I shaja vsak četrtek in velja • poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom sa celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izve« Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« ▼ Mariboru, Koroška cesta št 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje * naprej. Tel, interurban 113, je v Maribor«, UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo Koroška cesta ftt. 5. Rokopis se ne vračajo. Upravništva sprejema naročnino, inseratfl in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter,-urban 113. 32. številka. Maribor, dne 11. avgusta 1927. 61. letnik. olit Volitve poslancev za narodno skupščino, odnosno priprave -za te volitve padajo v dobo velike vročine in največjega dela na kmetih. V tem je razlog, da te volitve v nekaterih krajih še niso vzbudile tistega zanimanja, M je potrebno in umestno. Ni pa to edini razlog. Pri nekaterih je udomačena tolika nezavednost, da se sploh ne zanimajo za -volitve. Smatrajo volitve za zadevo, ki se njih ne tiče. Volitve so velevažna stvar. Po demokratičnem načelu je narod država. Država ni nič narodu nadrejenega, ali umetno vcepljenega, ali celo vsiljenega, marveč narod tvori državo. Iz tega načela sledi, da mora narod sam sebe vladati, sam si dajati zakone in sam upravljati javne zadeve. Najdoslednejše so to demokratično načelo izvajali stari Grki s svojimi malimi državami, ki so obsegale mesto z njegovo okolico. Takšna je n. p r. bila atenska država. V njej je ljudstvo, in sicer celokupno ljudstvo na posebnem zboru razpravljalo in sklepalo o zakonih ter izbiralo uradnike, in to do najvišjih, ki so vršili upravno vlast. Dandanašnji so države po svojem obsegu mnogo večje nego. so bile stare majhne grške države. Zato ne more vse ljudstvo direktno sodelovati pri zakonodaji in nadzorstvu nprave, marveč mora svojo oblast izvrševati indirektno, t. j. preko svojih zastopnikov, ki si jih je pri volitvah izbralo za svoje poslance. Iz tega sledi za vsakega državljana vele važen opomin: pazi na volitve! Volitve ustvarjajo poslance, ¡poslanci ustvarjajo zakone, od zakonov pa je odvisno politično, gospodarsko in tudi duševno življenje v državi. Kdo bi torej bil tako politično zaspan, da bi volitve kratkomalo prespal?! Kdo bi mogel biti tako nezaveden, da bi jih popolnoma zanemaril?! Kdo bi bil tako politično neizobražen, da bi rekel: »Vseeno mi je, kdo bo izvoljen. .Ne briga me, katera stranka bo zmagala«?! Kdo bi mogel «biti tako brez smisla odgovornosti pred lastno vestjo, da bi •sna dan volitve vsled oddaljenosti od volišča ali morebitnega slabega vremena, ali iz drugih ničevnih razlogov ostal idoma ter ne bi -volil?! ^ Za slovenstvo gre. Pri volitvah gre za to, koga smatrate za vrednega svojega zaupanja, da more zastopati 40.000 ljudi, na katere g*ride po našem zakonu eden poslanca. Pri tem ne gre za osebo kandidata, ki bo ali bi rad bil vaš poslanec, marveč igre za stranko, v koje imenu prihaja k vam tak kandidat. Kandidata je treba presojati po stranki, kateri pripada, — stranko pa po načelih, katera izpoveduje. Stranka, da je vredna vašega zaupanja in njeni kandidati vredni vaših volilnih kroglic, mora imeti v svojem pro gramu slovenstvo kot prvo in najvažnejšo točko. Mi smo Slovenci in zato smemo glasovati samo za stranko, kateri je obstoj, razvoj in napredek slovenskega naroda glavna skrb. To je Slovenska ljudska stranka. Samostalna demokratska stranka je glasovala za pretirani, kruti beogradski centralizem, ki smatra slovenski narod samo kot pleme, katero se mora utopiti v jugoslo-vanstvu. Samostojni kmetijci so po zgledu Judeža Iškari- alog n« jota za ceno, da so jih i. 1921 sprejeli v vlado, s samostal-nimi demokrati glasovali za brezumni centralizem ter tako prodali slovensko samostojnost. To je nesmrtna krivda o-beh liberalnih strank, gosposko-liberalne in kmetijsko-li-beralne, krivda, ki jo je slovensko ljudstvo nad obema strankama kaznovalo s politično smrtjo. Kar se je pripravilo pri volitvah 1. 1923 in 1. 1925, to se bo dovršilo pri volitvah dne 11. septembra 1.1.: ti dve stranki bosta obležali mrtvi ob praznih volilnih skrinjicah. Slovenska ljudska stranka pa ima v svojem programu zapisano kot prvo točko: samoodločbo, samostojnost in samoupravo slovenskega naroda. Za to točko se je borila dolga leta, dokler je bila v opoziciji, borila se tudi proti onim slovenskim strankam, ki so se robsko udinjale pretiranemu centralizmu. Za to točko je delala, dokler je letos dva meseca bila na vladi, v kateri je dosegla uzakonitev zakonodajne "oblasti oblastnih skupščin v Mariboru in v Ljubljani. V tem praveu bo delovala naprej. V tej smeri bo še treba veliko dela, truda, borbe in napora, da se samouprava slovenskega naroda postavi na trdne zakonite temelje, da se izgradi in razširi. Kdor je Slovenec, bo 11. septembra glasoval za Slovensko ljudsko stranko. / Gre za gospodarsko dobrobit. Slovenske centralistične stranke so znale slovenskemu ljudstvu in poedinim njegovim stanovom in slojem nalagati samo visoke davke. Za vladanja samostalnih demokratov in samostojnih kmetijcev, poznejših Radičevcev, so se v naši državi povečali in povišali vsi davki. Ta bremena so zlasti pritisnila slovensko ljudstvo, iz kojega so izčrpala vso gospodarsko moč. Sedanja gospodarska kriza je plod narodnogospodarskega delovanja teh strank. Z isto narodnogospodarsko nesposobnostjo se odlikujejo socialni demokrati ali socialisti, ki so v državnopolitičnem oziru vneti centralisti, v gospodarskem oziru pa priporočajo edini lek za vse gospodarske rane: odpravo zasebne lastnine. Vse njihovo delovanje za blagor ljudstva obstoji v hujskanju delavstva in v sejanju nezadovoljnosti pri vseh slojih. Za kaj drugega nimajo ne smisla ne sposobnosti. Slovenska ljudska stranka ima najpopolnejši gospodarski program med vsemi strankami v državi. Ta program obsega vse sloje, zlasti ra kmeta, obrtnika in delavca. Ta program je preizkušen potrjen v dolgoletnem delu, s katerim se je naša stranka izkazala kot največja prijateljica vsega delovnega ljudstva. Kako je gospodarska dobrobit ljudstva naši stranki pri srcu, je tudi dokazala s svojim dvomesečnim sodelovanjem v vladi. Čeprav je drž. proračun že bil v finančnem odboru sprejet, kar se tiče davkov in izdatkov, vendar je dosegla, da so se davki vsaj deloma znižali in davščine omilile in zmanjšale, ter cene kmetskih potrebščin znižale. S tem so odstranjene vsaj najhujše krivice, ki jih je slovensko ljudstvo moralo trpeti vsled krivde samostalno-demokratske in kmetijske stranke. Kdor torej hoče gospodarsko dobrobit slovenskega ljudstva in narodnogospodarski napredek v slovenskem narodu, bo 11. septembra oddal svojo volilno kroglico kandidatni listi Slovenske ljudske stranke. Za krščanstvo gre. Ker imamo v svojem programu krščanska načela, zato nas liberalci — gosposki, kmetijski in delavski — psujejo kot klerikalce. Pred leti je to strašilo še kaj zaleglo pri ljudeh malega duha in plahega srca. Sedaj pa je vsepovso-di zmagalo pametno spoznanje, da je klerikalizem kakor vsak strah na sredi votel, okoli pa ga nič ni. Vsi razumni ljudje so spoznali, da gre za obrambo verskih naših svetinj v javnem življenju: za krščansko šolo, za neločljivost zakonske zveze med katoličani in za svobodo katoliške cerkve v državi. Vsak zvest in dosleden kristjan bo rekel: obramba verskih svetinj in pravic katoliške cerkve je pravo, pošteno in dosledno krščanstvo. Liberalec, naprednjak in svobodomislec pa pravi: V javnem življenju hočemo mi komandirati. Krščanstvo naj ostane v cerkvah, ako sili v javno življenje, ni več krščanstvo, marveč je klerikalizem. Tako hočejo liberalci in socialni demokrati predpisovati, kaj je krščanstvo in kaj ni. Ti takozvani svobodo-miselci so tako predrzni, da se stavijo nad duhovnike, nad škofe in nad papeža ter se trkajo na svoja prsa in svojo slabo vest, češ: Kaj vedo škofje in kaj rimski papež o pravem krščanstvu, to znamo mi liberalci in socialni demokratje. Ali ni to skrajno predrzno in nespametno? K sreči je ¡krščansko ljudstvo spregledalo in prepoznalo to liberalno in socialdemokratsko igro, tki je preračunjena na to, da — zvabi nerazsodne kaline na svobodomiselne in naprednja-ške limanice, kratko povedano: da s prevaro pridobi volilne kroglice za liberalne in socialistične volilne skrinjice. S klerikalizmom hočejo zadeti in ubiti krščanstvo v življenju poedincev in vsega slovenskega naroda. Temu cilju slu žijo povestice, povesti in romani, kakor: »Veliki inkvizi-tor« in »Papežinja Fausta« in slični, s katerimi hočejo či-tatelje, osobito naprevidno mladino, z višine krščanskih načel in izpolnjevanja božjih zapovedi potegniti v blato greha in razuzdanosti. Kako daleč sega ta svobodnjaška predrznost v Sloveniji, dokaz za to je pisava raznih liberalnih in socialističnih listov, ki se drznejo z blatom svojega naprednjaškega cinizma ometati ne samo najsvetejše,, marveč celo božje osebe. Ali ni potrebno v interesu slovenskega ljudstva, njegovega obstoja in napredka proti takšnim naprednjaškim, liberalnim in soeialnodemokratskim elementom stopiti v bran z volilno kroglico v roki?! Kdo bi mogel trpeti, da se veronauk hoče izriniti iz šole? Kje so tisti slovenski kršč. starši, ki bi mogli svoje otroke zaupati nekrščanski šoli?! Kje so tisti slovenski rodoljubi, ki bi mogli mirno gledati, kako se slovenska mladina kvari in razkristjanjuje? Kdo se sme smatrati za vernega kristjana, pri tem pa mimo gledati, kako se svoboda in pravo katoliške cerkve gazi v prah? Na ta vprašanja daje edino pravilni odgovor tisti, kateri bo 11. septembra glasoval za Slovensko ljudsko stranko, ki je stranka krščanskih načel in krščanske zvestobe. Komur je pri srcu krščanska vera, njena načela in njene pravice; kdor hoče obstoj, razvoj in napredek slovenstva; kdor hoče poboljšanje in napredovanje gospodar- Dr. Guthi Loma: -detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. — Nisem opazil na njem nič čudnega. Prišel je v sobico, brez besede prevzel ključ in mrmrajoč pesem šel po stopnicah navzgor. — Kako dolgo stanuje v hotelu? .. — TridnL pr- ;^ ' -■ — Je tudi že prej najemal pri vas sobo? — Kako ne! Star naš gost je. Sobo je vedno brzojavno najel in če se je le dalo, smo mu vedno pridržali sobo — št. 13. — Zakaj? — Iz navade. Vedno je v tej sobi stanoval. Zjutraj je odšel, zvečer se vrnil. Obiskovalcev ni nikdar imel. Besedo je prevzel Berci: — Ali dovolite, gospod sodnik, da mu stavim nekaj vprašanj? — Izvolite! — Ali je g, Berenyi zaklenil vrata, predno se je vlegel .«pat? — Vedno je zaklenil. Tudi včeraj zvečer. — Kako veste? — Približno pol ure potem, ko je prišel domov, sem hotel iti k njemu, toda vrata so bila zaklenjena. — Kaj ste hoteli pri njem? — Pozno sem se spomnil, da je popoldan bila prine-šena za njega srajca. Mislil sem, da jo bode zgodaj zjutraj rabil. — Zakaj je niste nesli v sobo med dnevom. "> — Pozabil «em. — Hm! Vrata so bila torej zaprta; potemtakem je bil morilec že v sobi, ko je prišel Berenyi domov. — Mogoče. — Nisem vas vprašal! Le na vprašanja odgovarjajte! — Kako ste prišli umoru na sled? — Zjutraj ob ogmih je dobil gospod priporočeno pismo. Potrkal sem in ko sem za kljuko prijel sem zapazil, da «o vrata odprta. To me je iznenadilo, ker je bil gospod še v postelji in se je dozdevalo, da spi; ker pa sem bil prepričan, da je zaklenil vrata, predno je legel spat ." . , — No? Ste šli k postelji . . . — In sem ga budil, toda zastonj . . . Mrtev je bil! — Več kot gotovo je, da se je nekdo skril v sobi. čakal je le, da zaspi, potem se je tiho, po prstih bližal postelji in ko je izvršil svoj posel, je lepo, mirno odšel . . . — Tako mora biti! — Tako mislim tudi jaz . . . — Vi bi morali tistega človeka videti! — Ne tajite: videli ste ga . . . — Prosim, vaša milost ... Ne pravite mi kaj takega 5 . . — Vi ste vratar . . . Drugi ga ni mogel spustiti skozi vrata. — Odpuščanje prosim! Do enajste ure so vrata odprta. Čisto mirno je lahko šel ven. — Pazite! Prej ste rekli, da je Berenyi zvečer ob desetih stopil v vašo sobico in brez besede prevzel ključ od sobe . . . — Tako tudi je. — Potemtakem je bila soba št. 13 pred njegovim prihodom zaprta. Ali ne? — Naravno. — Morda bi nam lahko razložili: kako je prišel noter oni tujec, ki se je tu skril? — Sobarica je v vratih pozabila svoj ključ . . . Mari, sobarica, trepetaje smrtnobleda vstopi v sobo. Za ves svet ne bi pogledala proti postelji. Gotovo misli, da je vso nesrečo povzročila njena pozabljivost. Redarni ka-petan strogo zakriči nad njo: — Kako se upaš vstopiti? — Oprostite! Neki gospod stoji zunaj in vpraša: ali sme vstopiti? — Kdo je tisti gospod? Kako se zove? — Joj, prosim! Ne kričite tako nad menoj! — Mihael Tuzar se imenuje . . . — Ah, Tuzar? — Ravno prav! — Pustite ga noter! II. Tuzar se loti dela. Naslednji trenutek se pojavi na pozorišču drame Mihael Tuzar, slavni izsledovalec državnega redarstva. Mož neznatne zunanjosti, krog 60 let star. Na prvi pogled nikdo ne bi zasledil v njem straha velemestnih zločinskih jam. Obraz gladko obrit, kot da je gledališki igralec, ker svojo zunanjost cesto izpreminja. Včasih se na enem in istem kraju pojavi v dvojni izdaji; sposobnost, ki jo kaže v izpre-minjanju, bi tudi igralcu bila v ponos. Sive lase si nazaj češe, kot da se hoče ponašati z razumnim visokim čelom. Oči ima kakor mačka; v bodečem pogledu se izraža sama ironija. Obraz je v celoti vtelešena premetenost, zvitost. Hitro se je pojavil na licu umora, ker je redarni kapetan, ki ga zelo visoko spoštuje, brzojavil po njega. S ponižnim priklonom pozdravi može postave, potem pogleda krog sebe, da pregleda položaj. Preiskovalni sodnik ga že od prej pozna. Vljudno mu stisne roko, mu ponudi stol in mu sporoči, kar je vratar izpovedal. — No? Tuzar, ali nimam prav? — Morilec je bil že v sobi, ko je žrtev domov prišla . . ., je vprašal redarni uradnik. — Gotovo, gotovo! Več kot gotovo, da ga je skrit pričakoval. — Kakor se dozdeva, je dobro premislil svoj načrt in ga je zelo hladnokrvno izvedel. O veliki previdnosti priča dejstvo, da nismo naleteli na noben znak zločina. —Ali ste že ugotovili: kam bi se bil mogel skriti? —Morda v omaro za obleko, ali pa za zaveso? — Priti moramo do gotovosti. Sploh nemogoče se mi zdi, da v skrivališču ne bi našli kakega sledu. Ali dovolite, da se nekoliko razgledam po sobi? — Izvolite! Daleč ne bodete prišli. To je pripomnil raziskovalni sodnik. Detektiv najprej pogleduje mrličevo rano in tiho, kakor da govori zase, pripomni: — Saperlot! To je bodljaj! — Dobro preračunjeno in spretno je zabodel. Žrtev je globoko spala, ko se je nad njo nagnil in pazil je na to, da nož ne zadene reber. Ubogi mladenič je na hrbtu ležal in je bil pokrit le do pasu. Spalne srajce tudi ni imel zapete; ravno kakor sedaj. Umor je moral biti delo trenutka in je moral biti izvršen, kakor se da soditi po odprtini