Posamezna Številka 16 vin. Ljubljana, ponedeljeK 25. avgusta 1919«, Štev. 184. Cene po pošti; ii celo lato . H Niza pol lata . B za — a Bitrt leta. H 10*— a 1 mesec.. E 3*50 Za Hlobljono mesečno 3 R Uredništvo in oprara: Bopltarjeva nlica št. G Uredn. telefon štev. 50 NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 16 vin. Jugoslovanski klub — narodu! Odkar se je v narodnem predstavništvu osnovala demokratska zajednica, at bilo v zbornici več solidarnega sodelovanja vseh parlamentarnih skupin. Skrb za strankarsko bodočnost je prevladala v osrednji vladi in izzvala hudo krizo. Za državno vodstvo sta tekmovali dve najmočn ejši skupini v zbornici: demokratska za-jednica in radikalni klub. Za Jugoslovanski klub je v tej bo rbi dveh najmočnejših skupin za prvenstvo in moč v državi bila merodajna edino le dobrobit naroda in države. Kajti: Ureditev vrednosti našega denarja z vso silo trka na vrata parlamenta. Čimbolj se odlaša rešitev tega velevažne.ga vprašanja, tem slabša je vsak dan plačilna moč države in posameznika. Prospeh države in socialna pravilnost zahtevata davek na vojne dobičke. Po preteku več kot 8 mesecev narod še vedno zaman čaka na volivni zakon za celo državo. Rane, ki jih je zadala svetovna vojska kmetu, se morajo zaceliti in dvigniti se mora njegova gospodarsk moč, da ne obnemore pod težo posledic vojnega gospodarstva. Agrarna reforma: razdelitev velikih posestev se mora rešiti v korist zemlje potrebnih slojev, da ne bo treba nikomur, ki hoče zemljo obdelovati, iskati svojega obstanka po tujem svetu. Teža previsoke in krivične carino se mora sneti z ramen prebivalstva. Praženo se mora preosnovati tudi zakon o dohodninskem davku. Opravičen je klic ljudstva po občinskih volitvah na podlagi splošne, enake »olivne pravice za moške in ženske«, da ljudstvo izroči občinske posle osebam, ki lim zaupa in si po svoje uredi občinsko gospodarstvo. Kmetskemu stanu je omogočiti strokovno izobrazbo, da bo kos svojim težavnim nalogam in bo mogel dvigniti svojo gospodarsko moč in produktivnost zemlje. Prosta pot razvoju našega zadružništva. Izvoznice je treba odvzeti Židom in drugim sorodnim elementom, ki izsesavajo narod, in jih izročiti zadružništvu, da bodo imeli korist najširši sloji. Le tako bo mogoče pravično urediti tudi cene raznim pridelkom. Ministrstvo za socialno politiko je bilo še popolnoma neurejeno. Začel ga je organizirati še-le naš zastopnik v prejšnji vladi, ki se je takoj lotil resnih socialnih vprašanj: hitra in dobra rešitev vprašanja vojnih invalidov, vdov in sirot, dr- žavno posredovanje dela, 8-urni delavnik v industrijskih podjetjih in socialno zava-. rovanje. Njegovo započeto delo je treba či mprej izvršiti. # Tudi industrijo in obrt, ki sta mnogo trpela v vojni, je treba podpreti in postaviti na trden temelj. Vse te naloge so nujne in tako težavne, da jih ne more sama rešiti nobena l2m®d večjih skupin v parlamentu, ampak zahtevajo skupnega in složnega sodelo-Vanja vsaj vseh večjih skupin. Strankarska vlada pa izziva samo boje in otežuje fesno parlamentarno delo. Tega načela se je držal Jugoslo vanski klub v krizi, zato je odklonil vstop v demokratično-socialistično vlado, v to nenaravno in zato krhko zvezo, ki za fesno in uspešno delovanje v zbornici ne daje nobenega jamstva, nima zase predstavnikov, ki bi v resnici zastopali večino naroda ne pri Srbih, ne pri Hrvatih, ne Pri Slovencih, ne uživa pa tudi zaupanja pri ostalih skupinah, ker se stranke ne sodijo po lepih, pisanih programih, ampak predvsem po dejanjih. Težko je zaupati vodstvo vlade stranki, ki vidi bodočnost države in svojo strankarsko moč predvsem v Policijskem sistemu in oviranju ustavno zajamčene svobode državljanov drugega ?i^ljenja, Ker je osvobojena ozirov vladne stranke, bo delegacija Jugoslovanske Ljudske Stranke lažje krepko