duhovno življenje 'fiTNlK XXXVII 4 v g u s T 19 7 0 la vida 6SPIRITÜAL Kl mievo tlisal Koinano Exactamente cuatro sijjlos despues de la promul-Kaciön del Misal Romano por S. Pio V, Pablo VI, con fecha 26 de mar/o de 1970, ha aprobado el “MISSALE IlOMANUM ex decreto Sacrosanti Oecumenici Con-cilii Vatieani II instauratum”. El Misal se abre con la Constituciön Apostölica Missale Romanum del 3 de abril de 1969. Sijjiie el Motu proprio Mysterii Paschalis, con el que el 4 de febre-ro de 1969 fue promulgado el nuevo calendario Romano. Viene la Institutio generalis Missalis Romani, ya pu-blicada con el Ordo Missae, pero enriquecida ahora con un proemio y una revisidn general de todo el texto. Comienza despues el texto del Misal, del que cada pägina contiene generalmente todo el formulario del dia litürgico: antifonas para el introito y comuniön; las oraciones collecta, super oblata, post comunionem y, cuando 1« hay, el prefacio propio. Como se sabe, el Misal contiene las formulas eu-colögicas y sacramentales, y es el libro del altar. En cambio, las lecturas de la Palabra de Dios estän contenidas en el Leccionario, que es el libro del ambön y sera publicado aparte en tres tomos, Algunos datos documentan la riqueza litürgiea del nuevo Misal: contiene 81 prefacios, 1.600 “orationes”, abundancia de formularios para el Proprium de Tempore, para el Santoral o Proprium de Santis, para las Misas de los Comuni y las Misas “rituali” que acom-paiian un rito (“votive”, “ad diversa^’, de difuntos). El volumen contiene, asimismo, 14 artisticas xilogra-fias de Gian Luigi llboldi. El Papa ha enviado un ejemplar del nuevo “Missale Romanum” a todos los obispos del mundo. La Ediciön “typica” del Misal estä editada por la Librerla Edi-trice Vaticana. el y« Vijo'V” »y 0ga Očeta in njegovega učlovc-cenega Sina napravlja navzočega 'u tako rekoč vidnega s tem, da 8c ob vodstvu Svetega Duha nc-Prestano prenavlja in očiščuje" (CS 21, G). Temu poslanstvu Cerkve gotovo Nasprotuje omalovaževanje osebne Molitve in premagovanja samega 8ehc, podcenjevanje pokorščine, Pretirano poudarjanje negativnih pojavov v Cerkvi, o katerih družbena občila pogosto senzacionalno poročajo tako, da nič ne povedo o pozitivnih stališčih. Zelo je lahko tudi škodljivo drzno izrekanje subjektivnih sodb in trditev, če nasprotujejo objektivni resnici in moralnim normam. Obstajajo zelo čudna stališča do papeža in škofov, kakor da njihova beseda ni važna in kakor da bi morali papež in škofje odobravati vse, kar kdorkoli uči. Včasih pozabljamo na nadnaravno dimenzijo cerkvene avtoritete, konkretnim nosilcem te avtoritete pa jemljemo potrebno ljubezen in spoštovanje, kar sicer vsem ljudem pridigamo. • l 11 J Včasih se tudi napačno razlaga svoboda božjih otrok — kakor da bi mogli biti Kristusovi brez kakršne koli obveznosti in žrtve in kakor da bi bila pot v življenje lahka (Mt 7, 14). Zaradi tega postavljajo vprašanja o celibatu, čistosti, obljubah, nauku o neraz-vezljivosti zakona in o cerkveni disciplini. Obstajajo trditve in ravnanja, 'ki slabijo pobožnost do evharistije in polagoma oddaljujejo božjo Mater iz srca božjega ljudstva ! i Trdimo, da takšna mnenja nasprotujejo pojmu Cerkve, kakor nam ga razlaga dogmatična konstitucija o Cerkvi. Če bi tak duh prevladal v Cerkvi, bi mnogotere vesti trpele škodo in bi bila Cerkev zelo oslabljena v svojem zveličavnem po-, slanstvu. Napačna mnenja bi lahko vodila do tiste tragične meje, ob kateri bi se nujno razklala edinost Cerkve. In vendar je Cerkev „steber in trdnjava resnice“ (Tim 3, 15), skupnost vere, upanja in ljubezni (C 8). Mi vsi imamo opraviti s starim človekom, ki se upira milosti Jezusa Kristusa, Kristus pa je „isti včeraj in danes in bo isti tudi na veke“ (Hebr 13, 8). Priznajmo resnico, da je od duha škofa, du- hovnika in redovniških skupnosti zelo odvisen tudi duh božjega ljudstva. Vsak dan sprašujmo svojo vest z vso resnobo, ker je Jezus rekel: „Gorje svetu zaradi pohujšanja!... Gorje tistemu, po katerem pohujšanje pride“ (Mt 18, 7). Ti naši opomini nikakor niso izraz našega pesimizma. Imamo dovolj razlogov, da smo kljub posameznim negativnim pojavom in stališčem polni zaupanja in krščanskega optimizma. V vrstah duhovnikov in v redovniških skupnosti domače in vesoljne Cerkve gledamo v veliki večini prizadevanje za resno duhovno življenje, apostolsko gorečnost, bratsko vdanost in ljubezen do Cerkve. Priče smo nesebične velikodušnosti in neutrudne delavnosti pri tolikih naših sodelavcih. To nas tolaži in zato smo trajno hvaležni duhovnikom, redovnikom in redovnicam, brez katerih mi ne moremo ničesar storiti. Imejmo vsi med seboj razumevanje in zaupanje. Ne pustimo, da bi nas kdor koli ločil! Smo velika družina, ki ni brez skrbi, a s skupnim naporom v iskrenem sodelovanju in razgovoru bomo lažje iskali in našli skupne rešitve svojih problemov. „Z modrostjo se zida hiša in z razumnostjo se utrjuje“ (Preg 24, 3). Na vas vse, na vaše delo in žrtve kličemo obilje božjega blagoslova ! V Zagrebu, dne 9. aprila 1970. Vaši škofje NEDELJA — DAN VSTAJENJA Kot smo tekom leta že videli, je prva krščanska Cerkev vpeljala praznovanje nedelje v prvi vrsti kot spomin Gospodovega vstajenja, ki se je enkrat za vselej zgodilo na ta dan, prvi dan judovskega tedna. Evangelisti pripisujejo temu dejstvu tako veliko važnost, da drug za drugim poudarjajo, da je Gospod Jezus vstal od smrti prvi dan po soboti, prvi dan tedna. S tem nam dajo umeti, da je treba skupno s skrivnostjo vstajenja praznovati tudi skrivnost dneva, v katerem se je vstaionie izvršilo. Tako so tedaj začeli obhajati nedeljo kot svoj izvirni, edinstveni, zares povsem krščanski tedenski praznik, ki mu je bil glavni namen ohraniti za vse čase živ spomin Gospodovega vstajenja, ki je temelj krščanske vere, na katerem vse drugo stoji. Obenem z vstajenjem pa so se v nedeljo spominjali vsega Jezusovega živlienia, zlasti še njegovega trpljenja in smrti in končno njegovega slavnega vnebohoda, s koter'm je božii Zveličar svoje življenje na zemlji zakliu-čil. Vse to namreč in zlasti zadnje tri dogodke vsebuie v sebi velikonočna skrivnost, ki je duša in srce nedelje in ji zato posvetimo del našega razmišljanja. Velikonočna skrivnost O njej nam slovesno govori koncilska konstitucija o svetem bogoslužju, ko takole uči: „Delo odrešenja in popolnega božjega češčenja, katerega predpodobe so bila čudovita božja dejanja nad ljudstvom stare zaveze, je izvršil Kristus Gospod predvsem z velikonočno skrivnostjo svojega blaženega trpljenja, vstajenja od mrtvih in slavnega vnebohoda.“ (5) Smrt in vstajenje sta v Jezusovem življenju in zato tudi v cerkvenem bogoslužju vedno združena. Nista to le dva dogodka, ki si sledita drug drugemu, ampak sta le dva obraza iste velikonočne in nedeljske skrivnosti. Mrtvi Kristus se ne more ločiti od vstalega Kristusa. Kristusova smrt bi bila brez vstajenja neučinkovita. Glede tega jasno uči sveti Pavel: „Ako pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih. Torej so izgubljeni tudi tisti, ki so v Kristusu zaspali. če imamo samo v tem živ-Ijenju upanje v Kristusa, smo od vseh Hudi najnesrečnejši“ (1 Kor 15, 17-19). Velikonočni slavospev Prvi kristjani si niso mogli predstavljati Gospodove smrti brez vstajenja, ne obratno. Obe skrivnosti odrešenja sta v praz-novaniu nedelje nerazdružno povezani. Pomenljivo je to izraženo v mašni liturgiji, kjer se Gospodovo trpljenje in smrt spominjata skupaj z njegovim vstajenjem in večinoma tudi z vnebo- hodom. Prepričljiv dokaz temu je n. pr. velikonočni slavospev, kjer Cerkev vsa prevzeta hvaležne ljubezni kliče: „Res se spodobi in jo primerno in zveličavno, da tebe, Gospod, v vsakem času, posebno pa to noč, ta dan slovesno hvalimo, ko je bilo darovano naše velikonočno Jagnje, Kristus. Zakaj on je pravo Jagnje, ki jo odvzelo grehe sveta, ki je s svojo smrtjo uničilo našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovilo življenje. ..“ Velikonočna skrivnost Sveti Janez omenja v svojem evangeljskem poročilu o zadnji večerji, da je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu (Jan 15, 1). In velikonočna skrivnost, ki se v hebrejskem oz. aramejskem jeziku imenuje pesah ali pasha, spominjajoč na Gospodov mimohod v Egiptu, nam predstavlja prav ta Kristusov prehod iz smrti v poveličanje. Smrt zaključi njegovo življenje na zemlji, vstajenje, dopolnjenje z vnebohodom pa zagotovi njegov slavni povratek k Očetu. Tako tedaj velikonočna skrivnost vsebuje v sebi celotno delo odrešenja: Kristusovo ponižanje v trpljenju in smrti in njegovo poveličanje v vstajenju in vnebohodu. Velik? petek in velika nedelja sta oba slavna sponvnska dneva. Izmed obeh je seveda zavzela prvo mesto nedelja, spo- «g minski dan Gospodovega vstajenja, ko $ta bila potrjena naša vcra v njegovo božanstvo in naše upanje v lastno prihodnje vstajenje. Pričevanje tradicije Bledeč staremu krščanskemu izročilu ugotavljajo cerkveni pi-8atelji, da je bila prav nedelja Prvi in nekaj časa tudi edini krščanski praznik, spominski dan Gospodovega vstajenja. V tej vrsti nedelj so seveda s posebno 8lovcsnostjo obhajali veliko nc-đolio ali veliko noč. Drugi prazniki so bili vpeljani v cerkveno bogoslužje šele pozneje. Glede praznovanja velike noči, ki so jo od začetka praznovali v vesoljni Cerkvi, pa je prišlo do razlikovanja v določitvi dneva. V večini krajevnih Cerkva, zlasti na zapadu, so jo praznovali v nedeljo po 14. nisanu, to jc po prvi Pomladanski polni luni. V Mali Aziji pa so jo obhajali vedno na 14. dan nisana. Ta dan so obhajali spomin Jezusove smrti, v nedeljo nato pa njegovo vstajenje. Mesec nisan v judovskem koledarju obsega približno čas od 15. niarca do 15, aprila. Radi te razliko v praznovanju jc prišlo v Cerkvi do velikih težav in spo-r°v, ki bi bili skoraj privedli do razkola. Polagoma pa je zmagalo načelo zapadne Cerkve, ki ga jc dokončno potrdil prvi vesolini Cerkveni zbor v Niceji leta 325. Današnja razlika, ki obstoja v tem pogledu med vzhodom in zahodom, temelji na različnosti koledarjev. Kar je velika noč v velikem, jc vsaka nedelja v malem. Tcrtu-lijan (f 220) imenuje vsako nedeljo dan Gospodovega vstajenja. Papež Inocenc I. (f 417) uči, da zavoljo Gospodovega vstajenja praznujemo nedeljo ne samo na veliko noč, ampak vsak teden. V Jeruzalemu je v 4. stoletju v cerkvi Božjega groba vsako nedeljo pri jutranjicah škof prebral Znamenje svetega križa v slovenskem zavetišču v Argentini — delo mojstra Jožeta Žirovnika evangelij o vstajenju. Ta običaj se je v vzhodnih Cerkvah ohranil do danes. Pri Rusih, kot je bilo že omenjeno, beseda „voskrese-nje“ pomeni ne samo vstajenje, ampak tudi nedeljo. Sveti Hieronim (f 420) pričuje, da se je nedelja začela obhajati v apostolski dobi in od tedaj naprej njeno praznovanje v Cerkvi ni bilo prekinjeno. Takole piše: „Gotovo je, da je vse dni ustvaril Gospod; ali drugi dnevi lahko pritičejo Judom, ali krivovercem, ali poganom. Nedelja, dan vstajenja, pa je dan kristjanov. Imenujemo jo Gospodov dan, ker je ta dan Gospod vstal od smrti in zaslužil svoj povratek k Očetu.“ Praznovanje nedelje postane v sveti Cerkvi tako bistveno važno, da si krščanske vere in življenja po njej brez nedeljskega bogoslužja skoraj ni mogoče misliti. Cerkvena sinoda v Parizu v letu 793 o tem takole uči: „Nikakor ne more biti v skladu z božjo boljo, ako bi krščanska vera spoštljivo in pobožno ne praznovala nedelje, dneva, ko jo začetnik življenja vstal od smrti. To nam je sporočeno po svetih očetih in je ukazano po cerkveni oblasti.“ Nauk sv. Tomaža Veliki učitelj Cerkve povzame razloge nedeljskega praznovanja v naslednji utemeljitvi: Vidno stvarstvo je bilo dokončano sed- mi dan, novo stvarjenje pa je bilo dovršeno z Gospodovim vstajenjem, prvi dan v tednu. Judje so obhajali soboto v spomin prvega stvarjenja, v katerem je bil ustvarjen zemeljski človek. V novem stvarjenju, ki ga je dovršil Kristus, pa je bil ustvarjen nebeški človek. To novo stvarjenje je po milosti, ki ima svoj izvor v vstajenju. Zato kristjani obhajamo nedeljo, ker je Kristus ta dan vstal od smrti in nam pridobil novo življenje. 4* Glejmo torej na nedeljo v luči velikonočne skrivnosti, ki je temeljna skrivnost naše vere, našega odrešenja. S prvimi kristjani se zavedajmo njene važnosti v našem življenju. Kot spominski dan Gospodovega vstajenja nas nedelja kliče k posnemanju vstalega Zveličarja. On sam nam v nedeljskem bogoslužju govori ter nas s svojim zgledom uči, kako se zmaguje nad smrtjo in grobom. Vsako nedeljo nam jo pri sveti maši ponovno zagotovljena obljuba prihodnjega vstajenja in večnega življenja. Le skušajmo vedno globlje prodreti v nedeljsko skrivnost, da nam praznovanje ne bo le suha formalnost, mrzla zapoved, ki jo kristjan pač mora izpolniti, ampak iskreno in veselo versko doživetje in resnično duhovno obnovljenje. Alojzij Košmerlj NOVA VPRAŠANJA — NOVI ODGOVORI Sem na tem, da se poročim. Ko sem sla k župniku, mi je dejal, da se moram pred cerkveno poroko poročiti civilno, če Cerkev sama pravi, da civilna poroka ne da zaročencema nobene pravice, da bi so imela za porečena, čemu jo torej zahteva? Zakon mod kristjani je zakrament in smo zato le Cerkev nad njim izvajati svojo zakonodajo. Tako sme tudi le Cerkev določiti, v kakšni obliki se mora poroka izvršiti, da bo zakon pred Bogom in ljudmi veljaven. Po sedanjih cerkvenih zakonih co upr. zahteva, da se mora poroka izvršiti pred krajevnim župnikom kot uradno cerkveno pričo in še dvema drugima pričama. Če država zahteva tudi za krščansko zakonce svojo, civilno poroko (vsaj pri nas v Argentini) in sicer pred cerkveno poroko, je ta njena zahteva nezakonita in krivična in je samo po sebi krščanska zaročenca no bi bila dolžna ubogati. A ker gre za stvar, ki ima velike posledice za zaročenca in za njuno poznejše morebitne otroke (pred državo bosta namreč veljala za neporočena, njuni otroci pa za nezakonske), se smeta in, da preprečita imenovano škodo, tudi morata civilno poročiti. In sicer pred cerkveno poroko; to pa zato, ker argentinski zakonik predvideva kazni za duhovnika, ki bi cerkveno poročil dva, ki sc nista civilno poročila. Ker pa je takšna civilna poroka pred Bogom in lastno vestjo le gola formalnost, z drugo besedo neve- Ijavna poroka, no da zaročencema nobenih zakonskih pravic, predvsem jima torej ne da pravice, da bi začela skupaj živeti. Še več: k civilni poroki sploh no smeta iti z namenom, da bi sc poročila, ampak samo z voljo, da izpolnita neko zunanjo formalnost brez vsebine in obvezne moči. Pravo zakonsko privoljenje morata in smeta izraziti šele pri cerkveni poroki, ki je za nju kot kristjana edino veljavna poroka. Ni dolgo tega, kar je argentinski predsednik general Ongania z zakonom prepovedal predvajanje Pasolinijcvega filma Teorema. Mnogi fo to pve"Oved obsodili