu otroka od 5. do 9. oktobra, ki je letos imel naslov Nekaj ti moram povedati, načrtovali naravoslovni in kulturni dan. Oba smo poimenovali: »To sem jaz. Verjamem vase.« Medse smo povabili priznano psihologinjo Alenko Tacol, ki je tudi avtorica priročnika Deset korakov do boljše samopodobe in soavtorica projekta To sem jaz.
Naravoslovni dan smo si zamislili kot sodelovanje starejših in mlajših učencev. Vsak mlajši učenec je dobil svojega starejšega »učitelja«, s katerim sta v različnih delavnicah skupaj ustvarjala, se pogovarjala in se učila.
Raziskovanje šolskega eko-vrta smo prepustili prvošol-cem in sedmošolcem. Najprej
so si ga temeljito ogledali, rastline odnesli v učilnice, jih opazovali, prerisovali in ugotavljali njihove zdravilne učinke. Za konec so pripravili še čajanko. Drugošolci so z osmošolci spoznavali, kaj v šolskem življenju je prav in kaj ni, in ob tem ustvarjali dramske prizore. Nekateri drugošolci so s šesto-šolci izvedli delavnico na temo mediacije, nato so se s plesno učiteljico naučili kavbojsko polko. Tretješolci so se s peto-šolci in z učiteljico glasbe naučili Pesem o prijateljstvu, nato so se odpravili v Šeneški park, kjer so spoznavali znamenita eksotična drevesa. Spotoma so izvajali tudi zanimive FIT igre. Četrtošolci so z devetošolci in Alenko Tacol izvedli delavnico na temo To sem jaz. Govorili so o medsebojnih odnosih s poudarkom na aktivnem poslušanju. V nadaljevanju so učenci poustvarjali in se udeležili še športne delavnice Žoga me uboga.
Za konec smo se vsi srečali v veliki športni dvorani, kjer so skupine poročale o svojem delu oziroma so se predstavile z dramskimi prizori, s plesno in pevsko točko.
Kulturni dan za zdravo življenje
Tudi kulturni dan je bil prepleten z aktivnostmi, ki spodbujajo učence k zdravemu načinu življenja. Vsi učenci so si ogledali gledališke predstave v izvedbi Društva za boljši svet iz Maribora. Učenci prvega trile-tja so si ogledali predstavo Bodi moj prijatelj, učenci drugega in tretjega triletja pa Korak za korakom. Obe sta poudarjali pomen vrednot za dobre odnose med ljudmi. Za učence od četrtega do devetega razreda smo pripravili še posebne delavnice o komunikaciji. Učenci prvega triletja so likovno
poustvarjali in izvedli FIT gibanje, učenci četrtega in petega razreda so se podali na domačijo Zupanc v Zalo-že, kjer so jim pokazali konje in razložili, na kakšen način se pletejo vezi med človekom in živaljo. Učenci šestega ra-
zreda so obiskali občinsko knjižnico na Polzeli, kjer so si izposodili poljubno knjigo, ob kateri so v oktobru pripravili pisni izdelek.
Starejši učenci so prisluhnili predavanju nekdanjega policista Janeza Pravdiča o nasilju in drogah, ob koncu dneva pa smo tudi zanje pripravili športne in plesne dejavnosti.
Gostom, učiteljem in učencem je bil pester nabor dejavnosti na obeh dneh zelo všeč, zdel se jim je tako zabaven kot poučen. Na aktiven in nevsiljiv način smo prikazali kakovosti zdravega načina življenja.
NEVENKA JERIN in ALJA BRATUŠA vodji naravoslovnega in kulturnega dne
Prvošolci in sedmošolci na ekovrtu (Foto: Nana Petrovič, 6. razred)
Predstavitev rokodelskih izdelkov učencev
V soboto, 17. oktobra, je bila v Šentjurju čezmejna partnerska kulturna prireditev ROK 4 - Moč rokodelstva preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost. Vodilni partner projekta je Ljudska univerza Šentjur, združena s partnerji iz Ljudske univerze Kočevje, Turističke zajednice općine Štrigova in Turističke zajednice općine Marija Bistrica, slednji prihajata iz sosednje Hrvaške.
Projektni partnerji iz Slovenije in s Hrvaške so se združili z namenom ohranjanja kul-
turne dediščine na programskem območju in da bi mlajše generacije podučili o rokodelstvu, ki je vsem skupno, in o posebnostih, ki zaznamujejo vsakega partnerja posebej. Izobraževalni program je sestavljen iz treh modulov, in sicer lončarstva, skupne kulinarike (kruh) ter specifične rokodelske obrti (pletarstvo).
Učenci so na svojih stojnicah predstavili izdelke, ki so jih naredili v ustvarjalnih delavnicah na temo omenjenih modulov. Na stojnici Ljudske univerze Šentjur so si lahko mimoidoči ogledali lončene izdelke, pletene košarice. Tudi pršjača je bila zelo okusna. Pri ostalih partnerjih so
stojnice krasili leseni mozaiki, lesene igračke, izdelki iz lecta in nepogrešljivi pripomočki, ki so jih nekoč uporabljali pri kovaštvu. Spremljali so jih rokodelci. Na šentjurski stojnici sta bila lončarka Živa Zupanc Buser in pletar Štefan Novak, ki je ves čas prikazoval, kako nastajajo pleteni izdelki.
Rokodelske obrti pri projektnih partnerjih so nato vodilni v projektu predstavili na odru na Mestnem trgu, kjer je bil tudi kulturni program. Mladi so se družili, spoznavali in zabavali, predvsem pa so spoznali, da nas meje ločujejo le na papirju, medtem ko nas kulturna dediščina povezuje.
SK
40
BRALCI POROČEVALCI
Kruh naš vsakdanji
V Srednji zdravstveni šoli Celje smo se v okviru projekta Kruh naš vsakdanji, spoštujmo ga odločili ohraniti vrednote kruha in obuditi stara pozabljena žita ter njihov pomen v prehrani. Spodbuditi želimo medge-neracijsko in medpredme-tno sodelovanje ter umestiti kruh v dietno in zdravo prehrano. V okviru Zdrave šole smo zasnovali dvoletni mednarodni projekt v okviru E-medice. Pridružile so se nam Srednja zdravstvena šola Maribor, dijaki in mentorji Medicinske škole dr. Panče Karagjozova iz Skopja ter Medicinske škole Anteja Kuzmanića iz Zadra.
Projekt smo zasnovali v dveh korakih. Prvo leto je bilo v okviru projektnega dne za dijake celotne šole 16 delavnic in predavanj, ki so jih vodili naši profesorji, ter 5 predavanj v izvedbi zunanjih sodelavcev in gostov. Na zaključni prireditvi smo predstavili precej izdelkov različnih delavnic,
dijaki in gostje so lahko občudovali in degustirali pekarske izdelke ob glasbeni spremljavi šolske glasbene skupine.
Povabljeni predavatelji so prostovoljno pripravili predavanja, kjer so se dijaki seznanili s postopki od setve do kruha, predstavljena so jim bila žita in različne moke. Nekateri so prisluhnili predavanju o celiakiji in glutenu. Skupina dijakov si je ogledala podjetje Klasje. Ob koncu smo v športni dvorani pripravili razstavo izdelkov in degustacijo kruha, ki so ga spekli dijaki, učitelji ali naši gostje, ter jo popestrili s kratkim kulturnim programom.
Naslednje leto smo projekt izpeljali v okviru posameznih delavnic v sklopu učnih ur, naravoslovnih in projektnih dni, izmenjav dijakov, interesnih dejavnosti ... S pridruženimi šolami smo izvajali skupne delavnice na temo ljudskih običajev v povezavi s tradicionalnimi pekovskimi izdelki, imeli smo delavnice
brezglutenske peke, kulinarične Slovenije, dietnih oblik kruha in umestitve v bolnišnično prehrano, ugotavljali smo vrsto in količino aditivov v pekovskih izdelkih in izdelke tudi senzorično ocenili.
Maja smo v naši šoli pripravili srečanje vseh pridruženih šol. Ob tridnevnem druženju in spoznavanju Celja z okolico ter različnih kultur smo ustvarjali tudi v naši kuhinji. Pripravljali smo brezglutenske izdelke, slovensko pekovsko pecivo in medena srca, ki so jih gostje okrasili in prejeli v spomin na skupno druženje.
Končna predstavitev vseh naših projektov bo na srečanju E-medica v Tuheljskih Toplicah konec leta 2015.