nastopala zoper vsako omejevanje opravičene svo-bode, zoper vsak politični terorizem in absolutizem. Napovedala bo boj neodkritemu ovaduštvu, ki išče nedolžnih žrtev še iz leta 1914, in preiskuje pezdirje v očesu svojega bližnjega iz dobičkaželjViosti in strankarskega koristolovstva pod krinko patriotizma. Ljudska Stranka se pa ie naloge lahko tudi uspešno loti, ker je ona edina iz lastne inicijative že med vojno izčistila svoje lastne vrste. Boj korupciji na celi črti, to je in mora biti geslo vseh, ki res hočejo močno državo in srečen narod. Nered na železnicah, slabe poštne razmere, pomanjkanje premoga, slaba uprava, vse to so več ali manj tudi posledice šibkih »odilnih mož ali korupcije. Da bo mogoče vse, kar je. nezdravega izlečiti, mora narod sam po svojih zastopnikih v najširšem smislu sodelovati. Zatorej naj se skličejo tudi pokrajinski zbori. Jugoslovanska Ljudska Stranka stopa na plan, njen program pridobiva vatsko ljudstvo, v svoji jlede v Jugoslovansko vsak dan novih pristašev in prijateljev po celi Jugoslaviji, zgodovini tolikokrat prevarano z zaupanjem upira svoje Ljudsko Stranko. V ponosni Bosni in Hercegovini se njene rste širijo, ker zna narod dobro razločevati pravo od potvorjenega, Kršna Dalmacija težko pričakuje, da se po Jugoslovanski Ljudski Stranki osvobodi kapitalistične družbe, ki pod krinko Patriotizma uganja teroristično politiko. Tudi v Srbiji sami najširše plasti naroda zrčjo z velikim zanimanjem in simpatijami na mirno, premišljeno in stvarno delo Ljudske Stranke. Srbski seljak vidi pred seboj uničene domove, vsled dolgih junaških bojev zaostalo in čisto razorano gospodarstvo, pomanjkanje živine. Želi si zopet Postaviti zadružno organizacijo in jo izpopolniti, želi si dobro urejenega šolstva, skrbi ga vprašanje o povrnitvi vojne škode. Srbski kmet, delavec in inteligent se zavedajo, da se smejo pri v.seh teh svojih stremljenjih zanašati na najodločnejšo oporo pri parlamentarnih zastopnikih Jugoslovanske Ljudske Stranke. Pozitivno delo naše stranke je luč, katere žarki osvetljujejo sijajno bodočnost stranke. Ideje naše so zmagovite, ker so zdrave. Bodočnost Jugoslovanske Ljudje Stranke pomeni bodočnost celega troimenega naroda in države. V svesti si, da Uarod odobrava pota Jugoslovanskega kluba in da mu zaupa, bo kakor v zgodovinski preteklosti, tudi v bodočnosti visoko dvigal nacionalno zastavo, gradil trdno državno stavbo socialne pravičnosti. Predstavniki naroda v Jugoslovanskem klubu se v tem za državo in narod y®leresnem času obračamo na naroo). s pozivom, da neomahljivo vztraja pri svojih idealih za narodno jugoslovansko državo, da se krepkeje in resneje združi in zbere ^neprpdirne vrste Jugoslovanske Ljudske Stranke, podpre tako z močjo organiza-j% delovanje svojih preizkušenih bojevnikov za narodno osvobojenje in tako pod-r*pi tudi parlamentarno delo Jugoslovanskega kluba v zbornici. Bejgrad, 23, avgusta 1919. Brodar, Deželic, Fon, Gostinčar, Grafenauer, Hohnjec, dr. Jankovič, dr, Ko-0s®e. Lovrenčič, Pišek, dr. Pogačnik, Slchaubach, Smodej, Sušnik, šimrak, atrcin, Vesenjak. Italijanska misija zapustila Ljubljano. Poluradno: V soboto 23. t, m, je šef medzavezniške misije v Ljubljani, kr. italijanski major Pentimalli, službeno naznanil predsedništvu deželne vlade, da se 24. t. m. na višje povelje misija razide. Italijanski člani misije so 24. t. m. zapustili Ljubljano in se odpeljali v avtomobilih preko Trbiža na Dunaj, * • • V hotelu »Union« je bilo včeraj dopoldne na dvorišču dokaj živahno vrvenje. Italijani so nakladali tovorni avto z raznimi kovčeki in drugo vojaško drobnarijo. Nabralo se je precej radovednežev, »Kam greste?« — »Zapuščamo Ljubljano za vedno!