kot neupravičeno vtikanje države v zadeve, ki niso ped njeno kompetenco in kot krivično kratenje posameznikove ■vobode. Kaj pa Vi pravite k temu? Odgovor: S tem vprašanjem ste dali povod, da spregovorim besedo o nekoliko širšem predmetu, namreč o nadzorstvu družbenih občil rrloh kot Fo tisk, film, radio, televizija. O vseh teh sredstvih veljajo ista moralna načela. Ni dvoma, da so družbena občila prave ve'esile po svojem vplivu na miselnost in vedenie celotne družbe. Zato je vsa družba, ne nazadnje Cerkev in drvava, neposredno zain'onsirana ra tem, kako se ta sredstva uporabi:ajo: v moralno dobro ali pa moralni propad družbe. V državi na ne more vsakdo enako učinkovito braniti ljudi, zla- sti moralno šibkih, med katere spada zlasti mladina, pred kvarnimi vplivi teh sredstev. Kdo ima potemtakem pravico ir. dolžnosti nadzorstva nr.d temi sredstvi? Cerkev uči, da morajo pri tem sodelovati vsi zainteresirani in to smo vsi, vsak na svoj način. „Samo solidaren in pozitiven interes za ta tehnična ob-čilna sredstva tako s strani Cerkve kot države ter profesionalcev bo dosegel, da bodo ta postala konstruktivno orodje za izoblikovanj« osebnosti tistega, ki jih uporablja." (Pij XII) V skladu z načelom subsidiarnosti je nazadnje dolžnost države skrb, da se ne povzroča moralna škoda družbi. A najprej je to dolžnost posameznika in manjših, zlasti poklicnih skupin npr. pisateljev samih ter pripravljavcev radijskih in televizijskih programov in filmskih proizvodnikov ter razdeljevalcev. V nekaterih deželah so se ti profesionalci sami zavezali, da bodo spoštovali nek moralni kodeks. f:e to res zadošča za preprečenje moralne škode pri potrošnikih teh sredstev, potem ni razloga, da bi smela država posegati vmes. Žal naša argentinska profesionalna moralna zavest še zdaleč ni prišla tako da'eč. Prvi poskusi so bili rioer storjen', a nič konkretnega ni bilo še storienerrn v tem smislu, če izvzamemo nekatere dnevne časopise, ki se ravnajo po nekem naravnem moralnem kodeksu. Zato je pri nas država strogo dolžna, da prepreči mora'no škodo, ki bi jo zlasti slabi filmi in televizijski programi povzročiti predvsem mladi-ni- Zato bi jaz osebno čestital našo:nu predsedniku, da si jo kljub oasprotnemu javnemu mnenju, ki ga Vc’dijo večkrat nemoralni ali pa trgovsko zainteresirani elementi, upal storiti svojo dolžnost in izdati ome-njono zakonsko prepoved. Želel bi k. da bi to delal še pogosteje in dosledneje. S takšnim posegom, čeprav morda ne tako slovesnem, bi Posredno pokazal tudi. da je pravo blagostrnje v državi zlasti duhovno la moralno in da nam tudi visok življenjski standard nič ne pomeni, o® bi istočasno družba bila notranje Snila. 'Na Vaše vprašanje odgovarjam *orej, da je predsednik po mojem Pmenju storil le svojo osnovno dolžnost, ko je prepovedal takšen nemo-■rnlen film, kot je Teorema. Morda bom zaradi te svoje jasne besede, tudi od Vas dobil ime „konservativen“, a to bi si v tem primeru štel samo v čast. Da pa ne boste mislili, da je to samo moje osebno mnenie, naj Vam Pa koncu navedem besede Pija XII. iz okrožnice o filmu: „Civilna oblast ie dolžna, da nadzira občilna sredstva- toda to nadziranje se ne sme omejiti na obrambo političnih inte-tGpov. ampak ima težko dolžnost, da ohranja javno moralo, katero pr-Te in temeljne formulacije so nor-Pio naravnega zakona, ki je, kot Pravi sveto pismo, zapisano v človeško srce. Nadzorovanje s strani države re nikakor ne more smatrali ra krivično zatiranje osebne svobode, ker se ne izvršuje na polju osebne avtonomije, ampak v socialni sferi, v kateri se po svojem bistvu nahajajo občilna sredstva.“ ^ Zakaj sen poslal duhovnik Neki španski duhovnik je sestavljal anketo in iskal odgovora na vprašanje: „Zakaj sem postal duhovnik?“ Za odgovor na to vprašanje je prosil predvsem visoke cerkvene osebe. Ena izmed teh oseb, ki mu je na to vprašanje odgovorila, je tudi sedanji papež, ki je bil tedaj še nadškof in kardinal v Milanu. Odgovoril mu je v posebnem pismu 6. marca 1959. Takole piše: „Prav zares, skoraj bi ne znal odgovoriti na vprašanje: “Zakaj sem postal duhovnik?” To je zame nekaj, kar ne dopušča javnega odgovora. „Dobro je, varovati kraljevo skrivnost. Če bi mi vi ugovarjali: „Pa je častno oznanjati dobra dela,“ bi vam moral reči, da je božja čast in blagor bližnjega v mojem slučaju zadosten jn ne majhen dar že samo zato. ker me je Gospod milostno prištel med svoje služabnike, mene, ki bi moral s svetim Pavlom govoriti: „Jaz sem najmanjši med apostoli.“ Skuham, kako resnično je to; kar pravno o načinu božjega delova-i.in. ki o gospodarstvu milosti zase zahteva slavo, pa si izbere to. kar ie nič.“ Odlomek tega pisma je zelo lep izraz papeževe izredne ponižnosti in hvaležnosti do Boga, ki ga je izbral za svojega duhovnika. VSE STVARI KLIČEJO: ON NAS JE USTVARIL „Jaz sem, ki sem!“ je rekel Bog Mojzesu, kot bi hoi^i & tem imenom označiti svoje bistvo,, to ie Bitje, ki biva samo od sebe od vekomaj, ki ni imelo početka in ne bo imelo konca. Bog ima izključno v sebi razlog za svoje bivanje, in njegovo ustvarjeno Bitje je neskončno. Vsa bitja, ki niso Bog, so od Boga ustvarjena, so stvarstvo božje. Vsaka stvar pa, prav' ker je od Boga, nosi v sebi božji pečat, božjo sled, ki dokazuje njen božji izvor. Ako se zamislimo v samo bistvo stvari, ako prisluhnemo nememu, a vendarle tako jasnemu pričevanju vsega stvarstva, bomo lahko dojeli soglasno izpoved vseh stvari: „Iz božje roke smo izšle! Bog nas je ustvaril!“ Že veliki mislec sv. Avguštin je pojmoval stvari kot skrivnostne stopnice, ki vodijo pred božji prestol. Nekega večera je na obrežju strmel nad lepoto morske gladine, v kateri je odsevalo zahajajoče sonce. „O brezkončno morje,“ je vprašal, „si mar ti cilj mojega življenja?“ In zdelo se mu je, kot da mu odgovarjajo morski valovi: „ne! Išči više!“ Zazrl se je v zvezdnato nebo: „Zvezde neba, lo cako veličastno gledate na zemljo, ste li ve moj cilj ?“ — „Ne, išči više!“ — In sv. Avguštin je ponavljal isto vprašanje angelskim zborom in drugim nebeškim duhovom, dokler ni prišel do samega božjega Prestola, do neskončnega Boga. In tu je vzkliknil: „Da, o Gospod, Ti si moj Bog! Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler ne počijo v tebi!“ Vse stvarstvo govori o Bogu, le da te govorice ne razume vsakdo. Razumeli jo bomo, ako bomo iskreno iskali resnico, Zadostuje, da s čistim srcem prisluhnemu utripom stvarstva, in dojeli bomo glas. ki razglaša Boga za stvarnika vseh stvari in tako z vso nujnostjo dokazuje božje bivanje. Ako prisluhnemo vsemu stvarstvu, od ozvezdij in osončij na nebu do cvetlice in bilke na polju, bomo lahko dojeli šepet slehernega bitja: „Bivam, a ne iz sebe! Nekdaj me ni bilo, in prav ker me ni bilo, si bivanja nisem moglo dati. V bivanje me je priklical On, bi je vekomaj sam od sebe — Bog!“ In če sc pezorneje prisluhnemo temu šepetu s tihim vprašanjem v duši: „A zakaj si samo nisi dalo bivanje?“, bomo slišali odgovor: »■Bitje, ki je kot jaz omejeno, pri-godno in minljivo, nima samo v sebi zadostnega razloga za svoj nastanek. Ker pa nič ne more začeti bivati, nič ne more samo po aebi preiti iz nebitja v bitje brez zadostnega razloga — in tega razloga v meni ni — je moralo moje bitje biti povzročeno od nekoga drugega; od Bitja, ki je obsolutno nujno, od Boga!“ Pa naj se zamislimo v notranji sestav, ustroj in delovanje posa- meznih stvari, pa naj pri tem preučujemo vesoljstva ali atom, neživo prirodo in rastlinske ali živalske organizme, vsepovsod naletimo na strogo zakonitost: na stalnost v oblikah in na strogo veljavne zakone, ki urejajo njihovo delovanje. Na vprašanje, od kod ta zakonitost, nam stvari odgovarjajo: „Nismo sc same naredile, niti si nismo dale oblik ali si določile delovanje. Vsa zakonitost in urejenost, ki sta v nas, sta nam bili dani v uri našega ustvarjanja od Zakonodajalca, ki je nad nami, od Boga!“ Od kod je življenje? In če podrobneje opazujem« sam način delovanja v stvarstvu, kaj lahko ugotovimo, kako meri vse delovanje na določen cilj, ka- ko vse, kar deluje, deluje zaradi nekega smotra. Na svetu je življenje. Kako jo nastalo? Zemlja je bila nekdaj v žarečem stanju in zato ni moglo biti na njej nobene žive klice. Iz mrtve snovi ni moglo vzkliti, sa-morodnja je nemogoča. Torej mora nujno bivati nadsvetno Bitje, ki je ustvarilo življenje na zemlji. Napori znanstvenikov, da bi dokazali vznik življenja iz nežive tva-ri,se do danes niso posrečili in se najbrže nikoli ne bodo. Pa tudi, če bi se posrečili, le kako bodo razložili postanek čutenja in zlasti umskega delovanja pri človeku? Zato pa nam vsa živa bitja spet kličejo: „Življenje nam je dal Gospodar življenja, večni Bog!“ Pa poglejmo če v svet duševnosti! Duhu se odkriva svet idej, odpira se mu nravni svet dolžnosti in kreposti, javlja so mu hrepenenje po sreči in po neskončnosti. Človeško hrepenenje Predvsem človek r.eutcšljivo hrepeni po resnici, dobroti in lepoti. A ta svet je poln zmot in prevar, krivic in grdobij, tako da ni temu hrepenenju nikoli zadoščeno. Ker pa je hrepenenje položeno v našo naravo, a narava ne more varati, je nujno potrebno, da mora nekje, vsaj v večnosti bivati bitje, ki je sama Resnica, Dobrota in Lepota, in je naš neminljivo osrečujoči cilj — Bog! Nadalje čutimo, da živi v nas nravna zavest dolžnosti, ki se nam razodeva kot izraz brezpogejnega zakona, kot ukaz vesti, ki nas veže, da vršimo to, kar je moralno dobro, in se varujemo moralno siebe ga. In ta zavest dolžnosti se nam pojavlja brez czira na prijetnost ali odvratnost, na korist ali škodo. Kdo nam pa more nalagati take dolžnosti v vesti, kdo nam mora postavljati slično ukaze vesti, ako ne Bog, najvišji Postavo-dajalcc? Nravni postulat V naši notranjosti živi tudi čut pravičnosti, ki zahteva, naj bo dobro delo poplačano, hudobno pa kaznovano. Toda izkušnja nas uči, da sc krivičnežem pogestoma dobro god', poštenim pa slaba. Če naj bo zadoščeno čutu pravičnosti, mora biti Bog, ki bo vsaj v večnosti nagradil dobroto in kaznoval kriv'co. Navedli smo le nekaj logično razčlenjenih znanstvenih dokazov za hivanio božje. Ne utegnemo se dotikati še drugih dokazov, ki nam jih nudita razumsko spoznanje in razodetje. Zdaj pa nastaja vprašanje: Kako jo mogočo, da kljub tolikim dokazom mnogi ljudje ne verujejo v Bora in celo zhnikajo njegovo bivanje? Enoten odgovor je nemogoč. Vera je namreč dejanje razuma, volje in milosti. Pa tudi duševni razvoj pesameznikov je tako različen. Pri nekaterih primanjkuje potrebna izobrazba, pri drugih zanimanje za višje probleme ali iskrenost v iskanju resnice, človek, ki išče zgolj osebno ugodje, ki je Površen in brezbrižen za resnico, sn ne bo brigal za Boga, in še •Pnnj bo upošteval dokaze za bi-Vanje božje. Zakaj nc verujejo vsi? V mnogih primerih je človek °msko spoznal resnico o Bogu. a °dpovedala mu je volja. Bog je namreč osnova veri in nravnosti. Kdor ne veruje v Boga, ne prizna-Va niti moralnega reda; kdor pa Veruje, se čuti pred Bogom odgovornega. Priznavati Boga pomeni, Priznavati obveznosti nravnega rc-Kdor torej živi nemoralno živ-Ijenje in trajno krši moralne obveznosti, tako da je njegova volja omrežena s strastmi, ne bo sprejel BPeznanc resnice: kljub jasnim do-kazom ne bo veroval, pač pa bo 'skal vseh mogočih razlogov in prerez, da ubeži obsodbi in se v Vcsti nekako pomiri. Neredki so Primeri, da človek, ki snrva Boga ta-ii, pozneje Boga sovraži. Zgodovina nam govori o ljudeh, ki so oesno sovražili Bora, kot nnr. Kc-violot, ki je sklonjen skozi okno v endi nevihti izzival Boga, naj vanj trešči strelo; ali Nietzsche, ki se ie pogreznil v pravo brezdno hu-^°t>ije, ko si je želel biti Judež in ^ hrepenel po slavi, da bi ubil Koea samega. Kako strašna je resnica, da člo-Vek lahko svobodno Boga sprejme ali zavrže, s tem pa sebe reši ali pogubi! Svobodna volja je dar božji, vir sreče in nesreče. Pravičnik sc s svobodno voljo dvigne do Boga, krivičr.cž se pa zaradi nje pogubi. Nič nc more prisiliti volje hudobnežev. Zc Kristus je rekel: „Tudi, če bi kdo vstal od mrtvih, bi nc verovali!” Sicer pa umsko spoznanje Boga še ni vera. Vera je nadnaravni dar, je delo milosti, po kateri verujemo v razodete verske resnice zavoljo božjo avtoritete. Po dejanski milosti Bog razsvetli človeški razum k snoznanju in nagne voljo k pritrditvi, da veruje. Pot do vere In to dejansko milost nam bo Bog dal, ako bomo v ponižni molitvi zanjo prosili. Svetopisemski stotnik Kornelij je dosegel milost svete vere, ker je „vedno k Bogu molil“. Pot do Boga tu na zemlji je pot vere. Živo vero pa bomo imeli, ako bomo zanjo molili, pa tudi pridno preučevali verske resnice, v iskreni želji, da bi sc po stvarstvu vzdignili do Stvarnika. To pa bomo zmogli, če bomo veliki v ljubezni do rcsn:ce, na tudi v srčnosti, kot jo zanisal Tolstoj: „Za vero, kot za ljubezen, je treba srčnosti, več drznosti: treba je, da rečemo sami sebi: Verujem!" Dr. Rudolf Klinec IN ONA JE POSTALA SLAVNA S svinčnikom, zvezkom in rdečimi lici sedi mala Marija Terezija pri učni mizi. Njene misli ji vedno znova uhajajo. Teta Margareta je včeraj igrala na klavir in mama je rekla: „Ta jo slavna med glasbeniki.