Pripravili smo videoposne-tek naših druženj in delavnic dvoletnega skupnega dela.
Projekt sva v naši šoli vodili Petra Boštjančič in Monika Brglez.
Mag. MONIKA BRGLEZ Srednja zdravstvena šola Celje
Uspešni na osnovi nekdanjega dela
V soboto, 24. oktobra, sem bil v Vrbju pri Žalcu - na ribniku, kot se reče v Žalcu. To je tam, kjer je bilo nekoč veliko divje smetišče brez nadzora. Bil sem vesel, ko sem lahko opazoval pridne ribogojce, kako so na 13 hektarjev veliki površini nekdanjega smetišča odlavljali letošnji pridelek več vrst rib. Lepo je bilo videti tudi sprehajalce, ki radi pridejo tudi od daleč.
Družinica, starša in dva malčka, se kar ni mogla posloviti in oditi na načrtovani sprehod, tudi kolesarji, ki hitijo ob Savinji, so stopili s pedal. Vse to me je spomnilo na čas pred več kot tridesetimi leti, ko smo začetniki resnega ribogojstva v Savinjski dolini v Hme-zadu začeli čistiti smetišče in ga usposobili za zrejo rib. Takratna oblast, tudi vodarska, nam je to dovolila. Že obstoječa ribogojnica malo nižje je imela rejo rib od leta 1968. Izkušnje o sanaciji divjih smetišč ob Savinji so rodile
tudi ribnik v Preserjah, ki je bil podarjen Ribiški družini Šempeter. Škoda, da nismo mogli skupno proslaviti 60-letnice Ribiške družine Šempeter, ki jo je praznovala pred kratkim. Uspeh je pri vseh človekovih aktivnostih nekaj najlepšega in spodbudnega - takšne misli so mi rojile po glavi, ko sem gledal nasmejane, sicer potne in blatne postave ribogojcev, in še to, da so bili pri odlovu rib zraven tudi otroci. Bili so aktivni, seveda, kolikor so jim dale telesne sposobnosti, delo ni bilo lahko. Mimogrede, vsa ta leta od 1968 do danes je savinjsko ribogojstvo, ki se je začelo v okviru Hmezada, zredilo približno pet tisoč ton rib raznih vrst. Končna misel, ko sem šel domov: današnjega dne ne bi bilo brez včerajšnjega. Bravo tistim, ki znajo tudi v današnjih dneh najti delo in ga opraviti z zadovoljnim, čeprav oznojenim obrazom.
BORIS SKALIN
novitednik radiocelje
Hudija je zakon - osmič
Pred Don Boskovim centrom Celje je Društvo SMC Celje s PUM Celje organiziralo že osmo tradicionalno športno-družabno prireditev za mlade Hudija je zakon.
Ob tem gre predvsem druženje, rekreacijo in pridobivanje veščin za zdravo in zabavno preživljanje prostega časa. Po tednu dežja nam je bilo vreme na dan prireditve
zelo naklonjeno, kar je vplivalo na dobro voljo vseh. Na sončno soboti so animatorji društva pomagali pri pripravah, kar je trajalo vse do odprtja prireditve. Uvodno točko so imele deklice iz plesne skupine SMC, ki so z nastopom popestrile dogajanje na dvorišču. Temu je sledil turnir nogometa na travnatem igrišču. Istočasno so v notranjih prostorih društva igrali namizni tenis, dekleta pa so sodelovala v plesni delavnici. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki niso tekmovali, saj so na dvorišču pripravili različne igre, kjer so si lahko otroci priigrali majhna darilca. To je bila zelo očitno največja motivacija za tiste, ki so se udeležili iger. Bolj umetniške dušice pa so se lahko zabavale v delavnicah, kjer so izdelovali naravno kozmetiko in dišeče zeliščne vrečke. Pozabili nismo niti na lačne želodčke, zato se je ves čas prireditve pekel kostanj, po končanih dejavnostih pa smo podelili nagrade in si privoščili še odličen golaž. Dan se je končal z nasmeški na obrazih in z željo, da se prihodnje leto spet vidimo in dokažemo, da Hudija je zakon.
TJAŠA ZUPANC NOLES, Društvo SMC Celje
Biserna Marija in Franjo Bošnjak
Pred kratkim sta 60-letnico skupnega življenja praznovala Marija in Franjo Bošnjak iz Celja.
Šestdeset bisernih let sta preživela v slogi, poštenju in zdravju. Bi-sernoporočenca sta pred matičarjem ponovno izrekla zaobljubo in izmenjala prstana. V veseli družbi dveh sinov, petih vnukov in številnih sorodnikov ter prijateljev je praznovanje v Hotelu Evropa potekalo do poznih ur. Še naprej jima želimo odlično zdravje in veliko srečnih let.
IB
BRALCI POROČEVALCI
41
Pri nas diši po sadju in sodelovanju
Kulturno društvo Andraž je v oktobru v lepo obnovljenem domu krajanov pripravilo razstavo sadja, dopolnjeno s kulinaričnimi in z likovnimi izdelki. Kraj, ki šteje tisoč sto prebivalcev, se razprostira po gričevnatem svetu med Goro Oljko in Sevčnikom na eni ter Polzelo in Velenjem na drugi strani.
Domačine povezujejo bogata kulturna dediščina in dolgoletne izkušnje sodelovanja. V širšem okolju so morda najbolj znani po prireditvi Družina poje, na kateri že od leta 1983 družine iz različnih koncev Slovenije in iz zamejstva negujejo izročilo družinskega petja.
Svoje korenine je na območju Andraža pognalo tudi sadjarstvo, zato si v kraju prizadevajo, da bi ohranili in oživili tudi ta del kulturne dediščine. Pred nekaj leti so postavili spomenik Mihaelu Levstiku, začetniku sadjarstva v Andražu, ki je tam poučeval v letih od 1888 do 1903. Mihael Levstik, oče pisatelja Vladimirja Levstika, ki je snov za svoj roman Gadje gnezdo dobil prav v Andražu, je bil zelo razgledan in izkušen sadjar. Ko je videl, da ima Andraž ugodno lego za sadjarstvo, je svoje učence v ljudski šoli in njihove starše spodbujal k sajenju sadnega drevja ter jih učil, kako skrbeti za drevje in pridelek. Uspehi so bili kmalu vidni, v Andražu so uredili številne sadovnjake, ki jih prej ni bilo, kmetje pa so si s prodajo sadja izboljšali gospodarski položaj. Nekatera od teh starih dreves na travnikih rodijo še danes, žal pa so zaradi enostavnejše košnje mnoge sadovnjake na senožetih že opustili, novih plantažnih sadovnjakov pa v Andražu ni prav veliko.
Letos tudi jedi in pijače
Letos so že drugič pripravili sadjarsko razstavo, največ zaslug pri tem imata Konrad Brunšek, ki je bil tudi pobudnik in prvi organizator prireditve Družina poje, in predsednik Kulturnega društva Andraž Vili Pižorn. Na letošnji razstavi so prikazali še večji izbor različnih vrst in sort domačega sadja kot na prejšnji, obiskovalce pa so opomnili tudi na vlogo in pomen čebel pri pridelovanju sadja. Največ je bilo razstavljenih jabolk in hrušk, vendar so lahko obiskovalci spoznali tudi manj običajno sadje, kot so kutine in nešplje. Jedi in pijače iz sadja so letos prvič vključili v razstavo. Sadne sokove, likerje, marmelade, kompote, potice in drobno pecivo s sadjem, vse pripravljeno po receptih, ki gredo iz roda v rod, so skuhale in spekle članice kulinarične sekcije kulturnega društva. Še ena dodana vrednost lepo pripravljene sadjarske razstave so bile slike domačih ustvarjalcev, članov likovne sekcije Kulturnega društva Andraž. Njihova predsednica Ida Jevšek je poskrbela tudi za aranžiranje sadja in za celostno likovno podobo sadjarske razstave.
V Andražu nad Polzelo se ne bojijo, da bi zaradi spremenjenega načina življenja pozabili na svoje korenine, na tradicijo društvenega življenja in sodelovanja. V kulturnem društvu, ki je staro že sto šest let, je aktivnih sto šestdeset članov, med njimi je veliko mladih. Pri skupnih akcijah v kraju so delujejo tudi gasilci, športniki, upokojenci in drugi. Največ časa za prostovoljno delo imajo starejši, ki niso več v službi, in mladi, ki se še šolajo, kar ne
pomeni, da srednja generacija stoji ob strani. Kraj živi in se razvija, število prebivalcev se povečuje, pri čemer se pozna bližina avtoceste, ki ljudem omogoča, da se na delo vozijo tudi v bolj oddaljena mesta. Podružnična šola ima dovolj učencev, v vrtcu pa ne morejo več sprejeti vseh otrok. Zato ni skrbi, da izročila dedov in babic, vključno s sadjarstvom, ne bi imeli na koga prenašati.