« (per sempre) — je bil odgovor. Italijanska misija je v resnici zapustila Ljubljano. V primorskih begunskih krogih je novica že v soboto zvečer vzbudila radostno in veselo razpoloženje. V teh krogih se je tudi z gotovostjo zatrjevalo, da Italijani pomaknejo do 25, t. m. svoje čete ob sedanji demarkacijski črti na črto Divača. Ljubljano zapuščajoči Italijani so nam zatrjevali, da se vračajo z veseljem — v Rim. Že ob 1*45 v nedeljo so prvi Italijani z ekspresnim vlakom odšli. Bili so to ka-rabinerji in razni sluge, med njimi neki G a 1 a n t e, slovenski tolmač, ki je itali- janskim oficirjem tolmačil pisavo slovenskih časopisov, čital jim je dnevno »Večerni list«, »Slovenski Narod«, »Slovenca« io »Jugoslavijo«. Ob 9. uri včeraj dopoldne je odkuril * motorjem nadporočnik Pietro Rosabbo in ob 10. uri za njim vodja italijanske misije (missione italiana d' armistizio) major Pentimalli. Njegov avto je vzel smer skozi Šiško proti Gorenjski. (Celovec?) —* Tovorni avto je zapustil Ljubljano nekaj or za njimi. Včeraj ves dan je dohajalo v hote] mnogo iz Amerike 'se vračajočih Jugoslovanov iz našega zasedenega ozemlja v svr-ho vidiranja potnih dokumentov. Vse so zavrnili. — Italijani so dobro verižiH z avtokolesnimi gumijevimi obroču Še zadnji moment so jih nekaj spečalu Zanimivo je dalje dejstvo, da je sktt-šala italijanska misija povsem na tihotna, neopaženo izginiti iz Ljubljane, brez vsakega oficielnega slovesa. Še pri ostalih članih ententine misije se niso poslovili. Kakor čujemo, zasedejo ententne čete izpraznjene kraje. (Uradno pa o tem, da bi Italijani umaknili svoje čete iz dela zasedenega ozemlja, še ni nič znano, zato je treba pri teh govoricah precej previdnosti, Op. ur.) Italijani zapustili Logatec? Vrhnika, 25. avg. (Izvirno poročilo.) Italijanske okupacijske čete so zapustile in izpraznile Logatec. Doslej j« ostal samd še italijanski civilni komisar. Nevaren položaj med Jugoslavijo In Rumunijo. LDU Belgrad, 23. avgusta. Posebni dopisnik »Journala«, Henri Barbie, je odposlal svojemu listu poročilo o odnošajih kraljestva SHS z Romunijo. Brzojavna vest, ki jo je odstopil obenem tudi belgraj-ski »Epohi« v objavo, slove: Odnošaji med kraljestvom SHS in Romunijo so zelo napeti. Dosedaj sicer še ni bilo nobenega odkritega sovražnega spopada, toda v Bel-gradu krožijo čimdalje bolj vznemirljive vesti. Vladni in politični krogi v Belgradu so skrajno pesimistični, ker vidijo, kako se čimdalje resneje in pogosteje ponavljajo imperialistične mnifestacije in pretnje časopisja in politikov v Romuniji, s katero je kraljestvo SHS želelo živeti v najboljših odnošajih; toda vsi brez izjeme izjavljajo, da se kraljestvo SHS v nobenem primem ne more odreči srbskemu Banatu, ki mu ga je sicer priznala tudi mirovna konferen. ca. Kraljestvo SHS, ki je pristopilo k zvezi narodov, upa, da bo ta zveza narodov ukrotila imperializem romunskih politikov, toda vtis, katerega sem dobil o priliki svoje enkete v tej stvari je ta, da je kra-ljestvo SHS odločeno, kljub vsem možno, stim obdržati Banat za vsako ceno. Alte Romunija ne razume, oziroma noče razumeti in napade, tedaj bo naletela na odločen odpor. Srbska vojska je pripravljena, da odgovori na vsako eventuainost. S svoje strani pripominjam, da se kraljestvo SHS nikakor ni treba bati Romunije, seveda, ako bo razorožitev Bolgarije zavarovala mejo kraljestva s te strani. LDU Belgrad, 24. avgusta. — IZa izrednega poslaneka in pooblaščenega ministra v Bukarešti je imenovan Dragomir Jankovič, dosedanji izredni poslanik v Madridu. Nadvojvoda Jožel odstopil. LDU Budimpešta, 23. avgusta, (OKU.) Vsled danes iz Pariza dospele brzojavke, kjer ententa izjavlja, da se ne more pogajati s sedanjo ogrsko vlado in nadvojvodo Jožefom, je nadvojvoda Jožef danes odstopil od svojega mesta kot guverner Ogrske. V zvezi s tem je demisionirala tudi vlada Friedrichova. Nova vlada se sestavi v treh dneh. LDU Budimpešta, 24. avgusta (OKU.) Nadvojvoda Jožef je izdal