“ To bi bilo tudi nekaj zame, biti s’avna, si je mislila. Tudi oče govori vedno o slavnih slikarjih, kadar mi razlaga slike, in kadar nam gospodična Marija čita iz knjig, pravi pogosto: „To je napisal slavni pisatelj." Nič čudnega, da se je tudi v srcu petletne, izredno nadarjene grofice vzbudila želja, da bi postala slavna. Saj je že izdajala malo revijo „Metuljček" in s tem obrnila vso pozornost nase. Zavzela se je ra svoj način. Najprej je poskusila na klavirju, iz katerega je izvabila nezaslišane akorde. Vendar je s tem samo nrivedla svojo gospo mater, grofinjo Jose-firo do sklepa, da dekb'ci do nadaljnjega prepove podobno nosku-so. Potem ie poizkusila mala Marija Tercz-'jn s slikanjem, s katerim je hotela izvabiti od s-^ej-mi očeta slavno hvalo... Toda žal, tudi on ni mogel v podobi n-oto-vit’, da predstavlja zmagoslavno bitko. Ko je nekoč grofica Josefina Lcdcchowska rekla svoji dorašča-joči hčerki: „Kdor se ukvarja s previsokimi načrti za bodočnost, se mora zadovoljiti kasneje s prenizko sedanjostjo," si je Marija Terezija vzela to k srcu. Z odličnim uspehom je končala študij. S popolno odgovor-fstjo je pomagala pri upravnih ”elih. S 23 leti je postala dvorna dama, kjer se je odlikovala po vestem izpolnjevanju svojih dolžnosti. Ko je po velikem afriškem mi-81jonarju kardinalu Lavigerie zvedela o revščini v misijonskih de-zelah, je zapustila dvorno življc-njo. da bi se tako popolnoma po-8vetila najubožnejšim. Leta 1894 je ustanovila Družbo sester za sodelovanje pri oznanje-vanju evangelija. Vstop v to redovno družbo je še danes odprt mL'idim, požrtvovalnim in gorečim dekletom. Marija Terezija Lcdčchovvska je ^mrla leta 1922 v Rimu. Že v v svojem življenju je postala slav-nai seveda ne v smislu grofice, i^apak po svoji misijonski pomoči, "e takrat so jo misijonarji imc-novali „afriška mati“. IG. marca tega leta je sveta Cerkev priznala njene čednosti kot junaške. Do njenega proglašenja k djaženim manjka še zadnji korak, lako je postala Terezija Marija slavna. Tudi ti lahko postaneš, če lraaš pogum! Ne časti in ne denarju, ampak hogumu pripada svet! Več pojasnil o tej Družbi lahko dobite pri sestri predstojnici, A-'aonabar 834, Buenos Aires. Sestra Bazilija Furlan, Avstrija Dve novici Lutrovo izobčenje ni odpravljeno. „Izobčenje Martina Lutra, ki ga je izrekla rimska Cerkev leta 1521, pred več kot 409 leti, ne bo odpravljeno." Tako je odgovoril pristojen vatikanski urad na izjave, ki so jih dajali o tem katoliški in protestantski krogi različnih dežel. Ti so poudarjali, da je Svetovna luteranska zveza stopila zaradi te zadevo v stik s Tajništvom za zed’njcm’e kristjanov. Dr. Viliem Michaellis pa jc med II. vatikanskim koncilom prosil papeža, naj Lutrovo izobčenje prekliče. Če se nekateri, ki sodeluieio pri gibanju za zedinjenje vseh kristjanov iz zgoraj navedenih razlogov trudijo, da bi dokazali, da so je Cerkev zmotila, ker jo obsodila Lutrovo življenje in delova-pio, bi to ne pospeševalo edinosti in liubezni krščanskih cerkva, ampak le podališevalo brezuspešno preniro. ki že toliko let razkrajajo krščanstvo • Pet anglikanskih protestantskih pastorjev je v Indiji stopilo v katoliško Cerkev. Njim je sledilo več kot 2 500 vernikov. Anglikanski škof je v dokaz, da spoštuje svobodo vesti, tem pastorjem dal svoj blagoslov. Kardinal Montini pred izvolitvijo za papeža Anekdote o Pavlu VI. Ko s d na koncu volitve novega papeža v Sikstins'đ kapeli Steli in ugotavljali oddane glasove, so ime milanskega Škofa Montinija večkrat ponavljali. To je vedno bolj jasno dokazovalo, da bo desegcl tisto Število glasov, ki je potrebno zn izvolitev za papeža. Kardinal Montini je tedaj ves čas zakrival svoj obraz z rokami. Nfogo^o are" je napolnjevala množica naivečjih meSanih čustev, ko je mislil na težo silne odgovornosti, ki bo padla vsak čas na njegove rame. To je povedal o njem očividec v Sikstinski kapeli, kardinal Fernando Cento. Ko ga je opazoval, se mu je smilil. Bil je tako ranjen, da mu je skoraj zastajal dih- Prvi nečak novega papeža pripoveduje... Fausto Montini je najmlajSi sin Ludovika Montinija, brata papeža Pavla VI. Leta 19G5 meseca septembra je tretje leto Študiral na milanskem vseučiliSču pravo. Dobro se spominjam dneva, v katerem je bil njegov stric, kardinal in nadSkcf v Milanu, izvoljen za papeža in si izbral ime Pavel VI. To se je zgodilo 21. jU" nija 19G3. Na vseučilišču je bil Prav tedaj čas izpitov. „Pav tisti dan — pripoveduje nečak — „sem bil na sodišču, kjer je bila sodna obravnava, ki me je zaradi mojih pravnih študij zelo zanimala. Spominjam se. da mi je varuh jn'jejta avtomobila rekel, da se je če drugič pokazal črn dim. Ko sem Pa prišel domov mi je služkinja Povedala, da se je že pokazal bel dim. Takoj sem šel tudi jaz pred televizor. Ko je protodiakon izgovoril ime mojega str'ca, vem. da som začel jokati. Pa je začel takoj reti telefon. Prvi, ki me je tedaj kreol, jo bil rPvni urednik ••Ansa“ (okrajšava tiskovne agencijo: Agenzia nazionale stampa aso-ciatal. Vorašal me je, koj sem obČuMl trdoj. ko sem zvedel, da je moj stric izvoljen za papeža. M'slim. da mn zaradi prevelike Panjenostj in solz& nisem moo-el odgovorit' na to vnra^anje. Vem tildi, da sem zaradi nenre+rgane-Po kl'conja telefona zamudil nrvi blagoslov, k' ga ie novi rn^ež dal •neatu ;n a’mtu. Nekateri časnikarji "o hoteli zvedeti še več nnv'C, so^^Vi in profesorji pa so mi čestitali. Pozneje me je klical tudi moj oče. ki ie bil tedaj v Forti dei Marmi blizu Florence. Ne vem več natančno, kaj mi je govoril. Pač Pa se snominiam, da je bil zelo &anien in da je mene in vse dru-Ee člane naše družine nozval, naj z njim molimo “Vero”." Papežev nečak Faustino nadaljuje pripovedovanje: „Ker smo brali časopise, smo vedeli, da o stricu govorć, da bo izmed dveh kardinalov skoraj gotovo on izvoljen za papeža. Vendar, če hočem biti odkritosrčen, moram priznati, da nismo preveč razpravljali o tej zadevi. Zato smo le bili, tedaj, ko je bil izvoljen za papeža, v nekem oziru presenečeni. Družina se je morala prilagoditi novemu položaju strica, ki je postal namestnik svetega Petra. Vendar smo bili že tako navajeni občevati z njim z neko spoštljivo domačnostjo, da se še danes kar ne moremo prav prilagoditi njegovemu novemu položaju. Spominjam se prvega telefonskega pogovora z njim nekaj dni po izvolitvi. Moj brat Janez Posen se je nameraval poročiti. Stric, ki je bil tedaj že papež, ga je hotel pozdraviti ?u mu še gred poroko čestitati. M”j brat je vzel telefon in mu sporočil, da je izbral Rim za prvi c‘li svojega poročnega potovanja. Bil ra je prvi, ki je pozabil, da je stric rnnož. ko je slišal njegov glas. Končal jo svoj pogovor z njim z besedami: „Ko bova rrišla v Rim, te prideva‘pozdravit.“ Nam vsem. ki smo ga tedaj no-slušati. jo ušel smeh. Brat je hotel svoj razgovor popraviti, na se mu ni ponolnoma posrečilo. V zadregi je še dostavil: „Sklenila sva, da bova na poročnem potovanju najprej prišla v Rim, ker želiva, da bi naju ti blagoslovil.“ Pred veliko nočjo se je oglasil iz Rima po telefonu, kar se večkrat v letu zgodi. Govoril je najprej s starši, potem pa tudi z menoj. Ko sem slišal po telefonu njegov glas, sem tudi jaz pozabil, da je stric sveti oče. Zato sem ga nagovoril: „Halo, stric! Kako se imaš ?“ Papežev nečak Faustino potem nadaljuje: „Mi si prav gotovo to težko predstavljamo, da je naš stric zdaj, ko je papež, postal drugačen, kakor je bil prej. Vedno je bil do nas tako prijazen in dober. Ko je bil v državnem tajništvu je vsako poletje, kadar je mogel nekaj dni preživel med nami. Ker nas je b'Io več bratov, je bilo težko, da bi kdo ne imel izpita v septembru. Stric je vsakemu pomagal, da se je dobro pripravil na izpit, zlasti tedaj, če je bil iz humanistične tvarine. Mi ne moremo iti večkrat k njemu. Moj oče pa gre večkrat obiskat ga. Ker stalno živi v Rimu, to lažje stori. Vemo. da je vesel naših obiskov in da tudi zdaj v nekem oziru potrebuje naše ljubezni. Zato nas večkrat povabi v -Rim. Vendar se dobro zavedamo, da ima malo časa in mora čas, ki ga nam posveti, nadomestiti z delom ponoči.“ Zadnjikrat je bil papežev nečak Faustino Montini v Rimu za veliko noč leta 1964. Tedaj mu je papež, njegov stric, podaril tri de- le knjige Karla Adama. Do tedaj jih je mogel le površno pregledati. Dobro se spominja, da mu je leta 1950, ko je bil star šele 10 let podaril knjigo: II piccolo Principe. Njegovim bratom je pa pomagal z nasveti lepo urediti družinske knjižnice. Razočaranje drugega papeževega nečaka Janez Bosco Montini je predzadnji sin senatorja Ludovika Montinija, brata papeža Pavla VI. Že pred izvolitvijo njegovega strica Janeza Krstnika Montinija za papeža je bil inženir. Nameraval se je kmalu poročiti. Stanoval je v Bresciji, v hiši svojih staršev v prvem nadstropju, kjer je imel tudi svoj urad. Takoj po izvolitvi njegovega strica za papeža ga je obiskal pisatelj knjige o papeževem življenju. Določal je dan za svojo poroko. Bil je slabe vojie. Stric, milanski, nadškof, mu jo že obljubil, da ga bo poročil, kakor je poročil druge njegovo brab\ Zdaj so ga pa kardinali izvolili za papeža. Sicer ni nobenega predpisa, da bi panež ne smel poročiti svojega nečaka. Vendar se to zelo redko zgodi. Tudi njegov stric ni zato poslal papež in nas’ednik svetega Petra, da bi delal kake posebne, izredno izjemo v blagor svoje družine. Toda četudi jo njegov s^ric postal papež, jo mislil tudi nanj. Izbral in določil mu je svojega na- Wcstnika za poroko. Bil jc to mons. Scrjjij Pi^ncdoli. Neoak pa-Pe£a Pavla Janeza Boseo Montini sam jo irjqvil, da jc bil srečen in Počaščen zaradi to stričeve izbico. Mono. Pigr.cdoli mu jo sam Prinesel darilo, ki mu ga je dal za poroko njegov stric, papež Pavel VI. Poleg tega jo bil ta mon-senjor velik prijatelj Montinijevo družino in njegov duhovni voditelj in svetovalec, ko jc bil član skavtske organizacije. Vendar četudi je bil ta nečak edini, ki ga stric, ki je bil tedaj že papež, ni poročil, zaradi tega ni bil nevoljen in užaljen, ker jc kmalu, po poroki, 29. septembra 1963 v Rimu prejel njegov blagoslov. Ta dan sc je začela druga koncilska seja. Že pri govoru pred sejo je bil papež izredno utrujen. Nečak jc izjavil, da še nikoli ni videl svojega strica tako utrujenega. Kljub temu jc novoporo-Čenca sprejel in jima dal svoj blagoslov. Sprejem je bil zelo prisrčen, četudi jc trajal samo deset minut. Kardinal Kočni g o papežu ob izvolitvi Dunajski nadškof in kardinal Krane König pripoveduje eno leto Po izvolitvi Pavla VI. za papeža, da jo tisti večer pred njegovo izvolitvijo, 20. junija 10G3. med deseto in enajsto uro videl kardinala Montinija. kako se je sprc-hajol po hodniku. Bil je zelo zaskrbljen in žalosten. Približal sc mu jc in z njim govoril. Skušal ga jc tolažiti, kaj! bo mogel dobrega storiti, če bo postal papež. Kardinal Montini' mu jc odgovoril, da so tega dobro-zaveda, vendar jo trdno prepričan* da drugi dan no bo izvoljen za papeža. Že večkrat so je pri vow litvi novega papeža zgodilo, da se jo število glasov dvignilo do gotove višino, potem pa se jc ustavilo. „Upam, da se bo to zgodilo, tudi z menoj,“ je pripomnil tedaj1 kardinal Montini. I Med pogovorom je tudi omenil, da bo novi papež moral hoditi poj poti, ki jo je začrtal papež Janez^ XXIII., ki je imel izredno velik vpliv na svet. Nasledniku ne bo kazalo drugega kot sprejeti nje-! govo dediščino, jo množiti in jo posredovati vsemu svetu. Naslednji dan je kardinala Ko-niga zelo presenetilo to, da je posvoji izvolitvi odločno odgovoril, da sprejme izvolitev in da se bo! imenoval Pavel VI. Kardinal König je bil zaradi tega zato tako presenečen, ker je prejšnji dan videl novega papeža tako potrtega, zaskrbljenega in žalostnega. To duševno stanje more razumeti le t's*i. ki jo sam kaj podobnega doživel. Pri nrvem sprejemu je papež Pavel VI. kardinalu Königu rekel: ,.Naju druži zelo važen dogodek.“ Mislil jo na razgovor, ki sta ga imela tisti večer pred izvolitvijo kardinala Montinija za papeža. Priredil G. M! SPET MANJ SVOBODE NA ČEŠKEM Češkoslovaška vlada odločno omejuje versko življenje v župnijah. ! i |'J Slovaška komunistična stranka je razpravljala o politiki strpnosti, ki jo že izvršuje od meseca maja 1968 dalje. Misli, da je Cerkev „po pomladi v Pragi“ dobila prevelik vpliv. Zato omenjena stranka zelo omejuje delovanje duhovnikov, redovnikov, in redovnic, pa tudi laikov, navadnih vernikov. „Potrebno je, da se konča preveč svobodno delovanje župnij." S temi kratkimi besedami je 7. februarja glasilo vzhodnoslovaške komunistične stranke naznanilo konec strpne politike, ki se je začela „v praški pomladi“. Preveč svobodoljubno razmerje do Cerkve v zadnjih letih je bila zmota, ki jo je treba čim prej popraviti. To zmoto so povzročili nekateri javni uradniki s svojim preveč lahkomiselnim delovanjem in tajniki s svojo veliko brezbrižnostjo. „Treba je vse storiti,“ pravi komunistično glasilo, „da se bodo ti zavedali, da se pridružitev veri ne more smatrati za zasebno zadevo.“ Potem to glasilo nadaljuje: „Dejavni boj proti verskemu pojmovanju sveta je naša najvažnejša dolžnost.“ Zakonodajnih odredb, ki se pripravljajo, delavci na verskem polju ne smejo imeti za omejevanje verske svobode, ampak le za obrambo, ki hoče preprečiti zlorabo vere na političnem področju. Pisatelj zaključi svoj članek z usotovitvijo, da je že dve leti opajal vedno živahnejSe ideološko fersko) delovanje zlasti katoliške Cerkve. Zakonodajne odredbe o verskem delovanju so takoj začeli polagoma izvajati. Te odredbe morajo °dslej spolnjevati ne sam6 laiki, jmvadni verniki, ampak tudi duhovniki, redovniki in redovnice. • duhovniki morajo omejiti svoje delovanje samo na župnijo, na *atero so nastavljeni. Za vsako drugo delovanje morajo dobiti posebno dovoljenje. Tisti duhovniki, še niso nastavljeni na župnije, morajo čakati, da dobž dovoljenje za delovanje in smejo delovati samo na tistem kraju, ki so ga mu Vlasti določile. Pri redovnicah naj gledajo tih lo> kako sc spolnjujejo grožnje, ki 80 jih že pred tolikim časom za-.0. Do 30. marca so morale zapu-etiti vsako službo, ki so jo oprav-■1n-!c v blagor župnij. Tiste, ki so Zanoslenc kot katehistinje, so mo-j'hlo to službo zapustiti 30. G. Vse "'^e, ki so so naselile v novih hi- šah so morajo vrniti v domove kr- Šanskc dobrodelnosti, kjer so prej ‘'velo. Vendar bodo še smele oskr-, vati staro in neozdravljivo bolno jhdi, kakor pred letom 1963. Samo po sebi je umevno, da bo-'lu odslej morali tudi laiki presiti Za dovoljenje, če bodo hoteli otro-k® navduševati za bogoslužje in katekizem. Gregor Mali NEKAJ NOVIC Za mešane zakone Kardinal Jäger v Padebornu (Nemčija) je izjavil, da bo ▼ posebnih primerih katoliška Cerkev priznala veljavnost mešanega zakona, ki je sklenjen pred protestantskim duhovnikom, kar do zdaj ni bilo možno. Določila o takšnem postopku pričakujejo v kratkem iz Vatikana. Naklonjenost Judov V Izraelu je poslanska zbornica odklonila predlog „prenapetih Judov“, da naj bi vlada prepovedala ali vsaj omejila krščanskim organizacijam pridobivati si zemljišča in posestva. Odklonilno stališče do tega predloga je zbornica podprla z zakonsko določbo, da vlada v Izraelu verska svoboda. Dva škofa v Litvi Na Litvanskem, ki spada v Sovjetsko zvezo, sta bila posvečena dva nova katoliška škofa: pomožni škof Miudas Povilonis (59 let) in pomožni škof Romualdas Krikcinnas (39 let). Na Litvanskem morejo od sedmih škofov le trije vršiti svoje službe. Marijanski kongres v Zagrebu V Zagrebu bo leta 1971 svetovni marijanski kongres. Ti kongresi ima-. jo fe dolgo tradicijo in se jih vedno v velikem številu udeležujejo člani Marijinih družb, ki so še zelo številni v veliko državah. Ü PAVLA VI. IE DAROVAL ŽIME „Danes je moj veliki petek. Pripravljen sem. Vse svoje trpljenje darujem za svetega očeta.“ Te besede je izgovoril 16. februarja nekaj ur pred svojo smrtjo mlad avstrijski duhovnik Roman Lem-berger, star 27 let. Njegova žrtev in smrt sta zelo pretresli vso dunajsko nadškofijo. Bolan je bil že nekaj dni. Hudo se je prehladil. Imel je neke vrste gripo. V nedeljo, 15. februarja, ga je prišla ob:skat znanka in mu brala temeljit članek o papeževanju Pavla VI. in o perečih zadevah, ki jih rešuje danes sveta Cerkev. Naenkrat je bolnikov obraz zažarel. Oseba, ki je bila pri njem, je spoznala, da sta se v njem združila navdihnjenje in velika ljubezen do žrtve. Oseba, ki ga je obiskala, ga je zavrnila in mu govorila: ..Ne, ne! To se ne sme zgoditi! Sveti oče v tej tako težki dobi za Cerkev potrebuje, da mladi duhovniki živc.