rane, s tankim bodalom. Smrt je takoj sledila . . . Hm . . . Falot je s seboj odnesel bodalo . . Ključ je pustil v odprtih vratih in je gledal le na to, da ne- «kega stanja slovenskega ljudstva in vseh njegovih stanov in slojev: ta bo ne samo sam svojo kroglico oddal za kandidate naše stranke, marveč bo tudi z agitacijo storil vse, da se bo v skrinjici SLS zbralo čim največ kroglic. Slovensko ljudsko stranko spoštujejo. Naj nas nasprotniki grdijo kakor hočejo, naj »Jutro« in »Domovina« lažeta, kolikor jima drago, eno je pa res: Slovenska ljudska stranka in njeni voditelji uživajo veliko zaupanje med ljudstvom. Celo mnogi taki, ki so do pred kratkim še bili naši nasprotniki, so spoznali, da je res Slovenska ljudska stranka najpoštenejša stranka. Imamo izjave cele vrste mož, ki so prej pripadali drugim strankam, a so sprevideli, da je za poštenega Slovenca edini prostor v Slovenski ljudski stranki. Tako n. pr. piše bivši voditelj in soustanovitelj Samostojne kmetijske stran ke enemu izmed naših poslancev: ». . . Sporočim Ti, da sem se odločil, da ne prevzamem kandidature pri . . . stranki (imenuje neko drugo stranko), katero so mi ponudili, ker je težko mogoče nastopati, ne da bi prišel v konflikt (spor) z SLS. Pozitivno delovanje SLS in patriotično pisanje njenih listov mi zelo dopade. Smelo trdim, da bo tako delovanje zelo dvignilo državljansko zavest našega dobrega ljudstva. A tako delo kakorkoli ovirati je meni nemogoče in vam morem le želeti največji uspeh! Srečen bi bil, ako bi taka Vaša stremljenja kakorkoli zamogel podpreti . . .« Druga izjava: »Imam čast, da Vam sporočim moj sklep: Izstopim iz Radičeve stranke in priglašam svoj pristop v Slov. ljudsko stranko. To storim radi tega, ker sem spoznal, da je vse, kar Radič in Pucelj delata in govorita, sam »larifari«. Pu-celj in Radičevci so bili dve leti v vladi, a niti ene same stvari niso napravili za kmeta in delavca. Slovenska ljudska stranka pa, ki je bila komaj 2 in pol meseca v vladi, je dvignila finančnega delegata Šavnika, ki je z davki strašno dzmozgaval Slovenijo, znižala je desetek, odpravila carino na galico in kmetijsko orodje in stroje, odstranila prijavo vina, rešila več milijonsko deželno premoženje, dosegla znižanje dohodnine itd. Spoznal sem, da je kričanje o »klerikalnem zmaju« sam prazen bav-bav. Tudi jaz, ki sem bil dve leti predsednik Radičeve organizacije v našem kraju, prestopim prostovoljno v tabor Slovenske ljudske stranke. Imam za to še en razlog: Ko sem rabil pomoč od strani Ra-dičevih poslancev, me še poznati niso hoteli. Pisal sem v Zagreb Radiču, a dobil sem odgovor: »Vzami si advokata!« Imel sem dovolj! Pri volitvah leta 1925 sem jim bil dober, da sem agitiral za Radiča in Kelemino, a potem, ko bi jih jaz rabil, pa me nočejo poznati. Prosil sem za posredovanje poslanca SLS in šel mi je na roko, čeravno je vedel, da sem bil nasproten SLS. Res: prava krščanska bratska ljubezen in pravičnost je samo v vrstah Slovenske ljudske stranke. Zategadelj, ker nas vse druge stranke rabijo samo ob volitvah, sicer pa nas za norca imajo, prestopim tudi jaz v Slovensko ljudsko stranko. Š. K.« To pismo je jasno dovolj in pove mnogo. Omenim še, da sta v Okraju Maribor levi breg prestopila iz samostojno-demokratske stranke v Slovensko ljudsko stranko celo — dva načelnika krajevne organizacije SDS. In oba dva zatrjujeta, da ju je k temu koraku privedlo pošteno delo Slov. ljudske stranke in njenih poslancev ter lažnjivo pisarjenje »Jutra« in »Domovine«. Ta preokret nas silno veseli. Ljudstvo samo spoznava, da je treba, da se vsi pošteni Slovenci združimo samo v eni stranki, in to je naša Slovenska ljudska stranka! Tolllci SLS 11. sept. vsi volit! ovirano pride skozi hotelska vrata . ¡biti skrit? . Toda kje je moral Gre k Oknu, se potegne za gosto zaveso in pogleda na ulico. — Gotovo je, da se tu ni mogel skriti. Soba je bila temna, ko je žrtev vstopila. Ulična plinasta luč je ravno pred oknom, sem sveti in bi ga lahko izdala. Odpre tudi široko, dvokrilo omaro za obleko. — Ta pa je tako ozka, da bi v njej ne imel prostora, potemtakem je bil skrit pod posteljo. Poglejmo! Pokliče vratarja . . . Zastopniki oblasti pozorno sledijo vsakemu gibu detektiva. Vedo o njem, da ima izredno kombinalno sposobnost. Samo kr. pravnik se skeptično ©meje. Njegovo mnenje je, da se je imel Tuzar zahvaliti za svoje prejšnje uspehe le slepi sreči. Detektiv potegne postelj s pomočjo vratarja proti oknu. Pri tem je skrbno pazil, da se truplo ni zganilo z mesta. — Ali nisem povedal? Ta falot se je skril pod postelj. Glejte! Na tleh strnjena kri in majhen papirnat škrnicelj. Važni, zelo važni dokumenti . . . Kraljevski pravnik je pripravljen na odgovor: — No, no! Papirnati škrnicelj je tudi lahko last umorjenega. In kaj more pričati strnjena kri? — Mnogo! Zelo Mnogo! — Kako pride sem kri? Skozi žimnico ni mogla priteči, ker niti rjuha ni krvava. Ta majhen papirnat škrnicelj pa je v ozki zvezi s krvavimi sledovi. Zastopnik tožbene oblasti (pravnik) se ironično zasmeje: — Reči moram: imate izredno živo domišljijo! — Prosim! — Nikdar ne trdim česar z gotovostjo, ako nimam dovolj vzrokov. V škrnicelju je bil cuker zoper kašelj. . , -fvi — Odkod pa veste to? — K temu ni treba velike domišljije. Glejte, naslov Ivrdke: »A. Pischer, cukrar, Kerepeš ulica 56.« Trgovec je torej tu blizu in verjetno je, da je morilec kupil cuker zoper kašelj, predno je prišel v hotel. — No dobro! — je nadaljeval pravnik, — recimo, da pravilno sklepate, a kako spravite v zvezo škrnicelj s krvnimi sledovi? [Mobilizacija miiu, sprave in bratstva. Vsi možje in fantje iz vojne ste letos zopet prisrčno vabljeni na divne Brezje na Gorenjskem in sicer v nedeljo, dne 21. avgusta! Agitirajte vsi, da bo ta naš dan res dan slovenske možatosti, neupogljive volje, služiti Bogu in Mariji, dosledne zahteve, naj naši tovariši invalidi končno vendarle dobijo svoje lastne pravice, ki jim jih država prej ali slej mora priznati! Polovična vožnja je že dovoljena In sicer od petka, dne 19. avgusta, od polnoči dalje do dne 25. avgusta, četrtek do polnoči. Na odhodni postaji kupite celo karto do Otoč ter zahtevajte, da jo mokro žigosajo. Karte nikjer ne oddajte, ker se z njo nazaj zastonj peljate. Izkaznice dobite pa na Brezjah v soboto, dne 20. in v nedeljo, dne 21. avgusta. Pride lahko vsak, kdor hoče. Imate šest dni za polovično vožnjo na razpolago, tako da lahko spotoma obiščete še druge kraje in znance. Tovariši! Razvijte vsi največjo agitacij^, ker nimamo nobenih lepakov in nobene druge reklame! Naša reklama ste Vi sami, zato budite, kličite Vi vsi na Brezje! Ondi bo preskrbljeno za vse v duševnem in telesnem oziru. Tovariši, v nedeljo, dne 21. avgusta vsi na Brezje! Glavni odbor ZSV v Ljubljani. Volilci SLS NAŠA SKRINJICA. JE JE ! PH¥A ! '; §S ^ tv Posledice suše in vročine. V južnih krajih naše cfežave je letos suša tako huda, da je na poljih do malega vse izgorelo. Cele tri mesece v Južni Srbiji (Makedoniji), Šumadiji, Črni gori, Hercegovini, Bosni in deloma v Vojvodini ni padlo ne kapljice dežja. Pšenica, rž in ječmen so še za silo obrodili, ali tudi ne blizu toliko, kakor navadno. Za izvoz primanjkuje žita. Najhujše so v južnih krajih uničeni vsled neznosne suše in vročine sledeči pridelki: koruza, krompir, fižolj, zelje in razno sočivje. Celo vinogradi trpijo. Grozdje se ne more razvijati in radi suše veni. Ljudstvo obupuje! Živelo je večinoma od koruze. S koruzo je tudi krmilo prašiče. Od tega je imel kmet skoraj edini dohodek. Letos pa ne bo imel hrane ne za se, ne za živino. Kraji, kjer se je na leto izvažalo na stotine vagonov koruze, bodo letos še morali isto kupovati. Posledice suše in vročine bodo tudi za državo velike. Ako ni blaga za izvoz, gre vrednost dinarja nazaj. Kupovna «noč našega denarja pade. Carine pride malo v državno kašo. Ali najhujše je, ako se cena živežu zviša. Ker tudi r naših krajih radi pomanjkanja dežja in radi spomladanske slane letina ne bo posebno dobra, bo treba letošnjo jesen in zimo silno varčevati Radi žita je edino dobro to, ker imajo v Vojvodini še bogate aaloge lanskega pridelka. Da bomo nasprotnike poznali. Žerjav je »samostojne« osedlal! Ko je leta 1920 nastopila Samostojna kmetska stranka, smo trdili, kar je bila tudi resnica, da jo je Žerjav poklical v življenje ter na ta način hotel preslepiti kmete za svojo liberalno stranko. Tedaj so tajili, zdaj pa nič več. Žerjav sam je napisal v zadnji »Domovini«, da je on samostojne osedlal, potem pa so postali častihlepni in — so mu ušli. Takrat je Žerjav res osedlal samostojne, ker so se našli osli — ki so samostojne nosili, tako zveni iz besed »Domovine«. Nikar pa naj Žerjav ne misli, da bo danes zopet našel našega kmeta tako neprevidnega, da bi Žerjav zopet osedlaval na njem svoje ljudi! Zato gre demokratom, da zasedlajo na ljudstvu! A pri teh volitvah ne smejo! — Nova marela — stari žid! Živel je žid, ki je ciganil ljudi, kar je mogel, posebno na sejmih. Da pa ga niso spoznali, ko je drugič prišel, je vedno predalal svojo marelo. Tudi pri nas se tako godi v političnem življenju. Kadar so volitve, tedaj pride dr. Žerjav vedno z novo marelo, vedno z novim imenom. Zdaj niso več SDS za volitve, ampak »Združena slovenska gospodarska lista«! Pod to marelo pa sedi še vedno stari dr. Žerjav. Nikar naj ne misli, da ga kmetje ne bodo prepoznali! Združena slov. gospodarska lista je — SDS. — »Naša ljubezen se tesno oklepa ljudstva«, piše »Domovina«. Najbrže misli pri tem na Slovensko banko, ki je požrla na 50,000.000 slovenskih vlog. To je bila velika ljubezen, ki se je slovenskega naroda preveč tesno oklenila. Urek — Kušar — Roškar. To so trije. Bili so samostojneži, bili so radičevci, bili so menda že tudi kje drugod, zdaj pa so Žerjavovci. Žerjav je napisal, da jih je nekoč že osedlal. Zdaj jih hoče zopet! A na slovenskega kmeta teh svojih najmlajših, ne bo vee osedlal. Ti trije so šli od »Kmet. lista« k »Domovini«, iz dežja pod kap, kar se njih in njihovih mandatov tiče, a ostali so še vedno v fronti proti slovenskemu narodu. Zato bodo in morajo propasti. — Nasprotniki delajo z vso silo! Dočim zre naš kmet mirno na volilni boj in ve, kaj je njegova dolžnost 11. septembra, besne naši nasprotniki skoro do nerazumnosti! Poleg tega pa delajo na vse krip-lje, da pridobijo kar največ krogljic. To njihovo delo jim sicer ne dela sramote, kakor jo dela njihova politika, a uspeti ne sme! Nasprotniki računajo, da bo naših ljudi zopet veliko doma ostalo in bodo na ta način oni, ki bodo vse, do zadnjega, postavili na volišče, napredovali. Zato agitirajo med kmetskimi ljudmi predvsem: »Kaj boš hodil volit, saj nič ne pomaga!« Nihče naj ne bo tako nepreviden, da bi tej agitaciji nasedel! Vsi naši na volišče! Zaupniki in agitatorji, že zdaj pripravite vse, da bode število volilcev pri nas narastlo! Politični hlapci! Urek, Kušar in Roškar so uskočili iz radičevske stranke k Žerjavu. Ako niso bili zadovoljni z vodstvom radi-čevske stranke, naj bi ga vrgli, ali pa naj bi na svojo roko nastopili. Tako pa so dobili pri Radiču, kateremu so do zdaj hlapčevali, knjigo in so se z njo podali v novo službo k dr. Žerjavu! Slovenski kmet pa ne mara hlapčevati in zato ne bo volil ne radičevcev in ne omenjene trojice na dr. Žerjavovi listi! — — Stvar je priprosta. Popolnoma gotovo je, da ti krvni sledovi ne izvirajo od rane umorjenega, tje so morale torej priti med tem, ko je zločinec pod posteljo čakal na prihod svoje žrtve. Mislim, da ima zelo razvito pljučno bolezen in zato si je priskrbel cuker, da bi ga kašelj ne izdal. — Drzno sklepanje! — Ako je v resnici jetičen človek izvršil umor in se je skril pod postelj, ti krvavi sledovi pričajo, da ga je vkljub previdnosti napadel kašelj, kar bi morala žrtev slišati. — Ker pa je svoj načrt vseeno izivedel, ne da bi bil naletel na upor, je jasno, da najemnik sobe št. 13 še ni bil doma, ko je morilca napadel kašelj. — Niti govora o tem; pri vsakem ugovoru se spretno izmaže, samo da bi njegova obveljala. — Jaz sem tudi mnenja, da je Tuzar na dobrem sledu, — je pripomnil redarni kapetan, ki je s prikimavanjem spremljal detektivove pripombe. — Grem še dalje ... Iz krvnih sledov se da tudi dognati, da je zločinec človek izredno nizke postave. — Kako vendar?! — Ležal je na trebuhu, popolnoma iztegnjen, in tako čakal na svojo žrtev. Čepeti ni mogel; istotako ni ležal na hrbtu, iz razloga, da bi v izrednem slučaju lahko in tiho prilezel iz skrivališča. Ako pa je to moje mnenje pravilno, je moral imeti glavo tam, kjer vidimo krvne sledove, gobci čevljev pa so tu obribali tla . . . Ako bi stal sedaj zraven mene, mi niti do ram ne bi segel. Berci zadovoljno prikima z glavo. — Izvrstno, Tuzar! — Sedaj ne preostane drugega, ko da izsledimo tistega jetičnega človeka. Samo to je^ škoda, da ni on edini človek v Budimpešti, ki iam pljučno bolezen. — Niti z besedico nisem trdil, da stojimo pred lahko nalogo. Na vsak način smo zadeli na sled, ki ga laliko brezpogojno izkoristimo. Vredna je mnogo več ko nič! Predvsem bi bilo treba zaslišati cukrarja. Ako se ne motim, je moral biti morilec v njegovi trgovini včeraj med sedmo in osmo uro. — No, na kak način pa pridete do tega sklepa? — je vprašal pravnik, ki ga Tuzarjeve domneve nikakor niso prepričale. ^ — To sklepam iz tega, da je škrnicelj popolnoma izpraznil. Niti en cukerček ni ostal; moral je torej najmanj dve uri čakati na prihod svoje žrtve. Ker pa je cuker kupil tu blizu, se najbrž ne motim, ako trdim, da je približno med sedmo in osmo uro moral biti v A. Fischerjevi trgovini. V teh okolščinah pa je zelo verjetno, da se ga bo trgovec spominjal, ker je bil morilec eden zadnjih kupcev. Preiskovalni sodnik ukaže zapisnikarju, da takoj pokliče g. A. Fischerja. Čez par trenutkov stoji trgovec pred preiskovalnim sodnikom. — Ali je ta mali papirnati škrnicelj prišel iz vaše trgovine? — Da, gospod. — Ali tudi vi strežete kupcem? — Od ranega jutra do poznega večera sem v trgovini. Imam le enega pomočnika, zato tudi jaz strežem. — Ali je bil včeraj zvečer velik promet? — Ne bi rekel. — Morda se spominjate, kaki kupci da so se obrnili v trgovini med sedmo in osmo uro? — Od sedmih do osmih je bilo pri meni malo ljudi. — Oprostite! Naj malo mislim! — Ako se dobro spominjam, je služkinja hišnega gospodarja kupila deset kilogramov belega sladkorja . . . Neki stari gospod je kupil za malega vnuka, ki ga je pripeljal s seboj, čokolado. Nazadnje je pa prišel mlad mož. Prosil je cuker zoper kašelj. — Ste mu vi stregli? — Jaz. — Ali bi ga lahko opisali od bližje? # — Seveda! Ko da tudi sedaj Stoji pred menoj. Približno dvajsetleten, brez brk in brade. Bolnega izraza, suh m kar je najbolj vzbudilo mojo pozornost: imel je veliko < grbo. — Kake postave je bil? — Zelo nizke. — Ali je dobil cuker v škatlji? , , .____ (Dalje prihodnjič.) Širite Slov. Gospodarja! »Radičevci, vsi na plan!« Kmetijei kličejo — alarm. Gori jim streha nad glavo, it hlevov jim je pobegnila živina! Možje, žene, fantje, dekleta, vse na plan! — Njihov klic ne najde odmeva. Kakor |e nekoč kmet mirno gledal na razpadajoči in goreči grad ter ni šel pomagat, tako se sedaj smeji radičevskim klicem in ve — dovolj so nas vodili za nos do zdaj, da smo hlapčevali Radiču! Res, radičevci, vsi na plan m vsi nazaj v edino zastopnico slovenskega kmeta — nazaj v Slov. ljudsko stranko! Škoda vsake slovenske krogljiee za ra-dioevsko podružnico! Preje: »Kmet — kmeta« — zdaj: »Za stvar gre in ne za osebe!« Kako so kmetijei pisarili vedno le, da je treba, da kmet voli kmeta! Zdaz pa, ko so volitve tu in na »seljaoki listi« kandidirajo advokati, pa ne gre več, da bi se pisalo: »Kmet — kmeta«! »Zdaj gre za stvar!« Za kako stvar, radičevci? Bomo mi povedali: Zdaj vam gre zato, da kmeta znova zvodite z raznimi političnimi gesli ¡pod svoj vpliv, da boste potem uganjali svojo radičevsko politiko, ki je •kakor mlin na veter, kakor Radič piha, oz. pije, tako se pa vrti! »Mi pa ostanemo, kakor smo bili, enega srca, ene krvi!« Tako doni med našimi ljudmi po vsej Sloveniji in vsi so na delu, možje in fantje, žene in dekleta, vse dela na to, 11. september zopet pokazal: Slovenci držijo skupaj! Zato vsi za SLS na delo, na agitacijo, da se bodo pomnožili naši glasovi in da bo zmaga nad vse častna! Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Burna seja finančnega odbora. Finančni odbor je imel pretekle dni sejo, kjer pa je Pribičevič, ki se drugače sej ni tako vestno udeleževal, hotel napraviti kraval proti vladi. Pomagal mu je tudi Radonjič, nezadovoljni pašiče-vec, ki se je pri tej seji skušal maščevati, ker ga Vukičevič ne kandidira. Najbolj zanimivo je to, da je Pribičevič na tej seji protestiral zoper vladina volilna nasilja, čeprav posebnih dokazov ni mogel predložiti. Mislil je, da je še vedno isti način v navadi, kot ga je imel on za časa zadnjih volitev. V svoji jezi na vse, je zagrozil z revolucijo, z uporom. Če bi to storil za časa njegovega ministrovanja kdo drugi, bi bila le vrv ali kroglja — njegov delež. Že to, da se mu na tako govoričenje ni ničesar zgodilo, je znamenje, da se mu ne godi še prehudo. Naši poslanci so v odboru stavili poseben predlog za rešitev gospodarske krize. Naši poslanci v Beogradu. Te dni se je mudil v Beogradu poslanec Vesenjak v zadevi regulacije Mure. Posl. Hodžar je posredoval v zadevi cestarjev in za zgradbo sodnega poslopja v Celju. — Poslanec Žebot je posredoval za otvoritev kredita za okrajne zastope, vodil je odposlance železničarjev, zahteval ureditev izplačila kronskih upokojencev. Poslanec Pušenjak in drugi so intervenirali v raznih finančnih zadevah, za izplačilo dolžne plače vero-učiteljem, za ukinitev 4% davka pri zacarinjanju vina, če se ga izvaža v Avstrijo. Ti poslanci so bili v Beogradu, ker so člani posameznih odborov, ki so imeli seje. Ostali naši poslanci so na agitaciji. Radikali med seboj so že zdaj precej na jasnem. Pa-šičevci so se postavili zoper sedanjo vlado, vendar so še skupaj z člani vlade v radikalnem klubu. Konečni obračun pride baje po volitvah. Radikali gredo vedno in tako tudi sedaj precej razcepljeni v volitve, a se pozneje združijo v enotni klub. Radikali in demokrati. Zdaj so že demokrati bolj mirni. Tudi sicer precej hudi Davidovič se je pomiril. Jasno je, da se pritožujejo razni politični voditelji zato nad volilnim terorjem, ker vidijo, da bodo pri volitvah slabo odrezali. Tako tudi demokrati. Poročila S. L. S. Dr. Anton Korošec, načelnik Slovenske ljudske stranke in nosilec naše kandidatne liste, pride govorit na velik volilni shod, ki bo za celi ljutomersko-gornjeradgonski okraj, v nedeljo, dne 28. avgusta po pozni božji službi v Ljutomeru. Povabljeni tudi somišljeniki iz Prekmurja in Medžimurja. V Šmarju pri Jelšah bo na praznik Vnebovzetja M. D., dne 15. avgusta, popoldne ob 2. uri v Katoliškem domu volilni shod, na katerem poroča načelnik SLS gospod dr. Ant. Korošec. Sijajen volilni shod Slovenske ljudske stranke v Slivnici pri Mariboru je imel voditelj g. dr. Anton Korošec v nedeljo, dne 1. t. m. v društveni dvorani. Udeležba je bila ogromna. Navdušenje ljudstva je pokazalo, kako odobrava politiko in delo svojega voditelja ter da stoji odločno za njm v težkem boju za procvit ožje domovine in cele države. Zborovalci so izvajanjem govornika sledili z velikim zanimanjem in je med celim govorom vladala v dvorani grobna tišina, prekinjena samo z večkratnim navdušenim aplavzom. Na shod je prišlo tudi nekaj nasprotnikov iz Maribora, izmed katerih sta dva nezrela in nahujskana mladeniča poskušala pred dvorano na prostem delati nemir, a sta dobila takoj primerno plačilo od ogorčenega ljudstva. Primernejše plačilo pa čaka enega še pri sod-niji. Trkajoč se na svoja prsa sta povdarjala, da sta člana Orjune v Mariboru, eden celo tajnik. Dvomimo pa, da sta ■ta dva zaisto to, kar sta trdila, ker je njihovo, nad vse prostaško in podivjano obnašanje te trditve od daleč ne potrjuje. Dr. Hohnjec priredi naslednje volilne shode: v nedeljo, 14. avgusta, jk> rani sv. maši v Gornji Radgoni, po večernicah v Veržeju; v pondeljek, 15. avgusta (na praznik Marijinega Vnebovzetja) po ranem cerkvenem opravilu pri Sv. Križu pri Ljutomeru; v nedeljo, 21. avgusta, po rani sv. maši v Ločah, popoldne po večernicah pri Sv. Jerneju nad Ločami. V Ljutomeru je bil v nedeljo, 7. avgusta prav dobro obiskan volilni shod SLS, na katerem sta govorila naTod-eii poslanec dr. Hohnjec in oblastni poslanec Jakob Rajh. V DRUGIH DRŽAVAH. Posledice socialističnega Hpora v Avstriji. Gospodarska škoda je zelo velika. Posebno je velika neprilika v tem, ker so zgorele zemljiške knjige. — Politične posledice so se pokazale v tem, da se je zopet začelo razpravljati vprašanje, da se naj Avstrija priključi Nemčiji. — To pa se ne bo zgodilo, ker so velesile še vedno proti. — Doma na Dunaju so socialisti, ki vladajo mestno občino, sestavili posebno stražo, ki pa jo bodo morali razpustiti, ker ne gre, da bi socialisti imeli nekako svojo vojsko. Italija je postala zelo miroljubna, vse, kar je do zdaj njo in Evropo vznemirjalo, je malenkostnega pomena. Tako seveda tudi naša zadeva z Albanijo. Stvar je pa ta, da Italija le ne upa rogoviliti, kakor se je nekaj časa kazala pogumno. Gre ji predvsem za kruh, ker vlada v Italiji velikansko pomanjkanje živil. Da temu odpomore, išče novih zvez z Egiptom. Češka in Vatikan. Papež je lani odpoklical svojega poslanika iz Češke, ker je vlada sodelovala pri protikato-liških demonstracijah. Zdaj so se začela pogajanja za obnovitev odnošajev. Upati je, da bodo ugodno potekla, ker se vlada letos ni udeležila enakih demonstracij, ki so se zopet vršile. Na francosko-laški meji so se dogodili zopet novi spopadi med stražami, ki so povzročili zopet veliko vznemirjenje v političnih krogih. Italija in Francija se nič kaj lepo ne gledata. — Na Rumunskem je sicer mir, vendar poročajo časopisi, da pristaši princa Karla, ki se je moral svoj čas odpovedati prestolu, delujejo na to,.da pride Kari nazaj in da pripravljajo zaroto. Ruska vojska — oborožena. Čeprav so boljševiki začeli revolucijo z geslom: proti vojni in vojaštvu, so vendar kmalu tudi sami organizirali vojsko, ki je zdaj zelo dobro oborožena. Sedaj so sprejeli veliko število nemških visokih častnikov, ki bodo vodili posamezne oddelke. — Razmere v boljševiški stranki se razoiščajo, a na škodo Trockija, ki je vedno bolj osamljen. Amerika bo imela v kratkem volitev predsednika. — Dosedanji predsednik Coolidge ne bo več kandidiral. — Še večja skrb Amerike kot volitve, pa je, kam z denarjem! Zato, ker Evropa ne sprejema več blaga in denarja v taki meri kot med vojsko in prva leta po vojski, je zdaj začela Amerika gledati na Rusijo in bo v kratkem napravila z njo posebne dogovore. Razorožitvena konferenca — ni uspela. V Ženevi so zborovali zastopniki velesil, naj se omeji oboroževanje dražv posebno na morju. Lepo so sicer govorili, a sporazumeli se niso, ampak so šli domov s poročilom, da se bodo države-velesile še huje oboroževale. Kaj je novega? Birmske slovesnosti v dekaniji Sv. Lenart v Slov. gor. bodo eden teden prej, kakor je bilo prvotno določeno, namreč: Dne 28. avgusta pri Sv. Juriju v Slov. gor., 29. pri Mariji Snežni, 30. pri Sv. Ani, 31. pri Sv. Benediktu, 1. septembra v Negovi, 3. septembra pri Sv. Antonu, 4. pri Sv. Trojici, 5. pri Sv. Bolfenku, 6. pri Sv. Rupertu in 7. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Nesreča pri kopanju v Dravi. V sredo, 3. t. m. popoldan bi se skoro zgodila v mestnem dravskem kopališču v Mariboru smrtna nesreča. Neka gospa, ki ni najbrže znala plavati, se je spustila v vodo izven zagrajenega prostora. Nenadoma je zaklicala na pomoč, nato pa izginila v vodi. Kopališčni paznik g. Ziehrer je takoj pohitel v čolnu za vtopljeriko in posrečilo se mu je še pravočasno jo zgrabiti, ko se je zopet pojavila na površju ter jo potegniti v čoln. Na obrežju so jo spravili zopet k zavesti. To je bil letos že sedmi Slučaj, da je g. Ziehrer rešil vtopljencu življenje. Sv. Ana v Slov. goricah. Kdo bi si mislil, da se bo volilni shod Slovenske ljudske stranke v nedeljo, 7. avgusta tako lepo vršil! In kar pod milim nebom smo zborovali. Predsedoval je gospod Župec. Govorila sta kandidat Žebot in njegov namestnik Poljanec. Ljudstvo je govore živahno odobravalo. Za smeh pa je skrbel gospod Seyfried, odposlanec demokratske stranke. Čisto osamljen je bil, vse se mu je posmehovalo. Niti eden mož se ga ni usmilil. Ko je vedno ponavljal neke črnogorske prince, je zaklical govornik: »Dajte mu vode, da mu »princi« v grlu ne obtičijo in ga še zadušijo. Vode, vode, pa še eliksira!« Anovčani smo zopet spoznali, da demokrati ne znajo druzega, nego vzbujati med ljudstvom prepir in sovraštvo. Sklenili smo, da bomo letos šli vsi do zadnjega volit in bomo skupaj držali v samo eni stranki. In to je naša krščanska Slovenska ljudska stranka, ki ima prvo skrinjico. — Na shodu sta še nastopila mladeniča Spindler in Tomažič z navdu-ševalnimi govori za SLS. Našemu poslancu je ljudstvo izreklo popolno zaupanje. Sv. Jurij v Slov. goricah. V nedeljo, 7. avgusta smo imel v svoji sredi narodnega poslanca Žebota in njegovega namestnika, oblastnega poslanca in župana Poljanca. Na prostem pred cerkvijo smo zborovali. Posebno mnogo je bilo mladih volilcev. Slišali smo mnogo zanimivega o dunajski revoluciji, kako se je na nekrvavi način preprečila vojna z Italijo itd. Govori so bili tako prepričevalni, da smo sklenili stari in mladi, da bomo pred 11. septembrom agitirali od hiše do hiše, da bo vsak volilec šel volit in da bo naša prva skrinjica polna volilnih krogljic. Vsi kroglji-ce v eno skrinjico! Shod je vodil predsednik Fanedl. Po shodu se je vršila seja krajevnnega odbora in agitatorjev. Poslanec in kandidat Žebot zboruje v nedeljo, 21. avgusta po rani sv. maši pri M. Snežni, popoldne ob 3. uri pa v Selnici ob Muri (Gornik). Govori tudi oblastni poslanec in odbornik Supanič. Mežica. V nedeljo, dne 14. t. m. po službi božji priredi narodni poslanec g. Bedjanič tukaj volilni shod, na katerem poročajo tudi oblastni poslanci. Volilni shod v Ribnici na Pohorju se vrši dne 14. t. m. f)o rani službi božji v gostilni g. Petrun, na katerem govorita oblastna poslanca gg. Hrastelj, Kugovnik, ter tajnik Ovčar. Istega dne ob 3. uri popoldne drugi shod v Or- Napredek našega Št. Ilja. V Št. Ilju v Slov. gor. imamo letos marsikaj novega. Dobimo novo železniško postajališče med Pesnico in Št. lijem. Imenovalo se bo »Cirk-nica«. Postavljeno je v bližini Ehrlichovega mlina. Požrtvovalni občani in sosedje so z lastnimi sredstvi postavili lepo hišico in potrebne naprave. V denarju bo stalo jx>-stajališče nad 120.000 Din. Otvorjeno bo še letošnjo jesen. — Cesta Št. Ilj—Velka bo tudi kmalu dograjena in izročena prometu. — Tovarna Sladki vrh gradi od šentiljskega kolodvora preko Selnice žično železnico. V Št. Ilju zida tik kolodvora v ta namen veliko centralno skladišče. Odkritje spominske plošče Miklošiču. Na rojstnem domu slavnega slovenskega učenjaka dr. Franca Miklošiča, je bila v nedeljo, 7. avgusta, z veliko slovesnostjo odkrita spominska plošča, ki jo je oskrbel sedanji posestnik te hiše, g. Marko Vavjx>tič. Svečanost se je vršila prav lepo ob ogromni udeležbi ljudstva. Udeležili sta se tudi odposlanstvi gasilske župe na Murskem polju in narodne garde v Veržeju, katera je oddajala med službo božjo in med sledečo prireditvijo častne slave. Pevske točke je proizvajal ljutomerski pevski zbor pod vodstvom g. Potočnika, godbene točke pa ljutomerska glasba pod vodstvom g. -Zacherla. Na rojstnem domu Miklošičevem, ki je bil lepo okinčan, se je zbralo izredno veliko število Miklošičevih častilcev, katere je prisrčno pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. mestni župnik ljutomerski, Andrej Lovrec. Govoril je vseučiliščni profesor, prelat dr. Slavič, ki je prej v Kolaričevi kapeli opravil daritev sv. maše s primernim cerkvenim nagovorom. V svojem slavnostnem govoru je opisal življenje in delovanje slavnega slovenskega in slovanskega jezikoslovca dr. Miklošiča. Narodni poslanec dr. Hohnjec je govoril o političnem delovanju dr. Miklošiča, zlasti v letu 1848 ter o njegovih velikih zaslugah na polju narodnega prebujenja. Končal je svoj govor z besedami, ki jih je Božidar Raič govoril na Miklošičevi slavnosti v Ljutomeru 1. 1883.: »Miklošiču ni treba te svečanosti, venec njegovih del bo blestel naprej, dokler bo veda v čislih in živelo slovanstvo. Potrebujemo je pa mi, da se iznova navdušimo za narodne svetinje ter obljubimo stalno vernost svojemu narodu in jeziku slovenskemu.« Temu namenu je tudi bila posvečena nedeljska slavnost na rojstnem domu Mikloščevem in zato je dosegla ne samo hipen učinek, marveč trajen uspeh. Smrtna nesreča. V Murski Soboti se je pri mlatvi zgodila smrtna nesreča. Pri neki hiši je potegnilo v odprtino, kjer se spušča v stroj snopje, petnajstletnega Ludovika Vuokiča iz Moravec. Stroj odtrgal nesrečnežu nogo. Vsled izgube krvi je ponesrečenec kmalu umrl. Naj počiva v miru! ........ ..... i ---------- nr.vuno Marin zopet redno ordinira 1042 v Hazlagovi ulici št. IS Žrtev strele. Po ¡moreči sopari v sredo, 3. t. m. se je nebo zvečer pokrilo s težkimi oblaki in sledila je viharna - noč. Blisk in grom, toča in strašen naliv je divjal nad Šoštanjem in po celi šaleški dolini. Na več krajih je udarila strela. Najbolj tragično je pa neurje končalo pri družini g. Martina Trobina v Družmirju 63. Vsa družina je bila zbrana v kuhinji in ¡ravno so hoteli oditi v sobo, ko je naenkrat strašen grom pretresel vso hišo, luč je ugasnila in za par hipov je bilo vse kakor mrtvo. Ko so prišli k zavesti, so v svojo grozo spoznali, da je mati mrtva. Rajna Helena je ravno izpolnila 50 let, bila je splošno priljubljena pri vseh, dobrega srca do ubogih, a naravnost zlato srce je imela za dmoače. Najstarejša hčerka Justina se je po končanem učiteljišču odločila za redovniški stan in bo te dni pri šol. sestrah v Mariboru položila slovesne obljube. Edini sin Stanislav je osmošolec v dijaškem semenišču v Mariboru. Pogreb blage pokojnice se je vršil v petek, 5. t. m., ob 11. uri. N. v m. p.! lici v gostilni g. Grogl, za Orlico in Sv. Anton. Govorijo isti poslanci. V Selah pri Slovenjgradcu se vrši dne 16. t. m. po zvršenem svetem opravilu pri cerkvi volilni shod, na katerem govorijo oblastni poslanci gg. Ovčar, Guzej in drugi. Sv. Jurij ob Pesnici. Shod poslanca Žebota bo 14. avgusta po pozni sv. maši v gostilni g. Hlade pri cerkvi. Radičev kandidat g. Prepeluh v žehti. Zadnjo nedeljo je zborovala naša stranka v prostorih Katoliškega izobraževalnega društva pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Za shod se ni agitiralo, a kljub temu se je zbralo lepo število naših vrlih volilcev. Zboru je predsedoval domačin, oblast, poslanec g. Čuš in poročala sta narodni poslanec g. Vesenjak in urednik g. Goleč. Istočasno in v istih prostorih kakor SLS, je hotel imeti zborovanje tudi Radičev kandidat, znani izdajatelj »Avtonomista« g. Prepeluh iz Ljubljane. Med govorom g. Vesenjaka je delal neslane medklice o pokvarjeni gospodi in o črnogorskih princih, a je dobil od govornika zadosti po ustih. Po končanem govoru je hotel sam govoriti, a so mu ogorčeni zborovalci onemogočili vsako besedo. Trušč je g. Prepeluha tako razburil, da je začel zmerjati navzoče in se ima zahvaliti gospodu Vesenjaku in Čušu, da je odfrčal še kolikor toliko mirno skozi vrata. Pozval je pri odhodu svoje pristaše, naj mu sledijo v kak drug lokal, kjer bo tudi on zboroval. Sledila sta mu le dva, ki sta ga bila spremila na naš shod in gosp. Prepeluhu se ni bilo treba truditi s shodom. Naše zborovanje se je po odstranitvi Prepeluha lepo nadaljevalo in zaključil ga je g. Čuš z dogodbico, katero je doživel sam pred kratkem v Krapinskih toplicah. Hrvaški seljaki so mu rekli, da so že davno proti Radiču, ker ga je svoj čas1 odslovila Moskva, v Londonu, Parizu in na Dunaju ga niso marali, v Beograd sam ni hotel, Zagreb mu je že obrnil hrbet in sedaj vendar ne bodo kulturni Slovenci tolikanj nespametni, da bi sledili Radičevi zafurani in veternjaški politiki. Zborovalci so se razšli med navdušenimi klici dr. Korošcu, Vesenjaku in politiki SLS. G. Prepeluh se je lahko prepričal, da je radičevščina jx> Slovenskih goricah s koreninami vred ižtrebljena. Radičevci, marš nazaj na Hrvaško! Preteklo nedeljo so poskusili Radičevci politično srečo pri Sv. Jakobu Y Romarjem v Puščavo se naznanja, da sta dme 15. in 21. avgusta dva romarska shoda z dvojno službo božjo in več sv. mašami. Iz Posavja. Razna neurja, zlasti pa ono v noči od 23. na 24. julija, so povzročila letos velikansko škodo po vsem Posavju. Komaj da so se naši posestniki malo potolažili po silnem mrazu spomladi, pa je nastopila ona usodna noč z grozno nevihto in vse uničujočo točo. Oblastni poslanec g. Jos. Tratnik je takoj pohitel v posamezne, bolj prizadete kraje, da si ogleda nesrečo na licu mesta. Ž njim je rade volje šel tudi sreski poglavar v Brežicah. Ugotovila sta pri tej priliki ogromno škodo, posebno v župnijah Sromlje, Pi-šeoe in Bizeljsko. V teh župnijah so okolice in vasi, ki jih je toča popolnoma uničila. V Pavlovi vasi v Pišecah, kakor tudi ponekod na Bizeljskem in v Sromljah nimajo posestniki pričakovati nobenega pridelka, ne iz vinogradov in ne z polja. Slika opustošenja je tukaj naravnost pretresljiva. Pa tudi druge župnije, kakor Kapele, Zdole, posebno še Rajhenburg, v okolicah Senovo, Loke, Raztez, Gorica in Anže, so strašno prizadete. Umevno je, da je ljudstvo po tej katastrofi docela obupano. Do grla že zadolženo, stoji še pred vrati lakote. Po tako slabih letinah v pretečenem času, so upali ljudje, da bode vsaj letos enkrat boljše. Toda ta up jim je sedaj popolnoma zdrobila toča. Poslanec Josip Tratnik je storil vse, kar mu je tozadevno storiti mogoče. Potrebne korake je napravil pri sreskem poglavarstvu v Brežicah. Obširno je poročal o nesreči oblastnemu odboru ljubljanske oblasti, opisal je gospodu velikemu županu celo katastrofo in pozval je gg. župane, da dajo škodo povsod hitro ceniti. Hvala Bogu, povsod je tudi našel pravo umevanje te nesreče, in tako upa na potrebno pomoč. Vsem merodajnim krogom pa kliče: Še enkrat, dajmo stra-dajočim vsaj potrebnega kruha. Razburjenje radi dveh na smrt obsojenih anarhistov. Po celem svetu je nastalo razburjenje radi dveh, v Ameriki na smrt obsojenih Italijanov, Sacca in Vanizettija, ki že 7 let čakata na izvršitev smrtne kazni. Pred sedmimi leti je bil izvršen na ulici v Chikagu drzen roparski napad na poštni avto. Roparji so postrelili uradnike, oropali denar ter pobegnili v avtomobilu. Kot povzročitelja ropa sta bila aretirana dva Italijana — Sacco in Vanizetti, ki sta bila obsojena na smrt, dasi nista priznala zločina. Malo prej, ko bi morala biti usmrčena, je bil prijet neki glasovni bandit, ki je bil tudi usmrčen. Pred smrtjo je izpovedal, da sta Sacco in Vanizetti nedolžna, ker je on s svojimi tovariši izvršil omenjeni rop. Na tako izjavo bi bila oba navedena drugje izpuščena, v Ameriki pa je to drugače. Začel se je nov proces, ki je zopet potrdil staro obsodbo; na priziv obtožencev je sledila zopet nova razprava in ta se je nadaljevala celih sedem let, med tem pa obtoženca nikoli nista bila sigurna, da ju kar naenkrat zgrabijo ter peljejo na morišče. Sedaj pa je guverner Fules, ki odloča o pomilostitvi, nenadoma odredil, da se dne 11. t. m. smrtna obsodba nad obema izvrši. Povsod so pričakovali pomilo-ščenje po nedolžnem na smrt obsojenih in zato je ta guvernerjev odlok povzročil splošno razburjenje. Delavci in anarhisti groze s štrajki in nemiri, če se obeh ne pomilosti. V New-Yorku sta bila že izvršena dva atentata z bombami. Po celem svetu se vrše protestna zborovanja, tudi v naši državi so se v Osijeku delavci zbrali ter protestirali proti ameriški krivični sodbi. Vendar je malo upanja, da bi bila Sacco in Vanizetti pomiloščena. Prostovoljno gasilno društvo Fram pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 14. avgusta na vrtu pri učiteljskem domu v Framu veliko tombolo s številnimi dobitki. Po tomboli se vrši ljudska veselica s prvovrstno godbo. Za- %bzavnica <^oi>ya O)?,, c&fcizci CK>W$10VC mede-J ' nino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A- Arbeiter, Maribor, SSlS Iščem stalne nabiralce 1025 in nakupovalce. Sprejme se kuharica, ki zma šivat in vsa druga gospodinjska dela, stara ne pod 30 let, istotam se sprejme tudi učenka za trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravo lista pod trajna služba. 1044 Sprejmeta se dva viničarja z 4 delavnimi močmi pod ugodnimi pogoji; oglasiti se morata v teku 14 dni pri Martinu Gole na Pernici, Sv. Marjeta ob Pesnici. Viničar, zmožen, s 4 do 5 delavskimi močmi, se sprejme. Fon-tana, Rošpoh 159, Maribor. 1048 Pljuča! Zdravniški zavod (An-stalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Štajersko. Prospekt 3 Din. Pridite na pregled! 1019 Dijaka se sprejme na stanovanje in hrano v Sodni ulici 25, I. nadstropje, vrata 4. Maribor. 1036 Alarm in varnostne pištole Em-Ge dobavlja brez orožnega lista tvrdka D. čutič-a vdova, Maribor, Slovenska 18. 1027 Tri dijake nižjih razredov se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. 1037 Nagrobni spomeniki iz mar-r>?*! na originalno zamašenih steklenicah. 974 Rastlinska destilacija »FLORIAN« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z. o z., v Ljubljani, Gosposvetska cesta. raznih gospodarskih in socijalnih vprašanjih. In ko sem po preteku enega popoldneva odšel od g. župnika Razgor-šeka, sem imel občutek, da sem se razgovarjal in menil po dolgem času zopet z enim »celim« človekom, ki gleda na svet ne samo iz ozkega, krajevno-omejenega, ampak iz višjega občečloveškega stališča. Bog ga ohrani še dolgo let tako duševno-vedrega in čilega na njegovem bodočem služ benem mestu! Naj se spomnim pri tej priliki še drugega rojaka-žup-nika, katerega zbog njegove duhovitosti pozna ves jugoslovanski Korotan in obmejni slovenjgraški in gomjegraj-ski okraj. Je to č. g. župnik Hojnik v Koprivni, v menda najvišje ležeči fari — cerkev je nad 1000 m — v Sloveniji. Koprivna je divje-romantičen kraj med solčavskimi planinami, Olšavo in Peco ter je oddaljen menda okoli 7 ur od prve železniške postaje v Prevaljah. Kljub tej oddaljenosti ima ta zapuščena fara župnika, katerega si je skušala že marsikatera župnija — sicer brez uspeha — pridobiti. Pa kako tudi ne! Saj dičijo g. Hojnika ne samo vse vrline duhovnika, ampak tudi vrline prisrčnega, ljubeznjivega človeka, prijatelja-lajika. Kljub planinski osamelosti si je o-hranil obnašanje in ljubeznjivost pravega kavalirja. Njegova gostoljubnost je izredna in splošno znana. Razen tega je pa ta gospod naravnost duhovit tehnik. Napeljal in deloma zgradil je sam samcat telefonsko zvezo iz dve uri oddaljene Črne, preuredil je motorno kolo tako spretno, da se lahko pelje ž njim po kameniti planinski poti do župnišča, ki leži nad 1100 m visoko; trasiral in zmeril je cesto iz Črne v Solčavo tako vešče in spretno, kakor vsak geometer-teh-nik; iznašel je posebno vrsto »Kuppelung«, za katero si je pridobil patent v Nemčiji in o kateri sta v moji navzočnosti razgovarjala z inženerjem-strojnikom g. Sadarjem nad tri ure. Naravno si je sestavil tudi že zdavnaj svojo radio-na-pravo. Kljub duhovniškemu poklicu in vsestranski tehnični zaposlenosti pa vrši g. Hojnik vsak dan še službo šolskega upravitelja in učitelja v ondotni osnovni šoli in se ba-vi z velikim veseljem z modernim čebelarstvom in sadjarstvom. Tudi ta g. duhovnik je rojak-Jčorošec, doma v romantičnem Grebinju, v kraju, kjer je ohranil narod v jeziku še oblike staroslovenske govorice. Najdemo tamkaj še zanimivo — edino med jugoslovanskimi narečji — nazalno izgovorjavo, podobno poljski, n. pr.: domb na mesto dob, gvodki (glodki) na mesto gladki itd. Kdor bo potoval v romantičnih Savinjski planinah, ob južnem vznožju Pece in ob izviru Mežice, naj ne pozabi obiskati slikovito planinsko faro Koprivno in naj obišče tudi g. župnika Hojnika in njegovo dobro koroško mamico! —t Vem, da ga bo vaš obisk prisrčno veselil, Vi pa boste pri-! dobili dragoceno poznanstvo, katero ne boste pozabili nikdar in ki vam bo ostalo vsled prisrčnosti in ljubeznivosti gostitelja v trajnolepem spominu. Oteletenje. »Radi katar* v apolnicah sem rabil pri črez 300 kravah »Bissulin« z enako izvrstnim uspehom; nikdar ni bilo opaziti razdražonosti — krave so se normatod otelile.« Zivinozdravnik Dr. Š. Berliner Tierarzt. Wochenschrift i908, Nr. 16. »Bissuliu« §e dobi le na odredbo živinozdravnika. H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Naložite dcnate pH ■ wffiSMm&e Vsi ljudje veliki in majhni govore o prodaj! pri tvrdki FRANC KOLERIČ, Apače radi prezidavo, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago. 728 ROPAŠ, CELJE ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK. Oglašanje in vsa popravila strokovno. 725 ZNIŽANE CENE! S» ®X®X®X®X® (®}^X<0X®X®X®?r®X®X®X®X®X(&X®K!» DENAR NALOŽITE najboljše in najvarnejše pri Spodnješfajerski ljudski posojilnici = v Mariboru = Stolna nlica 6 r-z-2 o-z- Stolna nlica 6 Obrestuje hranilne vloge «n DO/ > ■ posojilnici v Celju registrirani zadrugi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila po najnižji obrestni meri 5k> 58 i Sarita reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta 10 »prejema vloge p« najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo tvoje prihranke le v tvojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost. 779 ■ "S ■ -Ö o m mm Naznanilo S Genj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sukna, za ženske In moške obleke. V zalogi vse v manufakturo »padajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških fiblek, gumi plašče v, športnih jopičev in usnjatih lukenj. Za obilen obisk te priporoča IVAN MASTNAK 785 Celje, Kralja Petra c. 16. O H S S S S 3 ■ sr a "" — ■i" K ■ S H («9 nnnnr^nnnnrTnaDnnnnnnnnrinnnnnnnnannnnrxinnnnnn OgtaHußtn r Gospmluriu ! Kmetovalci! Hišni posesteiki 1 KUPITEs po ceni prvovrstno opeko za zidanje vaših stanovanjskih hiš, gosuodarskega poslopja, kozolcev i. t d. i. t d. Zidno opeko Zarezano opeko, bi- brovce. žlebnjake v razni izdelavi,__ dromažne cevi za travnike in hmeijsko polje, v vsaki zahtevani množini, postavljeno na železniško postajo ali na dom, razpošilja CELJSKA OPEKARNA «_ LOIKMLIMM.CEUE i-.»HfiBíi**^Si^gttBlähSPS'Utk* Ako pridete v Maribor ne pozabite si ogledati WO TO TM&OJ1FJWO 1Kamienite & Mmnperščaig GIW^ATWl TRG SE vse manufa k tur no blago perilo, nogavice i. t. d. po izredno nizkih 988 reklamnih^ cenah l W£mmm veljaven od 15. maja 1927 se dobi v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA v Mariboru. Cena za komad D>n 2—. Za kvašenje pšenice uporabljajte suho sredstvo PORZ lJi Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez snetjavosti. Za kvašenje rži, je&mena in ovsa uporabljajte mokro sredstvo za kvašenje 111 UJL111 i I PORZOL In HIGOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunskih, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni in,priznani sredstvi! Zahtevajte cenike ln navodila od 1008 „KASTEL11 tvornlce kemijskih in phaiweutskih izdioi id, KARLOVÄG m Uta Vam priporoča «vojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, ave -tiljk, ogledal, raznovrstnih šip. lepih okvirov itd. — Prevzema vsakorŠDa steklarska dela. >— Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo. Na drobno in na debelo. 5 Zadružna gospodarska banka d. d. s J --Podružnica Maribor. =======5== ■ a ■ V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred franiišfeansho cerkvlio. « Izvršuje vse bančne posle najhulantneje.—Kaivi^e obrestovale vlog na hn!ižice in v tihotem računa. ■ S Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ■ w E MLttor n „Slav. Glosvortnriu" uspehm se roduie! D[=3 G EIB D 3[=]G Prihrankom rojakov ▼ Ameriki, denarja nedor letnih, ki ga vlagajo »or dHča, ter naložbam cerkvenega in obč. denarja, posveča posebno pažnjo. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnemzavoda, ki obstoji že 64 let Celjska mcstiia hranilnica v Celju, Krekov trg iViT.VoS^ Za hranilne vloge jamči nuicta 1^4*11 J* z vsem premoženjem poleg premoženja hranilnice ^^ IIll/Sl/12 l^t^IJt^ invso davčno močjo Hranilnica daje posojil» na zemljiSča, po najnižji obrestni meri. Vse profi-nje rešuje brezplačno. 786 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatiin, poslovodja v Mariboru, — Urednik: Januš Goleč,novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.