nastopno prokla-macijo na ogrsko ljudstvo: V najbolj uso-depolnih urah najhujše krize sem prevzel vodstvo svoje ljubljene domovine. K temu itte je bodrila samo zavest, da bom mogel morebiti pomagati onim, ki so z najiskre* nejšimi vezmi zvezani z mojim srcem: svo- jim ljubljenim rojakom. Vodila me je 1« namera, oteti jih iz trpljenja in jih dovesti do praga boljše bodočnosti. Videč, da se naša domovina dviga iz propadanja in da se bodo mogle vršiti priprave za volitve brez ovir, tako da bo mogel narod res delovati po svoji volji in si ustvariti bodočnost, smatram, da je moje delo končano in vračam upravo v roke naroda. Odstopam s svojega mesta, vendar ostanem v dobrem in slabem še nadalje tukaj in sem n« razpolago svoji ogrski domovini, za katero živim in umrjem z neomajno zvestobo do poslednjega diha. Bog Madžarjev naj blagoslovi naš ljubljeni narod in naj nakloni naši domovini procvit. Budimpešta, 23. avgusta. Nadvojvoda Jožef, FM. Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 23. avg. Današnjo sejo narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16. uri 45 m. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez ugovora. Izmed došlih spisov je prečital tajnik dr. Krnic predvsem odgovor na brzojavko, katero je poslal predsednik narodnega predstavništva predsedniku Wil-aomu o priliki obletnice proglašenja ameriške neodvisnosti. Nato naznani predsednik dr. Pavlovič, da hoče novi ministrski predsednik Davidovič podati izjavo nove vlade. V dvorani je vladala grobna tišina, Zbornica je poslušala izvajanja rainistrske-skega predsednika z največjo pozomost---O j c ministrski predsednik dokončal, je predsednik zbornice dr. Pavlovič pred-Luial. naj se debata o. vladni izjavi odgodi do prihodnje seje, da se na ta način omogoči strankam proučiti deklaracijo. Predsednik Narodnega kluba dr. Laginja je stavil predlog, naj se vladna deklaracija natisne in razdeli med poslance, ali vsaj med posamezne klube. Poslanec Nastas Petrovič je izjavil, da poslanci niso pripravljeni takoj odgovoriti na vladni program, in predlagal, naj se razprava preloži. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. — Nato je zbornica prešla na drugo točko dnevnega reda, namreč na razdelitev zbornice v sekcije. Predsednik je pozval sekcije, naj se konstituirajo do prihodnje seje in zaključil današnjo sejo ob 18. uri 10 m. — Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne; na dnevnem redu bo 1. razprava o deklaraciji vlade: 2. orvo čitanje zakona o poroti. LDU Belgrad, 24, avg. Za včerajšnjo sejo narodnega predstavništva je vladalo vsepovsod živahno zanimanje. Že dolgo pred začetkom seje so bile galerije nabito polne občinstva. Zelo dobro obiskana je bila tudi diplomatska loža, kjer so prisostvovali-seji vsi poslaniki prijateljskih držav in razen njih tudi številni francoski in angleški časnikarji. Ob 16, uri so se začeli zbirati v dvorani narodni poslanci, Došlo jih je tako število, kakor le nikoli. Klopi poslancev so bile zasedene do zadnjega kotička. Ko je vstopila nova vlada, ijo j* demokratsko-socijalistični blok pozdravil z burnim aplavzom. Med čitanjem vladne deklaracije je vladal v zbornici mir, le tuintam so se slišali poedini medklici Demokrati in socialisti so ponovno pritrjevali izvajanjem ministrskega predsednika. Ko je ta preStal iriavo do konca, je zadonelo v zbornici viharno odobravanje, Položaf nove vlade. (Naše telefonsko poročilo-] Belgrad, 25. avgusta. (Izvirno poroči-fo.) Šanse so je za novo vlado v toliko abcdišale,-da se pričakuje) da bo večiua črnogorskih poslancev danes glasovala za vlado. V tem slučaju bi vlada mogla dobi • ti 5 glasov večine. Seveda tudi radikalna stranka pritiska na Črnogorce, da ostanejo r opoziciji. Belgrad, 25. a,vgusta. (Izvirno poroči-Jo.) Ako se vlada danes obdrži, bo morala ie prod 1. septembrom