‘‘ „Kako ste mogli to spoznati ?“ vpraša po kratkem molku bolnik obiskovalko, gre po sapo in odločno reče: „Da, tako! Za svetega očeta sem daroval svoje življenje,“ Nekaj ur pozneje sc je bolezen nepričakovano zelo poslabšala. Peljali so ga na neko kliniko, kjer je kmalu potem umrl. Svetniško je živel in svetniško tudi umrl. Žrtvoval je življenje za papeža. Slovesno pogrebno opravilo je imel dunajski nadškof kardinal König v navzočnosti apostolskega nuncija mons. Rossija in svojih pomožnih škofov v majhni cerkvi njegove rojstne župnije Schwar-zau. Pogreba se je udeležilo 4000 ljudi in 120 duhovnikov. Prav v tej cerkvi je bil nekaj let prej Roman Lemberger posvečen za duhovnika. Na grobu duhovnika Romana Lembergerja so sobratje, njegovi znanci in prijatelji, navdušeno ponovili odločno obljubo, da bodo živeli, delali in trpeli za papeža, za sveto Cerkev in za Kristusa. Pomožni škof na Dunaju mons. Weinbachcr je pisal svetemu očetu o spodbudni smrti tega mladega duhovnika, ki je žrtvoval svoje življenje za papeža. Papež Pavel VI. je osebno odgovoril temu pomožnemu škofu. V pismu nravi, da je bil zelo ganjen nad žrtvijo, ki jo je daroval mladi duhovnik Roman Lemberger zanj in se mu zanjo z vsem srcem zahvaljuje. G. M ladt Premisli — poste j Ce živiš vedno „pod pritiskom", se bosta tvoje telo in tvoj duh kmalu utrudila. Če tečeš in ne veš kam, boš zgrešil cilj. Našel ne boš nikogar, kar je najslabšc, ne boš niti samega sebe. Če hočeš zaznati globino svoje duše, se moraš ustaviti. No čakaj, fla te bo Bog ustavil, takrat bo že prepozno. Gospodinja, ki ima vso hišo zanemarjeno, ni rada doma. Sc bojiš ustaviti, ker boš našel samega sebe? Nočeš razmišljati 0 sebi, o svojem življenju, delu, namenu poslanstva? Torej sc bojiš °fcitkov vesti, zahtev napora? Nimaš časa za premišljevanje? Bodi odkrit. So prosti trenutki v tvojem delu. Čakaš na vlak. Ustavi se in premisli, Ne vdaj se sanjarjenju. Kosilo še ni pripravljeno, ne odhajaj od doma za nekaj trenutkov, razmisli. Po večerji si sam. Ne navij takoj gramofona, da napolniš tišino. Premisli. P’avač dvigne glavo, da zadiha. Če se ustaviš, je zato, da se zaveš povoje ga obstoja, zdručvš, urediš in usmeriš svoje moči, se predaš popolnoma svojemu življenju. Samo v božji luči sc boš popolnoma spoznal in razumel. Združen v božji dejavnosti boš uspešno deloval. Kadar se sestaneš s samim seboj, pokliči na ta sestanek Boga. Izkoristi trenutke tvojega dne za srečanje s samim seboj in 2 Bogom. Ne „zabijaj časa“, če je še tako kratek, Bog je v njem; vabi te, da razmisliš in se poboljšaš. MICHEL QUOTST Priredila M. Mt. (Nadaljevanje) V obednici stoji ob steni dolga, prostorna omara. V njej je shranjeno namizno perilo in pribor. Na omari pa jo na poševnem podstavku okrasni leseni krožnik. Mama ga je prinesla še iz domovino. Baje je umetniško delo slavnega rezbarja. Kot je navada, imajo takšni krožniki vedno kak napis. Na našem krožniku v jedilnici je sredi cvetličnih okraskov vpleten tale rek: „Svet je poln norcev, kdor tega ne verjame... naj se zapre v sobo in naj sc skrivaj pcgleda v ogledalo...“ Moja lepa in draga Minka mi je morala prav nocoj prebrati to neumnost naglas, ko sva bili sami v obednici! Potem se mi je smejala: „Kako so bili ljudje v starih časih duhoviti! Jaz mislim, da bi pri priči z vso jezo razbila ogledalo, če bi se dobro pogledala vanj in odkrila, kako sem včasih nespametna in čudr.a.“ Potem sem pa sama pri sebi dala Minki prav. Kljub možnemu razočaranju, bi sa morali pogumno pogledati v ogledalo; nima smisla bežati pred samim seboj..., čim kasneje spoznaš sam sebe, toliko več škode trpiš. Ko sem bila sama v sobi sem globoko zajela sapo. Zbrala sem ves pogum, kar ga je v meni. Potem sem sc pogledala ne v ogledalo, ampak v najgloblic globino duše in v najbolj skrito kotičke srca... Uspeh tega gledanja še daleč ni bil tako lep in spodbuden kot bi moral biti. Na protno, kar ustrašila rem rc rama sebe... To sem jaz? Tista nekoč neizkušena in nedolžna Pegica? In potem... Cama no vem. Morda je bil to sad mamine molitve? Pokleknila rem k postelji... Joj, Bog ve, koliko časa že nisem tako molila...! če več. Ne vzdržim več. Nekomu 'floram razkriti svojo dušo. Moram jo očistiti, dati ji novega življenja. Jutri bom šla k spovedi... Dobro vem, kako bo to težko! Ampak pojdem, naj me še toliko stane... V gosto temo mojega dolgočas-flega življenja je posvetil droben zarek svetlobe: Minka je z odlič-flifli uspehom končala učiteljišče. Da bo rrača še večja, ji je njena botri-ca cbljubila, da jo vzame s seboj na Poči1n:ce k morju. Poleg tega ji je °drrla še tekoči račun pri frizerki. Pa ji nisem nevoščljiva! Bog ji oh ani le; oto in srečo, moji ljubi sestri Minkici! Prejšnjo sobflto me jo Minka ovila z roko ped pazduho in me povabila: ,,Pojdi z menoj, Pegica, saj imaš Prosto popoldne! Greva ogledovat Pravi'ično zbirke barv in krojev pri Eosprd'čni Magdi!“ Sama še ne poznam Minkino šiviljo, gospodične Magde. Ampak če jo zadosti natančna za njen izbirčen eku-, potem mora biti res umetnica v urezavanju in šivanju. Držali sva se za roko in odšli z doma. Navadno zaprta in tiha Minka, jo bila vesela in razposajena ko iz kletke izpuščen ptiček. Njena mladostna razigranost se je lepo skladala s poigravanjem vetra, z vonji cvetočih dreves, piv-pivi obletavajočih lastovk in z vso tisto bohot-flostjo, ki je spodrivala zimsko mrtvilo. Vse se je kopalo v soncu, v novem življenju in v parfumu narave^ Ne spodobilo bi se, da bi ravno Pegica kazila to mogočno pomladno harmonijo s svojo nesrečno navzočnostjo. .. Zares sem sklenila, da hočem biti ve~ela, in bom! Zato sem si ovila okoli vratu novo ovratno rutico in izbrala svetlo sivo obleko. Skušala som hoditi poskakovaje, tako kot Minka. Mimogrede sem sempatja poškilila v velika izložbena stekla, kako Zglodava: kot pero leteča Minka ob malce zavaljeni Pegici... Tako sem bila zaverovana v to špijo-nažo, da sem se nehote zaletela v babico. Pahiča je ena cd naših bližnjih sosedov. Spominjam se je, ko sem bila še otrok. In se mi zdi, da še ni bila tako zelo stara, ko se je naselila med nami. Ker nismo vedeli kako ji je ime, zato smo jo zaradi neprespanega globokega žalovanja in zadržanega vedenja spoštljivo krstili za babico. Sedaj ji vsi tako rečemo. Bila je velika prijateljica nas vseh: z mamo in z ostalimi domačimi, še celo z Janezom, ki jo vedno mori s svojimi skavtskimi dogodivščinami. Potom enkrat smo zvedeli, da so babica piše gospa Dragar. V srcu jo pa še vsak pozna pod imenom, ki ji ga je izbrala otroška iznajdljivost: preprosto in prisrčno babica. „Kam gresta, deklici?" je vprašala dobra starčica. „K šivilji, h gospodični Magdi, spoštovana gospa,‘‘ je ponosno odgovorila Minka. „Jaz tudi! Kakšen slučaj!“ če že sreča igriva hoče, da si dve tako različni stoletji naročata obleko pri isti šivilji, pa hodimo skupaj. „Veliko novih oblek, Minka?“ je vprašalo prejšnje stoletje. „Ne,“ je prisiljeno skromno odgovorilo malo XX. stoletje... „Ampak, poglejte, kako srečo imam: bo-trica me bo za počitnice peljala z avtom na morje... Zato moram siliti gdč. Magdo, da mi bo pravočasno skončala krilo, bluzo in svileno rožnato obleko." Pa je tudi babica Evina hčer. Kljub tolikim gubam in gubicam in kljub lepim belim lasem, se še vsa pomladi ob cunjah: „Ali mo imaš rada, Minka..., ampak zelo, zelo rada?“ „Kako pa želite, da vam dokažem, da vas imam rada?“ „Ali sc boš pokazala, ko boš pomerila novi obleki? Tako rada bi to videla v novem krilu in bluzi in v svileni obleki!" Minka so ji je iskreno in tako lepo zasmejala, kot ona zna... Mislila si je: kako simpatičen in privlačen jo star človek čeprav je star — ali pa prav zaradi tega, kor v .starosti iz same dobroto začno postajati spet preprost kot otrok — se kaže na videz otročjega zato, da drugim naredi veselje... Potem jo Minka spoštljivo in velikodušno obljubila: „Ampak samo pod enim pogojem: da ne boste nikomur povedali, da je krilo prekratko in preozko in bluza preveč prozorna ali obleka preveč prijeta ali...!“ „Niti besedice,“ je prav tako obljubila zrela doba. „A to ni dovolj. Včasih vi toliko poveste, no da bi usta odprli_____ Ali obljubite, da boste vse pozabili, kar boste videli?" ,/Ničesar ne bom izdala. Molčala bom ket kamen!" je pritrdila radovedna starčica. „Torej izvolite naprej, gospa!“ Gospodična Magda jo res imela pripravljene mojstrovine, kot tiste očarljivo obleke vil v pravljičnih igrah. Minka si je hitro začela natikati svileno rožnato obleko, katere kar ni mogla spustiti iz rok. Potem je pomerila krilo in bluzo. Krilo je bilo tako ozko, da ga je komaj oblekla, in mnogo prekratko (takrat je bila še mini moda...), in bluza s preglobokim izrezom... vso je bilo v tako čudnem nasprotju s čarom ko je bila babica še dekle: leta 1900. Kako re je morala revica kesati obljubljenega molka! So dobro, da jo bila Minka rama toliko pametna in rekla gosrodični Magdi (ki ni po svoje naredila, ampak po Minkincm naročilu!): ^ „Sim no, gospodična Magda! Samo tole sem se premislila, če bi smela prositi, če bi izrez pri bluzi za spornanic zaprli, in krilo malo spustili v dolžini in nekoliko razširili po Sivih. Meni ic sicer všeč tako kot je, ali ra še boli moderno... rirmok no bi hotela, da bi mo fantje redili ramo po zunaniosti. Hvala lopa! Torej za jutri ? Veste, da odpotujem ?... Gre- Va> Pegica? Ali bi šla rajši z gospo? Zbogom, gospodična Magda! Na svidenje, gospa!“ i.Ali so ti res tako mudi, Minka?“ 'Pogledala je na uro: »Dobro. Ostanem še malo. Veš, ob moram iti na predavanje. Pa aaj kdo rete, da ne moremo biti ve-današnje mladine! Vse sošolke hodimo na tečaj o socialnem vpra-Sanju. Vas zanima govornik? Imena 6e zdajle no spominjam. Ampak je Zvrsten govornik. Mlad. Navdušen. Prepričevalen. Morda malo levičarji. Kaj vse nam pripoveduje!... Ne Moremo se načuditi, kje jemlje toli-hoga znanja." Minka sc je na hitro naparfumi-in cdropotala z visokimi petami. Ko smo ostale same je gospa Dragar odprla denarnico: ..Prišla sem plačat ostanek zadnjega računa, gospodična Magda!“ Magdi se je obraz veselo raz- jasnil: »Tako hitro?... Oh, kako ste dobri, gospa! če bi bile vse stranke tako točno kot vi!“ / Potem so je Magda žalostno razgovorila: »Ko bi megla potovati... Da bi ®ia ra počitnice vsaj za nekaj dni. Pen iz to zatohlo sobo. Ne daleč in ho predrago. Samo, da ne bi gledala Vrak dan istih sten in ob stenah ra "oho šen ih urezanih oblek. Da ne hi bilo treba poslušati udarjanje uro Vsako minuto, uro za uro, dan za dnom... Da ne bi bilo treba skozi akno gledati na dvorišču lenega ma- čka, kako se preteguje na soncu, kakor da se mi posmehuje... Da bi bila prosta vsaj osem ur, en delavnik, morda celo kar tri ali osem dni! No zahtevala bi več. Počutila bi se kot druga Magda, nova, z drugim srcem, močneje razpoložena za delo.“ Babica ji je sočutno dejala: „Januarja, draga. Takrat bodo vse naročnice na počitnicah. Zakaj si ne bi tedaj privoščila vsaj nekoliko počitka?“ Tedaj je Magdina žalost eksplodirala: „Da. Januarja? Jasno, vse stranke so na počitnicah. A ker je za počitnice treba denarja, se nihče ne spomni na dolgove pri Magdi. In koliko moram vnaprej založiti! Za gumbe, za podlogo, za razno okraske... Gospe in gospodične razka-zu o jo moje modele po salonih in plažah.... Magda pa gnije v pozabljeni delavnici. Januar jo najtežji mesec, človek ima časa na pretek za premišljevanje... in za prenašanje vročine... In misliti, da bodo vse naročnico kar navalilo, čim se bodo vrni1e s počitnic: ‘Ničesar nimam, da bi si oblekla: hitro potrebujem to... in ono... in še ono drugo... Hitro... h-i-t-r-o.. . HITRO ... Saj bom potem vse skupaj plačala!’ In tako vse po vrsti! Sicer mi ne bi nič pomagalo, če postanem socialistka; ampak kako prav imajo v marsičem, kar oznanjajo!“ Res žalostni sva se z babico poslovili od Magde. Bo še KDO JE BOLJ INTELIGENTEN, ALI FANT ALI DEKLE? Odkar je nekdo dejal, da je bila moškemu dana razumnost, ženski pa lepota, jih je mnogo, ki to trditev slepo sprejemajo. To tem bolj, ker v vsakdanji stvarnosti vidimo, da ni nobenega moškega, ki bi priznal, da je bedast, in nobene ženske, ki bi rekla, da je grda. Površni duhovi bodo dajali prednost moškemu, stvaritelju znanosti in tehnike, ki briljira na govorniškem odru ali pri katedru in ki je leader resnice — in seveda tudi zmote. Tako delajo že od starih grških časov. Feministi pa zatrjujejo, da je razumnost ženske bolj prodorna, bolj prefinjena in hitrejša od inteligence moškega, ki je bolj zapletena zaradi razmišljanja, bolj neodločna pred odločitvami in bolj počasna pred odločilnimi zaključki. Stave kar dežujejo kot pri kaki nogometni tekmi. Vsakdo brani svoje moštvo. Kdo je bolj inteligenten? Odločno odgovarjamo: nobeden. Ali pa, če hočete: oba. Saj sta dva različna načina biti inteligenten, vsak na svoj način. Moški ie inteligenten po moško, ženska pa je inteligentna po žensko. Ni boljše formule za poravnavo nesmiselnega spora. Sodniki naj so odločijo za to Tcšitcv. Razlika spolov ne obstoja le v zunanjih oblikah, ampak sega tudi v višje zmožnosti in v razumnost samo. To je jasno, da mora biti tako, ko je pa človeška inteligenca tesno v zvezi s čuti in s senz'bilnostjo. Naša razumnost namreč m čista in samotna, ampak utelešena in odvisna od čutov, öe priznamo, da je senzibilnost pri ženski drugačna kot pri moškem, jc treba priznati isto tudi glede razumnosti. Različnim načinom čutenja odgovarjajo različni načini mišljenja. Moški dospe do resnice po sk’epanju, ženska pa po intuiciji. Pri sklepanju moški razmišlja, računa, dela načrte, predvideva °vire, dela zaključke. Vse premeri in pretehta s pažnjo tenkočutnega trgovca. Njegovo geslo je: počasi pa sigurno. Rajši gre peš, da 6Pozna kraj, kjer stopa, ped za pedjo. V letalu bi dospel hitreje, toda poti ne bi poznal. Ženska pa jemlje zaradi intuicije letalo, s katerim pride veliko Prej, kot pa ubogi pešec. Ženska navadno ugane s srcem in s tenkočutnostjo veliko preje, kot pa dojame z razumom. Medtem ko moški šo razmišlja, ima ona že rešitev. Medtem, ko moški problem študira, Pa je ona že uganila. . , •, Moški pravi: bom pazil, kdo mi krade v tovarni. Ženska pa že Pride z odgovorom: gotova sem, da je tisti Tine, ki mi ni prav nič všeč. In lahko prisežete, da je res. Ker je moški več ali manj brez senzibilnosti in domišljije, je rjegovo spoznanje bolj spekulativno, bolj hladno. Obratno pa ima Ženska inteligenca plamene in barve kot ogenj. Vsemu, kar misli, devlje glasbeno ozadje, in vse, kar pove, pojasni s podobami. Moški razum motri celotnost, problem od zgoraj, široke razglede, kot če bi se razgledoval iz nebotičnikovega razgledišča po vsej okolici. Ženska no vidi gozda, pač pa drevesa; dojema potankosti, uvidi