Posamezna Številka in dinarjev PoStnlna platana « totovtrj) %%% ZASAVSKI LETO VII. — ŠTEV. 41 TRBOVLJE. 13. OKTOBRA 1954 tedaja Okralnt odboi Socialistične rvert delom m Hodi t Trbovljah - Urejuje to odgovarla uredntski odbor Odgovorni urednik St«nt Šuštar - Tiska Mariborska 'iskarna • Mariboru - Naslov uredništva m irrave Zasavski vestnik" Trbovlje l. uprava rudnika — Telefon it 54 — Račun prt podružnici Narodne banke • Trbovljah 8I4-T-148 - List isbaja »sako sredo — Letna naročnina 400 dtn soletna 200 din četrtletna tOO din, mesečna 34 din Posomezna itevitka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Socialističnega razvoja ni mogoče zadrževati Z mogočnim razmahom, ki ni* mo te ljudi čisto pri miru. V ki, razvoja graditve socializma ma primere v zgodovini, ustvar- redu lahko opravljajo svoj du- j pri nas ne bodo mogli zavreti jamo v Jugoslaviji temelje so- hovniški poklic, obrede itd. ! ali zadržati. Naj že nehajo s cialističnega življenja in razvoja. Cerkev je ločena od države. Za- svojim nespametnim, da ne re-Skoraj ne mine dan, da se ne torej ne pustimo in ne bomo čemo neumnim početjem, naj bi pred našimi očmi odkrila nikoli dopustili, da bi tl ljudje,' bodo vendar bolj moški ne pa 'slika novega, lepšega življenja pri nas. Sproti, tako rekoč vsak dan, se lahko na svoje oči prepričamo, da se naša država dobro razvija na znotraj in utrjuje na zunaj. Globoke so družbene spremembe, ki smo jih iz- kt jim je ljudska oblast in delovno ljudstvo vseskozi kamen spotike, žalili čustva našita, drugače mislečih ljudi. Ne dovoljujemo jim, da bi se vmešavali v čisto naše stvari — na primer sprejem patrulje VDV vedli v zadnjih letih. Zgodovina brigade — in delali o njih te ne bo mogla iti mimo njih. 2e . ali one pripombe z žaljivo ten-sedaj opozarja ves svet na Ju- j denco. goslavijo, ki je sredi viharjev | V naši domovini je bilo in v svetu izbrala povsem svojo ' je vedno dovolj prostora za izvirno pot v socializem. Jugo-; ljudi, ki hočejo sodelovati z Vsa naša pozornost je po podpisu sporazuma o vprašanju Trsta posvečena slovenskemu in hnratskemu prebivalstvu, ki je s sporazumom o ureditvi tržaškega vprašanja prišlo pod italijansko civilno upravo. To ne delamo brez razlogov. Nad 70.000 naših prebivalcev je prepuščenih s tem sporazumom Italiji. To je več, kot šteje celotno prebivalstvo krajev, ki se vračajo k svoji domovini. Ker ni nič manj našega prebivalstva tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji, je ta žrtev tako velika, da je razumljivo, da so naše misli. prj bratih onkraj meje. Objavljeni sporazum priča ne samo o tem, da se nam je posrečilo v neenakem boju zavoljo naše skrajnosti in doslednosti, ne samo ohraniti in celo malo povečati cono B, temveč smo tudi dosegli narodnostne pravice za naše ljudi, ki so ostali v Italiji. Spričo težavnih okoliščin, v katerih je bilo to izbojevano, sodijo te narodnostne pravice vsekakor med najpomembnejše in največje uspehe Jugoslavije v tem sporazumu. Zavedamo se, da v Italiji delujejo mnoge skupine in posamezniki, ki so povezani z minulostjo oziroma z raznarodovalno politiko proti manjšinam in z ekspanzionistlčno zunanjo politiko, vzlic temu, da so jih dogodki tolikokrat porazili. Zavedamo pa se tudi, da pomeni sporazum o Trstu zanje enega izmed najhujših udarcev, odgovornost italijanske vlade pa je prav zato tem večja. Spoštovanje vseh pravic slovenskega prebivalstva je pravzaprav preizkusni kamen za italijansko vlado. Kaj pa potemtakem vsebuje sklenjeni sporazum? 1. Jugoslaviji je z njim orlzna-na pravica do vse cone »B«. 2. Kompromisna rešitev na podlagi ozeme'jske razmejitve dodeljuje Jugoslaviji manjši del cone A na Miljskem polotoku. Ta del obsega pas, globok približno 1,5, dolg pa okrog 8 km, s slovenskimi vasmi Škofje, Plavje, Hrvatini, Sv. Brida, Sv. Jernej ln drugimi. S tem se bo izboljšal tudi položai Kopra, ki dobiva boljše pogoje za svoj razvoj in ki naj bi po Izgubi Trsta In Gorice bil povezan z zaledjem z novimi cestami ln železniškimi progami. 3. Sporazumu ie priložen posebni statut o zaščiti narodnostnih tnantšin, o čemer smo govorili uvodoma Italijanska v'ada se ie obvezala poravnati vsaj delno velikansko škodo, ki so Jo napravili faAistf s tem. d« bn dala tredslva in opravo za zgraditev novega slovenskega kulturnega doma v središču mesta Trsta in preskrbela še druga poslopja v tržaških predmestMh, k| bodo dana na razpolago slovenskim kulturnim oroanizacijam. 4. Med Jugoslavijo, Italijo ln drugimi prizadetimi državam) se t>o vršila konferenca, ki bo določila vse potrebne podrobnosti, gospodarsko funkcijo svobodnega Pristanišča Trsta, kakor tudi carinske, tranzitne in druge olajšave, ki )ib bodo imele te države v tržaškem pristanišču, 5. Določba o italijansko- jugo- slovanskem sporazumu, da ne bodo uvedeni nikaki upravni ukrepi ali diskriminacije proti prebivalcem STO zaradi njihove prejšnje delavnosti v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja, ima v mislih slovensko in italijansko prebivalstvo, ki se je borilo proti priključitvi cone A Italiji. 6. Ureditev drobnega oomej-nega prometa med Trstom in področjem, ki meji z njim, bo koristila tako mestu Trstu kot njegovemu zaledju. Predsednik italijanske vlade Scelba je potem, ko je vlada potrdila sporazum o Trstu in je o njem poročal tud; predsedniku republike Einaudiju. govoril pred italijanskim senatom Med drugim je dejal, da sporazum ustreza koristim Italije in zahtevam, ki jih je italijanski parlament postavil glede Trsta. Prav tako bo odprl šitoke perspektive za medsebojno sodelovanje z Jugoslavijo T0 ni le koristno za mir na Jadranu, temveč tudi zia utrditev splošne solidarnosti miroljubnih zahodnih držav. Scelba je glede obmejnih popravkov dejal da vlado sicer lja, pristavil pa je, da gre za ozemlje, ki ga naseljujejo Slovenci. Obljubil je tudi, da se »Slovenci v coni A lahko zanesejo, da bodo določbe sporazumno dosledno izvajali«. Kot vidimo iz pisanja tiska po svetu, je javn0 mnenje s posebnim zadovoljstvom sprejelo vest. da je bilo končno odstranjene z dnevnega reda tržaško vprašanje ki je devet let oviralo razvoj dobrih sosedskih odnosov med našima dvema državama in pomenilo stalno nevarnost za skupni mir v tem delu Evrope Dosežena rešitev ■ je brez dvoma naš skupni prispevek k popuščanju napetosti v svetu in s tem seveda tudi za ohranitev miru. Ta sporazum dokazuje da se je mogoče sporazumeti tudi o tako občutljivih vprašanjih, kot je bilo tržaško Treba je le da razum in realizem zamenjata razgrete nacionalistične strasti Zavedal; smo se oomena rešitve tržaškega vprašanja in smo zato tudi sorejeM potrebne žrtve da b< lahko to področje v prihodnje ne predstavljam več vira sporov marveč stično točko, ki bo vezala »boli«, da je odstopila del ozem-1 naše narode in naši dve državi siavija, ki je morala zadnja leta tako trdo in uporno braniti svojo nedotakljivost, je dala krepko lekcijo prav tistim, ki so jo hoteli živo zadaviti. Dokazala je, da je svoboden in neodvisen razvoj socializma nemogoč brez demokratičnih odnosov med ljudmi. V zadnjem času so pa pri nas spet na delu temne sile, ki poskušajo rovariti proti ljudski oblasti, proti ljudem in proti vsemu, kar je novega. Znana sta dva primera nastopov duhovnikov Vodopivca in Cudermana iz Št. Gotarda in Izlak. Pred nekaj tedni smo slovesno praznoval] praznik »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Tudi preko našega okraja so šle paruljc, ki so obiskale na svoji poti stare borce in z njimi pokramljale o raznih vprašanjih. Tako smo tudi patrulji VDV brigade priredili povsod prisrčen sprejem. Največ se je trudil za čim lepši sprejem tajnik ObLO Trojane tov. Rudi Prosenc. Pa so padli nanj takšni očitki, da je res bolje, da jih na tem mestu ne ponavljamo. Nekaj podobnega se Je zgodilo na Izlakah, kjer župnik ni hotel na željo staršev pokopati ponesrečenega B. z Izgovorom, da se umrli ni cerkveno poročil. In to se Je zgodilo, čeprav naše delovno ljudstvo s svojimi voditelji teži za tem da se enkrat za vselej nehajo vse spiet- ljudsko oblastjo in ji pomagati k dokončni izgradnji socializma pri nas. Ni pa mesta med nami za take ljudi, ki rovarijo proti ljudski oblasti, zastopniku našega delovnega človeka in mu žalijo tista svetla čustva, ki so mn jih žalili že nekoč. Povemo otročji. Vse kaže, da še vedno ni odveč spominjati in opominjati na duhovno nasilje, ki ga je klerofašistična organizacija — reakcija skozi leta počenjala nad slovensko mladino, nad našim delovnim ljudstvom in da je poskušala vzgajati ljudi v sovraštvu in mržnji do vsega, kar je ljudsko, dobro in napredno. Kaže nadalje, da ni odveč pripomniti, da ima velik del duhovščine na čelu s škofom dr. Rožmanom in okupatorjem največje zasluge pri nstvarjanju bratomornih organizacij, ki so prinesle slovenskemu ljudstvu toliko gorja, njim pa neizbrisno sramoto. Zdi se, da so vsi ti ljudje in še dosti drugih pozabili ali pa jim ponovno, da gre naš razvoj svo jo začrtano, pošteno pot na- j sploh ne vedo, da so naše so-prej in da določeni, nam so- etatistične perspektive svetle in vražni ljudje v tej ali oni obli- jasne. Rusticus Upravljan'« stanovanj po stenovanjski skupnosti O uzakonitvi Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš je bilo že mnogo razpravljanja in bi teoretično razglabljanje o druž-beno-političnem pomenu te uredbe pomenilo zgolj ponavljanje že večini znanih zaključkov, s tem pa tudi preseglo okvir in namen teh vrstic. Zato bi se želeli predvsem omejiti le ugotovitev najbistvenejših našajo na delo družbenega upravljanja stanovanj po stanovanjski skupnosti. Glede na to, da vsi pojmi še niso razčiščeni, kakor tudi še nimamo dokončno prečiščenih tekstov teh določit ter da še vedno manjkajo nekateri predpisi, ki so potrebni za popolno in uspešna : no funkcioniranju organov družna- benega upravljanja stanovanj- in sedaj uveljavljene Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš sprejel še manjkajoče odloke oziroma jih bo v najkrajšem času sprejel ter s tem popol-nil sistematiko sedanjega načina upravljanja stanovanjskih hiš po stanovanjskih skupnostih be in rovarjenje proti našemu nastaja potreba da se objavijo delovnemu ljudstvu. Mi pušča- celotni teksti določil, ki se na- čel 9 posebnim ozirom na naše skjj, hiš — te naloge še ne mo-razmere in težnje ljudskega od- remo izpolniti. Vendar hočemo bora pri izvajanju te nredbe v naslednjem poudariti neke na nodročju mestne občine Za- principe, ki jih sodimo za do-sorje. j končno dognane in ki se jih S tem da je ljudski odbor; bomo pri svojem delu natanko pooblastilih izprcmenjcne J držali. Komune v okraju Trbovlje Formiranje komun, ki bodo osnovne celice v našem sociali-stično-družbenem organizmu, postaja življenjsko vprašanje socialistične graditve. Nadaljnji razvoj delavskega in družbenega samoupravljanja v zvezi z razvojem proizvajalnih sil terjata komune; zahtevata vsebinsko In oblikovno nov sistem v organizaciji ljudske oblasti in uprave. Ni naključje da se je diskusija o komunah prav v trboveljskem okraju v zadnjem času začela živo razvijati v širokem krogu državljanov; In ni spet naključje, da organi oblasti, organizacije, kolektiv] Itd. s takim zanimanjem razpravljajo o vsebini, vlogi In nbiikl komun. Vse to Je prlnlsatl dejstvu da so osnovni, ekonomsko -družbeni pogoji za formiranje komun v okra.tu Trbovlje v glavnem dozoreli. Namen tega članka Je na kratko povzeti misli, predloge in zaključke dosedanje diskusije o komunah. I. Teritorialna razmejitev in ekonomski pogoji V zgodovinskem razvoju so se v našem okraju okoli štirih industrijskih centrov že formirali okoliši ki jih lahko štejemo za bodoče komune. To so; 1. Trbovlje z bližnjo okolico; 2. občini Hrastnik in Dol pri Hrastniku; 3. občine Zagorje Senožeti, del Podkuma Mllnše, Trojane, Cemšenik in Polšnik; 4. občine Radeče, Loka, del Podkuma In Dole pri Litiji Bodoča zveza komun (okraji Pa naj b‘ vključevala Be nekatere predele, kot so: Sevnica. Krmelt ev Litija itd. Te štiri komune bodo močne ekonomsko-poliUčne celote in sposobne z* naftalin ti razvoj V vseh komunah, zlasti pa še v trboveljski ln hrastniški Je narodni dohodek znaten, sa? znaša povprečje na enega prebivalca Jugoslavije le 52.000 din na enega prebivalca Slovenije pa 114.000 din. S takšnim narodnim dohodkom je kljub prispevku ze kritje splošnih družbenih potreb (25 •/• narodnega dohodka) šf vedno mogoče uspešno reševati komunalne probleme. To vsr bolj spoznava tudi okoliško prebivalstvo sedanjih manjših ob čin (n. pr. Trojane, kjer živ; le okoli 600 prebivalcev). Zaveda se, da so le gospodarsko močne komunalne skupnosti sposobne za življenje ln razvoj. ... . _ Osnovni pogoji za formiranje bo v vseh štirih komunah pre-! nejše slike navajamo še podat- J in razvoj komun v trboveljskem vlado val o delavsko (nekmečko), ke*) o delovnem prebivalstvu. okraju so naslednji; prebivalstvo, zlasti v Trbov-' 1. Gospodarska razvitost, ka tere Jedro Je v Industriji in ru darsfvu in v zvezi s tem nekmečka struktura prebivalstva ki ustvarja relativno visok narodni dohodek; 2. močno razvito delavsko samoupravljanje in social Istlčn-zavest (v okraiu je 21 delavskih svetov s 546 člani ln 57 uprav nth odborov z 256 člani: v delavskem samoupravljanju direktno sodeluje torej vsak 16 delavec); 3. obstoj Industrijskih centrov: Komuna PovrJtn« ftterHo Struktura preb'vals»va k». km prebit. kmečkega nekmečkega 1. Trbovlje 57.8 16 851 4 2 •/• 95 8 •/. 2. Hrastnik 493 9.604 7.5 •/. 92 5 •/• 3. Zagorje 1680 14.510 23 4 «/. 76.6 4. Radeče 173 6 8.323 36 6 •/* 63 4 •/. Skupaj 448.2 49,288 16.5*/« 83' »/a Iz gornjih podatkov vidimo. da j IJah in Hrastniku Zaradi popo nem razmerju, kar je mnogo, če upoštevamo, da je v jugoslovanskem merilu zaposlen samo vsak deveti prebivalec. Taka sestava prebivalstva omogoča da ustvarimo v okraju sorazmerna visok narodni doho- dek Po statističnih podatkih za leto 1953 je bil v socialističnem sektorju ustvarjen narodni dohodek v naslednji vrednosti (brez železnice, pošte in gradbe- nih podjetij okraja). s sedežem izver Komuna Narodni dohodek Struktur« ND na enega prebivalca t tisoC d.n t odst. 1. Trbovlje 3,531.655 50,3 210 000 2. Hrastnik 1 521 317 21 7 158.000 3. Zagorje 1378 915 19 6 95.000 4. Radeče 50? Rti 84 71 500 SLu&aj 7,025.778 100,0 140.000 število oseb. Struktura število Struktura ki te pretivljajo z lastnem delom ▼ odit. zaposlenih v odit. 1. Trbovlje 8.084 33,1 6.720 48.1 2. Hrastnik 4.600 18,9 3.173 22,7 3. Zagorje 6.977 28.7 3.041 21.8 4. Radeče 4 701 193 1.048 7.4 Skupaj 24.362 100,0 13.982 100,0 Ti podatki kažejo na precejšnjo gospodarsko razvitost saj se skoraj vsak drugi prebivalec preživlja z lastnim delom vsak četrti prebivalec pa je v delov- *) navedene podatke Je dal na razpolago Urad za statistiko in evidenco OLO Trbovlje Trbovlje. Hrastnik. Zagorje, Radeče, ki so gospodarska, kulturna, politična, zdravstvena, prometna itd. središča svojega okoliša. Ti osnovni pogoji so v našem okraju izpolnjeni, zato razprava o komunah ni prenagljena Vsebina in oblika dela Prav glede vprašanja vsebine dela komun nekateri nimajo prečiščenih pojmov. Sodijo namreč, da gre za navadno reorganizacijo upravnega poslovanja in za novo upravno-teritorialno razdelitev To stališče je skrajno pogrešno. Formiranje komun Jc nova etapa v razvoju socialistične demokracije. k| naj omogoči, da bo prebivalstvo samo in neposredno odločalo o vseh važnejših problemih svojega področja Brez dvoma bo s tem okrepljena samoiniciativnost okrepile pa se bo tudi prizadevanje za razvoj proizvajalnih sil in za večjo delovno storilnost. Seveda še ni mogoče videti vnaprej vseh pozitivnih posledic; Iz nrakse delavskega samoupravljanja Pa Izhaja, da bodo posledice brez dvoma vplivale in pospešile socialistični razvoj (Nadaljevanje na 5. strani) V družbeno upravljanje bomo prevzeli vse stanovanjske hiše, ki so že last SLP, ne glede na to, kdo je njihov sedanji upravni organ, in tiste stanovanjske hiše zasebnikov, ki so bile zgrajene z namenom pridobivanja rente, in vse tiste zasebne, več kot dvostanovanjske oz. trosta-novanjske hiše, ki njih notranja površina presega določene število površinskih metrov. Pri tem moramo poudariti, da bomo tudi poslovne prostore obravnaval; kot stanovanja, kjer bosta njihovo število ter površina odločilna Za vključitev neke hiše v stanovanjsko skupnost. S hišami, ki bodo vključene v stanovanjsko skupnost, bodo ravnali ozir. jih upravljali hišni sveti. Ob tem je treba naglasiti da je ob najpomembnejšem načelu družbenega upravljanja stanovanjskih hiš hišni svet listi organ, ki bo v prvi vrsti in v vsakem pogledu odgovoren za gospodarjenje v hiši in z njo. Presegli bi namen teh vrstic, ako bi podrobneje razčlenjevali in nojasnievali vse funkcije in način pošlovania hišnih svetov — to zlasti spričo okolnostl. da bo Itak ljudski odbor stopil s celotno materijo pred zbore volivcev v najbližjem času Zavedamo sc, da zanima vse prebivalce našega mesta spričo občutne stanovanjske stiske v prvi vrsti vprašanje razdeljevanja stanovanj. Sodimo za nepotrebno, da bi morali to stisko še posebej poudarjati ker jc vsem znano, kakšen obseg zavzema naš stanovanjski fond in koliko je povpraševalcev za nova in boljša stanovanja. Ne moremo reči. kdaj bo ta stiska ponehala in bo odpravljena, vendar mora vsakdo priznati. d* tako ljudski odbo; mestne občine kot OLO in vsa gospodarska podjetja na področju našega mesta vlagajo velike napore za odpravo ozir. omejitev te stiske, o čemer zgovorno pričajo novo zgrajen* stanovanjsk' h^k* in že začeta nova gradbišča za nove stanovanjske zgradbe. Vprašanje razdeljevanja stanovanj bo najbrž uredila nova republiška uredba, ki bo pobližo določala postopek pri dodeljevanju stanovanj — tako v vseh hišah stanovanjskih skupnosti kot v vseh zasebnih stanovanjskih zgradbah na osnovi pravice d" cf-nnvenj'*. Pri^omluta-(Nadaljevanje na 5. strani) Pomenki okoli dopisništva v »Zasavskem vestniku" Od časa do časa smo dolžni | (K Tedni) nSDrGdneaa tiska) ltiv' 15:1 j* dajejo organizacije pregledati, kako je delala naša! lcu,,u t | SZDL za kultumoprosvetni. go- dopisniška mreža in se hkrati tistim, ki se trudijo, da napre- | zaradi tega posredoval izkušenj spodarski, politični, pa tudi dopisnikom zahvaliti za ves du^emo. Boriti se mora proti organizacij in do neke mere športni napredek in razvoj v trud, ki so ga vložili v svoje pojavom, ki ga zadržujejo. Ob tudi ni usmerjal dela organiza- posameznih krajih. To pa je delo. Ob tem moramo ugotoviti, vsem tem pa moramo stalno cij. ;ena izmed osnovnih dejavnosti da so naši dopisniki, pa čeprav upoštevati ljudi, ki se uporno , seveda morajo čJanki, ko- J SZDL v mestu in na vasi. In ta priložnostni, na splošno delali borijo za socializem. Pri nas so j mentarji, poročila, reportaže in dejavnost se mora odražati v dobro, da je naš tednik lahko t0 ljudje, ki lahko skrbe _ tudi vesti 0 de;u SZDL dobiti v li- našem poročanju o delu SZDL. Preprečujmo kokošjo kugo! pisov, o pomoči, ki jo posamezni organi oblasti dajejo podjet- obveščal svoje bralce z najvaž- za prave socialistične odnose nejšimi vestmi o dogodkih ši- ; med državljani, rom po našem Zasavju. Bilo bi1 \z