spraviti pod streho proračun za i ali 2 meseca, Zato je. po-trebno, da poslanci ostanejo v Belgradu, gziroma, da oni, ki manjkajo, kmalu pride, to. Jugoslovanski klub pogreša relativno veliko število poslancev: Grafenauerja, dr. §imraka, dr. Pogačnika (ki je bolan, op, tjr.) in Schwegla, ki je zaposlen v Parizu. ■ Razprava o vladat izjavi (Naše telefonsko poročilo.) -: Belgrad, 25. avgusta. (Izvirno poročilo.!" Debato o vladni izjavi bo danes od &trani radikalcev otvorif sam Stojan Pro-tič. Za radikalne disidente bo govoril M. iTrifkoviČ, za Narodni klub . dr, Laginja. Jugoslovanski klub ne pošlje nobenega govornika, ker si vsled svoje posredovalne ▼loge noče poostriti razmerja do ostalih strank. Narodu pa bo razložil svoje stališče v posebnem proglasu, imi II ■ I ..I. !.| i I m Salandra bo kandidiral v Trstu. LDU Inomost, 24. avgusta, pun. KUj »Tiroler Volksblatt« poroča, da bo bivši italijajuki nsiniateski predsednik Salandra Jcandid^al pri prihodnjih volitvah v Trstu, Blvfii cesar Karel se pogaja. LDU St. Germain, 24, avgusta, (Dun. KU) Listu »Echo de Pariš« se poroča iz Guriha, da so se pričela pogajanja med tjivšim cesarjem Karlom in ogrskimi voditelji strokovnih organizacij, ki so ob priho-~n-Stituanto. Vada naj takoj predloži zakon o volilnem redu za moške in ženske, Enako naj se čimprej izvedejo občinske volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice za moške in ženske. V izvedbi teh zahtev vidimo demokratiziranje države. In 'demokracija je zmožna, da uredi sedanje ''razdrapane razmere! Ta demokracija bi znala izvesti tudi agrarno relormo v korist revežem, bo znaalo preurediti dohodninski davek ter urediti carinske odnošaje 0 sosedi. Voditelj krščansko socialnih delavskih organizacij je v kratki dobi ministrovanja šeel uredil poslovanie nrnistrstva za socilaono politiko, ki je za delavstvo tako velike važnosti. Ureditev invalidskega vprašanja, državna posredovalnica, osemurni delavnik, vse to je izšlo kot sad njegovega dela za delavstvo. Storjen je tudi prvi korak za socialno zavarovanje. Zastopniki krščanskih ljudskih organizacij v Belgradu imajo polno pravico, da s ponosom poudarjajo svojo voljo do dela za ljudstvo. Zato pa z vso odločnostjo morejo nastopati proti dosedan jemu načinu vladanja in politike, ki se je udomačil pri mnogih strankah. Naš boj velja prav tako policijskemu sistemu in zatiranju politične svobode, ki jo hočejo zadušiti demokrati, kakor se borimo proti terorizmu, ki ga uganjajo socialisti, To je vir korupcije, vsled katere trpi ljudstvo. Naše orožje ni policijski sistem in ne socialistični terorizem, marveč socialna pravičnost. Proglas Jugoslovanskega kluba je bojna parola krščansko socialnega delavstva! Demarkacijska črta od Italijanov popolnoma zaprta. Po Ljubljani se o umiku Italijanov širijo najrazličnejše vesti. Gotovo je le to, da so Italijani hermetično zaprli demarka- cijsko črto, ki je ne more nihče prekoračiti. Kaj je temu vzrok, ni r znano. Politično novice. "-{-■ Iz Tržiča, Veseli smo napredka pri našem časopisju. »Večerni list« je sedaj naše delavsko glasilo, katero hočemo podpirati na vso moč. — Naši socajalisti so jo pošteno skupili. Obrekovali so občinskega odbornika g. Gregorca, da je agitiral za deseturni delavnik, da se zmanjšajo plače delavcem in drugo. G. Gregorec je te hujskače naznanil sodišču, Tam so obžalovali obrekovanje in prosili tožnika, da jim odpusti, kar je g. Gregorec tudi sto* rilr ne da bi se hotel maščevati- nad predolgimi jeziki raznih zapeljancev. Drugič bo treba več previdnosti v govorjenju. 4- Lepo gospodarstvo. Socialistična »SJobodna Reč« je priobčila celo vrsto izvoznic, ki jih je bila izdala bosenska pokrajinska vlada. Izvoznice se glase na stotine vagonov koruze, krompirja, masti, medu, suhega mesa, sliv itd, — to iz Bosne in Hercegovine, kjer živil najbolj pruranj-kuje ter se mora uvažati moka, mast in drugo za drag denar iz Amerike. 