odtenke in opazi neopažene podobnosti. Moški se opira na logiko idej, zaupa svojemu sklepanju, deluje v sk’adu s tisfm, o čemer je prej razmislil. Ženska se pa opira na log'ko dejanj. Namesto da bi se držala vnaprej izdelanih shem, se čudovito priliči okoliščinam, medtem ko se njen tekmec ves zmede, kadar gre za nepredvideno stanje. Moški skuša poznati že vnaprej tišjo, kar ima za napraviti, £enska pa se znajde v vsakem položaju in najde zmerom rešitev v *amcm dejanju. Kot pri basebalu ujame ženska žogico v letu. S tem nočemo reči, da ni intuitivnih mož ali spekulativnih žensk, ampak le to, da ima vsak spol nek prevladujoč stil za dosego resnice. Prav je imel tisti, ki je trdil, da je lepota v različnosti. Skladnost in bogastvo zaročne in zlasti zakonske dobe sc poraja ravno ia te različnosti spolov, inteligenc in duš, ki pa se ob združitvi dopolnjujeta in spopolnjujcta. Na ta način res lahko dva postaneta eno. Poslovenil J. S. SPOMIN NA POČITNIŠKO DELO Pred šolskimi počitnicami ste mo ▼ odgovoru na moje pismo prosili, da bi vam pisal, kako mi je šlo delo med počitnicami. Za mesec in pol sem šel s slovenskim prijateljem k poznani argentinski družini, ki ima veliko "estancijo” V provinci Santa Fe. Domačim sva pomagala pri dolu na polju. Delajo večinoma s stroji. Ker me zanima mehanika, so mi celo traktor zaupali. Kako sva bila zadovoljna, ko sva opazila, da so ljudje “zunaj” (v notranjosti!) iskreno in naravno dobri. Tudi versko življenje, npr. ncđc'jsko mašo in domačo molitev vzamejo zelo prisrčno. Moralno so zdravi in naravni. Najini starši so se že prej poznali n to družino. Itoa sva ro odpočila in okrepila na telesu in značaju. Kako lepo jo srečanje z dobrim človekom! Potem tudi sam postaneš boljši. Prav vesel sem tvojega odgovora; še bolj pa tega, da si sam spoznal, kako važno je, da si poiščemo dobrih in plemenitih prijateljev. Res je, tako tudi sami postanemo boljši. Rad ti tudi verjamem, da sta so s prijateljem odpočila, saj je resničen počitek mogoč le takrat, kadar sc sprosti duh, razgiba telo in miruje vest. Srečno in še piši! Z MARY SEM V PISARNI Z Mary sva skupaj v pisarni. Jaz ccm stara 22 let. Ona jo protestantka in po starših Angležinja. V prostem času sc odkrito pogovarjava. Namesto nje bi vas rada vprašala: njen fant zahteva od nje stvari, za katere ve, da so dovoljene camo v fcakomi. čo ne privoli, ji grozi, da i° to zapurtil. — Ko mi je to i o-Ve'-a a, mi je bilo (a!co hudo, da som domov g ode v bližnji cerkvi a čolnarni v očeh iakreno zanjo molila — zaco. Zelo ji želim, da bi bila srečna, že ka ava so prvič srečali, s° mi je zdela kot angel. Menda jo le marca vzgajala k tenkočutnosti kt tis'omu življenju. Kako naj ji Pomagam? Moli za svojo prijateljico in bodi ji dobra, a nikdar vsiljiva. Končno ‘ bo morala svoj boj izbojevati sama • z božjo pomočjo. Odločitev bo sjena in ti glek da ji boš le v oporo ■ nikdar v nadlego. Le odločitve, ki izvira :o iz lastnega prepričanja lahko obrede dobro sadove. Dekletu pa svetuj, naj s fantom resno govori, naj mu pojasni svoje razloge in gledanja, če jo ima fant fes rrd, bo skušal razumeti, tudi če flima niene vzgoje, če pa v fantu ni spoštovanja in razumevanja, tudi no bo p-sobrc nesreče, čo so razideta. Gotovo bo našla slej ko prej fanta, ki si jo iw ne le že’el — mar eČ trdi razumel. To imej pred očmi trdi ti sama, kadar boš stala Pred isto odločitvijo. Vedi, da mora biti tudi dekletova stanovitnost le znak ljubezni, nikdar strahu ali človeških ozirov. Hiti stanovitno. zdržna iz ljubezni do n'ega, do brdo*o družino, iz spoštovanja do zakona, je krepost; če pa so tvoji razlogi drrg-čnk ni nujno tako. Razliko pa poznata le Rog in ti, fant pa, če te ima res rad, jo bo verjetno čutil, čeprav morda ne razumel. NA? E ORGANIZACIJE Hvala lepa ra edgover o smislu ml: d nskih organizacij! Zdi ce miš da ti bili fantje in dck'eta tudi osebno bolj s ečni, bolj polni in celo zdi r.a"o skupnost bi bili bolj „preduk-tiMii“, če bi jasno in močno vedeli, zakaj živijo. Saj delamo ali študiramo, ampak zakaj? Samo za to, da so mi bo dobro godilo? Pozabljamo na diro v teJesu in da je ta duša ustvarjena ra Boga. Nehote vsrkavamo materializem, ki ga izdihava družba, v kateri živimo. Sem preveč pesimist? Glodati življenje kot je — to ša ni pesimizem; če pa si zaradi tega greniš življenje in ne vidiš poleg temnih tudi sončnih strani — to pa je že pesimizem. Mislim, da se ga teti ni bati. Jezus, ki nas je svaril prod “svetom” in njegovim materializmom, gotovo ni bil pesimist, marveč najbolj objektiven realist, kar jih je kdaj živelo. Zato živimo koli- kor mogoče intenzivno v svetu, ki ga je ustvaril Bog, a z veseljem upirajmo oči proti nebu, da ne pozabimo, da smo sredi sveta še vedno le popotniki. Glej na svet kot na «vojo lastnino, ki jo uporabljaš, pa pazi, da ne boš postal suženj tam, kjer bi moral biti gospodar. LEPOTA IN SIMPATIJA Spoznal sem se z dekletom, s katero se morda kdaj poročim. Vse na njej mi je všeč, razen njene zunanjosti. Je inteligentna, po srcu izredno dobra, je modra in skromna in poleg vsega me ima zelo rad«. Ni pa nič posebno lepa, skoro bi rekel, da me njena zunanjost celo nekoliko odbija. Ko premišljam, ali bi lahko postala nekoč moja žena, začnem prav zaradi te njene zunanjosti dvomiti. Kaj pravite k temu? Odg.: Ena od dobrin zakonskega življenja je tudi zadostitev in pomiritev spolnega nagona s pogostnim ljubezenskim telesnim združenjem. Da se ta smoter more dosegati ves čas zakonskega življenja, igra pri izbiri zakonca precejšnjo vlogo tudi medsebojna telesna simpatija, kon-kre'no telesna moč, zdravje in lepota zakonskega partnerja. Ker naj po volji Stvarnika ženska lepota in zunanja prikupnost narodi ljubezen in zvestobo v zakonu lažjo, sc morata po mojem mnenju prav resno vprašati, če ne bo morda nepri-kupna ali celo grda zunanjost vašega dekleta na dolgo dobo pome- nila resno nevarnost za vašo zakonsko ljubezen in zvestobo. Že modri Sirah v Stari zavezi pravi: „Lepota žene razveseljuje moža in veča v njem voljo, da bi jo posedoval“ (Sir 36, 24). Velja pa seveda tudi obratno, da namreč po zunanjosti nelepa žena ne vzbuja posebne želje po združenju in tako more biti možu v resno nevarnost, da bo iskal drugje to, kar pri svoji ženi ne najde. Krepi si voljo Tudi ne govori: „Nimam talentov !“ Ako jih morda v resnici nimaš pet, jih imaš tri, ali vsaj enega. Prideni temu še odločilni „hočem“, pa se boš v nekaj letih veselil lepega uspeha! Varuj se pa, da morda edinega talenta ne zakoplješ! Kaplja še kamen zvotli, ne s silo, ampak le s čestim padanjem. Ne pričakuj, da ti bo močna volja pripomogla do takojšnjih uspehov. Zato ne popuščaj in ne kloni! Tudi veleum ne zmore ničesar brez vztrajnosti. Vergilij je skozi dvajset let popravljal in spopolnjeval Eneido. Dante je trideset let klesal svojo „Božansko komedijo“. Fcnelon je osemnajstkrat prenaredil „Tc!cma-ha“. Slavni Edison je po cele noči — in to skozi de~et let — preždel v delavnici, da je svetu mogel pokazati svoje iznajdbe. V najhujšem delu tudi po dvajset ur na dan! Pogovor z ženo V julijski številki Duhovnega življenja sem vam predstavila •zrazitega narodnega delavca ne iz kake klavrne zadrege za obljub-Jpni prispevek uredniku. Ne! — Za zgled in opomin vsem onim, še stoje ob strani, sem vam ga predstavila. Živo se namreč za-Vedam, da naši skupnosti zmanjkuje idealistov, ki bi bili pripravljeni vsaj nekaj prostega časa in svojih sposobnosti njej žrtvovati. Pretežak voz je vprežena peščica delavcev, — kaj če obnemore. iudi me, žene, slutimo vrednost takega dela in vemo, da brez žrtev gre. Vendar domače ognjišče nam je bližje in smo v skrbeh zanj, se mož preveč posveti javnemu delu. Je ta skrb utemeljena? Spomin mi uhaja na gospo, ki je vse življenje zvesto spremljala ®yoioga soproga pri njegovem javnem delu. Kako se je vživljala, ilvo!a, živi, m'sli in gleda? Ta „kako“ me je napotil, da sem se od-°Sila, da jo obiščem. Jesenski večer je s svojo duhtečo lučjo zalival vi,o gospe Smersujeve, ko sem pozvonila na vratih. Prijazna gospa 1111 je odprla, me povabila v sprejemnico, ki jo krasi ponosna kniiž-Picn. Prevzame te prijeten občutek, da tu živi dograjena družina z globokim estetskim čutom. Nobene prisiljenosti ne opaziš, objame Prijetna domačnost, ki tako toplo vpliva na najin razgovor, da Sem brez zadrege vprašala. 1. Gospa, vem, da ste žena javnega delavca. Ste zato kaj prikrajšani v svojem osebnem in družinskem življenju? Razumljivo je, da aktivni javni delavec porablja za to delo Rvoj prosti čas, čas, ki bi naj bil posvečen družini, čas ko bi naj hodil z njo na izprohod in so pogovarjal z ženo in otroci. S tega vidika jo družina gotovo prikrajšana, ima pa po drugi strani zadoščenje, da mož oziroma oče ne misli in dela samo za svojo majhno družino, ampak dela za veliko narodno družino. 2. Ste si kdaj želeli, da bi vaš mož opustil javno delo? Bili so včasih trenutki, ko sem to želela. Bilo je to v domovini, ko je hodil na volilne shode in ga po cele tedne nisem videla-Nepopisno hudo je bilo med komunistično revolucijo, ko je bil zaposlen od zgodnjega jutra do pozne noči. Številni obiski vaških stražarjev, posveti z legionarji in sodelavci iz raznih organizacij-Vdor komunistov v hišo, večni nemir in strah pred Gcstapom, ki ga je iskala, čeprav sc je v obeh primerih srečno izmaknil veliki nevarnosti, so vendar bili težki dnevi. 3. Ste mu kdaj prigovarjali, naj opusti javno delo? Ne, tega nisem storila, pač pa sem mu svetovala, naj to delo pekoliko omeji. Želela sem, da posveti svojim štirim otrokom vsaj malo svojega časa. ' 4. Ste mu pri njegovem delu kaj pomagala? Tudi! Včasih sem ga spremljala na zborovanja, mu pisala krajše stvari na pisalni stroj, pozneje je to delo v Argentini opravljala hčerka. To je bila direktna pomoč. Važnejša so mi zdi indirektna. Dobro voljo, ki jo je našel doma ob povratku s številnih zborovanj in sej in pomenki, ki so se nanašali na težave, so mu bili dragocena opora. 5. Samo eno vprašanje še, gospa. Odkod ste črpali moči, da st» vzdržali, da mu niste nasprotovali in da ste mu celo pomagali? Ta moč se nama je rodila iz prepričanja, da je božja volja, đa postavimo vse moči v dobro bližnjega. Javno delo je dejanski izraz najvišje Kristusove postave: „Ljubi svojega bližnjega!“ Trda noe je bila, ko sem se poslovila. V meni pa se je razpro-®^rla kot čudovita ljubljanska ravan široka želja: Daj Bog, da bi ^ izgovor vzbudil novih oplajajočih sil, da bi drevesce slovenske 8kupnosti rodilo cvet in sad. Bogdana Zupanova 5' Škofov zavod — Adrognc Vsakokrat ko odhajam iz tega našega zavoda, me obide neka skrb, morda nismo ob času spoznali vrednosti. Na rokah nam je bilo prinešeno, za vse poskrbljeno, pa nismo uvi-^GIi in sprejeli. Kakor zaklad, ki smo ga zavrgli. Dovolj je, da odrinemo tista mrežasta vratca s cesto in stopimo noter. • Slika našega dobrega škofa begunca sredi zelenega vrta; sveža tihota v urah učenja: živa in topla privlačnost Prijatelja v kapeli; skrbno Rotovško oko slovenskega duhovnika, pa dobrotna roka, ki nevidno streže; in potem živ-žav in pesem in mladost, slovenska mladost! Slika ni končana. Manjkajo mladi, ki so pred petimi, desetimi leti bili na mestu današnjih gojencev, pa so danes že trdna opora naši skupnosti. V čistem, krepkem duhu in zdravem, zmernem življenju zavoda 80 bili skovani. V sebi nosijo pečat zavoda in s svojim delom mu pišejo spričevalo. ' 1 1 ; 1 ! ■ | A mi pomišljamo. Da so zavodi za otroke, ki nimajo urejenega duma ali jim starši niso kos. Kes, so tudi taki zavodi. A naš ima drug0 poslanstvo. Kako ne bi sprejeli ponudbe nekoga, ki nam hoče pomagati pri °dgovorni vzgoji naših otrok. Pomagati zgolj iz ljubezni do slovenskega človeka. Pomagati v tisti dobi, ko otroka tako vleče v družbo, ko materina in očetova ccsedarstop.ta v njegovih očeh na drugo mesto. Nekdo bo zasedel mesco prijatelja m zaupnika našega otroka v tej dobi. Zakaj ne bi bil lo slovenski zavod, slovenski dunovnik, slovenska družba-Vzgoja starčev, ki je do te dobe v glavnem že vtisnjena — taka pack kakršna je — z otrokov.m bivanjem v zavodu nikakor ni prekinjena-Od tedna do tedna je sicer v krajših srečanjih še učinkovitejša. Zavod na to vzgojo gradi, jo dopolnjuje. Koliko otroku da, česar mu nismo mi. Pet let kovanja mladega človeka z ljubeznijo v rokah slovenskega duhovnika in z nenehno pomočjo od zgoraj je za otroka ogromno življenjsko bogastvo. In zakaj ne bi šteli v dobro tudi odpoved staršev, ki jo doprinesejo, zlasti matere, z gojenčevo odsotnostjo od doma', praznoto, ki nastane, bojaznijo zanj, kar pa se obrestuje z duhovnim* vezmi z otrokom, ki jih v molitvi spleta Bog. Če zapišem končno misel, je gotovo ne samo v svojem imenu, ampak le kot ena od mnogih mater, ki imajo sina ali vnuka gojenca: Nikdar ne bom mogla zadosti zahvaliti Boga in zavod za tistih pet bogatih let. M. B- Odprto srce „Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva“ — tako je zapisal sv. Pavel, mogel bi pa dostaviti tudi to, da je iznajdljiva. Ne naveliča se iskati novih načinov, kako bi zbližala tiste, ki so potrebni pomoči, in one, ki morejo pomagati. Francoski katoliški dnevnik „La Croix“ jo za božič poskrbel pomoč materi, ki z lastnimi sredstvi ni mogla oskrbeti težke operacijo in zdravniške nege svoji na srcu bolni hčerki, časopis je objavil poziv „odprto srce“, naj dobri ljudje za božič kot pastirji k jaslicam prinesejo ali pošljejo svoj dar upravi lista. „Pastirci“ so ros prišli, osebne in po pošti so prihajali darovi, maihni in velik’, tako da se je z3 novo leto mati mogla že zahvaliti s tiskanim pismom vsem dobrotnikom. Še bolj kot svoje presenečenje nad darovi izraža veselje nad liuteznivostjo in medsebojno povezanostjo vseh božjih otrok, kar izpričujejo poslani darovi. Uredništvo lista je že po nekaj dneh namreč moralo zaključiti zbirko, ker so darovi presegli potrebno vsoto, namudnike, ki so poslali še potem, so pa opozorili, da bodo njihov dar porabili za podobno operacijo. Doneči glasniki —za ugasle oči Za človeška občestva nastajajo nove naloge in odgovornosti ■ lajšati trpljenje njim, ki so jim ugasle oči in ki jim je odmerjena stiska dneva: da bi iz tega trpljenja zajemali novih moči. Med evropskimi deželami ima prvenstvo Zapadna Nemčija, ki Prva doumela blažiti gorje oslepelim. Tudi tem se sedaj nudi mož-host, da po zvočnem traku zajamejo vsebino knjige, ki je bila pre-hesena na slušne trake. V knjižnici za izposojevanje teh tekstov je med' nakaznicami ^Pisano tudi ime: Josef Kardinal Frings, Köln: kajti cerkveni kno* je že v visoki starosti in skoro slep. Od visokega cerkvenega dostojanstvenika do preprostega delavca so člani te človekoljubne socialne ustanove mnogi, katerim je vid za vedno obmiroval. Zelo raznovrstne so ponudbe za snemanje na slušne trake. Na razpolago s® Šahovski tečaji, povesti, romani, potopisna dela, najpomembnejša dela avetovne literature in celo operni teksti. Vodja centralne biblioteke za pisavo slepih in največje knjižnice za izposojevanje trakov v Hamburgu je filolog dr. Rudolf Niko-lussi, ki je tudi sam oslepel in se dobro zaveda ceniti to ustanovo svoje sotrpine. Ugotovil je, da je slepim le z velikim trudom mogoče se pr'uöiti branju knjižnih tekstov sestavljenih po tako imenovani „Braillovi“ pisavi za slepe. Po štiridesetem letu je priu'ronte skoro nemogoče. Po iznajdbi magnetofonskih trakov pa je zadobilo življenje oslepelih nov smisel. Izposojnina teh trakov je brezplačna, za dostavljanje po pošti ▼ pos-bnih kasetah se ne zahteva nobenih pristojbin. Te izposojevalne knjižnico, ki deluiejo že nad 12 let v Hamburgu, Berlinu, Marhurgu, Miinstru in Stuttgartu ima na razpolago vsaka 1.(100 kniižnih del. Povprečno je za vsako kniieo povzeto pet trokev z nekaterimi iz;e-niami n. pr. ameriške pisateljice Margaret Mitshell „V vrtincu", ki je povzeto no in tr->kov. in ker je tekst knjige zelo obširan, traja njegovo razvijanje 43 ur. Uprava teh knjižnic si prizadeva, da bo imel lahko vsak član vso literaturo na razpolago. Naročila prihaiaio iz vse Evrope. Izraela in tudi iz Južne Amerike. Ne manjka pa tudi mnogoterih gan-r liivih zahvalnih pisem, ki prihajajo dnevno od povsod. T. E. Družinska pošta NAŠI FANTJE — VOJAKI Vedno ve2 naših fantov odhaja “vojake služit”. Doslej jih je bilo vcč'na še doma rojenih, nekaj v taboriščih a!i pa so kasneje prišli iz domovine. Z možem ne prosiva za recept, ampak za vaše mnenje o moči nemora'nc in protiverske nevarnosti, v katci ce morejo znajti fantje med vojaško službo. Bodo ostali naši fantje v tem času pošteni in duhovno močni? Fcnt in dekle bosta prej ali slej zapustila varni družinski krop: in stopila v svet. Vojaška služba je za fanta tak korak, je preskušnja vso dored n'e vzgoje. Postavil se bo na las're n'•'ge tako v dobrem kakor v slabem. Vo'aška služba sama na sebi ni mino f"n'u v kvar, dala mn bo samozavesti, navadil se bo samostojnejšega življenja in miši ion'a. (Ne mislite le na to, da bo morda slaba d-užba na fanta vplivala, skušajte ga opozoriti, naj tudi njegov dober zgled vpliva na tovariše. Med vojaki bo našel veliko dobrih fantov iz zdravih družin, prav kakor tudi ne bo manjkalo propalic. Od njegove odločitve bo odvisno s kom se bo družil. Pa na zakramente naj ne pozabi, saj bo imel priliko zanje in vojaškega kurata, ki mu bo tudi lahko pomagal, če bo treba. Le strahu nikar. V življenje naj fant stopi pogumno, poln zaupanja vase, v vzgoje, ki jo je prejel in v Boga, ki ga spremlja povsod. DOMA NI SVOBODE Danes poudarjajo, da narod niso samo ljudje živeči na domovinski zemlji, ampak vsi, ki z narodom čutijo in z njim sodelujejo za ohranitev ter rast vseh njegovih vrednot. Kako lepo poslanstvo emigracije bi bilo v tem, da bi doma odkrivali ip podpirali tiste ljudi in pojave, ki so z nami istih misli in srca, in obso-. jali i ojavc (ne ljudi), ki so krivi, da co vladarji slovenske zemlje ljudje, ki so jo oskruniti in zasužnjili, ne o:vobod‘li. Tako ne bi metali vse v en koš: pri nas je vse dobro, doma vse slabo. Kako sodite? Popolnoma pravilno presojate. Emigracija je res del narodu in se no sme zapirati v umetne okvirje. Vplivati mora na ostale dele naroda, sicer je svoje poslanstvo zgrešila. Prav ima^e tudi, da je najprimerneje iskati v prvi vrsti stike z rojaki doma, ki so podobnega mišllcnia z nami, kajti polog ljubezni do Slovenije nas druži z njimi enak ali vsaj po- doben svetovni nazor. Pri vsem tem Pa res ne bomo nikdar dovolj poudarjali, da gre naša obsodba zmoti, da pa moremo biti polni razumeva-nja do teh, ki se motijo. Seveda tudi otrošja lahkovernnost ni na mestu; čc se mi bolnik smili, še ne pomeni, da ga je treba pripeljati v hišo in Pustili, da okuži lastni dom. Začetek našega dela je res stik z ljudmi, ki doma trpe in ki si žele °Pore. Ostalo bo prinesel čas. PRIČEVANJE DOMOBRANCEV Kako lepo je bilo pred 25 leti v Petrinja prav v dneh maja in junija. Čeprav so bili dnevi polni žalosti, Pa tudi polni idealizma, molitve, borbenosti, mladega zagona. Iz na-Eaj pcs'arc skupine sem se iz naše vasi rešil samo jaz. V Kočevju so ostali trije bratje, vež fantov iz vasi, Se prej so na njihovem domu ubili Pevesto Marijo in njene starše ter brata. — Ko so nas vračali, smo •ualo govorili. Ta molk sc me se danes drži. Zdi sc mi, da bi oskrunil 8Pomin tistih, ki so radii, če bi Prazno govoril. To hočem reči: mislim, da včasih preveč z lahkoto govorimo o težkih stvareh, ki se jih da rares p-ib'ti in potrditi samo z dcien'em. Teda mlajšim, fantom in dckVom, pa tudi otrokom, bi pa •Po ali še več in bolj dostopno govoriti o preslanem trpljenju, čeprav °as to stane. Meti s'arejš'mi ra bod’mo edini v stva^erh, o katerih Pfed ?5 Irti nihče ni romišljal. da bi mog’e biti drugače. Kaj pravite? Lahko vas razumem, ker se tudi mene drži isti molk. Res je, da nr g07orirro radi o tistih dneh, ki sd bili strašni, pa tudi polni veličine. Človek ima občutek, da je nevreden govoriti o trpljenju in žrtvah naših mučencev. Vendar, čeprav je bilo tako zadržanje morda pravilno nekaj let, jo danes ob novi generaciji, ki odrašča, prav gotovo napačno. Treba je govoriti brez strasti, govoriti resnico! če smo priče, moramo pričevati najprej v svoji ‘lastni družini, potem v ožjem krogu, potem pred vsem svetom. Prepričan sem, da smo si še danes po 25 letih edini v bistvenih rečeh, a o teh nikdar ali le malokdaj govorimo. Prepiramo se’ o malenkostih, o odtenkih, o različnih poteh — morda prav zato, ker ne govorimo o velikih resnicah, ki nas družijo. Zato je čas, da spregovorimo o teh resnicah vsi, od preprostega očeta, ki ga skrb za vsakdanji kruh taro včasih tako, da pozablja na idealizem, ki ga je gnal pred četrt sto- letja, pa do izobraženca, kronista in vojaka, ki molčijo iz strahu, da ne li vredno pedali zgodovinskega trenutka. Vendar govoriti jo treba; govoriti s spcšlovanjem, a jasno o dogodkih, kakor smo jih doživeli. Obsodbo pa prepustimo zgodovini in Bogu. Hvalimo Ga, da nas je izbral za priče in ne za sodnike. ODPUŠČENI IZ SLUŽBE Več mojih prijateljev je bilo odpuščenih iz službe pri istem podjetju. Zaradi podobnih primerov bi vprašal, kako ali čc sploh je, odpuščen delavec z zakonom zaščiten. Odpustili so jih, ne da bi jih izpla- F RAZNO VER JE V Avstriji so pred kratkim postavili vprašanje stotim obratovedjem, čc so praznoverni. 28 jih sploh ni hotelo odgovoriti, 72 pa je po dolgem ok ovanju prikimalo.' Vsi po vrsti pa bo menili, da so njihovi podrejeni v obratih zelo praznoverni. Tako cveti v Eodobnem svetu, kljub tchnizaciji, načrtovalnim strojem, eektronrkim možganom, še vedno praznoverje. Ne smemo se čuditi, čc naletimo na za;:adu na jodjetja, ki 13. v mesecu načelno ne naročajo, poslovna pisma tega dno pa datirajo z datumom prejšnjega dne. V sodobnih hotelih se boje oštevilčiti sobe s številko 13 in v letalih marsikatere letalske družbe zaman iščemo sedež s številko 13. Tako ravno število 13 priča, da v dvajse- čali. Koliko je gospodar moralno z® to edgovoren bo odgovarjal Bogu, ampak delavci, družinski očetje h1 starejši moški in ženske pa ostanejo na cesti na videz brez zaščite. Hvala za pojasnilo. Delavec je po argentinskem zakonu deloma zaščiten. To pomeni, da mu mora podjetje izplačati odpravnino, kadar ga iz službe odpusti. Ta odpravnina je višja ali nižja z ozirom na število let, ki jih ima delavec v podjetju, če poznate primer, da je bil nekdo odpuščen brez vzroka in brez odpravnine mu svetujte, naj gre h kakemu vestnemu advokatu, ki bo v njegovem imenu iztirjal odpravnino. NAMESTO VERE tem stoletju še nismo opravili a praznoverjem. Prav take so še dance priljubljeni razni „nosi'ci sreče“: dimnikar, kukavica, konjska podkev in štiriperesna deteljica. Trgovci dobro zaslužijo s prodajo raznih obeskov, „ki i reganjajo zle duhove in varujejo pred nesrečo“, tako za okrog vratu kot za v avtomobile. Mnogo časopisov objavlja tedenske, mesečne ali letne horoskope in ma-sikateri ccdobni bralec poišče in prebere najprej svojo „srečo ali nesrečo, ki je zapisana v zvezdah“. Tako so mnogi v sodobnem času, ki so se „znebili vseh verskih predsodkov", zamenjali vero s praznoverjem. i * I Vh mttte „Tudi Leone vaa ceni in v Državnem tajništvu ste zelo dobro zapisani. Vsi ti pa so tudi zelo važni viri novic. In vam prav gotovo ne bi bilo prav, ako ne bi mogli teh stikov obdržati, če bi se —- recimo — pojavila kakršna koli težava, ki bi jim utegnila škodovati.“ „To mi je bilo že zdavnai jasno, zato me pa toliko bolj zar nima, zakaj ste ravno sedaj načeli to zadevo?" Campeggio je zgrbančil ustnici in si ogledoval svoji dolgi, pa lopo negovani roki. Potem pa je naravnost vprašal: „Ali irvsPtc živeti skupaj s Chiaro Calitri?“ Fabor jo zardel. „Tako sva rrrslila.“ „Dovolite mi torni, rh vam svetujem: nikar ne storite toga se-dai. In no razumite mo napak. Vaša zasebnost me ne zanima." „Jaz tega pravzaprav ne bi imenoval zasebnost. Ves Rim ve, kako stvari stoje, in menim, da je tudi v Vatikan zašla ta ali ona čenča." „Dokler je samo čenča, to še ni javen škandal. Le ta pa bi utegnil škodovati postopku, ki ga je ona začela pred cerkvenim sodiščem." „Trenutno je proces zastal," ga je surovo prekinil Fafccr. „Vse so odložili čakajoč, da bo Chiara doprinesla nove dokaze. Doslej jih pa še ni našla." „Če sem prav poučen, uspeh postopka zavisi v navedbi pomanjkanja namere." Campeggio je začel kracati nič pomenjajoče figure na belem prtu. „če bosta mogla dokazati, da je Calitri sklenil zakon brez namena izpolniti vse obveznosti, tudi obljubo zvestobe, potem, potem bi bilo moč pričakovati ugodno sodbo." Faber se je vzravnal. „Kako pa naj se dokaže, kar Sivi samo v človeški glavi?" „Z zapriseženo izjavo in pa s pričevanjem vseh, ki so slišali govoriti o tej nameri pomanjkanja namena." „Poskušala sva že najti take priče, pa nisva nikogar našla. Prepričan pa sem, da Calitri ne bo podajal izjav proti samemu sebi." > „Morda bi na to storil, če bi prav pritisnili?" „Kako naj bi pa pritisnil?" Prvič sc je zdaj Camnoggio obotavlial z odgovorom. Molčal je nekaj trenutkov, potem pa premisi leno dejal: „Nekdo, ki stoji prav tako visoko kot Calitri, in zraven še tako. recimo, svojevrstno živi. ie kaj lahko ranliiv. če napad pride iz kroga Hudi, ki jih je nehal varovati ali pa porivati v ospred- je. V tistem čudnem svetu, v k»' torom živi, ni nič stalnega: danes ti vpijejo živio, jutri te pa zavržejo. Vedno pa ostane nekaj ranjenih src, ki žele na široko pripovedovati o razočaranjih. In k° boste nekoč slišali dovolj takih zgodb, bi lahko šli govorit s Ca-litrijem." „Svetujete mi torej, naj bi se zatekel h Calitriju. To bi bilo izsiljevanje." „Ali pa pravica," je odvrnil Orlando Campcggio. „Čeprav bi tako izsilil iz njega karšno koli izjavo, še vedno bo lahko trdil, da je bil žrtev neprimernih pritiskov: postopek bi bil tako ničen kot ničen zaključek." „To pa morata tvegati, jaz bi vama utegnil pomagati pri vajinih zasledovanjih." „Vi? — kako pa vi do tega pridete?“ je Faber žolčno vprašal- „Rad vas imam po svoic P3 men:m, da oba, vi in Chiara zaslužita večjo srečo. Nič mi ne bi bilo bolj všeč kakor padec tega človeka. Je sicer skorajda nemogoče, a če Chiara dobi pravdo, ga bo temeljito prizadelo." „Kako da ste tako žolčni nani?" „Na to vprašanje raje ne bi odgovoril." „Po mojem bi morali odkrito govoriti, če so nam že e'Hi isti.' Rimljan se je vdal. „Res je. ▼ Rimu itak ni mogoča nobena tajnost. Tri sinove imam in dela v ministrstvu pri Calitriju: smolo jo prišel pod njegov nesrečni vpliv. Calitri je osebno zelo Priljuden človek, nima pa noho-nih pomislekov, kadar hoče do-8cči, kar si je namenil.“ »Kakšna umazanost!“ .»Vse mesto je zelo umazano,“ ■ie dejal Orlando Campcggio, „in Pogosto so sprašujem, kako ga 'c morejo imenovati mesto svetnikov.“ Medtem, ko se je Faber bolestno ukvarjal s tem razgovorom, se je Chiara sončila v Frc-genah. Njena svetla in vitka postava je vzbujala pozornost med Piladimi kopalci in nekateri so v znak odobravanja zažvižgali, ko So jo srečali. Varna se je počutila za temnimi očali in neonazno je lahko, spremljala s pogledi srečujoče občudovalce, fic bolj lenobno se je raztegovala na pesku 'n počutila se jo nad vse srečna. Bila jo mlada, čedna in ljubljena. In Faber jo bil ob nieh k' so bo beril. Tin nikoli v življenju ni bila tako svobodna; To ji jo bilo všeč in vsak dan 8i je hotela več svobode. Davi je tekala, kakor nora in v najbolj domačem tonu preprostih besed ezmeriala Fabra, češ da se preveč obotavlja za razgovor s Cam-Pegp'om. Tn ta pesem bi so ponavljala iz dneva v dan. kaiti zdolo se ji je, če re bo dala du-fika vsni svoji volji, da ne bo ^ogla ljubiti. Polom zakona s Calitrijem jo je uničil in čutila so je izgubljeno; kakor košček papirja, ki ga veter premetava. Nekaj časa se ji je celo zdelo, da kot ženska sploh ne živi več. Sele zdaj se je spet zavedla: ni pa to bila več prejšnja Chiara, ampak drugačna, in ni ga, ki bi jo mogel uničiti. S peskom se je igrala in ga spuščala skozi stisnjeno pest, da je počasi rastel kupček ob ničnih nogah. Domislila se je peščenih ur, ki merijo čas ob drobnem presipan.iu zlatečega se peska. Se iz otroških let jo je gnal čas in želela je, da bi bil hiter njegov korak. Ko je bila še kot otrok pod očetovo streho, si je želela, da bi jo poslali v zavod. V tem je vodno hotela samo rasti in rasti. Ko jo dorastla, si je zahotela poroko. Potem se je pa čas ob grenkem zakonskem razočaranju odprl na široko v neznosna leta brez ljubezni. Zdelo se ji je, da je za vekomai navezana na človeka, ki ni znal ceniti njene ženskosti in jo jo celo poniževal. Končno je prešla v histeriio in s tem zbolela. V bolnišnici so vestne bolničarko tiščalo vrata pred smrtio, zdravniki pa so se merljivo trudili odpreti j? novo ž?vlienje. Nič ii ni bilo do življenja, celo borila se je proti zdravniškim mnorom, a ti niso odnehali v svoü vnetosti: kone^ni koncev so ii dokazali, da se bolečina v teku let zmnniša. (V pa nekdo hoče bežati pred bolečino, ga bo ta zasledovala in to vedno bolj strašno, kakor bi krvnik čakal pod vislicami na obsojenca. Zato je treba bolečini napovedati boj, kajti le tako se da doseči neke vrste premirje, ki je vsaj znosno. Chiara je sama sklenila pogodbo z življenjem in je tako uživala vsakdanjost mnogo bolj, kot pa je od premirja mogla pričakovati. Izbrala si je zrelega moškega, ki ji je poleg strastnosti znal nuditi tudi varstvo. Zreli moški se navadno kretnjo i večjo mero oblasti v širnem obdajajočem jih svetu. Njena družina ni odobravala tega razmerja, vendarle ga ji niso prepovedali. Čeprav se ni smela poročiti, je kljub temu živela ob moškem, ki je nanio pazil. Cerkev jo jo sicer obsojala, a do javne obtožbe ne bo nrišlo, dokler bo vse v največji tajnosti. Njeno okolje je spočetka nekai mrmralo, a se končno vdalo. Ni bila popolnoma svobodna, tud? n? uživala ponol-no varstvo in ljubezen v vsej celoti, a vso tri postavko so ji nudile z lahkoto znosno življenje. A rešitev vse zadevo v tem ni bi'a. Dogovor z življenjem ni bil teko enostaven, kakor je sprva m'slila. Motila jo ie drobna prepoved. ki ji je utegnila podreti ves zgrajen svet. Verovala ie v Boga in v nauk Cerkve. In dobro je vdela, da bodo za vekomaj zavrženi tisti, ki povzročajo hožio jezo. Tako je vos čas stopala po žici ob robu prepada. Vsak čas bo lahko dogovoru z življenjem konec, in potem? Se bolj so jo motile druge drobnarije. Zakaj je morala prav njo doleteti krivica lažno sklenjenega zakona? Zakaj jo je živčni zlom gnal v samomorilno misel? Zakaj? Ali je morda Bog takšen, da odpušča krivico in obenem kaznuje tiste, ki zaradi krivice trpe? Ni in ni našla tolažilne besede v tej zapletenosti misli, ki so jo pre-šinjale. In niti vdati se ni smela preveč takšnemu razmišljanju, da ne bi spet zapadla v znake norosti. Edina pot pozabe je bila v ljubezni in strasti. Vlažen zrak jo je prevzel do kosti in ogrnila se je. Lepo zagorel mladenič ji je požvižgal in povabil k sebi, a se ni zanj zmenila. Nasprotno je še urneje stopila v smeri proti avtomobilu: kaj pa ve takle fant o življenju! Jurij, da, Jurij, to je človek z življenjem, Jurij, ki jo spremlja v njenih težavah in jih odvrača, kolikor more. Tisti trenutek si je zahotela njegov objem. Jezuitski general Rudolf Semmering je na letališču Fiumicino čakal svrjega podrejenega člana iz Djakarte. Čakanje je moralo biti sila važno, kajti Semmering je bil znan kot zelo zmožen človek, ki ni tratil časa. Z letalom bi moral priti Francoz Jean Telemond, v Rimu popolnoma neznana oseba, saj je dvajset let pretolkel skorajda v izgnanstvu v daljnih provincah na ^tajskem, v Afriki, Indiji in In-donczlji. čcprcv je bil Telemond “radno samo navaden duhovnik, ‘^e kaplan ne, vendar je bil spo-8tovana osebnost besede, tako da 11111 jo Semmering moral prepovedati učenje in Sirjenje njegovih del, sicer bi prekršil obljubo pokorščine ! Daši so mu dovolili popolno lobodo v študiju in tudi dopiso-Vanju s prijatelji, je vendarle od zgoraj ukazani molk bil za znan-8yenika TćISmonđa večja kazen kot oivanje v izgnanstvu. Pogosto je ycst Semmeringu očitala, da je tako bistrega moža prisilil k molku. A znova in znove se je vračal k začetnemu prepričanju, da ima Pred seboj pač silno nadarjenega duha, ki bo znal samega sebe prekositi, ako se bo uklonil disciplin-8kim predpisom in obenem v molku Urnel utrditi svoja dognanja. Sicer Pa, prodornost neke ideje zavisi tudi od časa in okolja. Semmeringa je manj skrbela herezija kakor Pa duševno razpoloženje, ki ne bi Umelo novih pogledov na resnico 'u bi jih tako označilo za herezijo. Pokorščina je končno preizkuš-uja redovnikovega značaja; z njo •zpriča svoje sposobnosti služiti Gosoodu v okolju zaupanja Cas Preizkušnje je za Tčlčmonda že Pretekel. Zato je Semmering vc-da bo prav kmalu nakazal Tč-lemondu. naj so znova poda na pot, kjer ga bodo obdajale vse mogoče akušniave kot nikdar prej in napadali zavidljivci: a uspeti mora, saj bo na tej poti užival vso pomoč reda in ne bo zadeva discipline. Semmering mu je zato hotel pomagati, iz srca in obilno, kakor to pač zasluži vsak sin od svojega duhovnega očeta. Zvočniki so napovedali prihod BOAC aviona iz Djakarte, Ran-goona, New Delhija, Karachija, Bciruta. Semmering je vstal, si poravnal talar in se usmeril k vratom carinarnice, da bi tam pričakal svojega izgnanca. Jean Telčmond je bil taka pojava, da bi v vsaki družbi zbujal pozornost. Meril je meter triinosemdeset, bil slok in zravnan, malce posrebrenih las in živib plavih oči mladostnika, črna duhovniška obleka je na njem bila kakor vojaška uniforma. Rumenkasta polt in gube okrog ust so bile edina priča težkih dni življenja v eksotičnem svetu. Pozdravil je svojega predstojnika z vsem dolžnim spoštovanjem, potem se pa obrnil k postreščku, ki se je trudil naložiti tri težke kovčke. „Dobro pazite nanje, celo živ-njenje dela je v njih!“ Zatem je spet spregovoril s svojim generalom: ..Zdelo se mi je, da ste me prestavili. Zato sem pobasal vse papirje s seboj." Semmering se mu je blagohotno nasmehnil. Redkokdaj je to storil. „Prav imate, oče, predolgo ste že živeli v daljnih deželah. Zdaj vas pa potrebujem tukaj." Telemond se je hudomušno nasmehnil : „Bal sem se, da me boste spravili v klešče inkvizicije." Tudi Semmering se je zasme- jal: „To 'pa še ne! Dobrodošli, oče, med nami!“ „Vesel sem, da sem spet med ljudmi,* je dejal Tćlćmonđ. „Nekaj težkih let je za menoj.“ Vstopila sta v čakajoči avtomobil. Semmering se ni nadejal srečanja s tako bistrim in rezkim Človekom. Prav do dna srca je bil zadovoljen s prišlekom. Saj to ni bil znanstvenik, ki se izgublja v oblakih. Zato mu je odkrito odgovoril : „Zelo dobro vem, koliko ste pretrpeli. Bržkone sem tudi jaz kriv, da je vse življenje v zadnjih letih bilo hujše, kot bi ga morda zaslužili. A prosim vas, da mi verjamete, da sem v vsem ravnal po najboljši veri.“ „Nad tem nisem nikoli zdvomil,“ je odvrnil Tčlemond, „a dvajset let je precej dolga doba.“ Potem je obmolknil, a ogledoval pokrajino, po kateri sta se vozila. Nenadoma je vprašal: „Še vedno me sumite, oče?" ,.0 kašnem sumu pa govorite?“ Telčmond se je iznrsil: „O krivi veri, o uporu, o modernizmu, Bog ve, kaj še vse! Vi pravzaprav nikdar niste nikdar z menoj jasno govorili.“ „Poskušal sem vam že pojasniti, da je bila kriva previdnost, ne pa pravovernost," je naklonjeno dejal Semmering. „Res je, da je nekaj vaših nrvih snisov in konferenc zaslužilo pozornost Sv. Ofi-cija. A nikdar vas n:so cenzurirali in tudi ne obsodili. Menili *o in jaz z njimi, da je samo čas primerno sredstvo v vašem študiju. Vi ste danes resnična avtoriteta na področju vaše specializacije. Želimo torej, da bi ta svoj položaj porabili v večjo čast božjo.“ „Prepričan sem bil, da sem prav ravnal. Če ne bi bil, bi že zdavnaj opustil ves študij. Danes pa, kje sem danes?“ ' „Nujno delo imamo za vas." „Nikdar se nisem hotel pogajati z Bogom in tudi ne z Družbo in tak sera dospel sedaj na konec svoje samotne poti. Tako no gre več naprej. Zato bom svoje delo predložil v pregled in debato, hočem se podvreči vsej kritiki. Le tako se nam bodo namreč razširila obzorja in povečalo znanje. Nikdar vas nisem ničesar nrosil, a to pot pričakujem vašo podporo in pomoč vse Družbe." „Računajte z nami," je odvrnil Semmering. Sedeč drug ob drugem v avtomobilu skn se spogledala predstojnik in podrejeni. Telemondu so se ovlažile oči in v zadregi je jeclial: „Tega... tega pa res nisem pričakoval. To je zame najlepša beseda dobrodošlico. In kaj želite, da storim ?“ „Najprej bo treba prestati izpit. Zelo težak bo in časa bo samo mesec dni za pripravo." „Kakšen izpit?" „31. julija, na praznik našega ustanovitelja sv. Ignacija Loyole, bo sv. oče obiskal Gregorijansko univerzo. IJad bi, da bi vi imeli slavnostni nagovor pred sv. Očc- tom' Člani profesorskega zbora in dojenci.“ »Božje pomoči bom potreben!“ nehote vzkliknil Jean Tćlemond. '•Naj mi On pomaga, da mi bo Jezik prav tekel!“ Ruth Lewin je sedela pod progastim sončnikom kavarne ob Via "60010 in z užitkom srebala pomarančni sok. Ozirala se je po ljudeh, k* so bežali domov na opoldanski °dmor in popoldanski počitek. Postna gorkota jo je oblivala in *delo se ji je, da bi se z enim 8amim zazdehanjem lahko znebila vse teže življenja. Šum ceste ji je Pr'jal, natakarji so se vljudno vrtali okrog nje in mimoidoči moški so molče izražali svoje dopadenje nad njeno pojavo. Počutila se je °laj'ano, čeprav se ni otresla še aobenega problema. A v srečanju s Papežem Cirilom je slutila višek kNze: odslej naprej bo mirno lahko zavzela mesto, ki ji v vsakda-njam življenju človeškega rodu Pripada. Spomin na srečanje jo je po svoje razburjal. Cirilova pojava je kila tako svojevrstna: zareza na °brazu pa brada ter nasprotje ^ed preprostim talarjem in visokim položajem. Kljub temu je v njej ostal vtis Preprostega človeka, s katerim sta skupaj pila kavo v njenem stano-vanju. Odkar je prelomila s Cerkvijo, je sovražila razgovore s cerkvenega področja in tudi sploh odklanjala vso cerkveno navlako. Kako daleč je bil od vsega tega njen novi znanec! Svojo vero je nosil vžgano v licih in prepričanje je izpovedoval s takšno skromnostjo, kakor jo je moč zaslediti samo pri ljudeh, ki so se do nje dokopali za ceno najdražjega na svetu. „Vse življenje je skrivnost. In nje rešitev ni v nas samih, ampak izven nas. Mi si ne moremo dovoliti, kar lahko narediš s čebulo, ko plast za plastjo trgaš in čakaš, da boš šele ob srčiki ugotovil, kaj je čebula. Tej skrivnosti čebule ni razlage, kakor je tudi ni za človeka, ker smo obojni posledica večnega ustvarjalnega dejanja. To pa moram učiti: skrivnost namreč! Zato pa ljudje, ki prosijo, naj bi se jim razložilo stvarjenje od začetka do konca, zahtevajo nemogoče. Kako neki more kdorkoli med nami zajeti vso neskončnost?" V drugih ustih bi te besede zazvenele precej kričavo, a v Cirilovih so bile kakor balzam, ki je prihajal iz srca. Ni je grajal, ker je zarmstila vero, a ji je o njej govoril, kakor o posebne zvrsti milosti. Bo šc MOLITVENI NAMEN: Splošni: da bi prišli do spoznanja resnice vsi tisti, ki preganjajo Kristusa in Cerkev. Misijonski: za Cerkev na Srednjem Vzhodu. NOVA KNJIGA — "MARTIN FIERRO" Za 25. obletnico naših žrtev jo v Buenos Airesu izšel slovenski prevod Martina Fierra — najbolj tipične in reprezentativne argentinske pesnitve — katero je v letih 1872 in 1879 spesnil Jose Hcrnandcz. Pesnitev je poslovenil s sodelovanjem ge. Danice Kanale Petriček in ji uvod in študijo napisal dr. Tine Debeljak. Vodstvo izdaje je prevzela ga. Danica Kanale Petriček. Reliefne ilustracije in zunanja oprema so delo akad. kiparja Franceta Ahčina. Risbe folklornih motivov in notranjo razporeditev je izdelal arh. Jurc Vombergar. Prevod uvoda v kastcljanščino jo oskrbel g. Boštjan Petriček. Plastifika-cija ovitka je delo „Papclbril“ (Vigor Domicclj). Fotografije je izdelal g. Janko Hafner. Tiskala pa je tiskarna „Vilko“ (Vilko čeč). Izid te knjige »ta omogočila ga. Bojana in g. Matija Karba. Poslanstvo te reprezentativne knjige je povedano v uvodu: „Mojim rojakom, raztresenim po vseh celinah, kakor tudi onim v moji domovini, evropski Sloveniji, naj pokaže to klasično delo argentinske književnosti v pesniški obliki, vsaj podobno izvirniku. Z njim naj bi se Slovenci kot celota spomnili devetdesetletnice prvega našega načrtnega prihajanja v to deželo cb „Srebrni reki“ — Rio de la Plata — (1878), ki nam je odslej še večkrat nudila v svoji gostoljubnosti dela, kruha in miru. Obenem naj prevod razširi slovensko ime med Argentinci iz zavesti, da se ta njihova narodna pesnitev bere tudi v slovenskih besedah in rimah.“ Iz teh razlogov je dr. Tine Debeljak v dodatni študiji predstavil Slovencem rast argentinskega naroda iz trenj prvotnih indijancev in španskih vseljencev v svojsko zvrst kreolov, katerih predstavnik je gavč, svobodni brodar pampe, jahač in pevec-payador. Argentincem pa je avtor v uvodu predstavil Slovence ter ob Martinu Fierru podčrtal našo devetdesetletno pričujočnost v tej deželi. Martina Ficrra no smatrajo aa reprezentativno delo samo argentinski 111 dragi literarni zgodovinarji, ampak tudi vsakdanja praksa v življenj« Argentincev. Predsedniki argentinsko republike ga poklanjajo v razkošnih '•Premah, izdajah in vezavah najvišjim predstavnikom drugih narodov. Martin Fierro jo najbolj razširjena, najbolj ljudska, najbolj origi-DMna argentinska pesnitev. Knjigo, ki bo na prijeten način vezala našo redove v Argentini in tl’.di po svetu, ki bo trajen spomin slovenskega življenja ob „Srebrni reki“ '^o.n rojakom toplo priporočamo, vsem zgoraj omenjenim, ki so omogo-^di, da je knjiga izšla, pa iskreno čestitamo! Od desne na levo: dr. Tino Debeljak, ga. Danica Petriček, g. Vilko Čeč, akad. kipar France Ahčin in arh. Jurc Vombergar. Slovenski prevod „Martina Ficrra“ je sad njihovega truda. BOS Slovenci Slovenski tabor v Nemčiji V Nedeljo, 17. maja, je bilo v Stuttgartu IV. Binkoštno srečanje, ki je zbralo naše rojake iz vseh krajev Nemčije. Prišli pa so tudi zastopniki Slovencev iz Francije, Belgije, Holandske, Švice in Avstrije. Vseh je bilo okrog 2500. Geslo letošnjega srečanja je bilo: Vemo srce, poštene roke. Verski dol je bil v cerkvi sv. Georga. Somaševalo jo 6 naših duhovnikov: Lojze Škraba iz Obcrhau-sena, Franček Prijatej iz Manhei-ma, Cirila Turk iz Esslingena. B. Rozman iz Miinchcna, Vinko Žakelj iz Liega in Franc Felc iz Stuttgarta, ki je tudi pridigal. Po maši so bilo tudi pete litanije Matere božje. Družabni del srečanja se je razvijal v dvorani III. gospodarskega razstavišča v parku Killesberg. Najprej jo zbrane nagovoril dr. Janez Zdešar, nato je zbor „Domači zvon“ zapel nekaj pesmi, sledile so štafetne igre in velik srečolov. Složno sodelovanje izseljenskih duhovnikov in njihovih sodelavcev je omogočilo uspešno srečanje in pripravilo našim ljudem pomemben in prijeten dan. Nova maša v New Toronto V župni cerkvi Brezmadežne v Toronto, Kanada, jo v nedeljo, 31-maja, pel novo mašo g. Jože Bož-nar. Z njim so somaševali gg. Ja" nez Kopač, krajevni župnik, Franc Turk ter novomašnikov sorodnik dr. Matej Setničar S.TD, ki je tudi pridigal. Novomašnik izhaja iz Božnarjeve družino v Polhovem gradcu, kjer je bil rojen 19. marca 1944. Njegov cče Milko se je v maju 1945 umaknil skupaj s tisoči benguncev najprej na Koroško, čez 3 leta je pa odšel v Kanado. L. 1954 se je preselila za njim tudi družina. (Novomašnik je 1. 1963 vstopil v torontsko semenišče, po posredovanju msgr. Baznika pa je čez 3 leta prestopil v clevelandsko, kjer je študije zaključil. Novomašniku želimo vso božjo pomoč pri njegovem dušnopastir-skom delovanju na slovenski fari sv. Vida v Clevelandu. Cleveland Spominska proslava ob 25-lctnici vetrinjske tragedije je bila v cerkveni dvorani sv. Vida v soboto, 6-junija, v nedeljo, 7. junija, pa je bila cerkvena slovesnost pri lurški Materi božji. Tudi koncert pevskega zbora Korotan, ki sc je vršil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue v soboto, 16. maja, je bil posvečen 25-letnici. JWEnMLMW r tfMGEJTTtJrt Srebrni jubilej V. junija je bila v Slovenski hiši osrednja prireditev v počastitev vseh Pred 25 leti padlih protikomunistič-oih žrtev. Žalno proslavo je prirodo društvo Zedinjena Slovcninja. č&stni predsednik junijskih proslav jo bil general Bartolomć Emcsto Gallo, slovenski častni gost pa je kil pisatelj g. Karel Mauser. Pred spomenikom je bilo najprej Polaganje venca in nato dve pesmi v izvedbi združenih moških pevskih rborov pod vodstvom g. Jožeta Gmahnc (Vigred sc povrne in Po-'jana toži). V dvorani jo bila sv. maša, ki jo j° daroval msgr. Anton Orehar in v cerkvenem govoru priporočal zahvalo Bogu za vso trpljenje, zahvalo 'Ortvim za njihove žrtve in naše dolžnosti v bedočem verskem in narodnem življenju. Med sv. mašo so združeni pevski zbori (vodil pravdo g. J. Omahna). Po maši je Predsednik Zedinjeno Slovenijo, g. Božo Stariha pozdravil slavnostno Koste, generala Gallo-a, njegovo go. soprogo in slavnostnega govornika pisatelja g. Karla Mauserja. V govoru je Karel Mauser kot vodilno misel ponovno poudarjal potrebnost duha za naš obstoj proti vsakršnemu materializmu, ki bi nam bil v nevarnost, da bi sčasoma zvodeneli versko, narodno in idejno. Za zaključek proslave je bil na odru prikaz „Kri in kamen“ — pričevanje za junij. Odrska suita za 25 let krvi in kamna v Rogu. Na besede Franceta Papeža iz dramo Gozd in Alojzija Rebulo iz romana V Si-bilincm vetru je libreto napisal in predstavo režiral Nikolaj Jeločnik. Sccnični okvir je zamislil in izdelal Frido Beznik. Oba sta tudi igrala kot pričevalca. Odrski del sta pripravila Slovenska kulturna akcija in Slovensko gledališče v Buenos Airesu. Pri predstavi je pomagalo več' tehničnih sodelavcev. Spomin mrtvih pred domačini 14. junija je bila zunanja domobranska proslava namenjena počastitvi naših žrtev pred argentinsko javnostjo. V buenosaireški stolnici je kardinal A. Caggiano somaševal z msgr. A. Oreharjem in šestimi slovenskimi duhovniki. G. kardinal se je v govoru posebej pomudil ob velikem pomenu 25-letnice za nas same in ves ostali svobodni svet. Med mašo so peli združeni zbori pod vodstvom g. Jožeta Omahna. Po sv. maši je bilo polaganje venca pred spomenik Osvoboditelja Argentine generala San Martina. Pred spomenikom sta govorila general Gallo in g. Miloš Starc. Otroci vseh slovenskih šol so za zaključek položili vsak posebej v dolgem sprevodu rdeč nagelj v spomin vsem tistim, katerim no moremo položiti cvetja na njihove grobove v domovini.. To jo bil posebej ganljiv trenutek zbranosti sredi velemestnga vrveža. To proslave se je udeležilo skoraj 3.000 Slovencev. Izredno veliko je bilo število narodnih noš. Vsebino govorov kardinala Caggiana in g. M. Stareta gl. v „Scvob. Sloveniji“ dne 18. junija 1970. O tej proslavi so posebej poročali vsi glavni buenosaireški dnevnik, nemški dnevnik Freie Presse, TV kanali in katoliški tednik Esquiü. Tiskovna konferenca 20. junija je Društvo „Zedinjena Slovenija“ organiziralo tiskovno konferenco v City Hotelu v sklopu junijskih domobranskih proslav. Pri formalnem delu so govorili pred-ZS g, B. Stariha, glavni referat „Naše pričevanje“ je podal g. Pavle Fajdiga in g. prof. Tine Duh ml., ki je predstavil argentinskim ča- snikarjem prvi slovenski prevod največje argentinske epske pesnitv« „Martina Fierra“, ki ga je prevedel dr. Tine Debeljak s sodelovanjem ge. Danice Petriček; luksuzno izdajo sta ilustrirala akad. kipar France Ahčin in arh. Jure Vomber-gar, knjigo je tiskala Tiskarna Vilko (Vilko Čeč). O tej konferenci so zelo jasno in pohvalno poročali vsi povabljeni buenosaireški dnevniki in tedniki. Spominska proslava — Mendoza Rojaki v Mer.dosi so se pridružili našim žalnim proslavam v nedeljo, 14. junija. Kot v Buenos Airesu, tako je bil tudi v Mendozi slavnostni gost in govornik g. pisatelj Karol Mauser. Prod prireditvijo je daroval sv. mašo slovenski dušni pastir g. Jože. Hom. V pridigi je poudaril: hvaležnost za telesno, versko in narodno življenje preteklih 25 lot; tisočerim žrtvam smo dolžni spoštovanje; nadaljevati moramo borbo za katero so oni darovali življenje. Po maši je bila v domovi dvorani proslava. V uvedu je predsednik Društva g. Pavlo Bajda pozdravil častnega gosta. Po pevskih in atidiovizualnih izvajanjih je imel pisatelj K. Mauser slavnostni govor z vodilno mislilo „Zavoljo duha so naši mrtvi veliki“. Za zaključek so vsi navzoči zapeli slovensko narodno himno „Naprej, zastava Slave!‘‘ Občni zbor Zavetišča 31. maja je bil prvi redni občni zbor Slovenskega zavetišča dr. Gre- coe morija Rožmana. V redni odbor so bili izvoljeni: predsednik Jože Mu-Sar; podpredsednik Matevž Potoč-nik in Ivan Ahlin; tajnik dr. Srečko Baraga, pomočnik Jože Jenko; blagajnik inž. Tone Matičič, pomoč-nik prof. Vinko Logar; odborniki rev. J. Guštin, I. Makovec, I. Jakoš, J- Zakrajšek in L. Tomaževič; namestniki L. Lah, J. Kožar, B. Šušteršič, J. Grabnar in J. Repar. Nadzorni odbor: Miha Benedičič, dr. Jožo Dobovšek in Jože Žirovnik. ®v- maša Zveze mater Zadnjo nedeljo v maju se je na Povabilo Zveze slovenskih mater in žena zbralo k sv. maši v Slovenski kapeli lepo število žena, mater in tudi očetov. Po sv. maši je bilo med družabnim delom podano poročilo • opravljenem delu v prvem letu delovanja (sestanki, socialna pomoč). Otroška igra „Kresniček*‘ Na zadnjo nedeljo v maju se j* č. s. Melodija Ocvirk poslovila bd rojakov v Mendozi s pravljično spevoigro „Kresniček“, ki jo je pripravila z najmlajšimi otroci slovenske osnovne šole sv. Cirila in Metoda in nekaterimi naraščajnicami. Na klavirju je spevoigro spremljal Marko Bajuk ml. novice is Letošnji novomašniki V mašnike so bili na praznik sv. Petra in Pavla posvečeni naslednji diakoni: I. iz ljubljanske škofije: 1. Florijan Božnar, rojen 1942 na Cmem vrhu nad Polhovim Gradcem. 2. Jože Bratkovič, rojen 1946 v št. Jerneju. 3. Marko Burger, rojen 1944 v Šmihelu pri Novem mestu. 4. Jože Dolžina, rojen 1946 v Zagorju ob Savi. 6. Jože Drolc, rojen 1945 v Mengšu, doma v Šmartnem v Tuhinju. 6. Edvard Eberl, rojen 1942 v Ljubnem. 7. Martin Erklavec, rojen 1941 ▼ Rudniku. 8. Matija Ham, rojen 1944 v Ljubljani — Sv. Peter. 9. Peter Hočevar, rojen 1945 v Žužemberku. 10. Martin Kočevar, rojen 1945 na Suhorju. 11. Jože Komljanec, rojen 1943 v šmarjeti. 12. Vincencij Malovrh, rojen 1946 v šmartinu pri Kranju, doma v župniji Predoslje. 13. Tomaž Nagode, rojen 1945 v Ljubljani — Trnovo. 14. Jože Pacek, rojen 1945 v Nemčiji, doma pri Sv. Križu ob Krki. 15. Nikolaj Pavlič, rojen 1945 na Vranji peči. > 16. Jože Prijatelj, rojen 1938 v Št. Vidu pri Stični. 17. Janez Slabe, rojen 1944 v Rovtah. 18. Franc Škulj, rojen 1945 pri Sv. Križu ob Krki. 19. Ciril Tomc, rojen 1944 v Ljubljani — Trnovo. 20. Jože Tomšič, rojen 1944 na Brezovici pri Ljubljani. 21. Alojzij Uran, rojen 1945 v Šmartnem pod šmarno goro. 22. Stanislav Zidar, rojen 1942 Ribnici. II. iz cistercijanskega reda v Stični: 23. Janez Novak, rojen 1944 v Višnii gori. III. iz frančiškanskega reda: 24. Anton Jerman, rojen 1944 v Ljubljani — Vič. družbe Jezusove: 25. Jože Roblek, rojen 1938 v Picddvcru. >z fa’czijnnsko družbe: 2G. Alojzij Kroteč, rojen 1942 na Pretoki. 27. Metod Lampe, rojen 1942 v Cerknici. 23. Alojzij Snoj, rojen 1942 v Ljubljani — Rakovnik. iz milijonske družbe sv. Vincencija Pavclskega: 29. Anton Lavrič, rojen 1932 v Loškem potoku. Pastoralni tečaj 'Ratoralni tečaj za ljubljansko nadškofijo bo letos v Ljubljani in si-Cer 1. in 2. septembra; za maribor-sko škofijo dne 23. in 24. junija v Mariboru in 30. junija in 1. julija v Celin; za primorsko pa 25. in 26. avgusta. Predavali bedo: škof dr. Vekoslav Crmič: Današnje oblike vernosti na Slovenskem; kanonik Rafko Lešnik: Vpliv sedanjih struktur na vernost bri nas; prof. dr. Rafko Valenčič pa: Pota do evangeljsko obliko vernosti *n novih struktur Cerkve v Sloveniji. L’°vo redovne province 1. Salezijanska: Vrhovni pred-^ojnik salezijanske družbo Don Alojzij Ricccri jo G. aprila t. 1. usta-n°vil na ozemlju Jugoslavije novo provjnco tako, da je iz dosedanje, ki jo obsegala vso Jugoslavijo, izločil hrva‘sko jezikovno področje in ga povzdignil v samostojno telo z imenom Salezijanska provinca ev. Janeza Baska s sedežem v Zagrebu in zanjo imenoval kot provinciala dr. Nikolo-Pavičiča. — Ostali del so še nadalje imenuje Salezijanski inšpektorat sv. Cirila in Metoda s sedežem v Ljubljani in obsega slovensko jezi-kovnno pedročjo in diasporo na jugu. 2. Sestre sv. Križa. Nov komisariat sester sv. Križa je bil ustanovljen z odlokom svetega sedeža za Slovenijo, ki spada pod materno hišo v Ingcnbohlu v Švici. Duhovne vaje za srednješolce Tudi za srednješolce so bile duhovne vaje in sicer: v Bohinju za srednješolce iz Ljubljane in sicer dekleta od 27. do 30. junija; za fante od 1. do 4. juliia; v št. Lambertu nad Zagorjem pa so bije duhovne vnie Za sredniešolce iz drugih krajev (izven Ljubljane) in sicer: za fante od 22. do 25. junija; za dekleta pa od 2. do 5. julija. Izredni birmovalec Zaradi bolezni gospoda nadškofa je na njegovo prošnjo sv. kongregacija za zakramente dovolila prelatu dr. Viljemu Fajdiga birmovati v letu 1970. sueroune novice Poljski bogoslovci Število bogoslovcev se je na Poljskem spet povečalo. Lani je vstopilo v semenišča 706 abiturientov, letos pa 743. Letos je skupno na Poljskem 8327 bogoslovcev. K temu je treba prišteti še 998 bogoslovcev raznih moških redov, med katerimi imajo salezijanci največji naraščaj (102 bogoslovca). Trenutno je pri vojakih 385 bogoslovcev. Maša v Mauthausnu Ob 25-letnici osvoboditve jetnikov v avstrijskem taborišču, v času Hitlerja, Maulhasnu je dunajski kardinal König opravil spominsko sv. mašo z nagovorom v nemščini, angleščini, francoščini in poljščini. Ude’ežencem je govoril o ljubezni mod ljudmi, ki je zapoved bratstva in spoštovanja človekove svobode. Čestitke katoliškemu listu Kardinal Karol Wo j tila (Krakov, Poljska) je v posebnem pismu če. stital katoliškemu listu „Tygodnik Powszechny“ ob njegovi 25-letnici izhajanja. Urejujejo ga katoliški la>' ki neodvisno od cerkvenega vodstva- Vera pri Slovakih Inštitut za sociologijo pri Slovaški akademiji znanosti je s pomočjo posebne raziskave dognal, da j® 71 odstotkov od 4 in pol milijon» Slovakov vernih, 14 odstotkov j® ateistov, 15 pa versko brezbrižnnih-Tozadevne podatke je inštitut objavil v' reviji „Sociologija“. Pornografska kupčija INemška katoliška ženska zveza, ki ima četrt milijona članic, je zahtevala od zahodnonemškega pravosodnega ministra Jahna, da pri pri' hodnji reformi nemškega civilnega zakonika uvedejo strožje predpise h* kazni za tiste, ki širijo pornografske revije in knjige. Mladino je treba zavrrovati pred slabimi vplivi i» izkorščaniem njihove nevednosti z® trgovski dobiček. Kardinal Slipij — patriarh Ukrajinski katoliški nadškof iz ^iladelphijo (ZDA), Ambrozij Se-JVšan, je v pismu sporočil sv. oče-U’ se tudi on pridružuje vsem ostalim ukrajinskim škofom, ki že-da papež razglasi kardinala l‘Pija za katoliškega ukrajinskega Patriarha. ' Pohvalna velikodušnost . Avstrijska delovna skupnost za misijonski promet, znana pod krati-omni MIVA, je lansko leto poslala 113 misijonska področja 145 prometnih sredstev, med katerimi je bilo 78 avtomobilov. V dvajsetih letih, od-, r družba obstoji, je oskrbela milijone že s 1158 prevoznimi sredstvi. enar dobijo iz „akcije sv. Troh kraljev“, iz Krištofove akcije, iz majniške nabirke in iz drugih virov. **Ka vsak kilometer brez nesreče (daruj) en peso (stari) za misijonski avto!“ je eno izmed gesel nabirke. Solidarnost z Rimom Holandski kardinal Alfrink je pr-po 19. januarju, ko so holan-ski škofje predlagali nova pravila ßlede duhovniškega celibata, suspen-lpnl nekoga duhovnika, ki je napo-v°dal, da se bo poročil. Kardinal Kn je razrešil vseh duhovniških unkcij, potom ko je zaslišal svojo ««ofijsko komisijo. ®Pominska maša v šleziji _ Pred stolnico v Wroclawu (Šle-*ija)) je bilo 3. maja ob prisotnosti Velike množice somaševanje poljskih škofov. S to slovesno božjo službo so praznovali 25-letnico poljske cerkvene uprave na ozemlju od Odri in Nisi. Podoba Čenstohovske Marije in velika rimska številka 25 za oltarjem sta ponazarjali pomen slovesnosti. Sodba o Holandski Holandski teolog Boelens, ki dobro pozna in skuša iskreno spremljati sedanje verske razmere na Holandskem, je dejal, da je tam 10 odstotkov zelo konzervativnih katoličanov, drugih 10 odstotkov je zelo radikalnih, ostalih 80 odstotkov pa je v glavnem resno, pametno in za cerkveno življenje zelo prizadevno ljudstvo. Pasijonske igre v Oberammergaun Münchenski kardinal .DSphner je sprejel vabilo, da se udeleži otvoritve letošnjih znamenitih pasijonskih iger v Oberammergauu (Bavarska), ki so bile otvorjene IG. maja. Pripomnil pa je, da to ne pomeni, da je zadovoljen z vsebino iger. Naprosil je nekega benediktinca', naj besedilo vskladi z duhom zadnjega koncila. Zaradi starosti teh verskih iger, ki jih igrajo vsako deseto leto, je besedilo prav zaradi prejšnjega pojmovanja na nekaterih mestih žaljivo za Jude kot nared. 900-letnica samostana Belgijska opatija Notre-Damo đ’Orval bo letos, praznovala 900-lot-nico obstoja. Glavna slovesnost bo na praznik sv. B’crnarda. V opatiji živijo redovniki trapisti. Človek ne živi samo od kruha. In vendar toliki kljub temu poskušajo. Karel Mara«* Pride jutro, dnevno delo, misli na drugi dan, misli, kaj bodo prinesli tedni pred nami — in duh ostaja nekje zadaj. DUH JE človek v svojem pehanju pričenja ostajati na površini in čez teta obledi svet duha... ŽIVLJENJE Morda kdaj v večeru, ko je dan mimo, kapne misel, da sc b° tako v mraku končalo življenje in ec nagnilo v večnost. To je dih duha. In vendar bi prav ta dih moral veti vsak dan, ves dan. V našem dnevnem delu, v naših skrbeh, v naših težavah. Delo samo j« trdota, je gibanje rok in utruja samo gibanje, če ni poleg duha. . Duh je, ki postavlja vsako delo, še tako majhno, na visok podstavek. ) Če nastaja v slovenski emigraciji marsikje mrtvilo, je krivda vedno na napačnih temeljih. Toliko jih imamo: osebne koristi, želje po ugodnosti, želje, zriniti se v ospredje. Če je temelj duh, se vsako delo, naj bo veliko ali majhno, zlije v skupno dobrino občestva in kaplja na vsakega posameznika. Duh je najblažja vez. Ta vez kroti sumničenja, cdpira vrata v erca drugih, dela vzporedno pot s potjo soseda in prinrJCa por zabljenje marsičesa, ki je za hipe vzbudilo hudo kri. MU Duh je mir in v miru je edinost. ,,Duhovno življenje“ : : je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Registro de la Propiedad Intelectual No. 843.96G. Tiska Vilko s. r. 1., Estados Unidos 425, Bs. Aires, Argentina Poverjeniki: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA; Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada. TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Naročnina: Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah znaša pesov ley 18.188 27.—; v ZDA in Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingov; v Italiji 2.800 lir; drugje protivrednost dolarja. Denarna nakazila na naslov: Antonio Orehar, Ramön Falcon 4158, Bs. Aires, Argentina NASLOVNA STRAN ,/Duhovnega življenja“ in „Božjih stezic“: Hotimir Gorazd DUHOVNO ŽIVLJENJE