našega gospodarstva pišite, pa napak, če bi rekli, da smo kako posamezne gospodarske z našim delom popolnoma zado- organizacije uveljavljajo pri voljni, saj smo težili za tem, 1 dciu nove instrumente gospoda bi napravili korak naprej, darskega sistema, o izigravanju Večkrat smo bili v obveščanju \ ;n kršenju gospodarskih pred-precej pozni in bi bila marsikatera novica dosti bolj učinkovita, če bi jo priobčili takoj prvi teden po dogodku. V tem pogledu se pa borimo še vedno z velikimi težavami, ker ne dobimo od dopisnikov poročil takoj. Sedaj se je naša dopisniška mreža razširila in dobiva medni*'vo necel dopisov z "to bo treba nekatere zastarele članke in prispevke spremeniti le v kratke vesti To so bralci verjetno že kdaj sami opazili. Priznati moramo, da so nas priložnostni dopisniki obveščali o t yah vsem natanko, razen nekaterih j ..h ^ stu vse drugačno mesto kot doslej. Toda pri tem, ko naglaša-mo potrebo večje kvantitete o gradivu, ki obdelava delo SZDL, ne bi ravnali pravilno, če bi samo Želel bi opozoriti še na nekatera vprašanja, ki jim je treba v dopisovanju posvetiti ve- se zadovoljili samo z večjim [ dko pozornost m je nujno, da številom člankov in dopisov. Gre tu predvsem za politično Kokošja kuga, pred vo.no nepoznana kužna bolezen naših kokoši, se je po vojni zelo razširila. V nekaterih predelih naše države je povzročila toliko izgub, da nam je marsikje uniči a skoro vso kokošerejo Velik del naših domačih rejcev jo tud: že pozna vendar ne vedo nekaterih posameznosti, ki so zelo važne za pravilno borbo proti tej zahrbtni bolezni. Ravno zaradi tega sem se od c čil, da v naslednjih vrsticah opišem to bolezen in dam nelcai navodil našim rejcem, da se bodo znali ravnati in da bodo pomagali nam vsem da zatremo to nevarno kužno bolezen. Kot sem že omenil je kokošja kuga nalezljiva kužna bolezen, se o njih izčrpno piše. Znane „ so postavke Titovegg. govora o m.1(, kakovost teh prispevkov. Razne j nekaterih subjektivnih slabo- j k povzroča virus ali sloven-... - - . , i ob.ike poročanja o delu Socia- stih v na^em gospodarstvu, sko reSen _ kuž:lo. Prenesena jem in če se kje opazi temja, : llstiene zveze naj bi obravna- j predvsem kar se tiče cen. tako j i br iZ Itali e v Nemčro nato da bi se principi novih pretipa-j vaie zlasti politično vsebino de-| industrijskih artiklov kot polj- so jo Nemci prinesli s seboj za sov menjali samo zaradi Kon- ■ organizacij SZDL. Tu mis.im I skid pridelkov Predsednik Tito j jaSa okupacije. Danes jo pozna sti nekaterih podjetij. j predvsem na to, da vsebujejo je v gvoicm govoru posebej j je skoro vsak rejec kokoši Po pride in kako se je bomo ubranili. Kot sem že omenil, je povzročitelj bo.ezni kužilo — virus, ki ga naletimo v vseh organih bolne živali Izvor te kuž-ne bo.ezni je torej bolna žival, poginula žival, vsi izločki bolne živali kakor tudi predmeti, okuženi s temi izločki. To se pravi, da so vsi kurniki in dvorišča, kjer so živele bolne živali, okuženi. Ravno tako je izvor bolezni tudi žival, ki je prebolela kugo. Čeprav je na videz zdrava, izločuje povzročitelja kuge. Sedaj nam je jasno, od kod ta bolezen. Navadna j0 razširimo z nakupom živali ki izhajajo iz področij, ki so že okužena. Namesto da bi takšno kokoš vhlevili ločeno od domačih, jo vhlevimo skupno z domačimi kokošmi, s čimer okužimo še svoje kokoši. Drugo napako napravimo navadno tako, da kokoš, ki že kaže znamenja bolezni, zakoljemo, Zlasti pa smo doslej opazili, prispevki politična stališča, ki! pomja^j, da je mnogo subjek- j inkubaciji ki traja 1 do 8 dni, j drobovino oa vržemo med odda je bilo življenje na vasi pri- jih organizacije SZDL zavze- , ^vnih vzrokov za porast cen, j se pokažejo prva znamenja bo- ; padke, kjer jih psi in druge ži- kazano zelo enostransko. V majo do posameznih pojavov in | med predvsem neupra- \ lezni. Ta znamenja so sledeča: vali poberejo ter raznašajo ir glavnem so dopisniki pisali o problemov na svojem področju, j povišanje cen v trgovini, j živali so nevesele zaspane, ne vprašanjih zadrug. O vseh osta- ^ pri tem ne gre za to, da naj pretirani lov za dobičkom in jedo, peruti imajo spuščene ve- lih vprašanjih, ki jih je nešte- j se organizacije SZDL morda j podobno. V zvezi s tem bi za- čina kokoši ima odprt kljun in to, pa smo javnost premalo in- , vmešavajo neposredno v delo n;maij nag dst konkretni pri- hrope. Kmalu nastopi. zelena formirali. V bodoče nam pišite j ostalih organizacij in organov, j eri neupravičenega dviganja driska, kokoš zc.o oslabi, krčna marveč da v svojem okviru po- j cen v trgovini in industriji, litično reagirajo na razne po- poskušajte s prizadetimi ugoto-i a ve in vprašanja, da kritizira- j vitj vzroke tega povišanja in . ,... ----------- . kako (j0 stališča ali dejavnost, ki s0 sporočite listu tako njihove na- izjem, tako da ni bilo poseb-1 kmetje delaj0 m kako poveču- tuja socialistični orientaciji in j vedbe kot svoje pripombe. Tunih sitnosti s popravki. Naj- I . . proiZvodnjo, kakšen odnos | perspektivi. Ce hočemo utrditi. d- v organizacijah SZDL bodo o vaški komunalni skupnoti, o delu vaških odborov, o raz-o komunah na vasi, o njihovih organizacijah, večja napaka, ki jo opažamo . d0 družbene skupnosti, in podpreti vpliv politične de-L teh vprašanjih razpravljali, —, j—enoličnost m ... --j------ --------- ----------------------- 1 - - — - - pri dopisnikih, je enoličnost m k_kp ^ se izmečke zadruge prav to bomo morali popraviti. 1 znašle v novem gospodarskem Enoličnost se kaže tako v vse- sistemu 0 oblikah združevanja bini kot v pisanju dopisov. Pozimi so dopisniki n. pr. v glavnem pisali o kulturnem življenju in prireditvah, o raznih občnih zborih, sedaj pa nam pišejo o družbenih planih in kmetov, o gradnji socialističnih odnosov, o krepitvi ekonomske zainteresiranosti pridelovalcev, kolikor uporabljajo modeme pripomočke v kmetijstvu, kako so za‘druge poskrbele za prodajo proračunih, medtem ko na vse kmeekih pridelkov itd. — Pi drugo življenje na svojem te-1 gite nam tudi Q tem, kako de-renu pozabijo. Nanaka, ki smo med ljudmi ljudski poslan- jo opazili v našem delu, je. med d Q delu vaške mladine in žen, drugim tudi ta. da v naših do- | q ' kuvtUmoprosvetnem delu na piših vse premalo vidimo ljudi. v_. kakšna je zdravstvena za-Vse pišemo tako, kakor da teh j 0 vsej drugi dejavnosti, sploh ni. Razen tega pa so do- pošiljajte nam kratke vesti o piš pisani prečestokrat pusto dglu kuitUroih društev, kakšne in šablonsko, kar je zlasti opa- ,e imaio za delo, kakšen je žiti v poročilih o konferencah, u Celjski kader in kako po-občnih zborih in podobno Za- uf v zadnjem fasu pa je to bi bilo želeti, da bi dopis- lQ zanimivo tudi družbeno niki v bodoče posvetili več paz- ££avljanje gpisidh odborov. Ijivosti pisanju in izbiri gra- 1 diva. Pišite o vsem, kar doživ-1 . . ijajo naši ljudje na vasi in v, V zvezi s poročanjem o aeiu mestu in ne samo o trenutno organizacij Socialistične zveze važnih dogodkih! j želim še opozoriti na nekatere Pišite s področja ljudske obla- slabosti v poročanju. Nesporno sti o merah, ki jih izvajajo or- ! je, da naš list ne poroča dovolj gani ljudske oblasti iz območja o delu okrajnega, mestnih, ob-našega gospodarstva, socialnega . činskih in vaških odborov SZDL skrbstva zdravstva presvet' in o konkretni politiki te orga-itd., kako delajo posamezni od-' nizacije. Dosedanje poročanje se javnosti Socialistične zveze, je: tako na občinskih sestankih in treba njeno stališče v danem na zdorih volivcev. Zanimajo primeru popularizirati. Ko spremljamo in zasledujemo delo SZDL, ne bi smeli zanemarjati tudi druge strani: da poročamo, da so v določenem kraju takšni in drugačni pojavi in problemi, da pa SZDL nanje nj politično reagirala, da je ostala pasivna. Mj smo v zadnjem času zelo opustili populariziranje inicia- nas konkretne navedbe, ki jih bodo državljani ali člani SZDL glede teg' vpral m' z'vze’; m tudi koraki, ki jih bodo storili bodisi oblastni organi, bodisi politična akcija, ki jo bodo predlagale organizaciji SZDL. Pišite o tem npžemu P''tu ka:t! za take in podobne dopise bomo našli v našem listu vedno dovolj prostora. M. L. in podbradek postaneta temnordeča, pozneje plava. Tempera^ t. — ' _ X* r, 1 1 A Q A I na ta način širijo bolezen. Najbolj zanikrni ljudje pa poginulo kokoš enostavno vržejo v vodo ali pa celo sosedu na dvorišče, namesto da bi jo neškodljivo odstranili. Na ta način ljudje sam-; vede ali nevede širijo bo- tura bolne živali znaša 43 do 40 | lezen. Vedeti bi pa morali, da stopinj Celzija, I je takšno ravnanje kaznivo, ker Zelo redko preide bolezen v! zakon veleva, da kužno bolezen kronično obliko, ki lahko traja priglasimo ljudskemu odboru, tudi 2 do 3 tedne. Navadno žival) žival neškodljivo Zanimivo Imetijskc predavan e v Izlakah Na Izlakah nad Zagorjem so Tu so se seveda kmetje po-imelj v času od 20. septembra ' zanimali če to gnoji o dobre de-do 3. oktobra t. 1. »Kmečki .lu je j na močvirnih tleh, ker je praznik«, ki so ga proslavili z v kraju dosti močvirne zemlje, raznimi kulturnoprosvetnimi Predavatelj jim je odgovoril, in drugimi prireditvami. V sredo, 29. septembra, je bilo na Izlakah zanimivo predavanje za kmete. Predaval je tov. inž. Ivan Oblak, kmetijski strokovnjak pri OLO Trbovlje. Že neposredno po začetku bornikir0okrajne "sku^^ne hi' je omejevalo leJ na registrira- svojega predavanja je tov inž. uporabi^ , . ,,___ ________oMimlmv in konfe- Oblak ooudaril. da se kmetom katerih bi zbori volivcev, kako se naši vo- ! nje raznih sestankov in konfe- Oblak poudaril, da se livci uveljavljajo v samouprav- renc, v najboljšem primeru pa na tem sektorju ne splača uba-ljanju, o delu naših delavskih smo naštevali predvsem navzo- dati se s poljedelstvom. Bo,jsi » * 7 .. 1 v _ _____..n rt nonrth K; 11 __ talzA 10 OP- svetov, razen tega pa tudi o če in eventualno še razpavo^ o tržnih in še raznih drugih in- raznih organizacijskih vprasa-špekcijah Pišite nadalje o de- njih, vsebinsko stran pa smo lu vseh političnih organizacij, popolnoma zanemarjali, zlasti S področja socialnega zavarova- pa nismo skoraj nikoli objavili, nja in zdravstvene službe nam katere politične in družbene pošiljajte informacije o številu probleme so organizacije obrav-prejemnikov raznih socialnih navale in kakšna politična sta-dajatev. o delu organov za so- lišča so do njih zavzemale, cialno zaščito, grajajte in kri- Razumljivo je, da je pri takem tizirajte ljudi, ki so izigravali in stilu poročanja popolnoma iz-zlorabljali zakone o socialni za- padlo tudi to, o kakšnih pere-ščiti, pišite o vojnih in drugih rečih vprašanjih in pojavih or-sirotah, otrocih in vdovah, o ganizadje niso razpravljale, če-invalidih, o socialnih problemih nrav mimo tega ne bi smele it posameznih državljanov. Naš Zaradi vseh teh slabosti nas tisk mora neutrudno popularl- tednik ni v zadostni meri ilu-zirati in pomagati vsem pozi- striral dela in življenja v naši tivnim elementom, t. j- vsem osnovni politični organizaciji, ni uspeh bi dosegli — tako je dejal predavatelj — če bi kmetje ' dodali rastlinam tiste snovi da je potrebna izsušitev zemlje, sicer uspeh ni poseben. Iz tega razloga so razni gospodarji vprašali, s kakšnimi pripomočki bi zemljo najprej osušili. Kmetom je kmalu postalo jasno, da bi bilo najbolje drenažne cevi, po voda odtekala, zemlja pa bi se počasi izsušila, s čimer bi se dosegel uspeh z umetnim; gnojili, s katerim: bi ki odstranimo (najboljše tako, da jo globoko zakopljemo), prostore pa temeljito razkužimo. Omenjene nia-pake so torej načini, s katerimi ljudje širijo bolezen. Razen tega je tudi možno širjenje bolezni z nakupom jajc, perja in zaklanih živali. Sirijo jo pa tudi druge ptice, največ vrabci, lahko pa se zanaša tudi po zraku z vetrom. Iz prednjega sledi, da je borba prot-- kokošji kugj zelo težka, saj je bolezen neozdravljiva, zelo nalezljiva in se hitro širi. Vendar zaradi tega ne smemo obupati. Uspeh borbe je odvisen največkrat od samega rejca, ki naj bo discipliniran in naj se pokori naročilom veterinarja. Najvažnejše pač je, da bolezen pravočasno, takoj priglasimo, pomniti, da se zamočvirjena I Da bi preprečili širjenje te ku-zemlja, ker se nahaja bolj v j ge, je najbolje, da v okuženem nižinskih krajih, kmetom šteje dvorišču pokoljemo vse živali, saj je v začetku bolezni meso že pogine v 1 do 2 dneh. Smrt nost je zeli' visoka, skoro stoodstotna. Pri raztelesbi živali ne najdemo prav tipičnih znamenj bolezni. Najvažnejša so krvavitve v žrelu, požiralniku in želodcu ter zatekle ledvice in rumenjaki v jajčnikih. Kar se tiče zdravljenja, moram poudariti. da učinkovitega sredstva proti kugi šc nimamo. V tem kratkem opisu smo tako spoznali to bolezen, toda sedaj moramo še vedeti, od kod tega kraja prešli na živinorejo. Da bi pa živina res dobro uspevala, ji je potrebna dobra krma — te pa je tukaj prav malo. Zaradi tega je tov. inž. Oblak kmetom priporočal, da bi uporabljali razna umetna gnojila, zlasti Tomaževo žlindro, ki pa jo je treba potrositi že v jeseni, ker deluje počasi. Posebno dobra je za zemljo, ki ji manjka apna. Za rastline, ki zahtevajo »kisli odziv« (krompir, rž jim jih za dobro rast primanjkuje. Toda tov inž Oblak je to kmetom malone odsvetoval; dejal je namreč, da se za nekaj arov zemlje ne splača polagati cevi, ker je to rentabilno samo tedaj, če je okrog 5 hektarov skupne zemlje. — Ta izjava predavatelja je razumljivo vplivala na gospodarje deprimira- ’ kmečka mladina pri odmeri davkov v 2. razred; ne glede na to, kakšen je pridelek, kmetje plačujejo davek, ki je določen za zemljo 2. razreda.) V naslednjem je predavatelj omenil, da bi bilo treba določiti posebno komisijo, ki bi ugotovila, da li je v to zemljo res treba po’ož-'+i drenažne cevi, ali Pa ne bi bilo morda bolje izkopati globoke jarke, toda na mestih, kjer izkopani kanali ne bi ovirali oranja in voženj po njivah. Ker pa bi taka dela precej stala, bi kmetovalcem priskočil na pomoč okraj, saj naša ljudska oblast teži za tem, da se tud; naši kmetje povzpnejo na višjo življenjsko stopnjo. Da pa b; to dosegli, so po raznih vaseh. tako tudi na Izlakah, ustanovili nadaljevalno gospodar-sko-gospedinjsko šolo, kjer se izobražuje v neškodljivo za ljudsko prehrano — prostore pa temeljito razkužimo z lužnatimi raztopinami (sodo, pepelom). S tem res nastane gospodarska škoda, ki pa je vendar neprimerno manjša, kot če bi se bolezen širila dalje. — Druga mera za zaščito živali je pa pravočasno oeplje-nje zdravih živali. Danes imamo na razpolago že zelo dobra cepiva. Seveda moramo cepiti živali takrat, ko so še zdrave. Zato je zaman vsaka prošnja veterinarju, naj pride cepit, ko so kokoš- že bolne. Lastniki naj se pobrigajo, da bodo kokoši pravočasno cepljene, da ne bo j prišlo do nesreče. Poudarjam 1 pa._ da je za uspeh cepljenja važno tudi to, da se počepi čim večje število kokoši, da ne ostanejo nekatere kokoši necepljene, ker te lahko postanejo kasneje izvor bolezni. Tudi tu mora priti do izraza zavest in disciplina rejcev. Veterinarska služba bo Se meseca oktobra izvršila cenilen je joče, saj od krme, ki raste na kmetijstvu. ,UJU _______ močvirnih tleh kmetje nimajo | Takih predavanj si izlaški in ^ „„luula „v™ia ceni »nje oves), ni dobra. Najbolj hvalež- j nobenih koristi, saj le-ta ne tudi drug: kmetje želijo še več, ^^„5, pro4i kokošji kuri. Rejci ni so zanjo posevki z dolgo- vsebuje toliko redilnih snovi saj človek na njih tako so živali naj sc priglasijo na svo-trajno rastjo in krmske rast- j kot 'krma. ki jo pridobimo na rekli gospodarji — mnogo pri-, fNadsPovanic na 4 JrZnV line (detelja, lucerna, travniki). 1 suhih tleh fTukai je treba pri- dobi M. G. ‘B oglov skega ktlo ni ne vroče ne preveč hladno, čeprav včasih veter ie oktobra žalostno požvižgava okrog lepo grajenih hiš podežel-mesteca Slancy, šestnajst kilometrov severno od Varšave, glavnega mesta Poljske Bila je čudovito lepa jesen Polje se je zdelo lepo, trava je bila zjutraj vsa trda in srebrna od ivja, jutro je bilo sveže, opojno živo, dan topel in večeri otožno mrki in skrivnostni, kakor zasanjani, revni Zid/e v Slancyh. Pred Kratwikovo hišo je stal debel javor, ves rumenozlat: zdel se je malce ošaben, morda prevelik okras ra tako revnega starega Zida, kot je bil Simeon Kratwik Javor je stal ravno na vogalu Simeonove hiše, tako da so njegove košate vele segale preko ceste in se brezskrbno naslanjale na streho sosedove hiše. »Otroci, mene že v zemlji ne bo nikjer več in vas tudi ne,« je včasih modroval stari Simeon in si z desnico gladil svojo koničasto brado, »ko bo naš javor še vedno raselj vsako leto bo večji in lepši, spomladi zelen, jeseni pa rumen kot zlato. Lejte, otroci, kako šumi njegovo listje, le poglejte,« je slari nasmejan zamahnil z nogo po suhem kupu javorovega listja, ki ga je veter nanesel pod staro, kamnito mizo pred Kratwikovo hišo. »Oče. čemu toliko mislite na ta javor. Nič lepši ni od drugega drevja in če ga tako ...« Prihod marogastega gestapovskega avtomobila je pretrgal Felicijino govorjenje. Avto se je ustavil tik pred Simeonovo hišo. Iz njega *la stopila dva gestapovska oficirja in nezaupljivo pogledovala starega Zida. •Tole drevo bomo posekali,’' je dejal eden izmed oficirjev in osorno uprl oči v starega Simeona. »Stari, si čul? V napoto nam jeN Simeon je dobro razumel nemško A ko je slišal oficirjeve besede, se mu je zdelo, da je gluh, da ne razume tujčevega jezika, da bi Usti trenutek ne razumel svoje lastne hčerke, če bi mu v poljščini dejala, da je. res lep ta lavor pred njihovo hišo. Oficirja sta spet sedla v avlo in se odpeljala v smeri proti Varšavi Drugo jutro so prišli s kamionom. Da, tisti zlatorumeni javor, ki ga je stari tako zelo ljubil, ki je rasel skupaj z njim, včasih lep, zelen, pozimi pa mršav in žalostno oskubljen. In sedaj so prišli vojaki, da ga bodo posekali. Prvi je zamahnil s sekiro In starec je planil med nje. • Zelenci, alj je vašf Pustile ga! Leta in leta je rasel in nikomur ni bil v napoto, vi pa ga hočete posrkatt Ne — stran se spravite, sicer vas pobijem kakor mišiI Ali ste čuti?« Ve* bled od srda se fe tresel stari Simeon in grozil vo lakom s svojimi koščenimi pestmi, da jih bo pobil Hčerka in žena sta ga svarili, a n/ nič pomagalo Da mu bodo res posekali javor tega še z dar n/ mogel verjeti •Vas bomo že ugnali, hudiči/« /e začel kazati Simeon z rokami enemu od gestapovskih oficirjev. Gestapovec se na videz n/ dosti zmenil za starčeve grožnje. Samo v rokah pripravljeno da bi začel z njo moriti Zunaj so jih strpali v zaprt, poltovornl avto toda kam se peljejo, lega niso vedeli Pol je bila najmani štiri ure dolga V avlu 1 se vseskozi niso ničesar pogovarjali. Sele ko se je po dolgi vožnji avto začel ustavljati, je Rahela Tone Zagorc: v ,Zato ker smo Z.djt*. moramo umreti.. lokavo ga je pogledal, potem pa mu je dejal po nemško •Jutri se ne boš tako repenčil, zalega židovska/« Naslednjega dne so gestapovci res prišli, a ne zjutraj, temveč zvečer, ko je sonce komaj še kukalo Izza obzorja. Polje v S!ancyh je bilo pokrito s sivo jesensko meglo, gosto in mokro. • Herausl* fe zakričal gestapovec staremu Simeonu. In starec je šel, ne da bi vedel, kam pojde. Tudi hči Feliclja In žena Rahela sta morali za njim, kajti če bi se bi) le malo upirali, bi gestapovec ki je šel za njima, gotovo sprožil brzostrelko, ki jo je držal zaskrbljeno vzdihnila: •Simeon, menda nas ne bodo pobili? In to vse zaradi tistega javora! Oh, saj pravim .« Vrata avtomobila so se odprla Vstopil je neki gestapovec s pištolo v roki in zapovedal Kratwi-kovim, naj izstopijo. Sli so po stezi, med bodečo, z električnim tokom napolnjeno žico. Sprva niso vedeli, kam so prišli, toda že čez nekaj trenutkov jim je nekdo šepnil izza žice: »Tovariši, to je Treblinka!« Rahelo In Fcitcijo so takoj ločili od starega Simeona Nič ni pomagalo, čeprav sla prosili usmiljenja »Ti pom boš že prav prišla, « je dejal črnolasi Feliciji eden izmed oficirjev, »ti stara pojdeš na kliniko, tebe, idiot židovski bomo pa že spravili na varno. • Kakor je gestanovec dejal, tako se je tudi zgodilo Felicijo so si olirir/i rezervirali zase. na Raheli so zdravniki delali poizkuse, dokler m podlegla strupenim injekcijam — Simeon pa je skupaj s svolimi sojetniki še nekaj časa čakal na svojo žalostno usodo. Bilo je na soboto popoldne, ko ?.idje oraznuiejo svoio nedeljo. Pred mračnimi celiramt krematorija je bilo pnstavlicna dolga vrsta moških mladih, lepih črnolasih mišičastih fantov, ki Hm je življenje komaj napolnilo srce s spoznanjem resnice. Bili sr fakt, ki so komaj okusili s’a»t livherni, hlll so oženim1, vdovci Imtarrkl, ijudle vseh pohdcev in starosti In med nitmi tudi stari S'meon Kratki ni zagrešil nič drugega to, da ni dovolil, da b/ mu posekali ka*ati lavor pred njegova hiša v Slancyh. Vrata krema'artja so se odnrla. V gručo aotih mož so z. vseh sfra-ni plavili psi in začeli trantl meso z ž)”lh člnvorhih trunel. Culi so se bolestni krtki, n to ni nič pomagalo S» malo in vsi molki bili v celicah smrti. TedaI na starega Simeona stresel mraz. 7otokal ie kekor otrok Svoje kalne, temne oči jo nori v množic n okoli sohe in dotah • 7,alo k»r smo Tidio moramo Umreti . Mont so nrekletl osi posekali javor pred hišo in ker wik kol bili so i» sem se temu upiral, so me pripeljali semkaj, da me tukaj ubijejo. Ne vem, kaj je z vami. Ali ste jim storili še kaj hujšega kot jaZ< ali ste tukaj zato, ker ste ljubili tisto, kar je vaše, kar ste ljubili in niste hoteli odtujiti svojim čustvom. Koga naj bo sram. nas alt nje1 Alj je greh ljubili simi0 zemljo in tisto malo, kar ima človek okrog sebe? Pri Jehovi, da 0 vas zadela najhujša kazen/« Simeonu Kratwiku ni nič P°' magala njegova pobesnelosi V'tila krematorija so se zanrla in če nekaj minut groze je poslala celici smrtna tišina. Poslovil' * se od vsega, kar se Um fe zde veliko, pošteno in plemen to. teh zadnjih trenutkih svojega ,v tjenja so mislili samo na m. ■'etra! jim je usojen o umreti Tud’ ' °r Simeon je zdaj mislil na tvor m V0T _ Umreti zalo. ker *' '■ ker ljubiš svojo zcmho In v'" košat javor pred svoio hlf° ne. to staremu možu ni slo ejlnvo- Velike orumenele jave-cv je so bile še sveže, z n'eoot»hn listfem se je lahkotno veter, deh-le vele so v" ležale ob cesti, ko te b>l m-on ie zdavnaj mrtcv. leve sen je bila tiste dnj ia'nr nn ni bilo nikjer čuti da bi ve mo skovir se je kdaj v° .. ,fn0 loslnn onlasll v ionu B’ln ' ^ pred Krafv/tkovo hišo, e ^ nojtel-oH velikega '"J'0” se Milan Vidic: Zagorski rudarji-pevci na obisku pri izseljencih v Severni Franclji naše Koroške. Spomnil sem se neke slike v našem razredu osnovne šole. Vso sem jo imel pred seboj. Tisoči ljudi — pravi slovenski obrazi — strmi v ta naš prestol, kamor se je usedel pravkar ustoličeni slovenski vojvoda. In kot da bi pred menoj ta množica kmečkega rodu oživela, jo vidim, kako s pogledi objema to sveto zemljo, za katero se je morala bojevati. In nato se vrste slike z neznansko naglico. Vmes so desetletja, stoletja. Ustavijo se pred bo-rimi desetim; leti. Se enkrat se je dvignila naša Koroška, da bi Ko sem se skupaj z moškim in mešanim pevskim zborom topliške »Svobode« povrnil s pevske turneje po Franciji, sem sklenil opisati naše potovanje, vtise in zanimivosti iz življenja v Franciji. Bralce »Zasavskega vestnika« bo to opisovanje gotovo zanimalo, saj je dobršen del našega življa v Franciji doma ravno iz naših lepih zasavskih krajev. * Pravzaprav se morata pevska zbora »Svobode* iz Toplic pri Zagorju najprej zahvalit- vsem tistim, ki so zamisel o obiskanju naših rojakov v Franciji podprli in dobrohotno naklonili dobršen del sredstev za to res dolgo pričakovano potovanje. Ne bom rekel preveč, če ponovim, da so naša ljudska oblast in vse množične organizacije kakor tudi vse gospodarske organizacije pokazale široko razumevanje ter s to naklonjenostjo še enkrat dokazale, da podpirajo prizadevanja naših kulturnih ustanov. Na predvečer našega velikega potovanja dne 7. septembra je v prostorih topliške »Svobode« vladalo živahno razpoloženje. Oba pevska zbora (70 oseb po številu) sta se zadnjikrat zbrala, da skupaj z vodstvom še enkrat prerešetata vse podrobnosti potovanja. Pozno v noč je nato malce kasneje zadonela slovenska pesem, poslednjič v domačem kraju pred odhodom Drugo jutro do Zagorjani imelj. priložnost videti odhod Pevcev proti železniški postaji. Ze kar na postaji so jeli krožiti veseli dovtipi in veselje nad tako dolgim potovanjem v neznane kraje, o katerih so nekateri le slišali oziroma le malo vedeli. Tam izza zasavskega ovinka, kjer se naša Sava kot v posmeh strmim hribom burno zaganja v njihove skale, se je prikazal sivkasto bel dim, nato lokomotiva in končno ves vlak. Minuto pozneje so zaškripale zavore. Vstopili smo v pripravljeni vagon in že je vlak vese o nadaljeval pot proti slovenski prestolnici. Seveda so že takoj v vlaku pnkipele iz grl vesele Pesmi, ki se niso polegle vso Pot proti Franciji, V Ljubljani smo čakali poldrugo uro in nato presedli v pospešeni potniški vlak proti Jesenicam, kj se tamkaj spremeni v »Austria-Express«. Naši ljudje so čestokrat slišali o naših carinskih organih, ki na naših državnih mejah Pregledujejo potne liste, potrebne za potovanje v tujino. Prav tako smo čuli o organih, ki skrbe, da našo domovino ne oškodujejo razni ljudje, ki prihajajo in odhajajo iz naše države, saj je znano, da so bili med temi potniki ljudje,' ki so Prinašala s seboj milijonske vrednosti, ki so jih hoteli raz-Počatj v naši državi in s tem škodovati našemu gospodarstvu. No — pri naših potnikih J®h pomislekov ni bilo. Takoj ko se je vlak na Jesenicah Ustavil, so vstopili ti organi. Z vljudnpstjo, ki je prirojena, ™hko bi dejal, le našim ljudem, zahtevali skupne potne liste m jih jx> kratkem pregledu vrnili. 2eleld so nam srečno Pot in veselo snidenje z našimi rojakL Kratek pisk — in že nadalju- pevi nismo prišli v zadrego. J?mo pot proti avstrijski meji. Nato pa je prišla 9. novembra ni bilo daleč do meje. Za- žalostna novica, da nas mora Vozili smo proti sedem kilome- Vera zapustiti in oditi na Do-trov dolgemu tvredoru Zadnii- lenjsko. To smo sicer nekai ča-£rat smo s pogledom objeli naše sa že slutili, ker smo vedeli, da hribe, ki so sijali v opoldan- Je bil Primož — dr. Aleš Bebler že nekaj časa na Dolenjskem vendar nas je novica nemi’o zadela. Za poslovilni večer si je želela, da bi izvajali Kajuhov večer. Res smo ga desetega novembra izvedli takega, kakor s; ga je Vera želela. Sama je poleg Pelka In govornega zbora podajala solo recitacije to pa tako, kot nihče več za njo. V spomin na ta večer nas je Petek vse skupaj fotografiral. Drugega dne smo v četni formaciji poslednjič korakali pod Verino komando v Bočno Tam je Vera oficialno — prav po vojaško — predala četo svojemu nasledniku Pelku. Slovo smo nekoliko zalili s sadjevcem hkrati pa točili solze ginjenosti — ta manj, drugi bolj. Smešno je bilo videti vrsto jokajočih, v angleško uniformo oblečenih vojakov. Zlasti nisem smel pogledati tov. Goljufa-Gapdija, ker bi mi bil gotovo ušel smeh, s tem pa bi pokvaril razpoloženje Tudi Vera je jokala, vsakemu posebej je segla v roko — Gandija, najst.arejšega med nami, pa je potrepljala po licu. Hudo ji ,1e bilo. ko je odrinila proti Menini planini. Ves čas Svoji med svojimi Gosposvetsko polje in s trnjem , dobrih železniških prog in je ovenčan kamnit prestol, simbol domala vse glavne proge elek- tificirala že prej — te, po katerih se vozimo mi, pa je elektrificirala po tej vojni. In še nekaj me preseneča. Vsaka, tudi najmanjša postaja ima množico tirov, ki so zelo dolgi. Te pri nas močno pogrešamo. Čestokrat nastajajo na naših progah zamude vlakov zgolj zato, ker nam primanjkuje določeno število tirov po postajah. Po kratkem postanku v Mill- V naš kupč je vstopil tujec, ki se je kaj kmalu zapletel z nami v pogovor. Izkazalo se je, da ni tujec, pač pa naš dober znanec. Kaj kmalu so ga nekateri naši ljudje, med njimi tudi predsednik društva, spoznali. Bil je Franc Jevšnik. Ta tovariš se je boril po naših slovenskih gozdovih skupno z nami za svobodo slovenskega ljudstva. Še celo na Sveti gori nad Litijo sta se z Jevšnikom srečala. Seveda je bil© snidenje prisrčno. Ni kar tako, srečati v drugi državi človeka, ki pozna stattu nadaljujemo pot proti; naše kraje, kd se je skupno z Villachu — Beljaku. 2e od daleč se nam prikazuje silhueta tega drugega največjega mesta našimi partizani boril za svobodo. Seveda vpraševanja ni ne konca ne kraja. Kakor on, tako Štirinajst dni med nemškimi rudarii Pevska zbora topliške »Svobod e« sta pred spomenikom žrtvam prve in druge svetovne vojne v Lensu zapela Marseljezo in Pahorjevo žalostinko. skupaj z nami doživela svobodo. S pogledom iščem kraje, o katerih sem bral o silnih borbah, o težavah naših partizanov. In zdi se mi, da jih vidim. In nato slika izgine. Pred mano je ista Koroška, isti kraji, isti ljudje, pa vendar.. Veselim se misli, da naši ljudje, ako-ravno žive na tujem, le uživajo tiste svoboščine, ki jim gredo. Na obeh straneh posebnega voza, ki nam ga je dala naša ljubljanska železniška direkcija, se stezajo skozi okna glave naših pevcev Tu ni nevarnosti, da bi v oči padla iskra iz lokomotive. Parno lokomotivo je zamenjala električna. In to se pozna vso pot. Vlak; vozijo tod z veliko brzlno Medtem ko vozijo vlaki po naših progah s povprečno hitrostjo 50 do 70 km, drve tod z 80 kilometri na uro. Avstrija se je zavedala važnosti Koroške Železniška postaja z! tudi mi: vsi smo hoteli vedeti, neštetimi peroni nam razodeva, ' kaj in kje dela, on spet, kam da je tu precej veliko želez-1 potujemo mi. Zal nas je kmalu niško vozlišče. In res. Stali smo več kot pol ure. Naš voz so bilo slovo priklopih drugemu ekspresu. I šcem. Od tu dalje je vožnja še sli- |-kovitejša. Daleč za nami se vrste avstrijske Alpe in gore, ki niso nič manj lepe od m n Julijskih in Kamniških Alp. Še nekaj priteza naše zanimanje. Vsaka ped zemlje, vsaka najmanjša njivica kaže, da jo je cbdelala skrbna roka. Kot za čudo so sadna drevesa polna sad;a. Kaže da so imel; v Avstriji mnogo lepše vreme, kar je omogočilo in pripomoglo k zorenju sadja. Centralni odbor sindikata rudarjev Jugoslavije in Centralni odbor sindikata rudarjev Nemčije sta izmenjala po sklenjenem dogovoru skupini po 100 rudarjev iz naše države in Nemčije, da z medsebojnim obiskom utrde sindikalne odnose ir.ed obema organizacijama, prav tako so seveda naši kot nemški rudarji zainteresirani na tem, da pridobe ob takih obiskih čim več izkušenj v organizaciji dela, v tehniki in še ostalem, kjer je seveda tudi koristna izmenjava misli in idej. Vsakega našega človeka, vsakega naprednega Jugoslovana zanima, na kakšno pot je stopila danes tista država, katere režim je bil pred nekaj leti strah in trepet celemu svetu režim, ki nam je prizadejal rane, ki se ne bodo zacelile še celo pokolenje. S tega vidika še posebno zanima vsakega miroljubnega človeka, ali bo pot, ki so si jo zastavile nemške poli-. tične in sindikalne organizacije, \ vodila k trajnemu miru, vsestranskemu prijateljskemu so-j žitju in sodelovanju in končno k socialistični preobrazbi Evrope in sveta. Da bi na vsa ta vprašanja dobili odgovor, smo imeli diskusije z rudarji v jami in rudarskimi delavci, ki delajo j zunaj, imel; nadalje širši raz-■ govor pri bavarskem ministru dela, razgovor s predsednikom Mednarodne federacije rudarskih sindikatov tov. Imigom in še drugimi političnim:, gospodarskimi in sindikalnimi ftnk-cionarji. Bavarska je ena izmed republik Zahodne Nemčije, ki jo prištevajo med razvite kmetijske dežele. Po njenih prirodnih lepotah bi jo lahko primerjali z našo Gorenjsko ali pa tudi Savinjsko dolino, samo da naletiš v Bavarski na vsakih par kilometrov na lepa jezera, ki bogatijo in krase planinsko panoramo Bavarske. Planinsko v toliko, ker leže skoro vsa ta jezera v višini tisoč metrov. Jezera obdajajo visoki hribi, gosto porasli z borovci in jelkami. Najlepša letovišča s0 ob jezerih Schliersee Chiemsee in Wal- . _ _____ .....________jv. ________chensee. Ob teh jezerih je naj- za pustil. Veselo in prisrčno je turistični promet. Izletnike 6 Slovencem-Koro- NENAVADNO SREČANJE | Nekje na neki večji postaji smo doživeli srečanje, ki se nam je globoko vtisnilo v spomin. Avstrija ni bila porušena. To je opazil sleherni izmed nas. Videti je, kot da ti kraji niso vedeli za vojno. Saj je res: ti kraji v drugi svetovni vojni niso bil: porušeni. Res je sicer, da je tukajšnje prebivalstvo doživljalo Strahote vojne, toda tako kot smo jih doživljali mi, jih tukaj niso. Se nekaj preseneča Vso pot vidimo razne tovarniške objekte, visoke dimnike gladko pobeljene stavbe z napisi firm in družb. Vidi se, da ime Avstrija zelo razvito industrijo, s katero se je zadnje čase zelo uveljavila. (Dalje prihodnjič) ne privabljajo semkaj samo jezera, marveč tud-- lepi planinski predeli ir gorske postojanke Pn katere se lahko povzpneš * ’ ' * z avtom ali motorjem, ostali čas pa preživi v naravi. Gostilna mu služi le o toliko, da si s čašo piva pogasi žejo. Ne pride mu na misel, da bi pil vino, ker je to zanj predrago. Tudi naša skupina je napravila nedeljski sprehod od Hau-schama do Schlierseea kakšne tri kilometre dolgo pot. Na tej poti zgubiš živce od samega trobljenja avtomobilov in ostalih motornih vozil. Marsikdo bi na hitro dejal, kolikšna je pač blaginja v Nemčiji, ker skoro nihče ne hodi peš. Ce pa pogledaš in se pozanimaš bolj natanko, opaziš, da so vsi ti avtomobili lastnina privatnih kapitalistov ali pa njihovih višjih uslužbencev raznih trgovcev, rt-oVuočevalcev ;n večjih bogatih kmetov, ki žive udobno življenje zaradi ugodne konjunkture kmetijskih pridelkov na trgu. Delavec-specialist, ki ima dobro službo v kakšnem podjetju. se zadovolji z motornim kolesom, k; pa ga je kupil na plačilo v obrokih. Na njegovi plači v podjetju vise amandmaji raznih trgovcev in prekupčevalcev — saj je prekupčevanje najbolj pogost pojav v kapitalistični družbi. Kdor je podjeten in brez vesti, ta uspeva, ostali so pa obsojeni največkrat na propadanje, na življenje m životarjenje proletarca v kapitalističnem družabnem redu. Tak je neizprosen zakon v Nemčiji, zakon liberalnega družbenega reda. Vsakih deset dni, ko delijo delavcem v podjetjih plače, gospodinja nima miru: ta dan navalijo v delavčevo stanovanje najrazličnejši trgovci z vsakovrstnimi prehrambenimi artikli, istega dne pa prihajajo v njegovo stanovanje upniki, ki hočejo denar za svoje na kredit ali pa na obroke prodano blago. Po razsulu v drugi svetovni vojni se je Zahodna Nemčija znašla v kupu razvalin, razdeljena in razkosana na štiri okupacijske cone. Bila pa je navzlic temu v industrijskem pogledu tako močna država, da si je po zaključku vojne neverjetno hitro zacelila najhujše rane. Razdejanju dežele v vojni je sledila v Nemčij- demontaža njene vojne industrije, istočasno pa so zmagova’ci demontirali v premagani državi še druge gospodarske objekte ter zaplenili tamkaj vse že zgotovljene načrte bodoče nemške inducb-^e. Kulturne delavnosti ni mogel zatreti niti okupator (Nadaljevanje in konec) Ob tej priložnosti sem vrvič slišal guslarja in njegovo petje. Na srečo je živel Binelli precej časa v Beogradu, tako da z na- so soncu, majhne hišice v r^Javi in srebrno reko. Toda ^ vedno smo v Jugoslaviji. ^Qle na sredini predora toče etrijQ mejfl z našo Av" kr^0in®no smo v Avstriji. On-p J Predora ni nič drugače. Nekako nehote imamo oblil da Je vse drugače, da ičrjje, ki smo jih srečavali po . niso naši. Neka praznina v nas, ki jo doma na "^ojern nikoli ne občutiš. Ta oh/231'08’ dejal bi nekak žgoč vd:utek, nas Je spremljal celo rrj- — Kmalu zavozimo v prvo postajo Avstrije, v Ro-vo sedanjih nepopolnih statističnih podatkih v mla- uspeh, vendar je to spričo nalog, ki jih ima mladinska organizacija na terenu, premalo. Mladinske organizacije uživajo tudi premalo pomoči ZK, sindikatov in SZDL. Sindikati ne pojasnjujejo mladini vloge mladega proletariata na današnji stopnji našega družbeneoa razvoja. Tov Remškar je poudaril, da je treba glede teh in še drugih vprašanj vzeti potreben pravilen kriterij in dati organizaciji čvrstino. Vse premalo je med mladino ponosa o pripadnosti Ko se samoupravljanje v našem gospodarstvu vedno bolj uveljavlja in prehaja na čedalje širše ljudske množice, bo pravilno, če tudi prebivalstvo Cemšenika razmislili, ali je dovolj storilo, da hiti sporedno s hitrim tempom razvoja našega gospodarskega napredka. Dolga in trda je bila borba naših najboljših ljudi in z njimi vsega naprednega ljudstva, da smo v odnosih do upravljanja proizvajalnih sredstev danes pri nas že tako daleč kot v nobeni drugi državi v svetu. Vse dosedanje delo v našem kraju pa kaže, da se Cemšeničani vsega navedenega premago zavedajo. čemšeniškega kra a mladinski organizaciji. Med Dopuščajo, da je vsak0 javno mladino moramo prav tako gojiti in pospeševati politično življenje in delo. Zato je treba iskati razne oblike dela, ki jih je treba seveda prilagoditi potrebam in razmeram kraja. Tukaj ne smemo delati šablonsko. Nadaljevati in izkoristiti moramo že dobro začete oblike. V podjetjih je treba bolj poudarjati, kako izboljšati proizvodnjo. Glede delavske mladine je tov. Remškar mnenja, naj bi imeli z njo več sestankov, in to v obliki klubov med vajensko mladno ali klubov delavske dinski organizaciji le 50 % na- mladine. Oblika ni važna. Važ še mladine, kar je za trbovelj-ski okraj zelo malo. Na šolah so za vse nove člane potrebna predavanja o ciljih mladinske organizacije, o liku mladinca, o delo pri nas pravzaprav odvisno le od posameznikov, od njihove osebne volje. Tako določeni posamezniki odločajo o vseh vprašanjih krajevnega gospodarskega in kulturnega življenja (če o slednjem sploh lahko govorimo). Delajo, kakor sami hočejo, saj jih širša množica naprednih ljudi sploh ne kontrolira. Oglejmo si gospodarsko življenje v Čemšeniku nekoliko pobliže. Krajx pod Čemšeniško planino so izrazito gorsko, kmečko področje. V glavnem je pri nas težka ilovnata in lapomata no je delo in uspeh. Mladinska zemlja, ki preživlja svoje prid- mladinska vodstva v naših me- j dolžnostih mladine itd. stih in v osnovnih organizacijah pri izvajanju nalog včasih preveč formalistična.. Posamezni politični problemi so šli mimo njih, ali pa so jih obravnavali šele potem, ko sta jih že rešila Zveza komunistov ali pa SZDL. Tov. Levec je opozoril, da je treba posvetiti več pažnje posvetovanjem z mladino v podjetjih. Resnica je, da se mladina in mladi člani delavskih svetov zelo malo zanimajo za samoupravljanje v podjetjih. Delovna disciplina mladine je večja kot pa pri starejših delavcih. Plenum je bil obveščen o velikem številu nesreč v podjetjih, katerih je bilo do 18. septembra 1954 skupno 2405. od tega 839 mladincev, od njih največ v starosti do 24 let. Referent se je ustavil pri vprašanju pijančevanja v naših revirjih. Statistični podatki pokažejo, da se je popilo veliko več alkoholnih pijač v letošnjem prvem polletju kot pa v istem času lanskega leta. Vsem tem vprašanjem bi morale posvetiti več pozornosti vse organizacije in društva v okraju. V naših društvih b; moralo biti delo bolj pisano in vsestransko. Analiza delovanja naše mladine v društvih ne daje zadovoljive slike, čeravno je v 12 »Svobodah« okrog 40% mladine. Pohvale vredno pa je delovanje »Svobode Dobrna« v Trbovljah, ki bi ji lahko rekli »Mladinska Svoboda«, saj je v njej skoraj 80 % mladincev. Vse premalo je v društvih ideološkega dela, več pa strokovnega dela. Na naši vasi je premalo tečajev za moško mladino, medtem ko jih je bilo za žensko mladino še nekako dovolj. Tov. Levec je nadalje govoril o tujih vplivih med mladino in o borbi proti njim. Veliko več političnega dela med mladino, uvajanje raznih oblik dela. prilagojene posameznim terenom, bo mladino odtrgalo od tujih, socializmu sovražnih vplivov. Glede komun je referent opo- V diskusiji je poleg članov plenuma diskutiral tudi predsednik CK LMS tov. Tine Remškar. Ta je nakazal nekatere forme dela med mladino in o nekaterih pomanjkljivostih v delu z mladino. Med drugim je ugotovil, da se je s prenosom organizacij na teren občutno izboljšal sistem dela, dosegli smo nadalje s tem zbližanje mladine raznih slojev. Govornik je prav tako ugotovil, da smo na področju preskrbe razvedrila in zabave mladine dosegli velik vodstva morajo mnogo študirati, če bodo hotela biti kos nalogam, ki jih ima mladinska organizacija danes. S predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij je potreben večji kontakt. Z njimi moramo organizirati sestanke in obdelati posamezne probleme, ki zanimajo mladino, alj pa vprašanja, ki so aktualna. V vodstvih je treba zaostriti tudi odnos do dela in odgovornost za izvršitev nalog. Po poročilih vseh govornikov in po diskusiji je plenum sprejel ustrezne sklepe za izboljšanje političnega dela med mladino in za organizaci!sko utrditev mestnih vodstev in osnov, nih organizacij LMS. A. K. ne obdelovalce le s težavo. Mnogi naših ljudi so sj morali poiskati kruh in zaslužek drugod. Največ jih je našlo delo v zagorskem rudniku. Nič ni čudnega, če se je velik del naših ljudi za stalno poslovil od hribovske zemlje. S temi ljudmi pa je odtekel iz naših gorskih krajev krvni davek v domačo industrijo, ki rodnemu kraju ni prinašal in ne prinaša nobenih neposrednih koristi. V današnM družbeni ureditvi v novi državi opazimo velik preobrat. V razmeroma malo letih smo dosegli v naši državi številne tehnične pridobitve, o katerih naše delovno ljudstvo v časih vladanja buržoazije ni smelo niti sanjati, kaj šele uži- nekod leže posekana drevesa, ki propadajo že več let in ne dajo človeku nobenih koristi. Za vati njihove sadove. Poglejmo kratek razvojni čas po vojni in dolgo razvojno dobo našega gospodarstva pod nekdanjo vladavino. Koliko merjenja cest je bilo nekoč po naših krajih, koliko drugič načrtov je bilo, kar je prineslo tedaj raznim inženirjem težke tisočake, vse pa je ostalo samo na papirju, tako da ljudje niso imeli od vseh teh načrtov nič. Danes v kmečkih krajih ni več slišati pokanja cepcev tega naše gospodarje to ni ponos. Tudi sortiment lesa bi bil lahko v naših gozdovih vse bolj mnogovrsten, kot je danes. Smreka, ki je naš glavni izvozni predmet, ne bi smela biti edini sortiment gozdpv. Hlodovina raznih listavcev se neusmiljeno razbija za drva. Za to pa nosijo krivdo tudi naša industrijska in druga podjetja, ki se za ostale gozdne sorti- izrazitega primitivnega kmečke- mente razen iglavcev sploh ne ga orodja. Naš kmet se danes lahko ponaša z raznimi kmetijskimi stroji, ki nadomestujejo delovno silo. 2la vse to se lahko zahvalimo naši mladi industriji, ki nam daje sedaj iz dneva v dan vedno večje število novih proizvodov. Če govorimo o našem kraju, tedaj je žaga na parni pogon naše edino industrijsko podjetje. Za občino ne pomeni mnogo, saj zaposluje vsega le šest delavcev. Toda tudi v tem edinem našem podjetju bi vendar lahko že marsikaj napravili. Vsi odpadki lesa, ki jih je precej, gredo navadno v ogenj. Prav lahko bi jih porabili bolj koristno. Lahko bi izdelovali iz njih razne zaboje za sadje, ročaje za orodje itd. Velikanske množine lesa razžagajo, finalnih produktov iz tega dragocenega materiala, ki ga narodno gospodarstvo pridobi šele v dolgih desetletjih, pa je premalo. Spričo splošnega stavbe. zanimajo. Treba bi bilo zbuditi večje zanimanje za tiste sortimente, ki pri nas propadajo in jih neracionalno izkoriščajo v škodo ljudem in narodnemu gospodarstvu. Tudi o pripravljanju drv v naših gozdovih bi lahko marsikaj govorili Za prodajo smo pripravili komaj 40 pr. metrov, kar je proti posekani lesni gmoti zelo malo. In naša doraščajoča mladina. Ni slaba misel, da bi tudi v Čemšeniku ustanovili kakšno podjetje, v katerim bi zaposlili našo doraščajočo mladino. Treba bi bilo več razmišljati o možnostih uresničenja tega že večkrat izrečenega predloga. Prav tako je Zadružni dom v Čemšeniku po vseh vidikih stavba, ki v bodočih letih še ne bo služila svojemu namenu. Delo na tem poslopju poteka s ppl^evo brzino, tako da bomo težko dočakali dokončno izgradnjo te vsekakor pomembne Solniki so razpravljali o druztGccm u revi cn u v šolst u Družbeno upravljanje v organih naše oblasti se vedno bolj uveljavlja. Na vrsto je prišlo tudi šolstvo, kjer bi ga morali zaradi njegove pomembnosti pravzaprav najprej uvesti. Ustavno načelo o samoupravljanju delovnega ljudstva je pa sedaj tudi na področju šolstva v polnem razvoju, kar je še posebno pospešil osnutek odloka o družbenem upravljanju v šolah, ki je bil nedavno objavljen. Dne 30. septembra t. 1. je bila konferenca upraviteljev in ravnateljev vseh šol našega okraja. Njen dnevni red je obsegal samo dve točki, in sicer: družbeno upravljanje v šolstvu in razno. O tej temi je imel referat tov. Mirko Skalin, načelnik SPK pri OLO Trbovlje, ki je posebno poudaril men te nove demokratične oblike sodelovanja množic v upravljanju naših šol. kjer ne bodo samo učitelji in starši odgovorni za pravilno vzgojo otrok, ampak vse ljudstvo, ki bo po svojih predstavnikih v šolskem odboru. Temu organu pa bo učitelj neposredno odgovoren za svoje vzgojno in izobraževalno delo v šoli. pri čemer mu bo ta tudi čvrsta opora. Razprava, ki se je razvila po da naš dobra opora pri delu.' 6t' tei priložnosti so zbrani šolniki *> ugotovili, da je v okraju še precej šol, kjer še niso postavili šolskih odborov in da po- j nekod to tudi ni bilo lahko ' rešljivo vprašanje. Nekatere organizacije, ki so imele nalogo, da izberejo svoje zastopnike za sestavo šolskega odbora, niso pazile na to, da morajo poslati v ta odbor take ljudi, ki se zanimajo za šolska in vzgojna vprašanja, ampak so Izbi- j rali take, ki sploh nimajo ali pa imajo le malo funkcij v političnih in drugih družbenih j organizacijah. To je seveda ve- ' lika pogreška, ki očitno kaže, [ da član; prizadetih organizacij niso bili v zadostni meri poučeni o načelih družbenega upravljanja v šolstvu in o kon- politični po- j kretnem namenu, ki ga je treba doseči, t. j. da naš mladi rod dobro pripravimo za življenje in delo v socialistični skupnosti. žrtvam fašističnega nasilja in sotra.no šibkim učencem ter ■ševati tura ....0-Ov.^^>ouai's..d ijašanja naših šoL v V diskusiji so navzoči obravnavali vprašanje prisostvovanja članov odbora pri pouku in sodelovanje m.adine v teh odborih, ica^or i0 prcuv.u.va v uvodu omenjeni osnutek odloka o družbenem upravljanju šol. To prakso so na Hrvat-skem že uvedli. Solniki so pritrdili, da bodo učiteljem taki obiski v razredu dobrodošli, saj se bodo člani ob takih priložnostih pobliže seznanili z delom in težav:m ue.it tv v raz-) redu, spoznali pa tudi vzroke, ki morda zavirajo šolsko delo. Glede sodelovanja mladine v | šolskih odborih so pa bil vsi navzoči mnenja, da je to mo-i goče le na srednjih šolah, ne pa tudi na osnovnih. Razprava o družbenem upravljanju šol bo pa seveda prišla pomanjkanja lesa je to za nas velikanska gospodarska škoda, saj nam ravno to pomanjkanje narekuje največjo varčnost z lesom. Vsekakor bo treba storiti še mnogo, da bomo les na naših žagah bolje izkoriščali. Za dosego tega pa je treba le nekoliko več dobre volje in več razumevanja ljudi za racionalno izkoriščanje lesnih gmot. O izkoriščanju naših gozdov bi lahko mnogo govorili in ga tudi grajali Naš človek je vse premalo poučen, kaj vse mu lahko nhdi gozd, če ga zna pravilno izkoriščati. Seveda pa mora človek čutiti in se zavedati dolžnost; do njega. Z gozdovi Tudi o turizmu v Čemšeniku doslej niso mnogo govorili, še manj pa storili. Cisto po naključju zaide kak turist ali večja skupina v ta zelo lep gorski kraj. Ce se to zgodi, tedaj tak človek začuden opazuje krasote tega še nepoznanega kotička naše lepe slovenske zemlje. Upravičeno očitajo Cem-šeničanom, da so zelo zanemaril; turizem, ki je prav tako važna gospodarska veja. Nanizal sem nekaj misli, po kakšni poti naj bi hodili, da bi tud; v Čemšeniku dohiteli na-nredni svet in z niim vz^o-^d^n korakali. Čeprav je od misli do njenega uresničenja zelo velik pa ravna naš človek vse preveč korak, nič za to. Treba je le mačehovsko. 2alostno je hoditi začeti. Ob skupni pomoči vseh po nekaterih naših gozdovih. Domalega izropani so in preraščeni z raznim ščavjem, ki nam ne prinaša nobenih koristi. Po- Cemšeničanov bi lahko marsikaj ne samo uresničili in dosegli, ampak celo presegli. K. A. Z. A. Naj navedemo le nekaj glav- na dnevni red na učiteljskih Sin^ v^velSruTti- vSnf učlteeljSakader pravil-navljanja in razvijanja komun,"0 r“um,e pomen družbenega v našem okraju, in to po skle- 1 upravljanja šol in da je prepn- pu zadnjega razširjenega plenuma OK ZKS Trbovlje. Tov. Tone Kukoviča, sekretar OK LMS Trbovlje, je v svojem poročilu opozoril na priprave za čim slovesnejšo proslavo 35. obletnice SKOJ. Zamišljene so štiri akademije, in sicer po vseh štirih centrih v okraju. Razen tega bodo v vseh osnovnih organizacijah slavnostni sestanki, na katerih bodo stari Skojevci, partijski in drugi voditelj; govorili o SKOJ Mladina naj ob tej priložnosti obišče grobove vseh padlih Skojev- j cev in ostalih borcev NOV, obišče naj nadalje vse spominske plošče, ki govore o delovanju te mladlinake organizacije v našem okraju (Dobovec Trbovlje, Okrogljica, Kal itd.). V zvez; z volitvam; v osnovne organizacije je sekretar opozoril, da mora mladina izvesti volitve v teku meseca oktobra — mestne konference pa. ki naj bi jih pripravili že v območjih bodočih komun, pa naj bi bile v prvi polovici meseca novembra. Na ta način b; lahko bila okrajna konferenca na katero bo prišlo 120 mladdn- čan, da mu bodo šolski odbori nih nalog, ki jih bodo šolski odbori morali reševati. V osnutku o družbenem upravljanju šol je predvsem podčrtano, da je skrb šolskega odbora, da dosledno uresničujemo Izobrazbeni in vzgojni smoter, ki ga šoli nalaga socialistična družba. Reševati bo moral tudi socialno-zdravstvena vprašanja in skrbeti, da se bo na šoli v čim večji meri razvijalo kulturno življenje. Pomagati bo moral zlasti partizanskim sirotam. konferencah po naših štirih krajevnih sektorjih, potrebna pa bo obravnava tega vprašanja prav tako na množičnih sestankih po naših gospodarskih in drugih organizacijah, če hoče-jnOi da bodo naše šole dobile res take družbene organe upravljanja, ki bodo skrbno zasledovali in usmerjali vzgpjo naše mladine, da bomo nekoč lahko brez skrbi izročili bodočnost naše skuonost; in socializma v njene roke. -ik. Gledališče „Svoboda-Cenier" bo spet zaživelo Partizanski miting v Trbovljah v domu »Svobode« ob spreje mu patrulje VDV brigade Počitnice so minile in spet se je začela polniti soba za vaje pri gledališču »Svoboda-Center« v Trbovljah. Trenutno imata stalne vaje dve družini, ki študirata dramo »Za pravdo in srce« pod vodstvom tov. Poldeta Majdiča in dramo »Ko bi padi; oživeli« v režiji tov. Roberta Plavšaka. Ker pa potrebuje prva igra daljšo študijsko dobo, se je režiserski odbor odločil, da bo prišla najpfej na oder Ocvirkova drama »Ko bi padli oživeli«. Stari oder, ki ovira ma-rsikt j zahteva posebno rešitev scenerije tudi v tem primeru, smo pa prepričani da bo taka, da ne bo ruši.a iluzij gledalca in ga odvračala od zbranosti od slike do slike, ki so potrebne za razumevanje te psihološke drame. — Igra pride na oder še meseca oktobra. Tei b0 sledila množična igra »Za pravdo in srce«. V njej bo nastopal skoraj ves ansambel gledališča »Svobode-Center«. Priprave so temeljite, imena nosilcev g’avnih vlog pa so porok za uspeh In kvalitetno uprizoritev te drame. Tretja uprizoritev pa, ki jo bomo videli na trboveljskem gledališkem odru, bo »Mladost pred sodiščem«, precej zahtevno odrsko delo, ki pa gn bodo — četudi amaterski gledališki igral, ci — prav gotovo ugodno izvedli. Delo današnjih »Svobod« je precej drugačno, kot je bilo v bivših SKUD in KUD. Odpadlo je namreč mnenje, da imajo »Svobode« namen vključevati v svoje vrste le delavce — ne, danes najdemo v »Svobodah« široke ljudske množice k; nesebično žrtvujejo svoj prosti čas za kultumoprosvetno delo. Trboveljski odo-- odklanja starejša, nesocialistična de^a, kar se tiče kvalitete, ne bilo bi pa seveda priv če bi se poriaviM na izključno linijo izrazito kva- litetnih odrskih del. Od časa časa bo pripravljen dati našemu ljudstvu tudi laže prebavljiva operetna dela. Zato bo pevski zbor Svobode-Center »Slavček« poprijel za Gobčevo »Hmeljsko princeso« in Jo še pred Novih* letom spravil na delavski oder-V teku So pa tudi priprave za igro, ki naj bi jo gledališče dalo našim najmlajšim ob Novoletni jelki. S tem bi pa bil zaključen prvi del gledališke sezone, saj predstavlja uprizoritev petih premier pred Novim letom !eP prispevek k dvigu kulturno-umetniškega razumevanja trboveljske doline. *a Padec cene slonov V zadnjem času je cena slonov v indijski pokrajini Asa zelo padla Se do nedavnega J stal slon okoli 200.000 franco*'-" frankov danes pa ga ‘e mog°c kupiti že za 70.000 frankov k°‘ je manj kot cena povprečni® konja za ježo _ Padec je povzročila predvse vedn0 manjša uporaba slonov za prenos tovorov in drugega oe",’ ker je hrana, ki Je pot ebnaz tako veliko žival, zelo d.-aga- ^ tos so v pokrajini Asan ki glavno lovišče slonov ujed • okrog 200 slonov predvsem potrebe živalskih vrtov. PrepreCujmo kokošjo kugo! (Nadaljevanje z 2. strani) jih občinskih ljudskih ki bodo organiziral; to nje In jim dali potrebna oaborik. ce-He- na'0- d lla. akrat Ob koncu bi omenil še en - . tr; najvažnejše točke v ho proti kokošji kugi: 1. prevm •, pri nakupu kokoši; 2. tok m priglasitev bolezni, neškod- ■ odstranitev živali in teme-J-razkužba prostorov; 3. pravoc-^ no cep’1enje zdravih koko--, j Ce se bodo rejci teh n držali, bo uspeh zn go*"' Štev 41 VIROM PO NAVEM ZASAVJA Stran 5 V zadnjih dneh po revirjih TRBOVLJE Izpiti v obrtni stroki. Fie.iš-njo nedeljo je 64 vajencev raznih obrti opravljalo pomočniške izpite, in sicer vajenci iz šiviljske, krojaške, pletiljske, mizarske, čevljarske, kleparske, strugarsske, sedlarske, tapetniške, pekovske, brivske, frizerske, ključavničarske, kovaške in mesarske stroke. Izpitna komisija, ki jo je postavil Svet za gospodarstvo pri OLO Trbovlje, je imela pri tolikem številu kandidatov razumljivo polne roke dela. Petim vajencem je komisija določila popravljalne izpite na trimesečni rok, 7 kandidatov pa je bilo odličnih, ki so prejeli poleg diplome tudi knjižna darila. Trije izpitniki (Dolanc iz mesarske stroke, Kotar iz mizarske stroke in Betka Škufca iz šiviljske stroke) pa so dobili diplome kot najboljši pomočniki. Po opravljenih izpitih je tov. Tone Kukoviča kot zastopnik okrajnih političnih organizacij izpodbudno nagovoril mlade pomočnike in jim izrekel k uspehu čestitke, želeč jim, da bi bili v svoji stroki in v življenju vedno marljivi ter aktivno sodelovali tudi v samoupravi naših podjetij in v organih ljudske oblasti v ponos in blaginjo naše socialistične domovine. Po slovesnem delu te prireditve je sledila zakuska, ki jo je mladim obrtnikom pripravila Obrtna zbornica okraja Trbovlje. Krojno-šiviljski tečaj. V ponedeljek, 11. t. m., se je pričel na Gospodinjski šoli v Trbovljah krojno-šiviljski tečaj. Trajal bo tri mesece, pouk pa bo tedensko dvakrat v večernih urah. Prireditve v „Tednu otroka" so dobro uspele V Tednu otroka so bile v našem okraju uspele prireditve. Posebno dobro je bila obiskana v torek, 5. t m., akademija, ki so jo priredili na čast Tedna otroka v Delavskem domu v Trbovljah. Veliko zanimanje je vladalo med materami za predavanje prof. Šiliha: »Katera mati je najboljša mati svojemu otroku«. Tudi to predavanje je imelo zelo lep obisk. Enako je doseglo zaželen namen predavanje tov. Alojzije Blatnikove: »O prehrani otroka in škodljivih vplivih alkohola«. Prav tako so minuli četrtek v dvorani Delavskega doma v Trbovljah ves dan vrteli mladinski film »Skrivnostni rov«. Vse štiri predstave so bile dobro obiskane. Tudi v Zagorju je akademija, ki so jo pripravili v počastitev Tedna otroka, uspela, prav tako predavanje prof. Šiliha. V Hrastniku in Radečah so ravno tako z raznimi prireditvami počastili mednarodni praznik otroka, vendar iz teh krajev do zaključka redakcije lista še nismo prejeli poročil o uspehu Tedna otroka. Ne zapostavljajmo splošne in politične izobrazbe Za predzadnji četrtek je bil sklican razširjen plenum okrajnega odbora LP Trbovlje, ki pa se je zaradi premajhne udeležbe spremenil v navadni plenum. Ob tej priložnosti bi grajal; društVc, ki so dobila vabila za plenum, a niso poslala zastopnikov. Na plenumu so delegati ana-liziraii dosedanje delo naših kulturnih društev in prosvetno problematiko okraja. Iz poročila in razgovorov je bilo razbrati kvalitetno rast vseh amaterskih umetniških skupin, medtem kn napredek na področju prosve-tarstva ni zadovoljiv. Na raznih tečajih, ki smo jih imeli preteklo sezono, je bila vse preveč poudarjena ostra strokovnost, medtem ko je bila splošna in politična izobrazba bolj zapostavljena. Nekatera društva so organizacijo tečajev prepustila drugim organizacijam, kar plenum sodi za nepravilno. Tudi knjižnice dobivajo spričo svoje Upravljanje stanovanj po stanovanjski skupnosti (Nadaljevanje s 1. strani) nvo pa, da se bodo do nadaljnjega vsa stanovanja razdeljevala po istih načelih in poti kot do sedaj, t. j. preko stanovanjskega urada. Po izidu nove uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš smo naleteli na primere, da so posamezni zasebni lastniki začeli krčiti žc itak majhni stanovanjski fond na ta način, da so se Preko svojih potreb začeli šopiriti v svojih hišah, kjer so izpraznjen* stanovanja neupravičeno zasedli ali pa jih oddali jninao stanovanjskega urada, in celo ljudem, ki Jim ne pririne pravica do stanovanja. Opominjamo vse te lastnike zaseb-"Jk hiš, da še vedno veljajo stari predpisi o razdeljevanju stanovanj in da niti nove določbe ne bodo v tem pogledu nlstveno drugačne. Sodimo pa *** Je tako postopanje nepravilno in otežkoča delo ljudskega 2**hora pri reševanju stanovanj-8ke stiske. Kakor smo omenili še uvod© ™a- je sam sistem upravljanja «*novarvhkih hiš doživel tak-*brcmembo, da o novem sistemu, uvedenem z uredbo o uprav-*"nju stanovanjskih hiš in na "•novi danih pooblastil te ured-o Izdanih odlokih ljudskega nj ra' ° čekanih upravljanja ® določitvi hiš. ki naj se vkliu-v stanovanjsko skupnost, e *®l*gor!zaclJj stanovanj, o sta-Ijmeanjski tarifi in o vsem ©sta-m in * tem povezanimi vpraša-»r* Pcdrobneje razpravljamo na J“®r|h volivcev, ter obljublja-v,,’ da bomo — ko bodo za-Jueki teh razprav formulirani obliki posebnih predpisov — * njinti *®aniii. velike pomembnost- občutno premajhno pomoč. Plenum je prav tako sklenil, da bo poskusil posredovati pri občinskih odborih, ki razpolagajo z večjimi materialnimi sredstvi, da uredijo poklicne knjižnice, saj je n. pr. trboveljska knjižnica dokazala, da se izdatki zanjo bogato poplačajo. Nadalje so se delegat; pomenili in izmenjali izkušnje iz organiziranja in delovanja Ljudskih univerz, med katerimi ima največji uspeh ljudska univerza v Zagorju, ki ima že lepo tradicijo, se pa mora vzlic temu boriti z materialnimi težavami. Delegati so mnenja, da bi mogle dati imovitejše ljudske občine več za ljudsko prosveto kot pa doslej, saj bi s tem izd?(reje pomagale izobraževati in pripravljati naše ljudstvo za vedno večje in zahtevnejše naloge ki nas čakajo v bližnji prihod-'” Kmet!jski tečaj za učitelje V okraju Ljubljana okolica sc trudijo da bi v čim veči; mer: izboljšali pouk na 31 kmetijskih šolah v okraju. Za predavatelje v teh tečajih je okoliški okraj Ljubljane priredil na državnem posestvu Fonoviče poseben kmetijski tečaj, ki so se ga udeležil' učitelji, k; bodo vodili te kmetijske šole. Tečajnikom so predavali naš' najboljši kmetijski strokovnjak' in praktiki. HRASTNIK Teden otroka v Hrastniku. Minulo soboto so v Zg. Hrastniku v kino dvorani priredili otroško igrico »Kresniček«. Režirala jo je tov. Metoddja Ocvirk. Predstava je bila zelo dobro obiskana, v nedeljo so pa to igrico uprizorili tudi v dvorani v Sp. Hrastniku. Občni zbor Društva prijateljev mladine. V četrtek je imelo DPM v Hrastniku v dvorani TVD Partizana občni zbor. Udeležilo se ga je okrog 50 članov društva. Iz poročila predsednice tov. Birsove in tajnice tov. Vatovčeve smo povzeli, da je bilo društvo letos zelo delavno. Z raznimi akcijami in subvencijami je društvu uspe-’o zbrati nad 600.000 din, od katerih so del zneska porabili za letovanje 101 otroka na otoku Pagu. DPM v Hrastniku ima že pripravljen denar za podobne akcije v naslednjem poslovnem letu. Občnega zbora sta se udeležila tudi zastopnik Republiškega odbora tov. Miran Zirkelbach in predsednik okrajnega DPM tov. Tone Kukoviča, ki sta posegla v dokaj plodno diskuriio. Podrobneje o delu tega de’avnega društva bomo še poročali Motocikl u - e dirke na Izlakah V okviru Kmečkega praznika je Avtomoto društvo r.a Izlakah priredilo prejšnjo nedeljo meddruštvene motociklistične dirke na progi Zagorje—Izlake. V posameznih skupinah so dosegli v tem tekmovanju: 1. mesto 6'edeči: kategorija 98 ccm Ludovik Banovšek z Vranskega; 125 ccm Mladen Gerič iz Maribora; 250 ccm Slavko Lamoe iz Ljubljane; 350 ccm Peter Guček iz Trbovel in 500 ccm Janko Draksler iz Hrastnika. A. L. Boksarski dvoboj v Hrastniku Za boksarski dvoboj med »Železničarjem« -z Ljubljane in domačim »Rudarjem« je vladalo v Hrastniku veliko zanimanje. Kot običajno je bila tudi za to srečanje pripravljena nova vrsta boksarjev. Vsakokrat vidimo nove boksarje, kar je do neke mere razveseljivo, žal pa izostajajo boksarji, ki so že dosegli lepe zmage in pokazali očiten smisel za ta šport. Bili so sicer med gledalci, nočejo pa več nastopati. Dvoboj bi se končal precej drugače, če bi bili nastopili še Urlep, Biderman, Hlebc in še kdo, ki bi pokazal več zna-i nja, borbenosti kot pa nekateri začetniki. Dvoboj se je končal z zmage gostov 10:8, lahko bi pa dosegli zmago domačini z istim izidom če b; se bil Gunzej smiselne j e boksal, če bi najprej poiska’ šibke strani nasprotnika in šele potem napadel z vso silo. Delno pa je bil njegovega poraza kriv pristranski sodnik, ki ga Hrastničani ne žele več videti v ringu Od domačih so zmagali Pirc Škrab, Barič in Sefer — od gostov pa Zadnikar. Pacek, Curk Ren, Reboka in Zakrajšek. Posebno presenečenje v tem dvoboju ie bil Nani Barič, ki je pokazal izreden smisel za boks Odlikuje ga hladnokrvnost prilagoditev nasprotniku, težki dokaj čisti udarci in vzdržljivost Žal tudi on, kot večina domačih — izvzemši rutiniranega Šefer-ja — razDOlaga z dokai pičlim repertoarjem udarcev. Telo in noge so mu statične in mu za enkrat Služijo predvsem v obrambo, medtem ko jih v napadu ne izkorišča. S tem hrom svoje udarce, ki so pravzaprav odlika vsakega boksarja. — Ugajal ie nadalje vzdržljivi borbeni Pirc. ki pa bo moral poleg krošejev izdelati še druge udarce. To so bile napake večine domačih igralcev, ki so včariu mlatip po nasprotniku, kot d" bi bil to pretepsški. ne p? boksarski dvoboj. Z dobro voM-in z dobrim trenerjem bo mlada sekcija lahko dosegla še lepše usnehe saj za zavetnike minimalen poraz ni nikaka sramota. Ob tej priložnost; bi pohvalili občinstvo ki ie bi’o z°’o o*’ 'ektivno. zlasti tiste, ki so bi’' na balkonu, kar se prj tako vročem športu redk0 zgod: Iz Litije in okolice Izpred sodišča Zaradi kršitve pravne dobrine časti pred sodiščem Pred nedavnim sta sedeli na zatožni klopj pred okrajnim sodiščem v Trbovljah Helena H., stanujoča v Trbovljah-Zabjek št. 4, in Štefanija U., stanujoča v Zagorju, Kidričeva u’ica 31, ker sta zagrešili kaznivo dejanje zoper čast. Helena H. je namreč trdila nekaj iz osebnega življenja tovarišice K. S., kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, ter je bila zato obsojena na 5000 din denarne kazni ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja v znesku 840 din. Štefanija U. pa je očitala tovarišu V. A., da je bil obsojen zaradi posl’stva ter v zaporu, t čimer je zagrešila kaznivo dejanje oč‘tanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja po čl 172 kaznivega zakona in ie bila zato obsojena na 3000 din denarne kazni ter na plačilo stroškov Tablice IV. kola tombole Zveze qluh:h Jugoslavije dobite pri vseh prodajaln ih srečk Jugoslovanske loterije po 50 dinarjev naše občane pobliže se- da tajniške pisarne LOMO Zagorje) Komune v okraju Trbovlje (Nadaljevanje s 1. strani) Na bodoče komune bo treba prenesti številne pristojnosti, ki jih imajo sedaj okraji. Poleg ostalega bi imele tudi svoje družbene načrte, s katerimi bi v okviru splošnih predpisov razdeljevale na svojem področju ustvarjen narodni dohodek. V pristojnosti zveze komun (okraja) naj bi se v glavnem zrcalila le koordinacijska funkcija. tako da bi komune imele vse ali večino pristojnosti s področ Ja gospodarstva, zdravstva prosveto in kulture, socialnega skrbstva itd. Na čelu komune naj bi bil ljudski odbor. Zaradi možnosti neposrednega upravljanja pa naj bi bile komune razdeljene na manjša področja s krajevnimi sveti, ki bi bili organi krajevne — vaške uprave, in ne bi imeli značaja organov oblasti. Ti krajevni sveti, ki bi jih volili zbori volivcev, bi reševati n. pr. vprašanja poti, razsvetljave, vode in druge manj- če razprave dale še še probleme, seveda s pomočjo, kretnih napotkov za — . • '-'«1 O pvuiuvju . [V1CM1UI MOJ. ljudskega odbora komune. Po-ldjo komun. magali bi pri izvrševanju sklepov organov oblasti, lahko bi pa tudi nadzorovali delo administrativnih izpostav, ki bi jih bilo treba formirati na sedežih sedanjih občin in še v nekaterih večjih krajih. Te izpostave bi izdajale razna potrdila in podobno, tako da prebivalcem ne b; bilo treba za vsako malenkost hoditi na sedež komune. Komunam bi morati zagotoviti tudi dober strokovni kader. O vsebini in oblikah dela bo treba še mnogo razmišljati in razpravljati. Zavedati se moramo, da ustvarjamo nekaj novega, da nimamo pri tem nobenih izkušenih receptov in da Je zato sodelovanje najširšega kroga ljudi nujno potrebno. Kaže pa se tudi nadaljnja potreba po Iniciativnem odboru, ki bi zbral in obdelal vse predloge glede komun in sestavil statut komune. O vsem tem je bilo doslej govora v trboveljskem okraju. Pričakujemo pa, da bodo bodo-več kon-organiza- S. G. kazenskega postopanja v znesku 720 din. Tej obtoženki je sodišče odmerilo nekoliko milejšo kazen zaradi tega, ker je dejanje delno priznala in je nada’je mati štirih otrok, ki so še vsi mladoletni. V restavraciji je razbijal Hinko Z., zaposlen v hrastni-škj steklarni in stanujoč v Hrastniku št. 32, se je meseca junija letošnjega leta zadrževal v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu, kjer je razbil vrček za pivo. Ko pa ga je uslužbenka gostišča opozorila, da plača razbiti vrček, je obtoženec začel metati ob zid čaše in steklenico, pri čemer je razbil 1 flurescentno žarnico, pollitrsko steklenico s likerjem. 1 litrsko steklenico s kislo vodo 1 velik vrček za pivo in 1 čašo za pivo. v skupni vrednosti 9900 din. Obtoženec je na sodišču dejanje priznal, zagovarjal se je pa, da ga je storil v močno vinjenem stanju, tako da se ni niti zavedal, kaj dela. Temu zagovoru pa sodišče ni moglo verieti, kajti vse priče, ki jih je sodišče zaslišalo v teku glavne obravnave. so jasno izpovedale, da je obtožen) bil spočetka celo pripravljen poravnati škodo za razbiti vrček za pivo, na ponoven opomin natakarice A. C. pa le začel razbijati osta'e stvari. Iz vsega tega je sodišče jasno raz-videlo, da obtoženec ni bil tol'ko vinjen, da se ne b) bil zavedal, kaj počne, ker so nekatere priče celo izpovedale, da obtoženec ni bil nosebno močno vinjen. Hinko Z. je bil zato spoznan za krivega kaznivega dejania poškodovanja tuie stvari po čl. 257 kazenskega zakona in obsojen glede na to, da )e dejanje storil v povratku, saj je bil lansko leto predkaznovan na 15 dni zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja v znesku 720 din. Oškodovanemu gostinskemu podjetju pa je obtoženec dolžan plačati odškodnino v znesku 9900 din. Ostra kazen zaradi žaljenja Pred okrajnim sodiščem se je morala zagovarjati Alojzila B. gospodinja, stanujoča v Trbovljah, Trg Franca Fakina štev. 2, ker je dne 1. julija 1954 na prostaški način žalila B. A. — Obsojena Je bila na 8000 dinarjev denarne kazni, ker Je bila zaradi podobnega kaznivega dejanja že predkaznovana. IZ LITIJE IN OKOLICE Boj draginji Govor maršala Tita na Ostrožnem pri Celju, kjer je napadel brezvestno navijanje cen, je vzbudil tudi v naši dolini vsio pozornost Vsi pošteni prebivalci se strinjajo s tem, da je treba napraviti konec brezglavemu navijanju cen. Ljudska oblast naj uvede kontrolne organe, ki naj budno pazijo na navijalce cen. V gozdnih predelih &; podajajo kljuke razni nakupovalci lesa in drug dru gemu dvigajo cene le zato, da bi prišli do provizij na račun žepov ostalega prebivalstva. Vse kaže, da bodo prihodnji množični zbori članov SZDL in zbori volivcev posvetili vprašanju, ki ga je načel tovariš Maršal, vso pozornost in bodo ljudske množice s skupnim sodelovanjem pripomogle v boju do ugodnejšega življenjskega standarda. Prav bi bilo, da bi tudi bralci »Zasavskega vestnika« objavili vsak primer bogatenja na račun ljudskih žepov. Slaba sadna letina Letošnje leto je eno najslab-šdh glede sadnega pridelka. V času, ko je sadje cvetelo, je prišla moča in uničila sadno letino, zato primanjkuje sedaj pri nas sadja. Nekateri podjetni sindikati, kakor »ZALES« v Litiji in v tovarni usnja v Šmartnem, so že preskrbeli sadje za svoje članstvo iz štajerskih sadovnjakov in tako dokazali, da znajo sindikati z dobro organizacijo oskrbeti svoje članstvo, le spretnega prijema je treba. V Litiji primanjkuje čestokrat tudi zelenjave. Kmetijska zadruga v Litiji sicer oskrbuje svoje članstvo z zelenjavo, ki jo dobi iz drugih krajev. Morda pa bi se obnesla v Litiji rosebna trgovina z zelenjavo. Naj bi o tem razmišljali pristojni činitelji. Kmetijska zadruga v Litiji je že nekajkrat naročila za svoie člane slive iz Bosne, kar je bilo interesentom zelo na roke. Tako je tudi prav: čim več sadja, tem manj — alkohola. Teden otroka v Litiji Teden, namenjen naši mladin’ in problemom vzgoje in skrb' za mladi rod je v Litiji lepo potekel. Prireditveni štab -'e poskrbel za bogat spored. Na začetku tedna so bile razne športne tekme. O uspehu tega tedna bomo še poročali. »Portorož" v Litiji... Ko bo ta ali oni prebral naslov, se bo morda začudil: »Kako .Portorož’ v Litiji?« Kot kronisti * pa zaznamujemo, da so litijski šaljivci dali ime »Portorož« novi točilnici vina v Gradcu poleg kina. V tamkajšnji kleti bivše gostilne se je naselil podjetni vinski trgovec iz Negotina v Srbiji in toči vino ter žganje po nižjih cenah, kakor to zmorejo litijski gostilničarji. Zdaj je konsum alkoholnih pijač v Litiji močno porastel, kar je zlasti opaziti okrog plačilnih dni. Litijski „Partizan“ bo sodeloval na tekmah v Ljubljani Nastop jeseni je zbral tudi vodilno osebje pri litijskem »Partizanu« k novemu delu. Na seji telovadnega društva »Partizana« pod vodstvom predsednika tov. Jožeta Bori-ška in načelnika tov. prof. Hi-neta Lebtngerja so skleniti, da bodo začeli z redno telovadbo vseh oddelkov. Sprejeli so tudi delovni umik. Ob torkih bo telovadila ženska deca od 15. do 16. ure, pionirke od 16. do 17. ure, mladinke pa od 17. do 18. ure. Sreda je določena za okrajnega tekmovanja, ki bo v oktobru v Ljubljani. Na teh tekmah, kjer se bodo sreča&i telovadci »Partizana« iz mesta Ljubljane in okoliškega okraja, bosta nastopili litijska moška in ženska vrsta. Več odkupa govedi, kakor so pričakovali Te dni zaznamujemo v gospodarstvu Litije in okolice pomemben dogodek. Litijska »Kmečka zadruga« je uvedla odkup goveje živine in organizirala takojšnjo odpravo odkupljene govedi izvoznim centrom. Ta korak je zelo dobrodošel našim kmetom, ker so s takim odkupom izločeni iz naših hlevov navijalski odkupovalci. Tak način odkupa pomeni korak naprej k normalizaciji kmečkega poslovanja, ker bo kmet vedel, da bo živino, ki jo bo privzgojil, lahko tudi pošteno prodal. Za prvi odkup goveje živine se je zanimalo ljubljansko izvozno podjetje »2ivinopromet«. Pri tem odkupu na poziv — odkupni referent litijske KZ je namreč že poprej obiskal vse v poštev prihajajoče kmete-živi-n-orejce — je bilo pripeljanih več parov krasnih volov, kar dokazuje, da se bodo organizirani živinski odkupi lepo uveljavili, tako v korist kmetov kakor tudi odkupne mreže in s tem potrošnikom. Ob odhodu učiteljice Ide Kristanove z Vač Vače je zapustila šolska upraviteljica Ida Kristanova, dolgoletna učiteljica na tej šoli. Na Vače je prišla tov. Ida Kristan-Dolžanova že pred vojno, kjer si je takoj pridobila glas dobre učiteljice, ki se je trudila tudi za dvig ljudske prosvete. Vodila je gospodinjski tečaj in tako pomagala pri izobrazbi naše ženske mladine. Tovarišica Ida se je zanimala tudi za zgodovino staroslavnih Vač in je bila z nasveti na razpolago vsem, kj so prišli v študijske ali informativne namene na Vače. Na lastno prošnjo ie zdaj premeščena v Ribče pri Kresnicah. Želimo ji, da bi tudi na svojem novem službenem mestu posvetila šoli In prosveti vse svoje znane organizacijske sposobnosti. Litijski most bodo skrajšali Kakor smo že poročali, zadnje mesece temeljito popravljajo litijski most. V načrtu imajo tudi skrajšanje litijskega mostu za en predel, tako imenovano »j,oho«. Na ta način so skrajšali most ie pred leti na graški strani (na levem bregu), sedanje skrajšanje mostu pa bo na litijski strani. Po novem načrtu bodo razširili dovozno pot na most na strani, ki drži od občine. V ta namen je dala lastnica vrta, tov. Brilijeva, že svojo privolitev. Te dni polagajo na cesti za Savo kanale. Ko pa bodo polagali kanale po Glavnem trgu, se ho razvijal promet le ob Savi, zato bo potrebno povečati dovozni prostor na most. Spričo generalnega popravila litijskega mostu kažejo naši ljudje, mnogo zanimanja za most in za njegovo zgodovino, zato naj omenimo, da je bil sedanji most zgrajen leta 1852; postavil; so ga v času kakor zasavsko železnico, ki je bila izročena prometu leta 1849. Poleg litijskega mostu je stala na prostoru, kjer je sedaj partizanski spomenik s parkom, nekdanja Segačeva-Koblerjeva hiša. Kjer pa je sedaj dohod na most z litijske strani je stala mala kmečka hiša. Ko so delali most, so moral; to hišo odstraniti. Litijski most je moške oddelke, in sicer: od 15. ] vzdržal že mnogo naraslih va-do 16. ure pionirji, od 16. do. lov, med temi največji naval 17. ure mladinci, nato pa člani, j ob poplavi leta 1923, ko so va-Petek od 18. do 20. ure je re- lov; butali že skoro do samih zerviran za vajo članov. mostnic, pa je ta naš stari or- Na seji so sklenili, da se bo | jak vzdržal doslej vse borbe z litijski »Partizan« udeležil1 razdivjano Savo. Taborjenje obveznikov pred vojaške vzgoje v Izlakah. PIONIRSKI KOTIČEK nilllll>l!llllllllllllllll!lllllll!ll1!ll!!lllllll!lllllllllllll!llll!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!ll!!!ll!ll!l!lllllllllllllllll!l!ll!IIIIIIIIIIII!lll!lllllllllllllllllll||||||||l!i|||||||||||||||ill!llllll||||||||lllllllllllli||||||llllllllllllll!lllillll Pionirji - ne takol Neki lep popoldan v zadnji zim* sem šel na sprehod na bližnji hrib Svibenj, da pogledam kaj delajo v tem času r.aš: ptički. Nebo je bilo jasn0 in tud. sonce je še kar grelo. Listje je z dreveg že odpadlo, le hrast: so obdržali svoje velike, orumenele liste. Tudi praprot je še stala pokonci, vendar že vsa rumenorjava. Tako prijetno je hoditi ob takih dneh po tihih gozdovih. Sprostiš se vsakdanjih skrbi in tako lahko prisluškuješ utripom narave. Ta jian pa nisem bil nič kaj zadovoljen. Pr- vstopu v gozd nisem namreč opazil niti enega svojih ljubljencev. Se vselej, kadar sem prišel semkaj, sem našel kraljičke, meniščke, pezdi-čevke in druge ptičke, ta dan pa nobenega. Zaman sem gledal okrog — vse je bilo tiho. Niti najtišjega svarilnega ali va-bilnega klica ni bilo slišati. Le šoje so se nekje daleč drle. Kar zagledam med smrekami dva fantiča, stara osem do deset let Prvi je imel v rokah napet lok — drugi, ki je bil nekoliko večji, pa za strel pripravljeno fračo. Oba sta se previdno in počasi premikala v smeri proti meni, hkrati pa se ozirala po krošnjah in vejah dreves. Mene nista opazila. Presenetil sem ju s klicem: »Kaj delata tu?« Začudena i« nekako prestrašena sta fanta pogledala okrog in z vso naglico skrila svoje orožje: pivi je vrgel lok daleč stran, drugi pa je vtaknil fračo v žep. Delala sta se, kakor da se ni nič zgodilo. Trdovratno sta mi v začetku tajila, da bi iskala ptičke in jih streljala. Trdila sta venomer, da opazujeta le »palčke«, kako skačejo po vejah. Pa ptičev nista niti poznala: na smreki sta bila namreč le dva kra-ljička — stržk* ali palčki pa v krošnjah dreves nikdar ne skačejo. Ko sem oba fanta trdo prijel mi je mlajši le priznal, da res zalezujeta ptiče in da je prejšnji dan tudi enega zadel — a samo toliko, da je kljub temu lahko še odletel. Drugi, večji fant pa je dolgo molčal, končno pa mi je tudi ta priznal, da je pred nekaj dnev; na bližnjem drogu električnega droga odbil s fračo detlu rep. Koliko ptičev sta že postrelil: s fračami in loki ter koliko sta jih že polovila, mi pa nista hotela povedati. Ko sem oba fantiča opozarjal na velike koristi, ki jih ima človek od ptic, in ju svaril, naj v prihodnje pustita te nedolžne stvarce, ki se ne morejo braniti v miru, pridrvi po hribu proti nam v nekakšnem bojnem redu pet starejših šolarjev. Ker so me pa opazili že od daleč, so takoj skrili neko stvar v svoje žepe. Delali so se popolnoma nedolžne in trdili, da so prišli na poseko čokat Dobravce, ki da jih hočejo napasti. Prosili so me, naj jim v boju z njimi pomagam. Ko sem jim obljubil svojo pomoč, sem pridobil tudi njihovo zaupanje. Najpogumnejši je vzel iz žepa veliko fračo in začel streljati s kamenčki rumen list na kakšnih dvajset korakov oddaljeni veji nizkega hrasta. Ko so ostali videli, da k temu nič ne rečem, so potegnili tudi ti svoje frače iz žepov in začelo se je pravcato bombardiranje. Videti je bilo, da so vsi pravi mojstri v merjenju in za-detju. Kamenčkov za streljanje je imel vsak polne žepe. Oči-vidno je bilo, da so prišli v gozd streljat ptičke in da so se za boj Gospodarsko sodelovanje med Burmo in Jugoslavijo čedalje bolj živahno Beograd, 10. okt. (Tanjug). — Jugoslovanski gospodarski krogi predvidevajo širše gospodarsko sodelovanje med Burmansko unijo in Jugoslavijo. V prid tega gledišča poudarjajo več okoliščin. Prvič, Burma potrebuje kapitalno opremo za izpolnitev njenih planov za napredek gospodarstva; drugič, nenehno naraščajo možnosti jugoslovanske industrije, da te potrebe solidno krije; tretjič, Jugoslavija potrebuje določene burmanske proizvode, in četrtič, med Burmo in Jugoslavijo je vzdušje prisrčnega prijateljstva. Dne 29. junija lani sta obe deželi sklenili v Rangunu trgovinski sporazum, da bi pospešili gospodarsko »delovanje in trgovino. Po blagovnih seznamih mora Jugoslavija uvažati iz Burme 15 in Burma iz Jugoslavije 32 vrst večjega števila predmetov. Trgovinska zamenjava še nf dosegla obsega, ki bi ustrezal obojestranskim potrebam in možnosti m. Gospodarsko sodelovanje pa postaja zadnji čas čedalje bolj živahno. Med našimi fračarji z napadalci iz Dobrave tudi dobro oborožili. Prepovedal sem jim strogo, da ne smejo več streljati ubogih ptičkov in jih opozoril na to kako bi bilo, če bi nje same kdo na enak način začel pobijati. Molčali so :n se porazgubili po gozdu. Ali so se potem z Dobravci srečali ali ne, nisem zvedel. Le prva dva fanta sta ostala še na mestu ter mi priznala, da '.ovita ptičke tudi na limanice, ki jih pripravita sama na ta način, da namažeta tenke leskove šibe s ptičjim limom, ki ga skuhata iz belih jagod omele; s takim* limanicami lovita najraje čižke in liščke, s seboj pa vzameta vse’ej tudi kletko z vab-nikom. Kakor hitro zaslišijo ti ptički glas svojega ujetega tovariša, prilete takoj v njegovo bližino in se usedejo na veje okoli vabnika — te veje so pa povečini same limanice. Ker letajo čižki in liščki jeseni okoli vedno v večjih jatah, iščoč po jelkah in drugih drevesih potrebno hrano, se jih ujame na limanice in popade na tla naenkrat tudi do deset ali še več. Na vprašanje, kaj napravita z u’ovljenimi ptiči, mi je mali fant odgovoril, da »mandeljce« t. j. samce, dasta v kletke ter jih potem obdržita ali prodasta »babce«, t. j. samice, pa navadno oustita ležati kar na tleh. kjer običajno poginejo, ker z zlepljenimi perutnicami ne morejo odleteti. V nedeljo nato sem se sprehajal s tovarišem ob Savi. Pred rampo zapazi tovariš dva paglavca. ki sta na bregu Save lovila liščke. Ko pa sta zagledala na cesti učitelja, sta hitro zbežala, držeč v rokah kletko z vabnikom ter tulec z limanicami. Bila sta tista dva fanta, ki sem ju pred nekaj dnevi zasačil pri streljanju ptičkov z lokom in s fračo. Moji nauki ni» padli na rodovitna tla ... Koliko je še drugih takih paglavcev in ptičarjev v litijski okolici — kdo bi vedel za vse! Koliko gnezd razderejo, koliko ;ajčk potolčejo in koliko mladičev pobijejo ti zlobneži ubogim, nedolžnim ptičkom! Ni čuda, da v litijski okolici tako hi-fr-« Wf*ir»*aio pt1’** tx) uničijo skobci, mačke in podlasice ter drugi sovražnic,, jih pomori potem še človek. In to samo koristne ptice! Pa da b: jih hudobneži samo lovili !n držali doma za zabavo — kaj še! Največ jih pobijejo in navadno prej še poleg vsega neusmiljeno trpinčijo: mečejo jih ob tla, tolčejo z njimi ob drevesa, izdirajo jim peruti in noge ter ne vem na kakšne načine še. Na Dobravi so frkovci ujeli vrabca, mu na nogo privezali vrvico, to pa na drugem koncu pričvrstili na visoko vejo in vrabca izpustili — revček se je mučil, dokler ni omagal in padel brez ene noge na tla kjer je v strašnih bolečinah izdihnil. In tako je v litijski okouci vsako leto manj koristnih ptičev. Kako pusto je, kjer ni ptičkov, in kak0 je veselo in prijetno tam kjer prepevajo ptiči in kjer ni — človeka brez srca. Ig Rešitev nagradne uganke za pionirje Pravilna rešitev nagradnih besednih stopnic iz prejšnje številke se glasi: 1. 0; 2. os; 3. som; 4. most; 5. Tomsk; 6. kosmat. Tudi za to uganko smo prejeli lepo število pravilnih rešitev od naših pionirjev in pionirk. Strogi žreb je odločil za nagrado pioniija Martina Figla učenca 4. razreda osnovne šole v Trbovljah-Vodah, ki naj se zglasi v našem uredništvu da mu izročimo obljubljeno knjižno darilo. Nagradna računska uganka za pionirje Danes spet nagradna računska uganka za pionirje. — Ugotovili so, da ima človek na glavi povprečno 150.000 las. Prav tako so dognali, da na glavi izpade mesečno okrog 3000 las. Kako bomo iz teh podatkov izračunali, koliko časa (povprečno seveda) ostane na glavi vsak las? Pionirji in pionirke, ki ste dobri računarji — na plan! Rešitev gornje računske naloge nam prinesite ali pa pošljite po Pošti na uredništvo lista do nedelje, 17. oktobra opoldne. Kakor doslej, bo izžrebani rešitelj tudi tokrat dobil pri nas le-kniieo v snom*-*!. V Vršac (Op.suje tečajnik jadralnega centra v Vrscu) 2e tretje leto deluje v Trbovljah aeroklub. Tega menda še marsikateri Trboveljčan, ki je še mlad, ne ve. Tudi jaz tega nisem vedel do lanskega leta. Takoj pa, ko so me opozorili da deluje ta klub z vsemi tečaji in krožki, sem se odločil, da postanem tudi jaz njegov član. Moja največja želja je bila da bi bil letalec. Brzeti po zraku z letalom kakor ptica, je bilo zame nekaj, kar je daleč puščalo v ozadju vse druge želje. Letiš letiš mirno kot sokol, in pod teboj, daleč spodaj, je vsakdanji svet, ki se ti zdi sedaj, ko si tako visoko v zraku, mnogo epši. Kadar koli kdaj prej ko sem zagledal visoko v zraku letalo, sem na tihem zavidal v njem sedečega letalca — srečneža. V klubu smo začeli pozimi s teoretičnimi tečaji; biti so to letalski, padalski in radiotele-grafski tečaj. Vsaka skupina se je marljivo pripravljala na izpit. Naglo se je bližal dan, ki bo odločil »biti ali ne biti«. Izkušnjo smo vsi z uspehom opravili. Končno sem imel v žepu spričevalo o teoretičnem izpitu, k' je prvo za vsakega letalca. Toda kam sedaj na praktično preizkušnjo? Bližal se je čas mojega letnega, enomesečnega dopusta. Tc počitnice sem hotel izkoristiti za letenje na jadralnem letalu Začel sem se pripravljat* za odhod v jadra'ski center v Vršac kjer so vsako leto enomesečni tečaji za pilote — jadralce Vršac je majhno mesto severovzhodno od Beograda neka1 kilometrov od romunske meje Nestrpno sem pričakoval dar mojega odhoda. Končno Je prišel čas, ko sva se s tovarišem našla na trboveljski železniški postaji, da se odpeljeva daleč proč od doma. tja. kamor sem jaz tako želel. Vozi1 sem se dolgo časa; vsakokrat kadar sem prisluhnil udarcem koles oh tračnice, sem v mislih v takte slišal: »Letel boš, letel boš ...« Da. leteti! IZ mojih misli in sani meprr drami sprevodnikov glas: »Vrša^1« Hitro sem pograbil prtljago, ki je ni bilo tako malo, ir "kači! z vagona. Nekai časa hodim sem in t'a po ce^ti zuo?' v°doč. v katero sme- se je vzpenjalo kakšnih pet, šest fantov. »Aha,« sem si mislil, »tale bo pravi!« Pristopim in v smešni srbščini vprašani, kam so namenjeni. »V center!« mi odgovori neki fant. SKočim v avto in prisedem. Med vožnjo smo se spoznali: dva Makedonca, zagorela v obraz, in v ve.iko presenečenje še dva Slovenca. V veselem razgovoru nas je avto pripeljal do našega centra. Poskakali smo z vozila ir. sc zglasili pn dežurnem uslužbencu Ta nam je odvzel našo prtljago in nas peljal k večerji. Po večerji, ki nam je bila všeč smo se utrujeni od dolge vožnje odpravili spat. Naslednji dan sem si dodobra ogledal naš dom. »Center«, kot smo rekli našemu bivališču, so sestavljale tri zgradbe; v prvi je kuhinja, bife, dvorana za kino predstave in druge priredit- in čakal. Zdaj! Dobil sem znamenje. Vsak trenutek poletim. »Hop!« — Občutil sem majhen sunek in že sva s predavateljem z veliko brzino zdrvela po travi. Se nekaj metrov in že sva se začela dvigati više in više. Ko sva bila dovolj visoko, sem dobil znamenje in odklopil sem žico, ki naju je potegnila tako visoko. Razgled s te višine in iz jadralnega letala, v katerem sediš (nič slabše kot doma pri mizi), je krasen. Počasi se je izgubljal tisti strah, ki sem ga imel ob startu, in vse bolj varnega sem se počutil. Se en obrat in že sva na kraju starta. Počas} in lepo sva pristala blizu startne točke. Bil sem ves solzen od vetra, ki ga nisem bil vajen. To je bil moj prvi polet. Da, bil je moj prvi polet. a vendar sem mislil, da ne bom nikdar letel tako visoko. .S'.--:.;-.. * SJ ■ - ' ' ve; v drugi stavbi, ki je enonadstropna so sobe za tečajnike; v tretji, ki je enaka drugi so pa nameščene pisarne. To je naš »center«. Drugi dan smo se odpravili na etališče. Nastavnik nam ja dejal, da bomo ta dan leteli. »Da leteli bomo!« Ves omamljen sem bil ob sami misli, da bom letel po zraku. Razdelili so nas v skupine P° 'edem fantov. Leteli smo po vrsti: prvi, drugi itd. Drugi sem bil — jaz. Z nekakšnim strahom perona ne v^etoč. v katero sme-. a vendar z neizrekljivim vese-na} grem Nenadoma zagledam | ljem sem se vsedel v jadralno — j Ts-r^Vr, cc»rn se nriveza Naš mladi usposablja, spoznava svoje okolje. m* -j. da bo nekoč, ko bo dorasel, nadaljeval naše veliko delo. Vtisi rudarjev Zagor a iz Počitniškega doma na Izlakah Iz razgovora, k; sem ga z rudarji v njihovem Počitniškem domu na Izlakah, sem dobil vtis, da zelo pozdravljajo zamisel sindikalnega pododbora obrata Kisovec v Zagorju, ki se je odločil poslat) svoje člane brezplačno na oddih v ta počitniški dom. Kljub skromnim dohodkom, ki ostane od pobrane članarine, porabi ta sindikalna ' podružnica razpoložljivi denar 1 za pomoč bolnim tovarišem, ki so potrebni oddiha. | Sindikalna organizacija rudniškega obrata Kisovec je letos prvikrat poslala na oddih deset tovarišev, ki se prav dobro počutijo v Počitniškem domu na . Izlakah. Predvsem so pohvalil! I • dobro postrežbo in zadostno hra-1 no, kakor tudi vljudnost strežnega osebja in čistočo, k* vlada v tem domu. Ko sem vprašal nekega rudarja, kako se počuti na oddihu, je odgovoril, da je vse prav lepo, le da bodo prehitro potekli dnevi dopusta, ko bodo morali spet na delo. Zelo priporočljivo bi bilo, da tudi druge sindikalne podružnice pričnejo 6 tako plemenito akcijo in posnemajo kisovsko po. družnico. Na enak način bi lahko pomagali potrebnim delavcem tudi ostali sindikati v Sloveniji kakor tudi sindikalne organizacije drugih republik. Seveda mi je znano, da so nekatere sindikalne podružnico v slabem gmotnem položaju in da bo takim teže nuditi pomoč po- trebnim tovarišem. , 2elel bi da bi to vprašanje Član* rudarskih sindikalnih ' pretresli na svojih sestankih m podružnic v Zagorju želijo samo to. da jim pristojni činite-lji priskočijo denarno na pomoč toliko, da bo mogoče zgraditi začrtani kopalni bazen na Izlakah, ker sedanji ne ustreza več svojemu namenu in sodobnim zahtevam, da bomo lahko nudili v poletnih mesecih razvedrilo vsem tistim, ki v svojem prostem času zaradi pičlejših sredstev ne morejo obiskati kak boljši kopalni bazen v drugem kraju. Denar, kolikor ga Imajo na razpolago sindikalne podiuž-nice rudarjev v Zagorju, pa ne zadošča za tako veliko gradnjo za katero bo treba nekoliko več i sredstev. zborovanjih tudi ostali sindikat; izven Zagorja. S sredstvi rudarskih sindikatov v Zagorju Hrastniku in Trbovljah ter z denarnimi prispevki sindikalnih organizacij ostalih industrij a teh krajih ter ob pomoči kom»r Zagorje, Trbovlje in Hrastnik bi bilo morda mogoče zadovolji vo rešiti to važno vprašan'*’ ’ naših revirjih. Morda bi bilo umestno, če bi rudarski sindika v Zagorju pokrenil skupni razgovor vseh omenjenih sindikalnih organizacij v naših revirjih ki bi se ga udeležili tudi odgovorni činitelii komun Zagorje Trbovlje in Hrastnik. J. J. Toda moj prvi let je večinoma opravil moj učitelj. Dnev* so tekli in imel sem vedno več startov in poletov, z njimi pa tudi vedno več znanja. Ko mi je predavatelj dejal, da sem sposoben za samostojno letenje, sem se »preselil« na »čav-ko«. To je bilo enosedežno jadralno letalo, ki v njem sediš in tudi sam upravljaš letalo. Preselil sem se torej na »Cav-ko.« Prišla je name vrsta, da poletim sam. Vsedem se in — hop! — že sem bil v zraku. Toda ta prvi polet je samo »skok«. Dvigneš se samo nekaj metrov in že se moraš odvezati. Leteti moraš ravno in mimo. Ko opraviš ta »skok«, te tovariši primemo »krstijo« z brcami. Tudi to proceduro sem srečno prestal. — Toda tovariši pristajajo daleč proč od startne točke. Ta jadralna letala je treba spet spraviti na start. Upremo se ob opornice aviona in »guramo«. »Srbsko sonce« neusmiljeno pripeka, da nam curkoma lije pat po obrazu. Prišli smo do starta. Na vrsti sem jaz. Vsedem se v kabino, se čvrsto privežem in — hop! Poznam že dobro znani sunek in zdrčim po terenu. Ze se dvigam, vedno više in više kajti to jadralno letalo ie lažje in boljše od prejšnjega. Naenkrat občutim zmanjšanje brzine. Da, sedaj moram žico odpeti Primem za gumb in — klok! 2ica pada v globino. Obrnem se proti startu Počasi drsim niže in niže. Bližam se startu, zadn ji zaokret in pričnem se spuščat!. Se nekaj metrov — krrr! — smučka zaškripa ob dotiku z zemljo. Tako — 'epo sem pristal, brez pomoči učitelja. Moj prvi, najsrečnejši let 3e bil takrat, ko sem prvič zajadral v višine. Drugi najsrečnejši let pa je bil ta, ki sem ga Izvršil sam. Po tem poletu smo moral' opraviti še ostalih 24 poletov da smo skončali tečaj za jadralni izpit »B«. Pred odhodom domov smo na slovesen način dobili značke za naš dosežen uspeh. Toda en mesec bivanla in letenja se mi je zdel kratek. Trdna sem sklenil. da pojdem prihodn * e Vto spet v Vršac. H. V. Ka| pravih »Ne pa r< mo-i še Don Juan-Casanova: tite se s tole žensko nisem imel onravka!« Marlene Dfetrleh: »Oprostite, toda za kal takeqa pa sem res že prestara . « Rubens: »Ne qospod!čn« vi ste pa preobilni da bi vas lahko porabil za model!« Sokrat: »Moia žena Ksantipa le res pravi angel!« Mo'otov- -Da strinjam se!« Franco: »Pustite pa žive*! človeška življenja so dragocena stvar!« Naser: »Ce je Nagib tako re-kel, notem drži: m'dva sva vedno isteoa mišiienia.«' Mendčs-France: »Moia ed'na želja je le Se ponovna oborožitev Nemčije!« Scelba: »Ob'a«f ne srne ntkoll temeljit! na policijskih pendrekih!« Z A S A V S K V E S I N I K Stran 7 Pet dni v planinah 2e vse poletje sem mislila na to, da bi svoj letošnji dopust preživela v planinah. Natančno določenega načrta nisem ime.a. Želela sem si ogledati dolino Triglavskih jezer in po možnosti še splezati na vxh snežnikov kranjskih sivega poglavarja. Ko pa sem zveaela, da bodo 22. avgusta t. 1. zasavska planinska društva odprla svojo planinsko kočo na Prehodavcih, sem se odločila, da združim prijetno s koristnim. Lepo poletno jutro nas je pozdravljalo, ko smo se peljale z vlakom po Zasavski dolini proti Ljubljani in nato preko Gorenjske do Bohinjske Bistrice. Tamkaj smo se hitro stisnile v avtobus, da prihranimo dve uri dolgočasnega pešačenja. Hotele smo se prepričati, če so postali strežniki v »Zlatorogu« od lanskega leta bolj hitri in vljudni; zato smo naročile čaj. Ker pa smo ugotovile, da velja pri njih še vedno ista pesem, smo se kmalu posuoviie. Izdatnejšo malico smo si privoščile iz naših nahrbtnikov kar v smrekovem gozdičku ob poti, kjer nam niso Kvarili teka radovedni pog.edi strežnikov in drugih gostov. Ce nas je kje s smreke opazovala kakšna veverica, nas to ni motilo. Z olajšanimi nahrbtniki smo dobre volje začele našo pot. Nekoliko nas je začek> skrbeti vreme, kajti za Komno so se sumljivo zbirali temni oblaki. Naše mladinke, ki so letos prvič hodile po tej poti, so nezaupljivo gledale vrhove. Najbolj ma-lodušna je bila Anica, ki se je že pred začetkom hoje v breg kesala, da se je ocLočiia za to pot. Ko smo lezle Po hrbtu Komar če navzgor in poslušale šu-menje slapa Savice, je venomer vzdihovala kako je žejna. Osvežila in opogumila se je šele, ko se je napila mrzle studenčnice ^Ko ^ na^vrhu^Komarče za- ! S^d^i/dve"'odejH^šš strani poti pozdravljalo pisano planinsko cvetje. Vendar se je izkazalo, da je bila naša skrb nepotrebna. Do petega jezera drži dobro izhojena pot — ko pa se pri jezeru odcepi pot na Pre-hodavce, je tako dobro markirana, da se podnevi m mogoče izgubiti. Komaj sme prispele čez breg nad jezerom, smo že zagledale kočo na Prehodavcih in Krista je kakor lahkonoga srnica od skakljala naprej. Cez nekaj minut je bila že pri koči. Tud; me smo kmalu prisopihale za njo Toda tukaj nas je čakalo ne preveč prijetno presenečenje Pa ne mislite morda, da nam koča in sprejem nista ugajala! Nasprotno — zelo všeč n. m je bila prijazna gostinska soba, kjer nas je z novih miz pozdravilo planinsko cvetje. Se bolj pa nas je vabila kuhinja s toplim štedilnikom, čeprav ni bilo v njej ne stola ne klopice. kamor bi se vsedle. V koč-; smo našle samo mizarja z ženo in hčerkico - naših ljudi, ki so odpeljali iz Hrastnika s kamionom odeje, rjuhe, slamarice, špecerijo in druge potrebščine, pa še ni bilo od nikoder. Mici je vsa nestrpna ogledovala pot, ki drži iz Trente. Čeprav je še tako vztrajno gledala skozi okno, ni na poti zagledala nikogar. Kaj se jim je neki pripetilo? Morda so imel-; na vozilu kakšno okvaro ali pa niso dobili nosačev? Brez njihove tovarišije bi nocoj že prebile če nas ne bi skrbelo, kako bomo spale Toda vseh nas petero je imelo samo eno odejo, zunaj pa ie pihal presneto mrzel veter. Čeprav smo bile ponosne, da smo prišle prve na Prehoda ves, nam je bilo vseeno tesno pri srcu ob misli. kako bomo pretolkle noč. Pa tudi ta skrb je kmalu odpadla. Tovariš, ki je op.avljal v koči zadnja mizarska dela in Ko sem se zjutraj prebudila, je bilo že svetlo. Hitro sem vstala in odšla pred kočo na ogled. Bilo je krasno gorsko jutro Preko vrhov so se podile lahne meglice kakor pajčolani. V ozadju sem zagledala Triglav, ki se je pravkar prikazal iz megle. Kmalu se je pokazalo še sonce. Le kaj si more človek želeti še lepšega! Ker je bilo treba misliti na zajtrk. sva se z Jožico odpravili po vodo k jezeru Smejali sva se tistim, ki so nama govorili, da je do jezera pol ure hoda. Nama se je zdelo, da bi bilo treba samo dobro skočiti, pa bi bile že pri vodi. Toda to pot sva se pošteno vračunali; dobrih dvajset minut sva izbirali pot med skalami, preden sva prišli do jezera. Nazaj pa sva potrebovali cele pol ure, da sva prinesli vsaka svoj lonec do koče. smo kar obstrmeli. Toliko planik skupaj še n videl nihče Izmed nas. Kar težko nam je bilo ob misli, da bo v nekaj letih ta prirodn, alpinum uničen. Kajti do sedaj je po teh poteh hodilo le malo ljudi in še ti so bili ljubitelji, ne pa uničevalci gorske flore. Z vrha Zadnje lope pa smo na drugi strani videl; dolino, kjer se med gorami vije bistra Soča. Porušen mejnik na vrhu nam je priklical v spomin čas, ki ga je iki preroško napovedal naš Goriš! slavček Simon Gregorčič ko so se po tem prelepem koščku naše domovine šopirili Italijani. Toda naši borci so v narodnoosvobodilni vojni pregnali od tod tujce, zemlje lačne, in danes je na naši zemlji tuji rod naš gost, a ne gospod. Ko smo pogledali še nazaj k gledale Črno jezero, je bil pozabljen ves napor. Tudi Anica je vsa navdušena opazovala temno gladino jezera. Izza Bogatina in Komne Pa so nas vedno grje gledal; temni oblaki. Zato se nismo prav nič ob rale, ampak urno vzele pot pod noge. Kmalu so nas dohitele prve deževne kaplje, toda prva ploha nas je zajela žele malo pred kočo pri Triglavskih jezerih. Vseh pet se nas je stisnilo pod košato smreko, nad glavami pa smo držale pelerino, ki nas je Ruvala pred dežjem potem, ko ie začela propuščati mokroto smreka Krista n; dolgo vzdržala pri nas. Vso pot je bila najbolj živahna, zato je tudi sedaj splezala na bližnjo skalo že preden je nehalo deževati. Tam je pihala na vse strani nekoč, da razganja oblake in nam pripravlja lepo vreme. Morda jo je vreme res ubogalo, kajti Cez nekaj minut smo prišle suhe do koče pri Triglavskih iezerih. V koči smo popile topel čaj m nadomestile nekaj izgubljenih kalorij. Vpisale smo se v knjigo, povprašale za pot in odrinile dalje. Skrbeh pa so nas lemn; oblaki in nepoznana pot kajti od koče dalje ni nobena Poznala poti Zato se nismo mudile, čeprav nas je z obeh dve stan, da smo si kar udobno postlale na dišečem senu. Ker v hiši ni bilo luči, smo še podnevi zlezle pod odejo in kma u sladko zaspale. Da smo bile utrujene, seveda nismo notele priznati. Ponoči so me prebudili neki glasovi. Pogledam nj u.o — po', enih! V tem pa že začujem trkanje na vrata. Ej — naši so tu! Kakor bi ustrelil med nas tako smo poskakale izpod odeje. V štedilniku je hitro zagorelo in kmalu je bil za naše »ponočnjake« pripravljen topel čaj. Medtem pa pripovedovanja in povpraševanja n, hotelo biti konec. Najbolj nas je zanimalo, zakaj so tako pozni. Končno smo zvedele da njihov avto ni imej »defekta«, pač pa njihov šofer. Milan je porabil vse svoje govorniške sposobnosti, da je prepriča! nosače, da je tudi ponoči mogoče priti z natovorjenimi osli iz Trente na Prehodavce. samo zato. ker ga je samo skrbelo kako bodo dekleta prenočevala brez odej Vsa čast takim kava-rjem! Ko smo se kmalu na to odpravljali spat smo ponrlovali nosače, ki so ponoči odšli v do- j iino, da bi zjutraj lahko prinesli j še ostale potrebščine Trdo si * morajo ti ljudje služiti svoj kruh. Lepo je v planinah. V koč; 80 Bili že vsi vstali in vsakdo si je poiskal delo. Treba je bilo opraviti nešteto drobnih del, da bo koča na dan otvoritve v čim lepšem redu. Vsi smo delali z veseljem in zato nam je šlo delo tudi hitro izpod rok. Po kosilu smo se porazgubili na vse strani Nekateri so poiskal mirne kotičke kjer smo .se sešli s soncem — drugi na so še pridno opravi: ali manjša dela pri koči Majhna skupina še je medlem odp’avila protj Zadnji lop; (2077 m) od koder smo hotele tovariš: Mi'anu pokazati dolino Triglavskih jezer Ker pot ni zaznamovana smo se nekaj časa sprehaialj po skalnih ploščah nato pa smo lezli navzgor na greben. Z grebena se nam je nudi! krasen razgled na dohno Triglavskih iezer in na vrhove, ki jo obdajajo od vseh strani Ko smo gledali navzdol na jezera, kj so se bleščala med skalami kot biseri, se nam ie zdelo, da smo v pravljični deželi in da se bo vsak čas prikaza’a izza skal gorska vila ki varuje ljudi pred nesrečo. Ko smo nadaljevali pot dalje protj vrhu. smo prišli v kra’jev-stvo planmk 2e prei smo opazovali raznovrstno planinsko cvetje ki je tako skromno, da raste in cvete na peščici zemlje med skalami. Ko pa smo prišli na planoto noras’o s planikam1 naši koči na Prehodavcih, smo videli, da naši prav pridno polnijo slamarice s planinsko travo, zato smo se hitro odpravi’! da ne bi drugi vsega napravili brez I V nedeljo se je zbralo na Prehodavcih okrog sto petdeset ljudi. Ker je bilo slabo vreme, so vsj tičali v koči, ki je bila nabito polna. Me smo imele ves dan po'ne roke dela. Oddahnile smo se šele proti večeru, ko so od-šlj vsi razen tistih, ki so hoteli na Prehodav--:b prenočiti. Prot; večeru je začelo tudi snežiti. Za naša dekleta je bilo pravo doživetje gledati, kako avgusta sneži. Sneg je pa bil zelo pripravno sredstvo za bujenje zaspancev ki so se popoldne skri’i pod odeje ... V ponedeljek zjutraj nas je zbud:lo spet krasno jutro. Bilo je mrzlo, da smo pihali v roke, ko smo se zuna; za kočo umivali z mrzlo vodo. Pa saj to nj čudno, če so pa naši gorski velikani ponoči dobili snežno odejo. Od koče na Prehodavcih do Triglava pa ni več tako zelo daleč, saj smo brez daljnogleda lahko videli ljudi, ki so hodili okrog Aljaževega stolpa. Čeprav smo že'eli tudi mi priti gor, smo vseeno za ta dan imeli drug načrt. Hoteli smo nekoliko počisti- ti po koči In mimogrede pogledati na Vršac (2194 m). Cim nas je sonce nekoliko ogrelo, smo se odpravili na pot. Med potjo je naša najmlajša planinka, sedemletna Dušica, prav pridno kazala svoje znanje o planinski flori, toda mimo prve planike pa le ni mogla da je ne bi utrgale. Da se ne bi še več krat pregrešila, smo jo vsi po vrsti nadzorovali. Tovariš Stanko se je trudil, da bi uje! v svoj fotoaparat cvetoč planinski osat, pa ni imel sreče; nobeden nj rastel na primernem kraju. Ko pa ga je našel, se je sonce kot nalašč skrilo. — Kmalu smo bili na vrhg, od koder se nudi krasen razgled čez skoro navpično steno v dolino. Naše m’adinke z Dušico na čelu so kazale vse preveč poguma. Zato smo se kar hitro odpravili od roba na varnejše mesto. Okusili smo, kako prijetno je sedeti v zatišju med skalami in opazovati skalnato gorovje, kadar prijazno sije sonce in pihlja hladen vetrič Nazaj grede pa smo videli, kod mislijo napraviti novo pot. k! bo držala čez Prehodavce na Triglav. Popoldne pa smo odšli na krajši sprehod po stezicah, ki so jih nekoč napravili obmejni stražarji. Opazovali smo raznovrstno planinsko cvetje, med katerim je bilo največ raznih saksi-frag. Ta rastlinica raste in cvete na sam; skali; ko izumirajo njeni spodnji deli, se dela humus, kj daje rastlin; potrebne hranilne snovi za njeno rast in razvoj. Poleg teh smo našli precej gam-zove deteljice, ki je bila v najlepšem cvetju. Več vrst še; cvetočega encijana, lepnice, modre zvončnice, planinski regrat, osat, tu in tam še cvetoč sleč — rododendron itd. Zanimiv ie o°am-ljen primer planinskega bora v tej višini. Našli smo tudi planinsko vrbo. ki se razpreza tesno po skalah. Zvečer smo sestavljali načrt za drugi dan. Ker je bilo vreme zadnje dni zelo nestanovitno in je tudi za v bodoče slabo kazalo, , smo se odločili za vrnitev do-I mov Ko smo sedeli po zadnji večerii ob mizi kot številna družina. nam je bilo kar težko pri srcu Zal nam je b!lo zapustiti Prehodavce — ta planinski raj. Zavidali smo našima tovarišema, ki sta ostala v koči kot oskrbnika in bosta lahko še nadalje uživa’a v tem raju. j Ko smo zjutraj vstali, je rahlo ! deževalo. Tiho smo se pripravili S za odhod. Dobro smo se založili s kalorijami, saj smo pojedli vsak svojo porcijo žgancev s ka-| vo, da se nas je še vreme prestrašilo in je nehalo, deževati. Kljub temu pa smo se s težkim j srcem poslavljali od Prehodav-cev jn >mo se ozirali nazaj,.dokler se je še videla koča. Vsi smo sklenili, da to pot nismo bili zadnjikrat tu. Nekaj časa smo tiho nadaljevali not v upaniu. da zagledamo kakšnega divjega kozla Vendar smo upali zaman. Verjetno smo kljub našemu sklepu, da bomo molče hodih, bili še preglasni. Ob poti nam je tovariš Stanko pokazal še dve po- I - r>V» »-! C* ’ O P* " • ‘ nagelj, imenovan Sternbergov Cvet zvončnice je sestavljen v obliki peterokrake zvezde in je redkost v naših planinah. Sploh je dolina Triglavskih jezer tako polna raznovrstnega cvetja, da bi moral napisat; knjigo, kdor bi hotel opisati vse cvetje. V koči pri Triglavskih jezerih smo si malo oddahnili. V odsotnosti tovariša B. smo sklenili zaroto, češ da nočemo v Bohinj čez Komarčo, ampak mimo koče pod Bogatinom in čez Komno. Za daljšo pot smo se odločili v upanju, da nam bo vreme naklonjeno. Tovariš B. nas je nekaj časa brezuspešno strašil, nato pa se je vdal v usodo. Je že križ, če hodiš s trmastimi ženskami okrog po svetu. Pot od Triglavskih jezer do koče pod Bogatinom je lepa in zanimiva, zlasti za tiste, ki tu še niso hodili. Pa tudi drugi smo z zanimanjem gledali košate, z Ušaji obrasle smreke in macesne. Cvetje je po tej doli-ni že močno odcvetelo. Naša dekleta so prav korajžno hodila, zato smo bili kmalu pri koči pod Bogatinom. V tej koči smo se nekoliko cdpočih. Iz naših nahrbtnikov smo pobrali še preostalo zalogo in na miz: pred nami se je znašla prava razstava Imeli smo izboren tek, zato mo skoraj vse pospravili, preden smo nadaljevali pot. Na Komni smo se oglasili samo toliko, da smo dobili planinski žig. Kljub temu pa se je napoved tovariša B. uresničila kajti komaj smo se obrnil; navzdol. že je začelo deževati. Dež nas je namakal vso pot do koče pri Savici. Zaradi tega tudi nismo šli k slapu, ampak smo nadaljeval-; pot prot; »Z’atorogu« ob Boh--!skem jezeru. Kmalu smo biii v avtobusu In nato na vlaku Ponoči smo se srečno pripeljali v Hrastnik s trdnim sklepom da sp ob prvi priložnosti spet snidemo v planinah. M. K. Splošno ljudsko premoženje sta eskodovala Marijan J., stanujoč v Zagorju — Okrogarjeva kolonija štev. 23, in Izidor P., stanujoč v isti koloniji štev. 11, sta ob koncu oktobra lanskega leta na zgradbi Industrijske rudarske šole v Zagorju poškodovala na vseh vratih kljuke ter s tem napravila za 7884 din škode. S svojim dejanjem sta storila kazniv delikt poškodovanja tuje lastnine po čl. 257 kazenskega zakona in bila zaradi tega obsojena vsak na en mesec zapora ter na plačilo stroškov pogojno za dobo dveh let. Sodišče je pri obeh obtožencih upoštevalo kot olajševalne okoliščine njuno dosedanjo nekaznovanost. odkritosrčno priznanje ia končn0 tudi njuno mladost, medtem ko obtežilnega ni našlo ničesar. Prav zato ter ob upoštevanju, da je bilo na glavni javni obravnav; opaziti, da je že sam sodnijski postopek na oba obtoženca tako vplival, da ne bosta v bodoče storila podobnih kaznivih dejanj, jima je sodišče tudi kazni izreklo za pogojne Oškodovan; šoli v Zagorju pa morata oba obtoženca nerazdelno plačati znesek 7884 dinariev. Pucova: TIHA Roman »Prav nič te ne potrebujem,« f® zadirčno rekla. »In ljudje spet stikali glave skupaj in “hšljali, da venomer laziš za Ju-Bjusom, čeprav še nista porodna. Sicer pa tudi jaz mislim, ®a bi bilo bolje zate, če bi ga Pustila, da bi on letal za tabo. Ne vem, kako je pri kmetih, toda v naši rodbini ni bila nikoli navada, da bi dekleta predeč kazala svoja čustva.« In dvignila je nos visoko v zrak. Nikoli ni pozabila tega, da ie bila pravzaprav vnukinja brskega graščaka, rada pa je Pozabila, da je bila tudi hči Kobaeove Jerčke. Francka je zaripnila v obraz. »Jaz da letam za Julijusom? Jaz... Ln če hočeš s svojim namig a vanjem povedati, da si kaj Boljša kakor čisto navadna kmečka butara, ki se je našemila v gosposko obleko!« Filomena ji je pokazala je-»Kmečka butara si ti!« Toliko da si nista skočili v lase. Toda Filomena si je nenadoma premislila. Odšumela je tz trgovine. To pa je vendarle dosegla, da je šla sama. »Naprej!« (zelo počasi. »Kdo vam je odprl Ko so se odprla vrata, Je uzrl vrata?« Zdaj se je že vrnil s dekle v temni bombazinasti ' stropa na trda tla resničnosti, obleki Skozi tanko blago oble- j Njegova jeza je z vsako besedo ke je nehote opazil svetlejše naraščala kakor grmenje, ki se Ravnatelja Fernhahna je borni« glava. L Sedel je v svoji »pisarni« v graščin; in je lepo prebiral časopis, a črke so mu kar miglja-j le pred očmi. Po sinočnji pijanosti se mu ros ni dalo delati. I Sicer pa se tako in tako nikoU j ni preveč potegnil. Bilo je do-j sti drugih, da so morali delati namesto njega, on pa je .bil ravnatelj, ki jim je s svojimi brki, z izbočenim prsnim košem in finimi viržinkami vlival spoštovanje do podjetja. Medlo je pomislil, da tudi bog oče ni več delal, potem ko je ustvaril zemljo, a za vernike je že zadoščalo, da je sploh bil tu. »Sonst noch was zu tun? Se kaj dela zame?« je zadrdral, kakor je bil po zaključku uradnih ur navajen. Toda v sobi danes ni bilo nikogar, da bi mu s spoštljivim poklonom odgovoril: Nič več, gospod direktor. Vse je opravljeno, gospod direktor.« Široko je zazehal, z naslado človeka, ki se sprosti šele tedaj, če je čisto sam In zaželel si je postelje še pred kosilom. A iznenada je potrkalo. Sredi zehanja se je ustavil. Hladno in prodimo je jel motriti vrata, dvigajoč se z nekim prisiljenim zanosom iz svojega klavrnega zaspanega občutja v tisto vzvišeno držo. kj jo je vedno kazal svojim podrejenim. lise okrog njenih ramen, kjer se je odražalo perilo na goli koži. Pričel si je vrteti brke. Ženska koža, je pomislil. Čvrsto, mlado meso... Ni ji bil nenaklonjen. Globoko se mu je poklonila — preveč globoko. Torej ni bila njegove vrste, kljub bombazi-nasti obleki. Tako spoštljivo se klanjajo pred teboj le uboge pare. Pričel jo je motriti z nezaupanjem. »Bojim se, da me ne poznate, gospod direktor! Filomena Hra-marjeva sem — sestra JuUjusa Hramarja, ki sta ga sinoči tako blagohotno povabili na proslavo vašega godu v restavraciji.« Namrgodil se je. izraz lahne duševne muke mu Je spreletel mehki beli obraz. Nejasno se je spominjal fanta v črnem žametastem jopiču, toda nekaj zoprnega se je družilo s tem spominom: okus po preveliki količini popitega vina, občutek, da se je Novotny norčeval iz njega in iz vse družbe, ko jim Je pripeljal vaškega gizdalina k mizi, in ogorčenje, da si je v svoii pijanosti pustil to dopasti. Ni upiral pogleda naravnost v Filomeno. Obrnil je oči v strop, kakor bi se pogovarjal z nekim vzvišenim bitjem, ki se mu tam zgoraj prikazuje, nevidno za vse druge. »Kako pa ste sploh prišli sem?« jo Je vprašal. Govoril je bliža. Strogo sem naročil, da danes nikogar ne sprejemam!« Filomena je nagnila glavo po. strani in je nenadoma zapla-kala. Kajti lahko je jokala, kadar je hotela. Videč dekliške solze, je ravnatelja Fernhahna obšel občutek, da jih Je on povzročil in nekoliko se je tega sramoval. Kar vrglo ga je izza pisalne mize, ne da bi se mu pri tem vzbudila želja, da bi jih obrisal. Težko sopeč je prišel deklici nasproti, hoteč Jo potrepljat) po ramenu. Ze je Iztegnil roko, toda Filomena mu Jo je prestregla ln nenadoma je začutil v svoji dlani drobno žensko roko. ki jo je dvignila tako visoko pod njegove roke. da jo je poljubil, kakor je bil navajen poljubiti roko odlične dame To pa je bilo nekaj nezaslišanega zanj. Sestra trgovskega pomočnika! Od groze se je skoro onesvestil. Filomena je videla njegov prepadeni obraz in je s silno nežnostjo v srcu pomislila, da Je še neoženjen. Začutila je. da se je vedla kakor kaka dama in da jo mora po vsem tem spoštovati kakor pravo damo. Upognila je mezinec na desni roki. Prevzela jo je tolikšna sila navdušenja, tako visoko je zrasla v svojih očeh. da se ji je vse videlo mogoče, še celo to, da bi mu postala žena. Med jokom ji je ušel smehljaj, id ga je spretno zatrla. Proseče ga je gledala z lepimi rosnimi očmi. »Tako zelo sem v skrbeh,« je rekla z drhtečim glasom. »Moj brat je bil sinoči z vami v restavraciji — tako so mi vsaj pravili. Domov pa ni prišel in nihče ne ve, kje se zdaj nahaja Bojimo se nesreče.« Zamrmral je nekaj nedoločnega, iščoč duševnega ravnovesja spet na stropu. Kaj pa je imel on opraviti s tem vaškim cepcem? »Zato sem prišla k vam Kajti vsi pravijo, da ste neizmerno dobrotljivi in pravi zaščitnik 6irot ..« Zaščitnik sirot se Je izprsil. Dobro mu je delo, da govorijo ljudje tako o njem in da po vsem videzu misli tako tudi ta ljubka deklica z malce predolgim nosom, ki pa ima postavo kakor boginja. Nekoliko je spet izgubil tisto zadržanost, ki ga je visoko dvigala nad njo. »Pomirite se gospodična. Takoj bomo videli, kaj lahko storimo za vašega brata. Poiskala bova Novotnega, ki ga je pripeljal v družbo ..« Poklical je slugo in ga poslal po inženirja, naj jima pride nasproti do separacije Spremil jo je po stopnicah »graščine«, spremil jo je še naprej po poti, ki je držala k separaciji. Samega sebe ni razumel, ni razumel svoje vneme. Bela koža pod temnim bombazinom! je nenadoma pomislil, ko ji je ogledoval ramena. Lepo napeta | bela koža nad lepo napetim j mladim ženskim mesom. Pobožati jo, samo malce jo pobožati ... »Hej, Julijus!« Mladi izmučeni obraz se sploh ni zganil. Tedaj je ženska prijela za vedro. Izlila je po fantu močan pljusek vode, da mu je preplavila obraz in srajco in mu zmočila črni žametasti suknjič. Zastokal je. »Saj ti je ime Julijus? Žgajnarjev Julijus kaj ne da?« Odprl je oči in se s krvavo motnim pogledom zagledal vanjo. Imela je širok zabuhel obraz poklicne pijanke. Spodbudno se mu *e smehliala Pri tem je onazil, da ji manjkata spredaj dva zoba. »Domov moraš, ti! Po’dne je že in kmalu se bo s šihta vrnil Strnadov Sime, ki živi zdaj z mano.« Nič ni razumel. Kdo je bila ta ženska, nasproti kateri je čutil nekakšen nerazložljiv | gnus. čeprav je bil tako šibak, ! da niti samega sebe ni več ču-i til? 1 »Nu, lep mož si ti,« se je pričela razburjati. »Kar na tleh mi obležiš in pretežak si, da bi te ! mogla jaz sama spraviti v posteljo.« | Tedaj se 1e zavedel, da leži na umazanih tleh, pokritih z ješterlekom. Skušal je vstati, toda strašna slabost mu je hromila ude. (Dalje prihodnjič) FIZ&ULTURA IM ŠPORT 30 tet nogometa pri Stek arni Hrastn (Nadaljevanje in konec) Leta 1948 je takratni tajnik steklamiške sindikalne podružnice tov Cvelbar sestavil društvena pravila. Ta pravila so bila potrjena in ustanovljeno je bilo Sindikalno športno društvo »Bratstvo« v Hrastniku, za sedaj samo z nogometno sekcijo. Sedaj se je pričela za društvo nova doba, pa tudi doba uspehov. Delovni kolektiv tovarne je športnemu društvu izrazito pomagal, da je prebrodilo začetne težave. Seveda pa vstop ni bil onemogočen nekomu, ki je bil član delovnega kolektiva Kemične tovarne ali hrastniškega rudnika ter je društvo tudi na ta način upravičilo svoje ime »Bratstvo« SŠD »Bratstvo« se je v letih od 1948 do danes nenehno razvijalo tako, da ima danes poleg nogometne sekcije, ki je bila duša ustanovitve društva, še smučarsko, odbojkarsko in šahovsko sekcijo ter kegljaški klub, katere sekcije so vse zelo aktivne. Danes ima nogometna sekcija I. in II. moštvo ter moštvo pionirjev Tudi igrišče, ki je bilo med vojno in prva leta po njej močno zapuščeno, je danes urejeno tako, da je na njem mogoče igrati vsako prvenstveno tekmo. Za ureditev tega igrišča gre velika zasluga vsem članom društva, zlasti pa nogometašem, ki so žrtvovali marsikatero prosto uro za nakladanje žlindre in planiranje igrišča. Kakor ima pač vsako društvo dovolj težav v svojem delu. ki so največkrat finančne narave, tako ima take težave tudi SŠD »Bratstvo«. Delovni kolektiv steklarne je na nekem svojih množičnih sestankov sprejel sklep, da bo vsak član kolektiva prispeval za športno dru-Štvg po 5 din. S tem je društvu zagotovljena vsaj majhna finančna podpora, ki pa je vendar premajhna. Akoravno sta sindikalna podružnica in delovni kolektiv steklarne športno društvo finančno v precejšnji meri podprla, prav tako tudi KSS Hrastnik, vendar društvo take pomoči od višjih forumov do danes ni bilo deležno in je tako ta športna organizacija res v tem pogledu navezana samo na svoj delovni kolektiv, ki mu je treba izreč; vse priznanje, prav tako seveda sindikalni podružnici in UO Steklarne. Vsa ta pomoč pa ni bila morda »zavržen« ali pa nevrednim ljudem dan denar. Nešteto tekem — zlasti še v letošnjem spomladanskem tekmovanju — so nogometaši »Bratstva« odigrali sebi v prid in postali prvak celjske podzveze, s čimer jim je zagotovljen vstop v Vzhodno slovensko ligo. — Ob vsem tem pa je treba še nekaj omeniti, in to zlasti kot izpodbudo mladim itc~m nogometašem: prvi nogometaši, ki so pred 30 leti začeli v Spodnjem Hrastniku »brcati žogo«, so bili tako požrtovalni, da so hodili na treninge tudi v Trbovlje, in to peš čez hrib. Naj bd bili ti prvi igralci nogometa vsem mlajšim zgled, da bi se treningov discinlinh'?'’- ud' leževali na svojem igrišču, ki so ga z mnogo truda in volje pričeli graditi, in sploh dosegli, da so dobili ta prostor. Ce bodo mladi nogometaši iskali zgled pri naših starih športnih veteranih, potem smemo biti prepričani, da bodo njihovi uspehi še lepši, kot so že. Do nedavnega nogometaši »Bratstva« treninških tekem niso mogli imeti v Hrastniku, ker je bila njihova sekcija edina nogometna ekma v kraju. V zadnjem času so pa tudi na rudniku v Zgornjem Hrastniku ustanovili nogometn klub »Rudar«, s katerim so imeli nogometaš; »Bratstva« že dvoje srečanj. Dobro bi bilo, da bi bilo takih srečanj čim več, da se tudi na športnem področju gojijo in poglabljajo čim prisrč-nejši odnosi med Spodnjim in Zgornjim Hrastnikom, katere je nekoč ovirala avstro-ogrska politika, pozneje pa velikosrbska hegemonistična klika, katerim nezaželenim odnosom pa je dala še poseben izraz doba okupacije. Prednje bi bila na kratko opisana zgodovina tridesetletnega športnega dela, naporov, žrtev in uspehov, ki jih lahko doseže samo društvo, ki ima v svojih vrstah delavoljne, disciplinirane in dobre člane. Njihovo delo naj bo kažipot vsem mlajšim nogometašem in športnikom sploh z željo, da bi Višek poraz Rudarja proti rokometni reprezen tanci FLRJ Rokometna reprezentanca FLRJ : Rudar 19:7 (10:3) Preteklo sredo je rokometna ekipa Rudarja igrala na stadionu v Trbovljah z reprezentančno skupino FLRJ. Prepričani smo bili, da bom,o gledali zanimivo rokometno tekmo Po igri, ki smo jo videli, pa so nas domačini razočarali, saj ekipa Rudarja ni dala take igre, kot smo jo od nje pričakovali. Nemalo so bili gledalci začudeni, da v ekipi n; igral Maks Radej, ki je stal ves čas igre za golom. Čudno se nam zdi, da je bil ta igralec postavljen v reprezentanco, ki je v nedeljo, 10 t. m., igrala s Sarom. Reprezentanca FLRJ je zmagala nad Rudarjem z 19:7 (10:3). Gledalcev je bilo kPub slabemu obvestilu preko 800. Nekaj o mleku in mlekaricah v- n,i’i ■ it a i._ i mleko zelo vodeno Mlekarica je bi! Saj se danes res težko pr e živijo naš delavef^in mora le gledati, kam bo dal kakšen dinar da mu bo bolje teknil Naslednji dan res gospodinje izlijejo vso jezo na mlekarico, ki ponižno prenaša ves srd prizadetih »Oprostite,« odgovarja ženskam, -mleko dajem, ka-Komai 1:0 V Hrastniku [kršnega sem dobila in vem. da je * a- o a a nekatero slabše od drugega, tako prOtl BratStVU ! tfa ga moram mešati z drugim. Trboveljski Rudar je igral v ki je dobro oziroma boljše. Ne nedeljo prvenstveno nogometno morem vam reči, ali so temu krt-tekmo v Hrastniku proti tam- vi kmetje a>i krave« Ko greš po naključju skozi kolonijo m nehote prisluhneš godrnjanju o nek• -intki«, se zavzameš in vprašaš, kaj je pravzaprav tako kritičnega In tako se spustiš z gospodinjami v pogovor. Mleko in te presnete mlekarice! Danes ti prinese dobro in okusno mleko, drugi dan pa samo vodo, ki izgleda kot nekakšna •intka«. »Pomislite za 30 dinarjev pa taka voda! Mar mislijo, da naši rudarjj denar kopljejo? In če bi tudi ne bilo tega vprašanja, kako naj se ob takem mleku naši otroci in dojenčki pravilno razvijajo!'« Vse besne se ženske pripravijo na naslednje jutro ter nahrulijo mlekarico da je joj Pa kaj ne kajšnjemu Bratstvu. Po uspehu Bratstva, ki ga je dosegel v zadnji tekmi proti Nafti v Len- To mlekarica nato s strahom pripoveduje pr: kmetih (pri tistih, od katerih je mleko slabše), potrebne obema ekipama. Zmagalo je sicer moštvo Rudarja, ki je doseglo edini gol pr enajstmetrovki. Ce ne bi bil«" ♦ega nesrečnega nrimera b. F” .- ». - , - . „ dar lahko pustil v Hrastniku društvo praznovalo vo e na- točko. Prihodnjo ne- slednje jubileje še z lepsmu, , Rudar doma s Kovi_ » riM večjimi uspehi ★ K članku „30 let nopometa pri steklarni Hrastnik" K članku pod zgornjim naslo-v'm pripominjam kot kronist resnici na ljubo še sledeče: Pisec tega članka piše, da je prvo nogometno žogo prinesel med steklarsko mladino nekdo leta 1924. Res je, da smo videli pri steklarni prvo žogo že leta 1904. Torej pred 50 leti. Tistega leta je prišel k hrastnišk; steklarni iz Gradca nov obrato-vodja Anton Košir, oivši hrast-niški steklar Njegov san Fridl, 12-leten dijak, je prinesel takrat prvo nogometno žogo v Hrastnik. Torej natanko pred petdesetimi leti. On in drugi šoloobvezni steklarski mladinci so takrat že brcali na steklarskem travniku, kjer stoje danes nove tovarniške mizame in razna skladišča. Lojze Hofbauer del j o igra Rudar doma s Kovinarjem iz Maribora, ki je v nedeljo porazil Nafto z 2:1. Proletarec iz Zagorja pa bo sprejel v goste Bratstvo iz Hrastnika Rokomet Pro-etaiec je v nedeljo nastopil z obema ekipama v Mariboru prot; Braniku. Zenska ekipa je izgubila proti igralkam Branika z 8:1 (4:0), dočim je moška ekipa Proletarca izgubila s 15:4. V 16. minuti drugega polčasa so Zagorjani zapustili igrišče, kapetan moštva Zapotnik ni hotel z !grišča k' ga je sodnik izključil, pač pa je potegnil za seboj še ostale. Ta •"''inertni kor-V' ""kem; tašev Proletarca je treba najostreje obsoditi. ★ V Trbovljah je bila borba za prvenstvo Slovenije v rokometu moške ekipe Rudarja uspešna proti Svobodi, dočim je ženska ekipa po nepotrebnem izgubila. kmetica mlekarici? »Ne smeš poslušati takšnih žensk, ki samo sitnarijo ker drugega dela nimajo — če jih boš poslušala boš daleč prišla!« Spet je žrtev mlekarica in to pot vem. da se trudi, da bi čimbolj zadovoljila gospodinje ter umeša pristno, nepokvarjeno mte ko s tistim, ki je slabše in tako najde nekakšno srednjo pot izhoda, čeravno je sama ob vsem tem najbolj prizadeta Kako zadovoljna b/ lahko bila, če bi prodajala svoje mleko takšno, kot je, ne da bi ga bilo treba mešati s slabšim Da pa ne bo morda kdo mislil, da so vse mlekarice poštene in da so samo kmetje krivi slabemu mleku, naj vam naštejem nekaj primerov o naših kmetih in mlekaricah Se ni dolgo, ko sta se dva kmeta pričkala Za kaj je šlo. se he spominjam, vem samo to, da je prvi kmet kričal proti druge-fcu: »Kaj boš ti. ko prodajaš vodo v mleku! Da te ni sram!« V drugem primeru mj pripoveduje neka žena, da je sama hodila h kmetu po mleko -Nekoč.« je pravila, -sem šla kar v copatah, tako da me gospodinja ni opazila prej. preden sem prišla do nje Natanko sem videla, ko je vlila vodo v mleko, ki ga ie pripravila za stranke.« Slika iz Hrastnika mleko zelo vodeno Mlekarica je zatrjevala, da pač takšno mleko I dobi pri kmetici N Ta kmetica »A tako!« sem vsa jezna in je zvedela o izjavi mlekarice razočarana rekla kmetica pa je | protj gospodinjam ter je ob neki hitela z opravičevanjem, češ da s^upnj večerji ob navzočnosti se je v naglici zmotila, da je mi- • ■■ • -— j-,--.-------/; ~i„- slila oplakniti posodo Naslednji primer pa se je dogodil leto 1950 v času obvezne oddaje mleka — Neka ženo je spet sama hodila h kmetu po mleko za svoiega dojenčka oziroma otroka, ki ga je odstavila od prsi Takrat ie bila m mleko stiska Dobivala je mleko, kj je bilo včasih še zadosti, ali bolje rečeno zo silo dobro — spet drugikrat pa je bilo strašno smrdljivo grenko in pekoče oziroma drugih vaščanov dejala proti mlekarici. -Kaj pa mi moremo za to, če priliješ 24 litrom mleka nekoliko litrov vode!« Tudi brat mlekarice je potrdil izjavo kmetice, češ, kmetje oddamo dobro mleko. Ce je mleko slabo, so temu krive pač mlekarice — Prizadeta je vpričo navzočih močno zardela in ni zinila v svojo obrambo niti besedice. To je nekaj primerov, ki so vo yreiitv ... _____ konkretno znani in ugotovljeni, žarko Otrok je razumljivo po j ;z njih bi lahko povzeli, da so zou^itiv tnktneaa mleka bruhalvčasih krivi slabemu, vodenemu Na pritožbo pri kmetu se je ! mleku kmetje oziroma kmetice, le-ta izgovarjal -da je vse to od kjer pada krivda popolnoma po ajdovke« Ker pa je gospodinja ; nedolžnem nn mlekarico in mora po izkušnjah poznala smrdljivi na račun kmeta požreti marsika-duh mleka od krme je mleko, j tero pikro od naših žen in go-ker je bilo neužitno za otroke in j spodinj — spet druaikrat pa. noža ostale enostavno vrgla proč si/o krivdo za neužitno ali vo-Porabilo ga ie le takrat, kadar ' deno mleko mlekarice, kjer po je bilo mleko nekoliko boljše krivici obsojamo poštene kmete. Kaj je hotela: drugje mleka ni Seueda niso VSI kmetje in vse mogla dobiti ker je bila novin- mlekorjce m0ralno pokvarjene, hr, -in mlekarne pa ie bilo pre- . _ ___„;ih ka. do mlekarne pa ie bilo predaleč Razumljivo ie da ji /® imamo daleč Razumljivo ie da ii ^ dovolj poštenjakov, katerim otrok obolel nato do sta se z ^ čas/ jn priznanjeI T"H •«” p* °»*•"“ »•*■»« p r°^v- sv”: Hm-kfhmes-rib— traten,,oločujejo Da ie mleko ene krave v eoMOoiem pa W< mislili da je napravilo novo no in dokazano. Tudi mleko, ki smetano ter takšno m,oko oddali je pomolzeno zjutraj, I'/rugac-z as ir on k e No ker pa je bilo no kot mleko, kj ga da krava mleko staro, je bilo grenko, od zvečer pranje ^ekoje vedno oosode v ka'eri je mleko dolgo slabše, šibkejše Bodimo torej sfalo je mleko postalo žarko in previdni pri obsojanju, da ne bo pekoče ker se ie posoda že na- do po krivici prizadeti postenj p,'Ja mlečne maščobe [ ki, pač pa s^uša/mo razgahfi v P Pred dobrim mesecem pa je tiste ki so resnični Jflh bilo slišati tale prepir s krneli in naznanimo našim oblastem, da mlekarico - Gospodinje so se i dobijo zasluzeno kazen. ^ ^ pri mlekarici pritožile da je ___'_ ZANIMIVOSTI 1/L A A Š C 1/L IE N IE Cvetje v jeseni Zopet ena Preden se zemlja, izčrpana in utrujena od snovanja in dajanja v pomladi in poletju, na zimo ne umiri, nam z radodarno roko še enkrat nasuje cvetja v odprto naročje Ne nudi nam več toliko pisanih vrst toda vseeno — ko se odpro gladiole. ko vzcvetijo dalije, zaživi zemlja še enkrat v vsej svoji topli lepoti Zadnja vrtndrska razstava, ki je bila v Ljubljani sredi septembra, je nosila pod geslom »Cvetje v jeseni« tudi njihov pečat. Kckor bogata preproga so se med ostalim rožami — v cvetlični dvoran; za tivolskim ribnikom — bohotile gladiole v vseh barvah od snežnobele. ramo rožno nadahniene, do temnordeče in modre, v vseh odtenkih in vseh velikostih — prave kraljice poznega poletja in jeseni Tud, dalije od najmanjših enostavnih in dvojnih, preko mi-gnonk do velikank — med njimi nekatere domače vzgoje — niso dosti zaostajale za prvimi Vmes pa še druge Od rumenorjavih turškov (tagetes). preko široko-listne, belo cvetoče hoste, -ož-marino, raznih manj znanih cve, lic. vse do preproste, drobne in da te z marsikaterega okna pozdravljajo lepo negovane lončnice Marsikdo pa kljub dobri i volji m hotenju nima -srečne jeseni in pokazala svojim mešča- roke«. Zato si je Turistično o/ep-nom poleg lepo urejenih naša- Sevalno društvo zadalo po eg dov tudj cvetje, ki naj bi lepšalo svoje osnovne naloge fudt to, da vrtove in sobe posameznikov v bo o svoiem krogu zbira o vse tem in poznejšem zimskem času ljubitelje sobnega m vr nega Lepa gesta Sai bi posameznik cvetja, jim pomagalo z nasveti čestokrat prav rad uredil lepo in skrbelo zo medsebojno spo cvetoč kot na svojem vrtu, sebi znavanje in druaim v zabavo in v olep- v načrtu pa ima v pozni po Sanje okolice a ne ve. kako naj mladj prihodnjega leta tud/ vrl-bi to napravil da bi v njegovem narsko -azstavo kjer naj bi po-vrtu ali sob, uspevalo leg mestne vrtnar,J* »^/ooah Tudi pri nas ni mnogo dru- vsi gojitelji in ljubitelji> cve I qače Ce stopiš po Trbovljah, vi- Razstava bo združena tudi s lebdiš precej vrtov z lepim cvetjem movanjem In nagradami Most, ki bo vezal Sicilijo z Italijo Dr Dorid Steiman najzname-vtejši konstruktor mostov v Ameriki je zdelal projekt mo-itu, ki bo vezal Sicilijo z Ita.i-jo. »To bi bil največji g.-adbeni pnrekt ka; bi ga videl svet,« ‘e izjavil projektant, ki je po-.eg številnih mostov projektiral tudi znamenit; most čez Hudson ki veže New York z Brook-inom Kako; piše »Weltwoche« se Ir Steiman ukvarja s tem pro-ektom že več let. Načrti so sedaj izdelani do vseh potankosti ir. tudi vprašanje investicij je že urejeno Ce bi italijanska vlada dodelila koncesijo pred kratkim ustanov jenemu odboru za izgradnjo mostu, bi že lahko začeli z delom ter bi most končali v šestih do osmih letih. Ta projekt nehote vzbuja primerjava s Suezom Jekleni viseči most bi b:' razpet v višini 60 m nad morsko gladino in bi bil dolg 3300 m Vkljub ogremni razpe-tini kakršni doslej ni primere bi most imel le dva mrdstebra — razdalja med obema bi znašala 1500 m Pri delu bi bilo zaposlenih okoli 25.000 delavcev polnih šest let Izračunali so. da Spet avtomobilska nezgoda kmečke krizanteme (vsesvetnice). Raznovrstnost je izpolnjevalo še zeleno listje In lončnice Zlasti slednje so bile bogato zastopane Tu je bila zanimiva Iudov Na cest med Hrastnikom in Trbovljami, v Bobnu, se je pfed icratkin. pripeti,a manjša avtomobilska nesreča Nek- mali iuksuzni avto iz Ljub.jane j® priorve: v smeri proti Hrastni-ku, iz nasprotne strani pa je takrat pripeljal na isto mesto velik tovorni avto. namenjen v Trbovlje P lhajai je Brežic. Na ovinku med Korbarjema sta tedai obe vozili trčili skupaj — Usodne šahovske partije * NEZANESLJIVOST — Moja žena je nezanesljiva kakor vreme — Človek, pravo srečo imaš Moja je tako n<>7anes'jiva kakor vremenska napoved. na srečo samo od strani kjer je osebni avto dobil ma,hne poškodbe Krivde za ta karambol ni fnogoče zvračati ne na enega ne na drugega vozača ker je pnne ,u je on o zanumva juujv cestfJ tamka pai 0zka in ovi-ska brada indijske begonije. , nek tako os1f,r da vid-š nap ej razne pelargonije etiopsko vijo- | sam nekaj korakov - vendar lica in etiopska divja gladiola s pg so tamkajšnji stanov alci prelepim vonjem, progo ciklam, opaz;li ja je mali 'luksuzni avto od bele do temnordeče i živapi- yozil s prt-c*2jAnjo hitrostjo kar sanim listjem, cel gozd tlcusa nikakoi ni primerno za naše Na majhnem prostoru velika vijUgastt ces e S fer luksuzne-izbira ga vozila le bil pač Ljubljan- Posebnost razstave je bila še v jan ki •» vedel da so naše celem, da so razstavljaji poleg po- ste drugač e kot ljubi!ans>e klicnih vrtnarjev tudi nekateri Na hvalo ni bilo posebne škode .................... . — .. - . privntn ljubitelji in gotitelll vendar b bile — ako bi tovorni gorska cesta iz Hra-tnika r-'nj>oo -r snbnegn r-vetjn nv*o voz’l h"7lon — verjetno hi-iv'1« -‘"’ne polna na’ Tako se je Ljubljano oddolžilo tudi smi'ne ž,tve I ših vozil P Ta dogodek naj bi di. spet v opomin vsem vozačem bodisi biciklistom motoristom ali Pa šoferjen da ga pač zu vsakim ovinkom ali vogalom lahko doleti najhujša nesreča Ce namreč gledaš vrvež na cesti opaziš da nekateri vozač; vozijo še nekako spodobno drugi pa drve kot norci in ne pomislijo da s to svojo norostjo spravljajo v veliko če ne celo smrtno nevarnost ne le ebe marveč tudi ljudi ki se drže cestnega reda in predpisov Priporočlj.vo In zaželeno b bilo ako b> od Časa do časa tud: tod skozi nekoliko pogled ila -e-teče kontrola ker se pač tud: mi bojimo nesreč in si ne želimo karambolov po krivd po 360.000 avtomobilov, da bi se amortiziral. Neki konzorcij ameriških ban* * se je že obvezal, da bo investiral precejšnji del od skupne vsote za izgradnjo mostu, ki bi znašala okoli 150 milijonov dolar-:ev Stroški gradnje bi se v tridesetih letih amortizirali, nakar bi most prešel v last Italijanske države Pri tem pa je važno dejstvo, da bi znašala mostnina mnogo manj kot prevoz z italijanskega kopna do Messlne na sicilski obali. Grožnja s harakirijem Najbolj popularni sodobni japonski pisatelj je brez dvoma Kazuo Kikuta. Njegov roman »Kirni* je prodan v več kot pol milijona izvodih. Film, ki so ga snemali po tem romanu, je prinesel producentom okoli 250 milijonov. Sedaj pisec sam bere na japonskem radiu v nadaljevanjih svoj nov; roman, ki ga strastno posluša 18 milijonov ljudi. Uprava radia je prejela do sedaj tri tisoč pisem, ki so jih napisale mlade Japonke. Te grozijo, da bodo izvršile hari-kiri, če se roman ne bo končal s happy-endom. MED PRIJATELJICAMI t>uaiiii scai icv uiuvuiiaij oa, — Ali si predstavljaš kal bi čez most morali prepeljati manjšega od mojih nog? 600.000 železniških vagonov in | —Da, tvoje čevlje... «♦♦♦♦♦♦♦♦ Naš obveščevalec ZLATARSTVO TRBOVLJE PREKLIC Preklicujem žaljivko, ki sem jo izrekla proti tov Tereziji Kos. — Marija Perko, Zagorje, Kopališka 13 PREKLIC Preklicujem izmišljene govorice o cerkveni poroki Matije Simončič iz Loke in se mu zahvaljujem da je odstopil od tožbe — Jože Cvibovšek, Račiča — Loka pri Zidanem mostu odkupuj: vs..k0 količi o« starega srebra • Kino »Svoboda — Čemer« Trbovlje (Delavski dom) bo predvajal danes in jutri v četrtek italijanski film »KRIVIČNA OBSODBA« Od sobote do ponedeljka im na sporedu italijanski »ZA DVA SOLDA UPANJ ^ v nedeljo dopoldne ob 10. v neaeijo ouponmc uv »um pa bo predvalač angleški 11 OBVESTILO I »MALA BALERINA« Mestna klavnica v Trbovljah K^®° film obvešča vse zainteresirane, ki bi želeli dobivati klavniške od- bo predva Gl angleški fi^10 »ULIČNI KOT« ★ padke za svoje živali, naj sc , ’ . . » oOhe' priglasijo v pisarni klavnice do Predstave od inbote do «obote 23. oktobra t. 1. Uprava * RAZPIS deljka. ~S- ~s- ^ Kino »Svoboda — 7Asav^c“ Trbovlje Uprava Doma industrijske bo predvajal v sredo in č^^m rudarske šole Trbovlje razpl- 13- 'JjA4- | SSL stom v Trbovljah zmrt in je — ‘ Tr- 'IV uiiimv.v » pu * ' i T iULu pv M* vv s/l« a UUl VI/ ^ razširitve pod . *e>zn!»Mm . mo- » »ZAPOR ZA ŽENE« PRODAM Pričetek predstav bo r«vm Prodam omaro iz trdega lesa. z lepakov Naslov v upravi nagega lista. Uprava k ^