90 odstotkov bosanskega izvoza je šlo v Nemško Avstrijo, 10 odstotkov v Čeho-Slovaško. Vse izvoznice je izdala bosenska pokrajinska vlada sama- -j- Fotografija demokrata, »Ratno ogledalo«, ki je pred kratkim začel izhajat? v Belgradu in ki ima namen, nepristransko osvetliti delovanje posameznikov za sovražne okupacije v Srbiji, prinaša v svoji 1. številki članek, v katerem opisuje delovanje sedanjega finančnega ministra Voje Veljkoviča, ki so ga za okupacije avstrijske oblasti postavile za belgrajskega župana. Iz tega članka je razvidno, da je dr, Veljkovič kljub vsemu zlu in trpljenju prebivalstva bil popolnoma indiferenten in da se ni ganil niti v najkritičnejlih časih, ko je umiralo vsled gladu v Belgradu 50 do 60 oseb dnevno, da bi vsaj nekoliko skušal ublažiti trpljenje prebivalstva. List piše: »Voja je kot predsednik občine prisa-gel sovražniku. Vse živo v Belgradu je upalo, da mu bo on, ki je znan med ljudstvom kot prijatelj okupatorjev (Avstrije) pomagal in olajšal breme tujega jarma, ali se je kmalu — hudo prevarilo. Voja pa moči, niti s prstom ne migne, vsedel se je v ‘občino kot predsednik, za sebe ima vsega v izobilju: moke, masti, slanine, šunke, div in vsega, kar je treba. Ne tiče se ga ničesar, njemu in njegovim prijateljem je dobro, a Belgrajčani umirajo,« -•— Pripominjamo, da je bil svojčas Voja Veljkovič v Srbiji vodja stranke, ki je slovela kot avstr ofilska in da je sedaj član demokratske zajednice. -j- Minister Pribičevie o Javni varnosti v državi. Belgrajska »Pravda« priobčuje pogovor z notranjim ministrom o stanju javne varnosti v državi. Minister je natflašal veliko razdrapanost javnih raz-.mer povodom vojne in silnega političnega in socijalnega preobrata. Stare oblasti so se ali zrušile ali pa niso imele zadosti ugleda, žandarmerija se je do malega, razpršila. Njegovemu prizadevanju 5e je posrečilo, da se je povsod! upostavila oblast, žandarmerija se je nanovo organizirala in uoificirala. Danes sta red in javna varnost po celi državi zadovoljiva; izvzeta je deloma le še Čmagora, kjer so od zunaj plačani četaši .nastopili v večjih skupinah, a ae je proti njim organizirala lastna črnogorska mladina in jih pognala v albanske gore. Dalje tli nered še po Albaniji in Sandžaku, kjer je doma krvna osveta, ozir. verski fanatizem. V Albanijo je odšla posebna mešana komisija, ki naj na licu mesta poravna sovraštva med družinami in kraji ter upostavi mir in red. V Sand-žaku se je ojačila državna žandarmerija, a prebivalstvo samo snuje začasne pomožne straže. Proti roparskim bandam, ki se pojavljajo tod in tam, so se osnovali po-rebni zasledovalni žandarmerijski oddelki, ki uspešno vrše svojo nalogo. — Na železnicah so napravili red in upostavili var* n ost komisarijata železniške policije, ki so še ustanovili na vseh važnejših prometnih točkah. -Ostanejo le še oni brezvestni železniški Uslužbenci, ki se dajejo podkupiti in drugače greše proti službenim dolžnostim ter tako povzročajo zmedo posebno v trgovskem prometu; boi proti njim se bo v sporazumu s prometnim ministrom nadaljeval in bo v kratkem pokazal najboljše uspehe. — Ta izjava g. Pribičeviča več prikriva nego pove in kaže, da bi bil gospod notranji minister bolje storil, ako bi bil svojo veliko orožniško in detektivsko armado porabil, v prvi vrsti proti resničnim zločincem, namesto proti političnim nasprotnikom. novica. — Telefonski prezaet^med Jugoslavijo in mestom Dunajem je zopet odprt. Telefonski promet med Jugoslavijo in mestom Dunajem, kateri je bil vsled izrednih razmer od vojaške oblasti začasno ustavljen, je zopet dovoljen. — Velika toča je v petek 22. t. m. proti večeru uničila velik del pridelkov na Gorenjskem. Ponekod je bila kot oreh debela. Poročajo