PAVLA RAPOŠA TAJNŠEK
Delavnice osebne rasti
V Hiši radosti sem se prvič srečala z orodji in tehnikami, s pomočjo katerih sem začela vedno bolj delovati iz sebe. Zanimivo je to, da nisem dobila nobenih točno določenih navodil, ampak sem se naučila slediti sebi in se odločati ter izbirati stvari, ki so najboljše zame. Življenje si ustvarjam s pomočjo vprašanj in ne z zaključenimi odgovori.
Zdaj sem pomočnica Hiše radosti in želim naše aktivnosti predstaviti in razširiti tudi v Celju.
Na naših delavnicah se na teoretičen način naučimo praktičnih orodij, ki jih lahko
uporabljamo vsakodnevno v katerikoli življenjski situaciji. Ljudje se naučijo, kako zavestno delovati in izbirati zase v vsaki situaciji. Na ta način lahko začne vsak živeti, kot si resnično želi in življenje se lahko zelo hitro spremeni na boljše. Organiziramo delavnice osebne rasti, ki pomagajo posameznikom do več zavedanja o svojem življenju. Učimo in izvajamo tudi telesne procese, s katerimi osvobajamo svoje telo in se z njimi znebimo vsega, kar je v telesu nepotrebnega. Raziskujemo, česa je telo samo sposobno in kako mu dopustimo da se samoregene-
rira. Spremembe so pri vsakem posamezniku opazne in tolikšne, kot si vsak dopusti.
V Celju bomo organizirali delavnico Access bars, ki je del Access Consciousnessa. Access bars predstavlja 32 točk na naši glavi, ki vsebujejo vse omejitve, misli, ideje, prepričanja in čustva, ki ste jih shranili v kateremkoli življenju in vam zdaj onemogočajo, da bi zaživeli čisto nekaj novega.
Predstavitev delavnic v Celju bo v četrtek, 12. novembra, ob 18. uri, v kavarni MCC. Delavnica Access bars v Celju pa bo v nedeljo, 15. novembra.
NADJA OGRINC
M O D I A N A
M O D I A N I N E MODNE ZAPOVEDI
Vili Pižorn, predsednik Kulturnega društva Andraž, je prepričan, da v kraju, ki prizadevno varuje svojo dediščino, tudi sadjarska tradicija ne bo zamrla.
www.modiana.si
42
VRTNARIMO
Pravilno posajena jablana, ki jo je treba še zaščititi pred divjadjo.
Zavarujmo sadike mladega drevja
Živali si rade postrežejo s komaj zasajenimi drevesi
»Največjo nevarnost za sadike sadnega drevja predstavljajo voluhar in ob pojavu dlje časa trajajoče snežne odeje tudi miši. Voluhar objeda korenine dreves in lahko, če se pojavi bolj množično, uniči celoten nasad. Največ škode naredi jeseni in v toplih zimah,« pripoveduje Aleš Grebin, vodja strokovne službe v podjetju Metrob.
Da bi mlade sadike kar najbolje obvarovali pred voluharji in mišmi, ob saditvi mladih dreves uporabimo sadilni substrat z odvračalnim učinkom. Substrat vsebuje vsa gnojila za začetno rast in ima dodano posebno gnojilo s sposobnostjo zadrževanja vlage in z odvračalnim učinkom na voluharje in miši. Uporabimo ga popolnoma enakovredno, kot bi uporabili katerikoli drugi substrat. Izkopljemo sadilno jamo in na njenem dnu naredimo sadilni stožec iz vrhnje z organsko snovjo bogate izkopane prsti. Na sadilni stožec
postavimo sadiko in na korenine nasu-jemo 10 do 20 litrov substrata. Ta koristi tudi za boljšo razrast korenin. Za sadne sadike in večjo drevnino v sadilno jamo zapičimo oporo. Jamo zasujemo s preostalo izkopano prstjo. Zalijemo z desetimi litri vode. Ob suši zalivanje ponavljamo v mesečnih intervalih.
Kako sadiko zavarujemo pred divjadjo?
Divjad pozimi objeda brste in si brusi rogovje, zajci objedajo tudi debla. Najboljša zaščita je postavitev ograje okrog nasada. Primerna je tudi individualna zaščita sadik s tulci, slamo, koruznico, z zaščitno mrežo, pomaga tudi zasutje cepljenega mesta drevesa z zastirko ... Delno odvračalo za srne predstavljajo lasje, vendar je njihovo delovanje pozimi slabše.
Kaj še lahko škoduje mlademu drevju in kako primerno ukrepamo?
Mlademu drevju lahko škodujejo zelo nizke zimske temperature, posebej pri mediteranskih sadnih vrstah, kot so kaki, kivi in figa. Tudi v tem primeru pomagajo individualna zaščita drevesa, a tudi razne zastirke.
Morda kakšen namig: kako pravilno izberemo zdravo sadiko v drevesnici?
Vse sadike v drevesnici so fitosanitar-no pregledane. Splača se kupiti sadike, ki so pridelane v bližini, ker so bolje prilagojene našemu podnebju. Sadike naj imajo dobro razvit koreninski sistem in deblo s tremi do petimi enakomerno razvitimi stranskimi poganjki. Velikost nadzemnega dela je odvisna od starosti sadike in vrste sadja. Ponavadi malo manjše sadike hitreje zrastejo naslednje leto kot prevelike sadike.
MRL Foto: SHERPA
NAGRADNI NATEČAJ
Izbiramo najlepši adventni venček
Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adventnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili.
Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 24. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 17. decembra na naslov tednik@nt-rc. si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju!
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 14.11. in od 28. do 30.11.
12.	ČE cvet do 11. ure, od 12. ure list
13.	PE list
17.	TO korenina
18.	SR korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
14. SO list do 13. ure,
15. NE
16. PO plod
Prednosti:
•	odvračalen vpliv na voluharje in miši,
•	hitra in zanesljiva vrast sadik brez izgub zaradi objedanja korenin,
•	hiter začetni razvoj sadik,
•	spodbujanje cvetenja in nastavka plodov,
•	enakomerna oskrba sadik z vlago,
•	daljši intervali zalivanja.
Preverjena kakovost za profesionalno vzgojo drevnin na rastiščih, ogroženih z voluharjem, in v razmerah, ko je treba varčevati z vodo. Rasti® Voluhar STOP je namenjen sajenju vrtnin, vseh vrst drevnin in grmovnic na rastiščih, ogroženih z voluharjem, in v razmerah, ko je razpoložljivost vode omejena. Priporočamo ga zlasti za rastline, ki jim voluharji in miši najpogosteje objedajo koreninski splet: sadne sadike, vinsko trto, okrasne drevni-ne in grmovnice, vrtnine. Osnova je kombinacija kakovostnih šot s srednjo
Gnojilo s sposobnostjo do 8-mesečnega sproščanja hranil in petletno obnovljivo sposobnostjo zadrževanja vlage.
strukturo, kompost I. razreda okoljske kakovosti, naravna kokosova vlakna in gnojilo Novovit®. Za optimalno prehrano posajenih rastlin je oplemeniten s postopno sproščujočim gnojilom za potrebe začetne rasti. Prehrana, ki temelji na fosforju, spodbuja rast korenin, zato omogoča hitro in zanesljivo vraščanje sadik. Novovit® ima sposobnost obnovljivega sprejemanja in postopnega oddajanja vode rastlini. Učinek traja do pet let, ko zaradi razvejenosti korenin ni več potreben.
Sprejem vode je enak 50-kratniku volumna gnojila.
Postopno oddajanje vode rastlini traja v povprečnih rastnih razmerah 30 dni, tedaj zalivanje ponovimo.
OPOZORILO: Po sajenju s pripravkom Rasti® Voluhar STOP je treba sadiko obilno zaliti, da gnojilo Novovit® aktiviramo.
Skladiščenje: Gnojilo skladiščimo v suhem prostoru.
METROB d.o.o.
3202 Ljubečna T.: 03 7806 330 M.: 031 656 938
ŽIVALSKI SVET
43
Šola, prilagojena pasji »mulariji«
Pasja psihologinja misli tudi na mladičke
Celjanka Anita Gosnik je psihologinja, ki je prepričana, da sta psihologija človeka in psihologija psa močno povezani. Že nekaj let se ukvarja z vedenjskimi težavami kosmatincev, pred kratkim pa je v Celju odprla prostore, ki so namenjeni izobraževanju štirinožcev od drugega do šestega meseca starosti.
Tako kot je za razvoj človeka zelo pomembna vzgoja v mladih letih, je tudi pri vzgoji in socializaciji psa izjemno pomembno prav zgodnje obdobje. »Morda je pri psih zgodno obdobje še pomembnejše. Pri otrocih to obdobje vendarle pomeni nekaj let, pri psih pa moramo ujeti tretji in četrti mesec mladičkovega življenja,« je pojasnila Anita Gosnik. Brez ustreznega zaprtega prostora bi kosmate kepice v vseh letnih časih in v vseh vremenskih pogojih težko učila in navajala na pravilno vedenje. Potrebo po urejenem pokritem kotičku za učenje psov pa je prepoznala tudi zaradi lastnikov psov manjših pasem, ki svojih ljubljenčkov pogosto ne vodijo na poligone običajnih pasjih šol.
Zakaj bi se bali nevihte?
Za mladičke ima pripravljen poseben program.
Posveti se njihovi vzgoji, z njimi pa dela tudi vaje za preventivo pred vedenjskimi težavami - strahom, agresivnim vedenjem, lajanjem na druge pse. Kužke uči, da se v okolju, kjer živijo, na pozitiven način spoznajo z vsem, kar je okrog njih - z družino, v katero so prišli, z drugimi psi, ljudmi, otroki različnih starosti, motoristi, s kolesarji. Seznani jih z različnimi zvoki, na primer z zvokom nevihte, sesalca, z laježem in drugimi zvoki v gospodinjstvu. Pa tudi s pripomočki, ki jih uporabljajo invalidne osebe. Kot pravi, so lahko palica, bergla ali ho-jica za psa strašljivi, če jih ta ne spozna kot mladiček ali če jih ne spozna na pozitiven način.
Mladičke navaja še na hojo po različnih podlagah. Marsikateri lastnik odraslega psa namreč opazi, da se ta boji hoje po rešetkastih stopnicah, zaradi česar ga mora lastnik nesti čez take ovire ali ga do cilja popeljati naokrog. Če se hoje po taki podlagi navadi mlad pes, s tem kasneje ne bo težav.
Nič ni zastonj
Anita poudarja, da se mladiček uči ves čas in ne samo takrat, ko si lastnik vzame nekaj minut časa ali ko se odloči, da bo psa peljal v pasjo šolo. Psa lahko sicer
Sogovornica zaključuje usposabljanje na področju vedenjske kognitivne terapije, vrste psihoterapije, namenjene ljudem. Ob poglabljanju v to vedo je opazila, da je veliko vedenjskih tehnik enakih pri živalih in ljudeh. »Vsi smo živa bitja in učimo se na enak način, zato sem po nekaj dodatnih izobraževanjih svoje znanje lahko hitro prenesla,« je dejala.
v dobri veri naučimo ravno nasprotno, kot bi želeli. Temu bi se lahko izognili, če bi že mladička učili, da si vsako stvar, ki si jo želi, prisluži z lepim vedenjem. »Temu pravilu pravimo >nič ni zastonj<. Če smo dosledni, kasneje ne bo težav z neubogljivostjo. Želi igračo? Naj se najprej usede in počaka, da jo vržemo. Bi jedel? Naj se usede in čaka, da damo hrano v posodo in lahko je šele na naš znak. Bi se rad šel igrati z drugim psom? Naj sede, nas pogleda in šele na naš znak gre. Zelo preprost princip, ki lahko reši ogromno težav.«
Pasja pravila igre
Kaj pa Anita svetuje za vzpostavljanje dobrih odnosov z ostalimi psi? Poja-
snila je, naj ima mladič čim več stikov z drugimi pripadniki svoje vrste - tako na sprehodih kot pri prosti igri. A pravilno srečevanje drugih psov na sprehodih pri vsem skupaj odigra pomembno vlogo. Pri igri vedno pazimo na spoštovanje pasjih pravil igre, kar pomeni, da se vloge izmenjujejo - da nekaj časa en lovi drugega in potem obratno. Po njenih besedah lastnik ne sme nikakor pustiti, da en pes ali celo več psov straši in preganja drugega. Mladički, ki so to doživeli, lahko razvijejo vedenjske in čustvene težave, so pretirano plašni ali pa agresivni. Zato svetuje, da igro, kjer en pes prevladuje nad drugim, obvezno prekinemo. Dodaja še, da za mladička
Vzgojo in učenje psa naj bi pričel že vzreditelj legla. Ko dobi mladič novega lastnika, se vzgoja prične že prvi dan. Pri dopolnjenih osmih mesecih pa je pripravljen za vstop v pasjo šolo za mladičke. Anita Gosnik lastnikom med drugim pokaže, kako pravilno dvigniti psa, tega pa navaja na dotike, kar bo prišlo prav, ko bo v veterinarski ambulanti, pri pasjem frizerju ali ko ga bodo božali otroci.
Anita Gosnik opaža, da si lastniki, ki imajo težave z obnašanjem svojih odraslih psov, pogosto zastavljajo vprašanja o tem, ali so sami krivi za vse njihove probleme. Sogovornica pravi, da krivda ni vedno povsem njihova. Svoje odigra genetika, vsaka pasma ima svoje značilnosti, vsak pes pa drugačno osebnost in temperament. Svojo sled pusti tudi obdobje, ko se je razvijal v psičkinem trebuščku, obdobje, kako je zanj skrbela mama, pa tudi njegovo okolje, kjer živi. Vplivov je veliko.
»Pes je običajen del vsakdana in naše skupnosti. Ker imam malega otroka, je usklajevanja in prilagajanj veliko, vendar si življenja brez psa ne predstavljam,« pravi Anita Gosnik. Na fotografiji s svojim psičkom Taiem. (Foto: Anja Troha)
Človek lahko s psihologom spregovori o svojih težavah in se mu zaupa. Kako pa Anita Gosnik probleme prepozna pri psu? Pozorna je predvsem na njegovo neverbalno govorico, na njegovo držo telesa, repa, mimiko obraza. »Pes, ki je v stresu ali v neki neprijetni situaciji, gleda stran, se oblizuje, zeha ali se trese. To so najpogostejši znaki, ki jih lahko opazimo ljudje.«
najbolje poskrbimo, če mu izbiramo takšne partnerje za igro, ki spoštujejo pravila pasjega bontona in ki niso pregrobi. Če je igra preveč intenzivna pa jo je prav tako bolje prekiniti.
Z glavo ni treba skozi zid
Anita je svoje znanje prenesla tudi na svojega psa, na devetletnega avstralskega ovčarja. »Rešila sva veliko težav, ki so me motile. Z nekaterimi pa sem se naučila živeti, kar je prav tako del procesa - da ne spreminjaš vse življenje nekoga, ampak da se enim stvarem prilagodiš, podobno kot v partnerskem odnosu.«
Pri svojem delu nasploh poudarja živalim prijazen odnos. Pravi namreč, da ni nobene potrebe, da bi tako
z mladički kot z živalmi nasploh delali s trdo roko. In dodaja, da lahko svoje ljubljenčke vse naučimo na lep način, ob pomoči iger, priboljškov, nagrad.
In kako je videti delo z mladički? Anita se z njihovimi lastniki najprej sreča na uvodnem razgovoru, skupaj se dogovorijo za vaje, urnik in začnejo delati. Naloge delajo tudi doma, z mentorico pa sproti preverjajo napredek. Ne gre pa le za trening, lastniki živali se z njo precej pogovarjajo tudi o tem, kako naj se s kužki igrajo, kako naj jih navadijo, da bi potrebo opravili na prostem, da ne bi grizli predmetov in uničevali stanovanja in podobno ...
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
www.vb'sentjur.si
veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
-	zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
NOVO! ™
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
1
i
79
novi tednik
www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Posoda TO GO - za sendvič
t
Posoda TO GO - steklenička
Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade:
vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP
Posoda TO GO - za kosilo
Posoda TO GO - za solato
Simfer
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si
Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji.
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
4 in vse
Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:

Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
44
NAMIG ZA IZLET
Ljubitelj piva med nasadi kakija v Strunjanu. Nekaj malega pa imata pivo in kaki tudi skupneg - oba sta »zlata«. Ponudba kakija na prazniku v Strunjanu bo podobna tisti v najboljših letih. Kdo bo krostato velikanko?
Bogata bera »zlatega jabolka« po lanski slabi letini
V Krajinskem parku Strunjan že 15. praznik kakija
Letošnja jesen je postregla z obilo sonca. A deležni ga niso le prebivalci obmorskih krajev, tudi v notranjosti države se lahko pohvalimo, da smo dodobra obsijani. Ob morju imajo v tem času še nekaj, s čimer nas narava ni obdarila: nasade kakija, »zlatega jabolka«, kot se je zanj tudi udomačilo ime. Letos z obilno letino vabi v vsem svojem razkošju, nau-žiti in nagledati se ga bo mogoče tudi na tradicionalnem prazniku kakija ta konec tedna v Strunjanu.
Lanska letina kakijev je bila v Strunjanu milo rečeno porazna, če ne kar katastrofalna. Najbolje je, da to ponazorim kar z naslednjo anekdoto. Z ženo, ki je velika ljubiteljica kakijev, zadnja leta bolj ali manj redno obiskujeva Strunjan v dneh okrog praznika kakija, tudi dogodka sva se že nekajkrat udeležila. Tako je bilo tudi lani, ko sva Stru-njan obiskala nekaj dni pred praznikom. Bila sva na ozki
cesti, ki vodi proti našemu dobavitelju Silvanu Knezu, enemu največjih pridelovalcev kakija v strunjanski dolini. Nenadoma nama pripelje nasproti. »Midva sva pa prav k vam namenjena po nekaj zabojčkov kakija,« mu sporočiva že kot stara znanca. »Žal letos ne bo nič, pri nas je bilo kakijev le za vzorec,« naju preseneti in hkrati razočara. »Morda se bo še kaj našlo pri mojem prijatelju Giassiju, vozita za mano,« nama le še nameni nekaj upanja. No, bolj ženi kot meni.
Očarljive barve »zlatega jabolka«
Sam nisem kakšen poseben jedec kakija za razliko od žene, ki ga obožuje. Ne morem se navaditi kakijeve-ga specifičnega okusa, a se zato ne branim kakijeve pite krostate (na festivalu v Strunjanu vsako leto pripravijo krostato velikanko), marmelade iz njega in tudi žganja ne. Predvsem pa sem navdu-
šen nad kakijevo živo rumeno in oranžno barvo, ki je v odtenkih resnično podobna zlatu. Drugo ime za ta sadež torej ni naključje. Širni nasadi kakija v strunjanski dolini so v začetku novembra, ko je čas za obiranje pridelka, res prava paša za oči.
Naj še dokončam prej začeto anekdoto. »Kaj, Silvano, si prišel na kaki?« hudomušno vpraša prijatelj Giassi Silvana, ki s pravo slastjo in strastjo pospravi od prijatelja podarjeni kaki. Kar malo težko razumem, da se torej kakija še ni naveličal, če upoštevam, da ga gospod Silvano ob normalni letini na svojih petih hektarjih ekološko pridela nekaj deset ton.
Narava jo je lani zagodla tudi kakiju
Nepredvidljiva in surova, kot je bila lani narava z obilnim deževjem, s pomanjkanjem sonca in z nizkimi temperaturami, je zelo selektivno
in skromno porazdelila pridelek po strunjanski dolini. Nekaterim pridelovalcem nekaj malega, nekaterim nič. In med slednjimi se je znašel tudi Silvano Knez. Ob tej skromni lanski beri se je tudi nama uspelo dokopati do treh oziroma štirih zabojčkov kakija na kmetiji Giassi: polovice že zrelega, takoj pripravljenega za pokušino, polovico pa je bilo treba še omediti na domačem balkonu.
Družina Giassi tako kot Knezovi s svojimi zlatim pridelkom seveda tudi sodeluje na stojnicah ob prazniku kakija, brez nje si je predstavljati izvedbo tradicionalnega praznika kakija.
Letos v nasadih bolj prešerno
Letos je podoba v Strunja-nu povsem drugačna, kot je bila lani. Polni nasadi se ši-bijo pod težo lepo dozorelih kakijev, obiralci imajo kar precej dela. V teh novembrskih dneh naj bi kakija
potrgali kar približno 150 ton. Tudi pri Silvanu Knezu so letos šotori za hranjenje kakijev dobro napolnjeni z zabojčki uspelega pridelka, obiralci in tisti, ki pripravljajo kakije za dostavo in prodajo, ne skrivajo zadovoljstva. Tudi razpoloženje lastnika kmetije Silvana Kneza, ki ekološko prideluje tri vrste kakijev, v večini staro sorto tipo, poleg nje pa še rojo brillante in hachiya, je torej letos povsem drugačno kot lani.
Pravi ljubitelji kakija verjetno ne bodo dolgo razmišljali, da bi se ta konec tedna vsaj za en dan odpravili v Strunjan na že 15. praznik kakija, ki ga pripravlja Turistično društvo Solinar v Krajinskem parku Strunjan. Ob letošnji dobri letini kakijev in ponudbi tudi drugih kulinaričnih dobrot, mladega refoška in malvazije bodo obiskovalci lahko prisluhnili tradicionalnim strokovnim predavanjem o pridelavi, sušenju in uporabi kakija, izve-
deli bodo, kdo je letos v Stru-njanu pridelal največji kaki, zvečer pa se v velikem šotoru obeta tudi dobra zabava.
Ob kakiju še druge lepote sonca in morja
Glede na to, da je tudi za ta konec tedna menda napovedano lepo, suho vreme z obilo sonca, je ob doživetju praznika kakija izlet na obalo mogoče izkoristiti za prijeten sprehod od Strunjana do Pirana in še naprej do Portoroža, prav tako za namakanje v katerem od bazenov z ogrevano morsko vodo. Če morda od poletnih počitnic še niste pospravili prtljažnika za kolesa, ste tudi opravili dobro delo, saj se lahko iz Strunjana zapeljete po znameniti kolesarski stezi Pa-renzana, mimo Sečoveljskih solin vse do hrvaške meje ali seveda še dlje, če vam čas in kondicija to še dopuščata.
ROBERT GORJANC Foto: RG
OTROŠKI VRTILJAK
45
je - nOva rUbrika - Novega tednika, kjer -bodO - prOstOr - näsle- - pisane- -aktivnosti- - predšolskih Otrok.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.
Z - vesej
vesejem -vas bomo obiskali.
Kralji in kraljice na prestolu jeseni
Na obisk so nas povabili otroci iz vrtca v Slomškovi ulici v Slovenskih Konjicah
Naši tokratni gostitelji so bili sami pripravniki ali predpripravniki na »tazaresno« šolo. Zato se v njihovem vrtcu dogajajo že prav resne reči. Ko zapojejo svojo Cici himno, strumno in ponosno stojijo, ko se odpravijo na sprehod na goro, pa si ponosno pomahajo s čisto svojo zastavico. To jesen so odkrivali bližnjo Konjiško goro z višine in nižine. Enkrat so osvojili vrh in uživali v razgledu, spet drugič so se spustili na kolena in se s povečevalnimi stekli zarili v zemljo med korenine.
Si predstavljate, kako bi bilo preživeti noč v gozdu? Čeprav so otroci iz enote na Slomškovi sila pogumni in so se po taborniško s kresi-lom naučili zakuriti ogenj, pa bi jim topla postelja z ati-jem in mamico ob strani zaenkrat še čisto preveč manjkala. Poleg tega so v gozdu našli celo vrsto živali. Resda prav majhnih, ampak nekdo je videl celo veverico. In če bi se še malo razgledovali, ni hudir, da ne bi kdo našel še medveda ali celo slona ...
StO
Foto: GrupA
Igralnica v teh dneh je polna koruze, kostanja, ličkanja, storžev in listja. Tu in tam se zdi, da se je mati narava prav po domače razlezla po igralnici.
Ker je bil Aleš, pomočnik vzgojiteljice, včasih tabornik, otroci v njegovi skupini prav po taborniško vse svoje pesmice pojejo ob kitari.
Mamica za kosilo postreže štajersko juho. 7-letnika to napelje na vprašanje:
»Kdo so še v Sloveniji? Štajerci in kateri še?« Mami ga pouči: »Gorenjci, Notranjci, Primorci, Dolenjci, Prekmurci, Korošci...« »Pa begunci!« debato zaokroži 5-letna sestrica.
6-letnica pri neki drugi družini se o tem pozanima med večernim Dnevnikom. »A to so begunci?« »Ja.«
»Torej je to Begunija!«
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
Dntrahniatfl	Palčke in narezano koruzno ličkanje povežite v križ, čez oblecite
Potrebuje te nekaj naravnih materialov, kot so	podolgovat trak blaga in z rafijo zavežite pas. Za glavo uporabite
paličice, rafija, ličkanje od koruze in želod, ter nekaj starih krp.	želod, ki mu narišite kar najbolj simpatičen obrez. Kapico pa ima
Seveda pa lahko pri tem uporabite še kaj po svoji domišljiji.	tako strašilce že samo po sebi po zadnji modi.
za jesensko -igrico je- - nared,..
46
RAZVEDRILO
ANEKDOTE
Georgea Gordona Byrona, angleškega književnika (1788-1824), je naslednji dan po poroki prijatelj vprašal, kako je preživel noč. Ta je odgovoril: »Okrog štirih zjutraj sem se prebudil kot običajno, ko se mi je zazdelo, da v postelji vidim nek rdeč ogenj. Pomislil sem, da sem morda v peklu. No, ko sem previdno tipal okrog, sem spoznal, da je še huje in da sam se dan prej poročil.«
Do nazga?
Navodilo urednice Marjetke Raušl Lesjak ob vrnitvi Tatjane Cvirn v uredništvo: »Ko se boš slekla, pa poglej Janjin tekst ...« Če nas besedila ne »sezujejo«, naj nas pa vsaj slečejo?
Pozabljivost
Lea Komerički je še mlada novinarka, pa jo očitno že muči pozabljivost. Izjava dneva: »Nujno moram nekam, pa ne vem kam.« Kolegi so jo rešili in jo usmerili na pravo mesto.

Najbolj pokvarjena država ima največ zakonov. (latinski izrek)
On: 101 položaj, ona: 102 izgovora
Spraševali smo vas, praznike katerih občin smo obširneje zabeležili v prejšnji številki Novega tednika.
Pravilen odgovor se glasi: Laškega in Šmartnega ob Paki.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Nina Dolerja iz Galicije, ki mu bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Tudi v tem Novem tedniku boste našli kupon za sodelovanje v naši tradicionalni akciji. Kateri?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 17. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
		3						1
		6		9				
		7		5				9
	2				6		5	
	4					1	7	
	7	5			8		4	
5						8	2	
9			4			7		
			6		1			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /

Umetnost gospodinjskih odnosov
V avtu
Fant se vozi z dekletom v BMW in naenkrat ji reče: »Joj, nekaj ti moram priznati!«
»Kaj, kaj?«
»Poročen sem in imam otroka!«
»Joj, si me prestrašil, sem že mislila, da avto ni tvoj!«
Naravno čudo
Kaj je največji naravni čudež?
Žensko oko. Z desetih metov vidi svetel las na moškem suknjiču, na pol metra pa ne vidi okvirja garažnih vrat!
Varčen
Gorenjec pride k frizerju in vpraša: »Po čem je striženje?«
»Deset evrov.«
»Kaj pa britje?«
»Pet evrov.«
»Dobro, potem mi obrijte glavo!« Najprej je bilo drugače
Janezek sedi pred hišo in joče. Mimo pride soseda in ga vpraša, zakaj joče. »Ata se je s kladivom udaril po prstu.«
»In zakaj potem ti jočeš?
»Saj na začetku sem se smejal ...«
Pismo
»Dragi mož, to pismo ti pošiljam v kuverti računalniškega podjetja, ker domnevam, da ga boš v tem primeru tudi prebral. Se opravičujem za to prevaro, ampak mislim, da je prav, da veš, kaj se dogaja pri hiši zadnji dve leti, odkar si kupil ta računalnik.
Otroci so v redu. Marko je star že 7 let in bi bil ponosen nanj. Narisal je vse člane družine. Pri tebi je zelo dobro ujel vrh tvoje glave za računalnikom. Maja je dopolnila tri leta. Še vedno je presrečna, ker si z nami preživel njen rojstni dan. Pravi, da je bil to njen najlepši dan, čeprav je padal dež in je zmanjkalo elektrike. Tudi jaz sem v redu. Lani sem se pobarvala na blond. Moj šef skrbi za mojo kariero in postal je zelo dober družinski prijatelj. Hiša je lepo urejena, lani sem pobarvala stene. Zdaj moram pripraviti prtljago, saj nas je moj šef povabil na smučanje. Najela sam čistilko, da bo skrbela za tebe in hišo, ko nas ne bo. Upam, da se bosta ti in tvoj računalnik medtem lepo imela. Mi pogosto mislimo na tebe. Spomni se tudi ti kdaj na nas, medtem ko čakaš na ponovni zagon računalnika. Z ljubeznijo, tvoja žena.«
Mraz
Pogovor v družini belih medvedov na severnem tečaju: »Mama, a smo mi čistokrvni beli medvedi?«
Mama: »Seveda!«
»Ali po tvoji in očetovi strani ni bilo kakih mešanj?«
»Ne, seveda ne!«
»Kaj pa vajini straši?«
»Vsi smo od nekdaj polarni medvedi. Zakaj toliko sprašuješ?« zanima mamo.
»Zato, ker me zebe ko psa!«
Si predstavljate sceno, da žena pride v dnevno sobo in od moža, strastnega nogometnega privrženca, ki spremlja svoj klub v neposrednem televizijskem prenosu, zahteva, da nemudoma pospravi stanovanje, pomije okno ali pobriše prah?
Če se kolikor toliko razumem na moško nogometno strast, dvomim, da je veliko takšnih, ki bi odložili pločevinko piva in kikirikije, zagrabili krpo in izpolnili ženin ukaz. Takšni možje, ki bi to naredili, niso pravi nogometni privrženci ali so to, kar moški radi rečemo svojim pohlevnim prijateljem, da so... copate.
Tudi tako pogumnih žena najbrž ni na pretek, ki bi si upale »razkazovati mišice« in razjeziti moža z vztrajanjem pri tako banalnih zahtevi, kot je izpolniti gospodinjsko nalogo v času pomembne nogometne tekme. Če so že, močno dvomim, da zakon s »pravim moškim« dolgo traja, še zlasti, če se takšni incidenti ponavljajo.
V predstavljenem primeru gre za skrajno hipotetično gospodinjsko situacijo, v praksi je stanje verjetno nekoliko drugačno. Preudarna žena najbrž počaka, da je tekme konec, in se vmes še pozanima, ali možev klub zmaguje, preden se odloči, da mu naloži zoprno gospodinjsko nalogo. Preudaren mož pa tudi takoj ne izbruhne in ženi izreče prehudih besed, ker se zaveda, da so posledice lahko dolgotrajnejše.
Bolje je ravnati v tem stilu: »Draga, samo še deset minut je do konca tekme, potem pa se lotim, brez skrbi.« Tako se glasi pragmatičen odgovor. Če upoštevamo še sodnikov podaljšek, ki lahko traja tudi šest ali sedem minut, se v skoraj dvajsetih minutah lahko zgodi še marsikaj. Morda ženo do takrat mine vnema za pospravljanjem, ki je verjetno sprožena tudi zaradi slabega dne v službi. Če vmes pokliče še kakšna prijateljica za kavo, problem izgine z dnevnega reda. Ko se vrne s čveka, so ji gospodinjska opravila vsaj za nekaj ur španska vas. In tako mine še en dan.
Seveda je popolnoma jasno, da so patriarhalni odnosi vsaj
REŠITEV SUDOKU 176
5	6	7	2	8	1	4	9	3
3	8	9	4	5	6	1	7	2
2	1	4	3	7	9	6	8	5
9	7	8	6	2	3	5	1	4
1	3	6	9	4	5	7	2	8
4	2	5	7	1	8	3	6	9
6	9	1	5	3	2	8	4	7
7	5	2	8	6	4	9	3	1
8	4	3	1	9	7	2	5	6
v naši moderni in emancipi-rani družbi že zdavnaj minili, da pri nas žene že dolgo nosijo hlače in da se je že marsikje patriarhat prelevil v matriar-hat. Kakorkoli, zreli partnerski odnosi zahtevajo harmonijo tudi na gospodinjskem področju in uravnoteženo porazdelitev hišnih opravil. Ta so lahko bolj ali manj zoprna kot vse reči v življenju.
Sam odlično obvladam pomivanje posode s pomivalnim strojem, za ravnanje z odpadki sem že pravi specialist, sesalec vrtim kot izkušen baletnik balerino, pri čiščenju kopalnice in stranišča mi pomagajo bogate izkušnje iz nekdanje »jugo« vojske. Kajpak je tudi še kakšno od gospodinjskih opravil moja slaba stran. Še najbolj brisanje prahu.
Za gospodinjsko komunikacijo so pri nas v rabi sporočila na majhnih listkih. Gre seveda za bolj ali manj enosmerno komunikacijo, sam se namreč redko spomnim, da bi kaj napisal na listek, razen če si želim, da bi bila na primer za kosilo jota.. Takrat se zelo potrudim in zjutraj, preden grem v službo, ženi, če dela popoldne, čitljivo (sicer bolj kracam) napišem: »Ali bo danes jota?«
Ko se utrujen vrnem iz službe, iz predsobe vidim na kuhinjskem pultu druge barve listek. »Hm, najbrž piše: >Jota je na balkonu, grej toliko, kolikor boš pojedel.« Ko se sezu-jem in pridem do listka, sem nemalo presenečen. »Pobriši prah v dnevni sobi. Za joto žal nisem imela časa.«
»Hm, ni imela časa ... čudno, kaj pa je delala vse dopoldne ...?. No, ja, morda pa res ni imela časa ... Kaj pa, če ga ni imela, kar ga jaz že dolgo nimam za brisanje prahu?« se mi počasi »šaj-na«. Se bo torej treba podvizati in že res pobrisati tisti prah, sicer se bom moral vse prevečkrat zadovoljiti z joto iz konzerve ali s konzervo kakšne slabše vrste.
Naslednji dan je bila na listku vendarle vsebina, ki sem jo pričakoval. Daj-dam komunikacija torej vlada tudi v gospodinjstvu. Za dojemanje teh zakonitosti je očitno potreben čas. Še en prispevek k osebni rasti.
Nedavna mlada celjska start-up ekipa je bila nagrajena za mobilno aplikacijo za organizacijo hišnih opravil, pri kateri nič očem ne ostane skrito. Tudi prah ne in s sliko so vsi dokazi kot na dlani. Takšne aplikacije, da bi se prah pobrisal kar sam od sebe, pa najbrž še dolgo ne bo nikomur uspelo razviti. To bi šele bila prodajna uspešnica.
PRAŠNI MOJSTER
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
MEDNARODNO ZDRUŽENJE
KNJIŽEVNIKOV
INTERVENCIJA
NEKDANJA ARGENTINSKA POLI-TIČARKA
MREŽA (ANG.)
I»
IVAN TAVČAR
SRBSKA PEVKA UKRADEN
OVALNI KROŽNIK
MAJHEN REP PEVEC ROBIĆ
MERA ZA ZLATO
ORIENTALSKO SUKNO
NAJENOSTAVNEJŠI ALKOHOL
SLOVENSKI
PEVEC FERFOLJA
Povsod z vami
POKOJNIKOVA ŽENA
ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIUSEPPE)
15
DEOKSIRI-BONUK-LEINSKA KISLINA
16. IN 4. ČRKA
REKA V MAKEDONIJI
ITALIJANSKO MESTO OB JADRANU
URADNA POTRDITEV DOKUMENTA
SIT ČLOVEK
GROBNICA (ZASTAR.)
NAVESTI DATUM
RAČUNALNIŠKA IGRICA
HOMERJEV EP
PREBIVALEC ABERDEENA
INDIJ. ZVEZ. DRŽAVA
KVARNERSKI OTOK
ISTRSKO LETOVIŠČE
RUDOLF CARNAP
AMERIŠKI VOJNA FILMSKI LADJA NA VESOLJČEK VESLA
Križam Ke &
uqamKe
ŠČITEK NA JAPONSKEM
MEČU KAČJI UGRIZ

KRAJ PRI KOČEVJU
VZPOREDNICA
KAFKIN ROMAN
KAMNIŠKO PODJETJE
NAJPOMEM. SKUPINA V PLO
SOZVOČJE TONOV
BAKTE-RIOLOG (ROBERT)
AM. FILM (D HOFFMAN)
NEKD. IME MALAVIJA AVSTRIJSKI
PEVEC JÜRGENS
EKSPLOZIVNO TELO DEL KOKOSOVEGA OREHA
HRVAŠKI PEVEC (DUŠKO)
PODOLGOVAT VOTEL PREDMET
BESEDE, KI UROČIJO
PREZBITERIJ GLAVNO MESTO ŠPANIJE
JAN ŽIŽKA IZMENA (ZASTAR.)
AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT)
SPLAV (POG.)
SREDNJEAM. INDIJANCI OTOK OB VELEBIT. KANALU
SUNKOVITO PIHANJE
SRB. KNJIŽ. RIBNIKAR
PREBIVALKA ARAMEJE
FRANCOSKI PISATELJ (ALBERT)
PRIMORSKA JED
PRIPOG-NITEV TELESA
AMERIŠKI IGRALEC (JAMES)
SOBNI PES NEKDANJI S KRATKIM SLOVENSKI GOBCEM KAJAKAŠ
RIBOLOVNI PRIPOMOČEK
STROK. ZA ORTOPEDIJO
ZVEZNA DRŽ. V ZDA
PRITR-DILNICA KIRKIN OTOK
PREBIVALKE AHAJE
STEPSKA ZVER
ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON
LUKSEM-BURŠKI TV
POMEMBEN
DAN AMERIŠKA IGRALKA WEST
AVST. PISEC (EMIL)
LUKSEM-BURŠKI VOJVODA
ČAS OB SONČNEM VZHODU
SLOVENSKI IGRALEC BIBIČ
PRIČAKOVANJE
OLIMPIJSKE IGRE SRBSKA SOLATA
9
PODEŽELSKO NASELJE
TERENSKO VOZILO
EMILIO ESTEVEZ CESTNO VOZILO
CESTA (LAT.)
IVO ZORMAN
FLUORESCENČNA ŽARNICA
ZNAMKA ŠPORTNE OPREME
PES S KONIČASTIMI UHLJI
REČICA V PREKMURJU
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve vstopnici za štiriurno kopanje v Rimskih termah in knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju
3.	nagrada: bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 17. novembra 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 44
Vodoravno: LESARSTVO, AKVAMARIN, DOES, MUTI, ANA, POPEK, ZO, ILO, ZS, NEMUDOMA, OBI, PIHALKA, RAZVEZA, KALAMARI, EDVARD, PRDA, ANČA, ŠROT,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
209 IGER
ZA VSE LJUBITELJE OSMEROSMERK
Ona: Krčevito si boste prizadevali uresničiti svoje poslovne namene, kar vam bo na koncu s pomočjo sodelavcev tudi uspelo. Poskusite se jim zahvaliti za ponujeno pomoč, kajti brez njih bi šlo bolj težko.
On: Skrbelo vas bo to, za kar ste mislili, da je že rešeno. Kot vidite, je še vse odprto in se lahko še marsikaj spremeni. Je že tako, da je prav ljubezen tista stvar na svetu, ki je najbolj nepredvidljivega značaja.
Ona: Ljudje vam vse prevečkrat očitajo stvari, za katere niste popolnoma nič krivi. Povzdignite glas in se zavze-mite zase, drugače vas bodo tekmeci dobesedno pohodili. Je že tako, da je zdaj čas neusmiljene konkurence.
On: Vaše sprenevedanje vam ne bo prav nič koristilo, ampak se vam lahko še zelo maščuje. Obiskal vas bo star znanec in vam predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudite se in ne bo vam žal.
TEHTNICA И
Ona: Oseba, pomembna za vašo prihodnost, vas bo povabila na večerjo in vas skušala zabavati, zato se svobodno sprostite in se prepustite čustvom. Čaka vas čudovit konec tedna, zato ga nikar ne pokvarite.
On: Prizadevali si boste ponovno osvojiti srce svoje partnerke, kar vam bo tudi uspelo. Pomiritev bo prišla ravno ob pravem času, saj so pred vami dnevi, ko bo treba pošteno pljuniti v roke in ne bo pravega časa za ljubezen.
ШШ2 ПШ
Ona: Želi boste uspeh za uspehom, tako da bo vaš poslovni položaj resnično v zavidljivih višavah. Pri tem nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem v preteklosti obilo pomagali.
On: Ko boste prekršili pravila in si privoščili prepovedano stvar, bo življenje postalo veliko lepše. Torej spremenite dosedanji način življenja, ki je prav dolgočasen. Potrudite se in si naredite življenje srečno.
DVOJČKA ** ■ STRELEC £
Ona: Doživeli boste prijetno presenečenje. Pokažite svoje občutke in se prepustite partnerjevi roki, ki je vsekakor zanesljivejša od vaše. In prijeten teden se bo prelevil v še prijetnejši konec tedna, ta pa v nepozaben spomin.
On: Nikar ne skrivajte svojih čustev, ampak pokažite partnerki, kaj pričakujete od nje. Čeprav jo boste malce presenetili, vam bo z veseljem ustregla. Ne pozabite, vsak je sam svoje sreče kovač.
Ona: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le vaša dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar ste si zamislili. Vsekakor je veliko bolje, da storite eno stvar dobro kot dve polovično.
On: Nikar ne poskušajte nadoknaditi zamujenega, ampak se raje posvetite novim problemom, ki vam jih vsekakor ne manjka. Partnerka vam bo predlagala prijeten izlet v naravo, kar glede na vaše zdravje niti ni tako slaba ideja.
Ona: Zabredli boste v težave in le s pomočjo prijatelja vam bo uspelo vsaj za silo urediti razmere. Zato se nikar preveč ne izpostavljajte, ampak raje poskrbite za primerno zavarovanje svojih interesov.
On: Ne zavidajte tistim, ki so navidez srečni, saj se velikokrat izkaže, da je resnica popolnoma drugačna, kot se zdi na prvi pogled. Uživajte v tistem, kar imate, saj je tudi to za marsikoga povsem nedosegljivo.
KOZOROG &
Ona: Obeta se vam nepričakovan finančni izdatek, ki bo precej spremenil vaše načrtovanje za prihodnje dni. Treba se bo odločiti za manjše posojilo pri prijatelju, zato je še najbolje, da ga čim prej vprašate o tem.
On: Kljub precejšnjim zapletom na ljubezenskem področju vam bo vendarle uspelo zadeve spraviti na pravo pot. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal prijatelj, ki ima v podobnih zadevah kar precej izkušenj.
RITA, PEN, NANOS, ES, BIVOL, KATEKIZEM, TREP, ŠEMA, LOK, MED, EPOPEJA, ČUT, KOC, MB, OREHAR, JEAN ALE-SI, PEKA, ONE, REDITEV, IZSLEDITEV, ALEJA, ČATEŽ, TINA, MIRAN.
Geslo: Mošt se bo spremenil v vino.
Izid žrebanja
1.	nagrado, dve celodnevni vstopnici za kopanje v Rimskih termah, prejme: Marija Košec iz Zagrada pri Celju.
2.	nagrado, bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Martina Jezovšek iz Gorice pri Slivnici.
3.	nagrado, bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Frida Marinič-Lednik iz Gotovelj.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Z nekaj spretnimi potezami boste zlahka popravili slab vtis, ki ste ga pustili pri partnerju. Nikar ne zamudite priložnosti, saj vas čaka prijeten konec tedna v dvoje.
On: Razočarali boste sebe in druge in si s tem prizadejali veliko škodo. Drugič si ne zadajajte nalog, ki jih ne morete izpeljati do konca, drugače se boste znašli v velikih težavah, iz katerih se ne boste zlepa izvlekli. Počasi se daleč pride.
DEVICA
Ona: Na srečo nimate moči, da bi se uprli skušnjavi. Prepustite se občutkom in uživajte, dokler lahko - nikoli vam ne bo žal. Zdaj je čas, da se sprostite in se zabavate, kolikor je mogoče. Čaka vas prijetno presenečenje.
On: Postavljeni boste pred veliko odločitev, vendar boste ostali trezni in razsodni. Prijateljica vas bo nenavadno pogledovala, vi pa se nikakor ne boste mogli odlepiti od družbe. Pozneje vam bo še žal...
VODNAR
Ona: Spoznali boste osebo, ki vas na začetku niti ne bo tako zelo privlačila, vendar bo kljub temu v vas vzbudila precej veliko zanimanje. Lepota ni samo zunanjost, ampak jo je treba iskati tudi v človeku.
On: Ljubezen bo prišla kar sama od sebe in še preden se boste pošteno zavedli, se boste znašli v objemu osebe, ki vas bo povsem očarala. Nikar se ne zadržujte, ampak pustite čustvom prosto pot.
Ona: Čeprav zdaj mislite pesimistično, se bodo stvari, ki vas skrbijo, razvile popolnoma drugače, kot ste pričakovali. Zato samo brez skrbi. udi v ljubezni se vam obeta precej dobra kombinacija.
On: Dobro premislite, ali se vam izplača žrtvovati trenutno zanesljivost in se podati v tvegane vode. Sicer lahko veliko dobite, vendar imate res malo možnosti. Poskusite raje kje drugje, kjer je še dovolj prostora...
13
18
14
REFREN
2
3
16
11
10
12
4
19
17
5
8
7
6
48
RUMENA STRAN
Sobotno plesno tekmovanje Jack 'n' Jill
V ritmu swinga
Minuli konec tedna je bilo Celje plesno razigrano. Ponovno je gostilo mednarodni Vintage swing festival in s tem privabilo številne obiskovalce od vsepovsod. Plesne aktivnosti niso bile omejene le na dvorane Celjskega doma, temveč so swing ponesli tudi na ulice mesta in v soboto dopoldne k plesu povabili tudi vse, ki so se v tem času zadrževali v mestnem jedru. Ob tem so organizatorji, društvo Vintage swing, pripravili plesno tekmovanje in poskrbeli za vrsto presenečenj, od urejanja pričesk po nekdanji modi, kjer je sodelovala tudi pevka Maja Založnik, do nastopov Rok' n' Banda in celjske skupine Carpe Diem.
NC, foto: PIQANT
Člani Rok' n' Banda in organizator Aleš Kolar, predsednik in ustanovitelj prvega slovenskega swing društva (skrajno desno). Motorje je za fotografiranje posodil Muzej motociklov Grom z Vranskega.
»Imamo jo!«
V Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu se po dobrih štirih letih, odkar poučujejo balet, veselijo svoje baletne dvorane. To so opremili na podstrešju šole. Trak je ravnatelju Gorazdu Kozmusu in županom občin ustanoviteljic pomagala prerezati baletna solistka Ana Klašnja.
Ob slavnostnem odprtju so učenci baleta pod mentorstvom Ines Mandelj v dvorani doma II. slovenskega tabora pripravili baletno predstavo, na katero je bil vstop prost. Čudovit baletni večer je nekoliko skazilo le dejstvo, da je ogromno ljudi ostalo pred vrati prepolne dvorane. Ravnatelj je priznal, da takšnega zanimanja preprosto niso pričakovali in vse prosil, da jih imajo kljub tej nerodnosti še vedno radi. Kljub temu je lahko zadovoljno ponovil: »Imamo jo. Baletno dvorano namreč.«
LK, foto: TT
Z leve: župani Janko Kos, Franc Sušnik in Jože Kužnik ter Ana Klašnja in Gorazd Kozmus
Ričet je pripravljen
Moža s kuharskim predpasnikom je vesela vsaka žena in tudi na vojniškem koncu je tako. Takole so se v soboto veselili svojega kuhanega ričeta predsednik Gasilske zveze Vojnik - Dobrna Beno Po-dergajs (prvi z leve) ter člani vokalne skupine Arclinski fantje. V svetu seveda velja, da so najboljši kuharji moški, če je tako tudi v Vojniku, pa so v soboto preverjali udeleženci desetega martinovanja. Bivši župan in Arclinski fantje so bili ena od desetih ekip, ki so med martinovanjem tekmovale v kuhanju ričeta.
BJ
Usodna Nuška
Vsestranska pevka Nuška Drašček, ki izvira iz Radeč in je v Celju obiskovala 1. gimnazijo, je pred dnevi kopici lovorik dodala še eno, izbrana je bila namreč za usodno žensko Slovenije oziroma femme fatale leta 2015. Verjetno zato, ker se ne ustraši prav nobenega izziva in se imenitno znajde v vseh glasbenih žanrih. Nuška fatalnost povezuje z energijo in s karizmo in se najbolj fatalno počuti na odru. Poslušalci so to očitno prepoznali.
NC, foto: M24
Photo Agency
Plesne delavnice so pripravili na štirih različnih težavnostnih ravneh. Na fotografiji sta učitelja Dax Hock iz ZDA in Pamela Gaizutyte iz Litve