nam o tej vremenski katastrofi iz Koroške Bele, iz Begunj pri Lescah, iz Mošenj, Radovljice, Breznice in Ljubnega, — Koncert kvarteta prof. Kozina. V četrtek 28. t, m. priredi občeznani kvartet prof. Kozine (dr. Kozina, Dermelj, Završan, Kragelj) koncert v zdraviliškem domu na Bledu. — Štrajk na zagrebškem kolodvoru, ki je nastal vsled neizpolnjenih zahtev železničarjev, se je v petek končal; uprava je privolila v vse zahteve uslužbencev, — Ponesreči! se ja pretekli petek pri kopanju v Savi pri Tomačevem 19-letni Gvidon Schmalz, ključavničar iz Ljubljane, Ker trupla do danes še, niso'našli, se naprošajo orožniške postaje, naj obveste očeta g. Gvidona Schmalza v Ljubljani, Resljeva cesta 25, kadar prejmejo vest, da se je našlo truplo ponesrečenega sina. — Verižniki in tatovi. Izreden plen se je posrečil državni oblasti v Ptuju, zajeli so nevarno družbo tatov in verižnikov, Že v spomladi je izginil na kolodvoru vagon tobaka, pozneje zopet vagon sladkorja, O ta-tovih ni bilo sledu. Govori se sicer, da je i nek paznik videl ponoči tolpo tatov, ki so ! kar z vozovi odpeljali sladkor proti mestu, : pa se ni upal ziniti besede, ker se je bal ; za življenje. Zdaj sc je vendar posrečilo i nekemu tajnemu policistu iz Trsta, najti ! sledove tatov. Začel je z njimi kupčije ter kupil za drag denar sladkor, ki bi imel priti v Ptuj čez dva-tri dni. In tako je odkril še več podrobnosti; pokazalo se je, da je v tatvino vpletenih veliko oseb, vojakov, železničarjev, hlapcev, natakaric itd. Nekateri so kradli, drugi skrivali blago, tretji poskrbeli vožnje. Sled vodi še v druge kraje, v Zidanmost, Zagreb itd. Da bi le Jugoslavija obesila vsaj pet verižnikov — mislim, da bi bil kmalu konec tega javnost globoko sramotečega in ljudstvo morečega verižen ja! — Na smrt na vešalih je bil obsojen pred osješkim divizijskim sodiščem delavec Jožo Drenovac radi roparskega umora. — Radi uboja slovenskega trgovca Kumare v Lipiku je bil v Osjeku obsojen na 17 let ječe delavec Laza L orna vic, — Aretiran vohun. Iz Belgrada poročajo: Postajenačelnik v Pančevu, Wolf, je bil aretiran, ker je obdolžen vohunstva v dobi avstrijskega režima. — Železniška zveza z Budimpešto. Iz Belgrada poročajo 24. avg.: Od snoči je obnovljena direktna železniška zveza med Zagrebom in Budimpešto preko Pečuha. Prav tako je uvedena zopet direktna železniška zveza iz Zemuna preko Novega Sada in Subotice v Budimpešto. . — Sanatorij za pljučne bolezni zgra- dc v Vočinu v Slavoniji, Ljubljanske novice. lj Dr. France Stele se je vrnil včeraj po petletnem bivanju v Rusiji iz Sibirije v Ljubljano. 1 j Odhod 26. polka. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 25, avgusta: Danes ob 9. uri 15 minut dopoldne se je odpeljal iz Ljubljane 26. srbski pešpolk, ki je bil ves čas izza preobrata v glavnem mestu Slovenije. Pri odhodu so bili navzoči pred- sednik deželne vlade za Slovenijo dr, Brejc, kot zastopnik mestne občine ljubljanske dr, Zarnik, profesor Ilešič, od vojaške strani polkovnik Vukasovič, major Andrejka in mnogo drugih častnikov. Predsednik deželne vlade za Slovenijo se je v imenu vse Slovenije zahvalil poveljnik« Milosavljeviču, vsem častnikom in moštvu tega vrlega polka v govoru, kjer je izvajal med drugim: Zahvaljujem se Vam za vse, kar ste storili izza.Vašega bivanja med nami za vzdržavanje miru in reda in za konsoUdacijo razmer v Ljubljani in Sloveniji, Prišli ste k nam, ko smo strli staro Avstrijo, ko nam je zasijala mlada svoboda in ko smo pričeli polagati temelje skupni novi jugoslovanski državi. Ostali ste med nami, ko je bilo še mnogo nevarnosti v naši sredini in okoli nas. Z vzorno disciplino ste prevzeli vzdrževanje miru in reda, stražili ste nam naše zapad-ne meje in stekli ste si tudi zasluge pri osvohojenju naših severnih bratov v junaških bojih na koroški fronti. S tem ste, izvršili veliko važno zgodovinsko nalogo, ki ostane nepozabljena v pocestnici našega naroda. Pridobili ste si naše neizbrisne simpatije, katere boste vedno uživali pri vsem prebivalstvu Ljubljane in vse Slovenije. Želim in prosim Vas, da nas tudi Vi ohranite v istem speminu, kakor Vas bomo ohranili mi. — Poveljnik polkovnik Četomir Milosavljevič se je v svojem imenu in v imenu vseh častnikov in vsega' moštva polka ginjen zahvalil gospodu predsedniku za lepi pozdrav in izjavil, da polk' ne bo pozabil Slovenije in njenega glavnega mesta, ki ga je vzljubil iz vsega srca. Ob svitanju vojaške godbe se je krasno ovenčani vlak odpeljal iz kolodvora. lj Obupni krik Dalmacije! Danes bo predaval Don Jožo Felicinovič ob 8 uri zvečer v Ljudskem domu o terni »Očajni vapaj Dalmacije«. Vabimo vse, ki so dobre volje, da se udeleže tega predavanja in s tem pokažejo sočutje do nesrečnih Dalmatincev, ki jih tlači, — upamo, da ne več dolgo — laški militarizem in kapitalizem. Vabimo še posebej tudi sotroine Dalmatincev naše uboge begunce s Primorja, lj Francoske kelonijafne čete na poti skosi Ljubljano. Včeraj zjutraj in danes so se peljali skozi Ljubljano transporti francoskih kolonijalnih čet v smeri proti Trstu Vprašanje je, ali Francija demobilizira svojo ogrsko armado (Armee d'Hon-grie) ali pa bodo francoske čete zasedle od Italijanov izpraznjeni pas? GotovO i>a je, da zapuste francoske čete koncem tega meseca Srbijo. lj Umrl je včeraj 24. t. m, strojni sta* vec v Učiteljski tiskarni, Janko Dimic-Zadela ga je kap. Pogreb bo danes cSo pol 6. uri iz Cegnarjeve ulice št, 8. lj Žefiaanje v šiški je bilo včeraj zelo slovesno. Streljali so med cerkvenim opravilom, kakor pred vojsko. V Šiški je bil napravljen mal slavolok s komarjevo sliko v sredi. Karuselj se je preselil iz Later-manovega drevoreda v Šiško in je delal ogromne kupčije. Iz vsake gostilne se je culo Škripanje harmonik in goselj, kako? da ne živimo v časih najhujše draginje. IjFootball-iekjna. Ob ogromni udeležbi občinstva se je vršila dne 24. t. m. foot-ball-tekma med ljubljansko »Ilirijo« in zagrebško »Šparto«. Zmagala je »Ilirija*-Razmerje: 3 : 1. Igralo se je dovršeno-»Šparta« ima izborne tekače toda v kombinaciji so jo člani »Ilirije« prekosili, »Šparta« je delala z nekaterimi triki, ki v Ljubljani niso navadni. Kadar so bili v nevarnosti, so se radi posluževali roke, kar je vzbudilo nejevoljo. Člani »Ilirije«: bili sr med njimi tisti, ki so na tem polju m ec nami orali ledino, so se izborno držali Goalman Pelan je preprečil več goalov. 8?s»;sbs© novice. r Dragocenosti v zrakoplovu. Iz Stockholma javljajo, da so na južni meji Švedske našJi zrakoplov, kjer se je bil spustil na tla. Na njem pa je bilo draguljev in n»' kita v vrednosti 7 milijonov frankov. Na-kiti so last bivšega albanskega kralja princa Wieda. Res sodobno, da princi prenašajo po zraku svoje premoženje. S prestoli vred naj se presele v ozračje, tafl/ so zanie res trdnejša tla. r Velik požar v Parizu. V Parizu v ulici de Lagny je bil nastal v Rcischild^1 livarnici zlata in srebra velik požar. Po tri-urenem gašenju so požar ugasili, a škoda ki jo je požar povzročil, znaša 700.000 frankov, „ r Angleški kralj platna. Danes je nei' znamenitejši človek na Angleškem LepjJ' hard I. Martin. On je ob času demobilizacije pokupil vso zalogo platna, vsega okrog 37 milijonov metrov. To je skoraj vsa zaloga platna na Angleškem. Kupnina znaša okrog 4 milijone angleških funtov a ubogi gospod Martin bo imel pri te?*1 skromen dobiček okrog 1 milijon fimtov* Vso težo bo nosil angleški mali človek, ki bo plačal za svojo nujno potrebo cene. ki mu jih. bo diktiral dobri gospod Marti«' —* Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«, Odgovorni urednik Jo«) Uutflr. liska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljanv