Mubljona, sreda, 27. aprila 1955 Leto XXI. Stev. 100 GUrtV.MJ LN OUCiOVOKNl UREDNIK tVAN SLNKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOB • Llst Izhaja msa* dan razen H Cena 10 dinarjev jnuAk*. PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! »LJUDSKA pravica« USTA.NO VLJ £N A 5. OKTOBRA 1934 /I MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KQT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK / OD L JUNIJA 1953 [ZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« II. IZDAJA danes se bo poprej po borbenih I tradicijah naše ljudske revolucije! hšszf* nas zanese pot po najdem° gp°- Pise l- ’ sP°menike in na-rokWn\Ual sporninmo na he-Je ° borb° narodov Jugosla- *h dmOSV°boditev- 2^e, ki so bodo J1? narodi Za svobodo, najuirt!’-1 Večno zavisane na niihav,ne] straneh zgodovine, movSetli Uki b°d0 še voznim zgledi r, tSl V sP°minu kot itva , v ovalnosti in juna- sveta k- Se mU ^^0 vsi narodi ^utostin* Hltler z zmagoslavno iu0oslo„n °znanial svetu konec «eli °™™ke zgodm™e, so za- v°*nvZ ZVanski narod' P°d bajati omunistične partije t)p, sup.i flsafi v zgodovino no-tenerali „! Tl'. Ko so nacistični “ničili narti \ FUhreriu’ da so shVlji ™?nz-Tke čete v Ju°°' 'n iz brinnTl nastajati brigade k bUo sile k0rpusi- Ni b°i svobnri ’i u mogla zatreti Vobod°hubnega naroda je ieelaotb0rcev. Nov Jugoslavi-*brala v Množična organizacija ki so sorioi vrstah vse tiste, dilni borh°Vali V naTodnoosvobo-Inciji , T Vu Uudski revo- *vetle trnrt-'• ,°^uvala vse njene da bi ohra^6 *n ^ih ne9ovala, 1*° Vse nartu rodovini spomin in junaške „ 5Una,ce> na vse boje kar so rt~? lffe’ na vse tist°. ^“jusodnp.j naši narodi v vine- Njeno'rt fneh svoje zgodo-Sadove. ?e rodUo bogate °bstoja ,v prvih letih svojega Ju°°slav»n ,Iat' ko je Padel na ~~ le Zvez„ h 0 tnformbiroja !*° vl°00 v *°rCev odigrala vat-laskih rn* pevaniu borbenosti 710 strmi? tBr Smel° in od-Sv°bode l a na branik naše ?*ni je nu neodvisnosti. Mla-■n 1° vzgnj~? a borbenega duha " d° socZa”liubezni do dela Sv0je Ta »ttčne graditve, na ^^armadn prevzela skrb za 30 je P n Čl VZOojo mladine in l^nirni seznanjala z dragotine t)0i«L.n5am* Narodnoosvo- Z,a otroke n«ri’rlkrbela pa je tudi ■^istitnenn ♦ borcev in žrtev llU ovekoTJ^ katerih spo-J?0rtleniki in lia z neštetimi rt*' Da bi olTT^mi Plošča- * Orna*,? borbene tradi-l*dskih zbor al^ tudi več vse-9od0vinskih ob obletnicah *°°svobodilno °?dkov v narodna _ "em boju. Ta zboro-^oinem ,Pr', zborovanje na °9očna manil °P}i‘u — so bila t saj sp ^estacija naše enot-ri 0 zbralo na njih V zalT'- kakor Se nikoli e-*a je u Ul.m na5i^ narodov. nie7n» druoirrr sodelovala z s,2acijanii i- \ množičnimi orga-„U9e u w>oain * Prid°bHa lepe za-*.sti in u hi^n5u socialistične za- ^no Braditev. miTn° sociali' ?e ^eder^u°eyJe Manica Svetov-teri sodeS ^,Vfih borce«, v ka- o? * »ie& S,tiri let“. ^ ««-jp°'nizaciin ^ ot zel° aktivna It dobila °medu' ki si 00 ua Prisosf,' , tudi to, da ^o-jc ovala njenemu Tre-.l'etovnP fPlu kastni predsednik rUriol in JZderaciie 0. Vincent ^tis r_ Tt Generalni sekretar ampaigne t??*£muV„k?y™°. Zveze ZAČEL m. KONGRES ZVEZE BORCEV JUGOSLAVIJE Praznična Ljubljana je sprejela goste in delegate Kot gost je med drugimi prispel v Ljubljano častni predsednik Svetovne federacije bivših borcev g. Vincent Auriol t,°rcev in Ja?° ^otipres Zveze Zeli-mn \ belimo mnogo uspe-n anila ' bi ta organizacija ,0,t. da K'°3? ^orbeno monolit-*Vetle tmri'■ ■ naprej negovala i e0Q foni ’C,3e narodnoost;obodil->st»o ln utrievala z njimi r^’ivisnottien°tnost' ki P°Tok . luno-Javanskih na- r°VariŠa £t nih vod vodstvom slaviji u socialistični Ju- ^estitke ob obletnici rt*elske neodvisnosti 26' af>r (Tanjug) -Sl«l . nlk republike Tito je po-‘^elskemu oredsedniku g. .Ljubljana, 26. aprila — V slavnostno okrašeni Ljubljani smo danes pozdravili prve goste in delegate, ki so prispeli na III. kongres Zveze borcev Jugoslavije. Za to priložnost, ki ji daje še poseben poudarek 14-letnica ustanovitve OF v Ljubljani, so se Ljubljančani še zlasti potrudili, da z izredno pestro okrasitvijo tudi na zunaj izrazijo ponos in zadovoljstvo, ki jih navdaja ob dejstvu, da bo ta kongres v Ljubljani. MED DELEGATI IN GOSTI, KI SO DANES PRISPELI V LJUBLJANO, JE BIL TUDI PREDSEDNIK CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV JUGOSLAVIJE ALEKSANDER RANKOVIC Z dopoldanskim brzovlakom so prispeli v Ljubljano predsednik Centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič, predsednika Ljudske skupščine LR Srbije in LR Makedonije Petar Stambolič in Lazar Koliševski, dalje tovariši Franc Leskošek, Rodoljub Cola-kovid, Ivan Gošnjak, Osman Ka-rabegovič, Dobrivoje Radosavljevič, Veljko Zekovič, Jovan Vese-linov, Veljko Vlahovič, generalni podpolkovnik Milivoje Milojevič, Todor Vujasinovlč ter številni delegati iz Srbije, Bosne in Makedonije. Goste in delegate so na ljubljanskem kolodvoru pozdra-vili'predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher, generalni sekretar Zveze borcev Jugoslavije Velja Stojnic, predsednik Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Ivan Maček in drugi. PRIHOD G. VINCENTA AURIOLA NA LJUBLJANSKO LETALIŠČE Danes popoldne je prispel v Ljubljano častni predsednik Svetovne federacije bivših borcev g. Vincent Auriol, ki bo kot gost prisostvoval III. kongresu ZB Jugoslavije. Iz Pariza je odpotoval danes zjutraj, kjer ga je pred odhodom pozdravil jugoslovanski opolnomočeni minister Makiedo. Pred odhodom je Vincent Auriol izjavil, da bo kongres opozoril na položaj nekaterih kategorij invalidov in da bo predlagal ustanovitev novih rehabilitacijskih centrov. Poudaril je, da je Jugoslavija napravila izredno veliko, da bi pomagala vojnim invalidom. Izrazil je tudi željo, da bi se med svojim obiskom v Jugoslaviji v Beogradu sestal s predsednikom republike Titom. Letališče v Ljubljani je bilo slavnostno okrašeno z jugoslovan- skimi zastavami. Visokega gosta, ki je prispel skupaj s soprogo in generalnim sekretarjem svetovne federacije bivših borcev Curtis-som Campaignom z avionom JAT ob 16.10 na ljubljansko letališče, je pozdravil predsednik Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije generalni podpolkovnik Miloje Milojevič, ki mu je predstavil generalnega sekretarja Zveze borcev Jugoslavije Veljo Stojniča, predsednika Zveze borcev Slovenije Ivana Mačka in predsednika MLO Ljubljana dr. Marjana Dermastio. Navzoča sta bila tudi francoska konzula v i Zagrebu in Ljubljani g. Grousard in g. Bolle. G. Auriol se je vsem zahvalil za prijazen sprejem ter jim predstavil svoje spremljevalce, nakar je po radiu izjavil svoje zadovoljstvo in veselje, da ima priložnost obiskati Jugoslavijo. Precejšnja množica, ki se je zbrala na letališču, je visokega francoskega gosta toplo pozdravila, nakar so se odpeljali v vilo Izvršnega sveta pod Rožnikom. Tu je g. Auriol skupaj s spremljevalci napravil vljudnostni obisk pri tov. Rankoviču, ki je visoke goste sprejel v navzočnosti generalnega podpolkovnika Miloja Milojeviča. VINCENT AURIOL IN ALEKSANDER RANKOVIC POLOŽILA VENCE NA GROBNICO NARODNIH HEROJEV Množica ljudstva se je zbrala danes popoldne okrog grobnice narodnih herojev, kjer je bila razvrščena tudi častna četa JLA. Ob 18.10 sta med igranjem ža-lostinke položila na grobnico vence častni predsednik Svetovne fe- deracije bivših borcev g. Vincent j Auriol ter predsednik £veze bor-J cev Jugoslavije Aleksander Ran-J kovic. Pri tej počastitvi so bili 1 navzoči generalni podpolkovnik , Miloje Milojevič, Velja Stojnic, Miha Marinko, Ivan Maček, Franc Leskošek, Todor Vujasinovič, Ivan Gošnjak in drugi visoki politični funkcionarji ter francoski gostje, ki so z Auriolom prispeli v Ljubljano. ODPRTA JE RAZSTAVA »SLOVENSKA UMETNOST PO OSVOBODITVI« Sinoči ob šestih je bila v Modemi galeriji v Ljubljani otvoritvena slovesnost ob pričetku velike reprezentativne razstave »Slovenska umetnost po svobo-ditvi«, ki jo v počastitev desete obletnice osvoboditve prirejata Moderna galerija in Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Ta velika razstava sodi tako po šte- | vilu del kot tudi po številu sodelujočih umetnikov med največje slovenske umetnostne prireditve (Nadaljevanje na 2. strani). Detajl spomenika narodne osvoboditve v Kočevju Dulles terja zagotovila da se Kitajska odreka uporabi sile Tedaj bi se ZDA pogajale z njo o vprašanjih Daljnega vzhoda tudi brez kuo- mintanškega sodelovanja Prvi kitajski diplomati v Beogradu Beograd, 26. apr. (Tanjug) Prvi člani novega kitajskega veleposlaništva v Jugoslaviji so prispeli davi v Beograd. V tej skupini sta svetnik veleposlaništva Cou Cu in ataše Sing Hual. Z njima je prispelo tudi nekaj drugih uslužbencev veleposlaništva. V Beograd so prispeli z vlakom iz Budimpešte, do kamor so potovali z letalom. Nekaj jugoslovanskih funkcionarjev novega veleposlaništva na Kitajskem bo odpotovalo v Pe-, king v začetku maja. V tej prvi skupini bodo razen drugih svetnik veleposlaništva Nikola Miličevič in prva tajnika Vlado Se-stan ter Vojo Dakovič. Washington, 26. aprila (USIS). — Zunanji minister John Foster Dulles je danes izjavil, da bi lahko bili dogodki, ki so se odigrali v zadnjih desetih dneh, odločilni za Evropo in za Azijo. V uvodni izjavi, ki jo je prebral v začetku redne tiskovne konference, je poudaril, da je ameriška vlada zmeraj mislila, da bi bilo dobro, če bi predstavniki kitajske vlade zvedeli za mnenje ostalih narodov Azije. To mnenje je močno izraženo v korist miru, ne pa proti neposredni ali posredni agresiji, je rekei Dulles. S tem je namignil na zaključno sporočilo z azijsko-afriške konference v Bandungu V zadnjih trenutkih bandunške konference, je rekel Dulles, so Ki-j tajci spoznali, da bi bilo koristno, | če bi predlagali pogajanja za ! mimo ureditev vprašanja For-i moze. Treba je ugotoviti, ali je j to odkritosrčen predlog, ali pa gre zgolj za propagandno igro. »Mi nameravamo poskusiti, da bi to ugotovili, ne da bi krenili s poti zvestobe in spoštovanja | našega zaveznika, republike Kitajske,« je rekel Dulles. Glede evropskih vprašanj je rekel, da je v Evropi najpomembnejši dogodek pripravlje- I nost SZ, da osvobodi Avstrijo in | umakne iz nje svoje okupacijske | čete. »Ce je Sovjetska zveza zdaj odkritosrčna, bo to pomenilo zmago temeljnih načel o pravičnosti. ; Ce bodo ta načela končno zmagala glede na Avstrijo, ni razlogov, da bi dvomili, da bodo zmagala tudi glede na diruge dele Evrope. Ne omalovažujem težav, ki nas čakajo. Nedavni dogodki nam dajejo povod za upanje.« Na izredno dolgi tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister potem odgovarjal na vprašanja novinarjev- Večina vprašanj se je nanašala na Cu En Lajevo ponudbo ZDA o neposrednih pogajanjih o mirni ureditvi vprašanja Formoze. V svojih odgovorih je Dulles preciziral stališče ZDA. Med drugim je dejal, da bi ZDA ugodno sprejele kakršna koli zatrdila Kitajske,'da se od- reka uporabi sile. Zaželeno bi bilo, da bi bilo to zatrdilo javno. V tem primeru se ZDA glede pobude za pogajanja ne bodo ozirale na protokolarna vprašanja. ZDA sodijo, da je prenehanje sovražnosti v Formoški oži-’ ni neogiben pogoj za ureditev formoškega in drugih vprašanj na Daljnem vzhodu. Sodelovanje kuomintanške vlade pri eventualnih pogajanjih med ZDA in Kitajsko ni nujno, če se bodo razgovori nanašali samo na interese ZDA. Vendar so se ZDA zavezale, da bodo reagirale na morebithi napad na Formozo, je rekel na koncu ameriški zunanji minister. Svetozar Vukmanovič v Milanu Rim, 26. apr. (Tanjug) Danes je prispel v Milan podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. Jutri bo obiskal v spremstvu italijanskega ministra za zunanjo trgovino Martinellija milanski velesejem, zatem pa mu bo direktor velesejma Scotti priredil kosilo. Jutri bo na velesejmu »jugoslovanski dan«. Sovjetska privolitev v razgovore veleposlanikov za pripravo konference zunanjih ministrov štirih sil, ki naj sklenejo avstrijsko državno pogodbo -tu o easeaniKU g. enzviju čestitko ob ob-neodvisnosti Izraela. Častni predsednik Svetovne federacije bivših borcev g. Vincent Auriol ob prihoda v Ljubljano | Moskva, 26. apr. (Tanjug). So-I vjetska vlada je danes izrazila soglasje s predlogom treh zahodnih velesil, naj bi se veleposlaniki štirih okupacijskih velesil sestali 2. maja na Dunaju. V sovjetski noti, ki so jo davi izročili predstavnikom ZDA, Francija in Velike Britanije'kot odgovor na note zahodnih velesil z dne 22. aprila, je poudarjeno, da sovjetska vlada spričo sedanjih razmer sklicanje posvetovanja štirih veleposlanikov na Dunaju nima za najkrajšo pot k dosegi nujno potrebnega sporazuma o avstrijskem vprašanju, ker so po sovjetskem mne-; nju dane vse možnosti, da bi to vprašanje hitro obravnavali in uredili na posvetovanju zunanjih ministrov štirih dežel, na katerem bi sodelovali tudi avstrijski predstavniki. Toda, ker ZDA sodijo, da je pripravljalna konferenca veleposlanikov potrebna, je sovjetska vlada pripravljena ustreči tej želji ZDA. Sovjetska vlada razen tega sodi, da je naloga štirih veleposlanikov na tem posvetovanju na Dunaju, zagotoviti možnosti za sklicanje konference štirih zunanjih ministrov ob sodelovanju Avstrije, na kateri bi obravnavali in podpisali avstrijsko državno pogodbo. V noti je na koncu izražena nada sovjetske vlade, da tio kor -ferenca itirih' zunanjih ministre upoštevala pogajanja med Avstrijo in SZ v Moskvi in omogočila vzpostavitev popolnoma neodvisne in demokratične' Avstrije ter tako uredila avstrijsko vprašanje v prid miru v Evropi »LJUDSKA PRAVICA« -- O B III. KONGRESU ZVEZE BORCEV JUGOSLAVIJE Svečana otvoritev Muzeja narodne osvoboditve (Nadaljevanje s 1. strani) j Danes ob 19. uri je bila v I Zveznega izvršnega sveta Edvard rin cnHs,; +„ , ; Ljubljani svečana otvoritev pre- Kardelj, Aleksander Rankovič in panoge likovne ustvarjalnosti, Ih- urejenih P^storov Muzeja narod-1 Rodoljub Colakovič, predsednik karstvo, kiparstvo in grafiko. Kot umetnostna prireditev, največjega stila je privabila že k otvoritvi razen številnih predstavniki slovenskega javnega in kulturnega življenja tudi več uglednih gostov iz drugih bratskih republik, ki so prispeli v Ljubljano na Kongres Zveze borcev Jugoslavije. Med drugim so prisostvovali otvoritvi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Rodoljub Čolakovič, predsed-sednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj in član Izvršnega sveta LRS Zoran Polič. Zbrane goste je pozdravil ravnatelj Narodne in Moderne galerije dr. Karel Dobi-da, nakar sta v imenu prirediteljev govorila predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov Tone Kralj, v imenu Galerijskega sveta Pa akademski slikar Božidar Jakac. V svečanem vzdušju je predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS dr. Dolfe Vogelnik razglasil razstavo za odprto. SEJA ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Razprava o bodočih komunah na Gorenjskem in o nekaterih predlogih republiških zakonov naJ bi Ljubljana, 26. aprila. — Na današnji seji Odbora za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine Slovenije so poslanci sprejeli v začetku dnevni red, ki je obsegal razpravo o sedanjih pripravah za ustanavljanje komun na Gorenjskem, dalje predlog zakona o ustanovitvi Sveta za urbanizem LRS, popoldne pa so obravnavali predlog zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter predlog zakona o turističnem šotorjenju, medtem ko so predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci odložili za poznejši čas. O statutih republiških zbornic, o katerih sta razpravljala že gospodarska odbora Ljudske skupščine, bodo razpravljali na seji odbora v četrtek popoldne. G. Vincent Auriol in tovariš Aleksander Rankovič sta včeraj popoldne položila vence na grobnico narodnih herojev ne osvoboditve. Svečani otvoritvi i Ljudske skupščine LR Srbije Peso prisostvovali podpredsedniki: tar Stambolič, predsednik Ljud- žitve gozdnega gospodarstva ln ko- pa pretežno h Kranju. Vendar pa je NEKATERE PODROBNOSTI O FORMIRANJU GORENJSKIH KOMUN Na razpravo o gorenjskih komunah so povabili tudi predstavnike iniciativnih odborov za formiranje občin sedanjega radovljiškega in kranjskega okraja ter poslance teh okrajev. Predsednik iniciativnega odbora okraja Radovljica Milan Kristan je pojasnil dosedanji potek razprav in dela v pripravah za formiranje občin na Gorenjskem, kjer rih volivcev gornji del vasi v glav-naj bi bila ena skupnost komun ter nem izjavil za priključitev k Tržiču, 11 občin. Omenil je, da bodo k bodoči južni pa k občini Kranj. Delavci te občini Bled priključili gozdne kom- vasi so navezani bolj na Tržič, ker plekse na Pokljuki zaradi zaokro- delajo v tamošnjih tovarnah, kmetje se v začetku kazale tendence, da bi postale samostojna občina. Po pojasnilu o pomenu novih občin pa so se pozneje strinjali s predlogom, da se priključijo k Radovljici. Tov. Vinko 'Hafner je v razpravi o pripadnosti posameznih občin na dal nekatera pojasnila k dosedanji dvor, Kamor — *--- ,, Goriče in Jezersko, jc bilo * jjar daljenostl od Kranja, zl nertit, zadeva 'Jezersko, prav ^ ce- vendar so prebivalci teh loti izrazili željo, da s® P h kranjski občini. ostal' Meje občine Cerklje^ ___ take, kot so bile doslej. 0 ^ga bi bila brez vasi in našel „ dela Poljanske in Selške rl. čemer Je bilo svojčas dosn ^ dolina bo na^ ^ Poljanska imela svojo občino, na obli a bo v Železnikih sedež ^ čine. Ostaja le vprašanje ob Za samostojno občino so ven(pr izrekli prebivalci teh vas ’ fina na pa bi bila to najmanjša ^ področju gorenjske sltu[,noS£oka jel« pripaunosu posameznm od- Na drugi strani je imaia območju kranjskega okraja oddaljena od Idrije. ^ j0 bri' aai neuatera pojasnila k dosedanji 2*ri slabe prometne zv j)cer obravnavi. Tako jc glede vasi Dup- bovlti masiv oddaljuje r kj Je lje, ki ležijo na sredi med Tržičem pomembnega središča. ’ - in Kranjem, dejal, da se je na zbo- obširno o tem razpravljal, S POSVETOVANJA PREDSTAVNIKOV JUGOSLOVANSKIH PREMOGOVNIKOV Prvi sledovi pionirskega dela trboveljskih rudarjev Strojna tovarna v Trbovljah se pripravlja na serijsko proizvodnjo kovinskih stojk, ki jih bodo v premogovnikih začeli uporabljati namesto jamskega lesa Trbovlje, 26. aprila. Predstavniki jugoslovanskih premogovnikov so danes nadaljevali svoje posvetovanje o nekaterih vprašanjih, pomembnih za nadaljnji razvoj proizvodnje premoga v Jugoslaviji. Glavni inženir trboveljskega premogovnika Vinko Prezelj je v svojem strokovnem referatu med drugim prikazal dosedanje delo in uspehe, ki so jih v trboveljskem premogovniku dosegli z uvajanjem kovinskega podporja namesto jamskega.lesa. Inž. Franc Legat je govoril o različnih tipih kovinskih stojk, njihovi uporabnosti ter na splošno o kovinski tesarbi v premogovnikih, inž. Štefan Zagoričnik pa je med drugim prikazal, kako so se doslej obnesli pri nas poskusi s kovinsko tesarbo in kaj je v zvezi s tem storila strojna tovarna, da bi začeli doma izdelovati kovinsko podporje. Pionirsko delo, ki so ga konec podjetjem »Schwarzc iz Nemčije. leta 1953 začeli v trboveljskem premogovniku za uvajanje kovinske tesarbe in sta se mu pozneje pridružila še premogovnika Velenje in Raša, prinaša že praktično tolikšne rezultate, da ni več nobenega dvoma, po kakšni pot} bo troiia, da hodinosti 'dvignili Razen teh zglobov bodo vse stojke izdelali doma in iz domačega gradiva. V tovarni računajo, da bodo do začetka julija že izdelali prvih tisoč stojk. Nadaljnja proizvodnja pa predvideva letno do 10.000 iin kasneje bomo v pri- celo do 15.000 stojk. Riaizen stojk proizvodnost, j iz brezšivnih cevi, ki jih bo iz-pooenili proizvodnjo premoga in (delovala železarna v Sisku, ima hkrati izdatno varčevali z lesom, v načrtu izdelavo stojk iz alu-V poldrugem letu so poskusi in mimijske litine, ki bi bile mnogo praktična uporaba kovinske te- | lažje kot železne ter bi našim sarbe pokazali tildi to, kako je treba v različnih premogovnikih in različnih okoliščinah prilagoditi kovinske tesarbe odkopnemu načinu in načinu zasipavanja jamske prazgine. Nekateri ju rudarjem še bolj olajšale delo v jamah. Dvodnevno posvetovanje v Trbovljah je pokazalo, da vlada v vseh jugoslovanskih premogovnikih veliko zanimanje za uva- oslova,nski premogovniki imajo ,janje kovinske tesarbe ter je idealne pogoje, ki so toliko | pričakovati, da bo že letos ne kaj premogovnikov sledilo pionirskemu delu, ki so doslej opravljali v Trbovljah, Velenju ka-tov. in Raši. . Po končanem, posvetovanju so "tv “ si predstavniki premogovnikov ( načinu c]anos popoldne ogledali trbo- Mednarodni stiki Zveze sindi-veljsko Strojno tovarno. (ž) katov so se razvijali v raznih preprosti, da lahko brez posebnih težav zamenjajo lesno tesarbo s kovinsko. Na drugi strani pa je vrsta premogovnikov, kjer je treba predhodno te pogoje šele ustvariti z različnimi spremembami v sedanjem eksploatacije. V trboveljskem premogovniku, kjer je bilo treba s prila go je vanjem .odikopnega načina šele ustvariti pogoje za kovinsko tesari«), so si v tem času pridobili mnogo dragocenih izkušenj, ki bodo vsekakor osnova za nadaljnji razvoj proizvodnje premoga ob uporabi kovinske tesarbe. Strojna tovarna iz Trbovelj, znana po svoji izdelavi strojev in naprav za premogovnike, je paZlljivo spremljala vse poskuse za uvajanje kovinske tesarbe. Njen strokovni kader je prouče-val raizne vrste kovinskega pod- ' Ljubljana. V živahni razpravi, ki ske Skupščine LR BiH Dju.ro munikacij, ki so usmerjene k Bledu, tudi dosti delavcev zaposlenih v Pucar, predsednik Ljudske skup- medtem ko bodo planine oziroma kranjski industriji. Zato Je bila v Ščine LR Crne gore Blaža Jova- pašnike v pretežni meri priključili' Dupljah izvedena anketa, ki je po-novič, predsednik Ljudske skup- j k občini Bohinj. kazala, da je večina, čeprav morda ščine LR Makedonije Lazar Ko-1 Glede občine Jesenice, kjer je neznatna, za priključitev h Kranju, liševski, predsednik Ljudske | 71*/, delavcev, 5,7*/« pa kmetov, med- Pri obravnavi o obsegu občine skupščine LR Slovenije Miha Ma- ^ tem ko preostali odstotek sestavljajo Kranj Je bilo na današnji seji od-rinko, Člani Izvršnega sveta J ostali sloji prebivalstva, je tov. Kri- bora za organizacijo oblasti in upra-FLRJ Franc 'Leskošek-Luka in 1 stan dejal, da se je pokazala potre- ve mnogo govora, predvsem o proble-Ivan Maček ter številni drugi i,a po združitvi krajev Gornjesavske mih okrog Smlednika ter bližnjih gostje. Med njimi je bilo mnogo - - ’■ delegatov, ki so že danes prišli na III. kongres. Goste je uvodoma pozdravil predsednik MLO Ljubljana dr. Marjan Dermastia in nakazal smoter te za zgodovino ljudske doline (Dovje, Mojstrana, Kranjska gora) z Jesenicami. Dalje bo tudi sedanja občina Žirovnica priključena k Jesenicam, kamor hodi na delo S0*/» prebivalcev. Tu je bila izvedena anketa, ki Je pokazala, da se okrog SO9/* prebivalcev Žirovnice izreka za revolucije tako pomembne usta- j priključitev k jeseniški občini. Ob- ( nove. Gostje so si po otvoritvi Cino Radovljico bodo sestavljale med, ogledali izredno okusno opremlje- , drugim tudi sedanje občine Begunje, ne muzejske prostore. i Kropa in Podnart. Pri Begunjah so vasi. Dosedanje razprave so pokazale, da bi Smlednik zaradi svojih geografskih ozirov sodil k Medvodam, vendar pa je večina prebivalstva zaradi zaposlitve izrazila željo, naj bi pripadala ta vas h Kranju. Zlasti je nastalo vprašanje opredelitve vasi Podreče, kjer so se z anketo izrazili za Kranj s približno dvema tretji- mnenja, naj bi se vp. ske občine ponovno rašanje 1,11 'iiro*- obravnaval®- °zl«,TSg«Tl SVETA ZA URBANIZEM Zatem je Odbor za cijo oblasti in uprave Repu ga zbora Ljudske skpp®’r.is0tnoštl venije obravnaval P a Jz-podpredsednika republi vršnega sveta dr. Breclja in državnega se* jgga za gospodarstvo mg. s^o-Tepine osnutek zakona j_,RS-vitvi Sveta za urbanem . Dr. Marijan Brecelj, ki J nUtefc ložil omenjeni zakonski pilo je omenil, da doslej s Tejevah ustreznih organov, ki d V vprašanja urbanizma . nas povojnih letih smo gra ovanj-gospodarske objekte, s na. ske hiše kot tudi komunam tič. prave brez ustreznih prav® I nama glasov, za Medvode pa je ena nih načrtov in h doslej ; tretjina ljudi. Vprašanje občine Pred- j rirM-oišnia škoda V Mednarodni stiki in sodelovanja Zveze sindikatov Jugoslavije Iz poročila Centralnega sveta ZSJ Mednarodno sodelovanje naših sindikatov je bilo v obdobju po drugem kongresu ZSJ "sestavni del sodelovanja vseh družbenih organizacij naše dežele s socialističnimi demokratičnimi in sploh naprednimi gibanji na svetu. Hkrati je mednarodna politika naše dežele prispevala h krepitvi mednarodnih stikov naših sindikatov v korist miroljubnega sodelovanja in aktivne koeksistence na svetu Zveza sindikatov Jugoslavije je medtem poglobila svoje mednarodne stike tako, da je uposta-vila sodelovanje še z nekaterimi evropskimi in izvenevropskimi deželami, tako s Finsko, Dansko, Indijo in Burmo. Sindikati vzhodnoevropskih dežel in sindikati pod vodstvom komunističnih partij na Zahodu so nekoliko spremenili svoje prejšnje stališče do naših sindikatov. Zadnja leta je prišlo tudi do bolj aktivnega sodelovanja posameznih sindikalnih svetov in podružnic s tujimi sindikalnimi organizacijami, kar velja za uspešno novost v mednarodni dejavnosti naših sindi- OBLIKE MEDNARODNEGA SODELOVANJA Z OBČNEGA ZBORA OBRTNE ZBORNICE ZA MESTO LJUBLJANA OBRTNIKI POTREBUJEJO SODOBNEJŠE ORODJE Ljubljana, 26. apr. Danes po- . šol so pridali svojo besedo tudi poldne je bil v dvorani Doma že- j delegati Občnega zbora. Dlje so lezničarjev peti redni letni občni , se ustavili na ureditvi šolskih zbor Obrtne zbornice za mesto i prostorov za «voje vajence. Hkra- porja v sodejovanju z rudarskimi strokovnjaki in nato postavil predlog za izdelavo te vrste jam je trajala nekaj ur, so delegati povedali svoje največje težave. Med drugim so razpravljali o skih stojk. V tovarni, so zdaj v ! veliki potrebi specialnih obrtnih teku vse priprave za serijsko izdelavo kovinskih stojik. Dokler tovarna ne začne sama izdelovati zavornih zglobov, bo sodelovala • v proizvodnji stojk s Odhod norveških gospodarskih strokovnjakov orodij, ki jih ni moč dobiti že blizu 15 let. Menili so, da s tako zastarelimi pripravami ne more naše tržišče pričakovati kdo ve kako dobrih izdelkov. Prav tako ne more tržišče pričakovati dobrih izdelkov, če Obrtna zbornica | ne bo nudila obrtnikom prepotrebne strokovne literature, saj ’ so v inozemstvu z obrtnimi pro-1 izvodi že daleč pred nami. Obrt-Beograd, 26. apr. (Tanjug) Po niki — delegati so izrazili tudi večdnevnem bivanju v Jugoslaviji I svoje pomisleke proti izvozu suje davi odpotovala iz Beograda ’ rovin ali pa, polizdelkov v tujino, norveška gospodarska delegacija, Menili so, da taka politika ni pra-v kateri»so bili predstavniki nor- i vilna, vsaj do takrat ne, dokler veške industrije in sindikatov in naši domači obrtniki in podjetja jo je vodil podtajnik v ministr- ! ne bodo imela teh dovolj, stvu za industrijo g. Od Gethe. K perečemu stanju vajeniških ti pa so poudarili, da bi uredili za svoje oddelke dokončne učne načrte in da bi se šolanje učencev večine strok podaljšalo od dveh na tri ali štiri leta. Resno so se zavzeli tudi za uvedbo novega šolskega predmeta, higiene, zlasti za slaščičarske in pekovske vajence. Ko so obrtniki govorili o šolstvu so menili, da bi se bilo treba pričeti resno pogovarjati o večji pritegnitvi učencev k svojim strokam. Statistični račun je pokazal, da večina učencev v gospodarstvu dela le 66 % i^sa v svojih delavnicah ali trgovinah. Ko so ob koncu razpravljali še o notranji organizaciji obrtnih delavnic, so ugotovili, da je administrativni aparat v nekaterih izmed njih preobsežen in da bi ga bilo treba zmanjšati. L. menjavo kulturnih in umetniških skupin s sindikati Avstrije, Švedske, Belgije in drugih dežel. Mednarodno športno sodelovanje sindikalnih organizacij so. razvijali v glavnem železničarji, poštarji in kovinarji. ..... . . . ... I Delavski turizem se je razvil oblikah od izmenjave uradnih zadnja leta kot posebna oblika delegacij piek medsebojne ude- . mednarodnega sodelovanja sindi-e na kongresih, izmenjave katov. V zadnjih treh letih se je posameznikov in študijskih sku- mudilo v naših sindikalnih okre-pin do kulturnega, umetniškega vališčih nad 8000 tujih turistov, m športnega sodelovanja ter raz- Razen tega smo izmenjali za le-vijanja mednarodnega delavske- tovanje delavske skupine tekstil-? -e*a 1852 do za- ! cev, rudarjev, kovinarjev, zdrav-cetka letošnjega leta je poslal ' stvenih in komunalnih delavcev, Centralni svet ZSJ uradne dele- državnih uslužbencev, železničar-10 evropskih, azijskih in jev in poštarjev. Med počitnica-afnskih dežel. Našo državo pa so mi smo izmenjali tudi otroke na-obiskale sindikalne delegacije in ših železničarjev z otroki želez-skupine iz sedmih dežel. Med ničarjev iz Francije, Holandske, vzročena precejšnja oziru, je potrebno to vprašanje reievati avtoriS*0 in strokovno. nrecelj ie Podpredsednik dr- ® ^je v poudaril, da je to pereč« Sloveniji še prav poseb naS zlasti zato, ker imamo v urjja-gosto naseljenost. Svet 1ajiii) nizem bi bil pfftr0^e,. ga posvetom, sestavljalo pa sjanoV’ legijsko telo, t. j. 30 do oZ;roma Podrobnejše predpise jappo odredbe o urbanizmu pa re- na osnovi tega zakona publiški Izvršni svet. ^ ^ne- uradnimi obiski je treba zlasti poudariti bivanje predstavnikov sindikatov Švedske, Danske in Finske v naši državi ter naših uradnih delegacij v teh deželah, pa tudi na Holandskem, v Zahodni Nemčiji in Belgiji. Razen tega sta dve delegaciji ZSJ 1. 1953 na povabilo angleške vlade obiskali Anglijo. V minulih dveh letih je obiskalo našo državo kakih 600 predstavnikov sindikalnih središč, novinarjev, publicistov ter drugih javnih delavcev raznih dežel. Zanimali so se za razvoj naše družbene ureditve, za oblike naše socialistične demokracije, zlasti pa za razvoj delavskega in družbenega upravljanja ter za delo in vlogo naših sindikatov. V obdobju med dvema kongresoma so poslali Centralni odbori v tujino 49 delegacij, sprejeli pa so Belgije in Grčije. STALIŠČE DO MEDNARODNIH ORGANIZACIJ Zveza sindikatov Jugoslavije nima stikov z nobeno mednarodno sindikalno centralo oziroma ni vključena v nobeno mednarodno sindikalno organizacijo. Z neposrednimi stiki s sindikalnimi organizacijami in gibanji raznih dežel pa ZSJ uspešno prispeva k mednarodnemu sodelovanju Svojo mednarodno dejavnost razvijajo jugoslovanski sindikati tudi v mednarodni organizaciji dela, eni izmed specializiranih agencij Združenih narodov, v kateri je zdaj včlanjenih 70 dežel. Prek te organizacije smo poslali kakih 5000 naših strokovnjakov in delavcev na nadaljnjo tehnično izpopolnitev v 12 dežel. Poslanci Odbora za pe- djo oblasti in uprave so e katerih spremembah osn ul> kona o ustanovitvi Sv _snut®Jf banizem LRS sprejeli red\o$* zakona in ga bodo P ravlia' Skupščini, da o njem S POPOLDANSKE SEJ^cp Zatem je Odbor za organ ^ jo oblasti in uprave PJ?'1 ^ in jo nadaljeval p°p°ld ■ janjU obravnavali zakon o 0 ka" in izvajanju gradbenih ’ pra^' terem sta pred dnevi z eput)l|' ljala gospodarska odbor je ške Ljudske skupščine. O ^ razpravljal tudi o prtdgg,, K kona o turističnem šotorjQ 0a je praviloma dovoljen?.0naprej d-val svojo strokovno ‘z jinlofL Prošnji je visoke šole; dokaz o z u oz. uspešnem strok«)vn^jat^ ljavljanju po diplomi. ,tudija rte vo izjavo o namenu untoe ki delovni načrt; P°t™' v mcrl'0-o znanju tujih )e*lk?.andi«Jat,aHa: je potrebna, da bo llj3oa' , ske skupščine LRS, Bi -klA?* ODBOB 5,d6‘CA BORISA R &o ZVEZA BORCEV SKRBNO ČUVA svetče tradicije narodnoosvobodilnega boja Iz poročila Centralnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne 1710 P01-06110’ ki ga je Centralni odbor Zveze borcev J v Pripravil za III. kongres, poudarja v uvodu, da se je |&veza borcev med II. in III. kongresom še bolj okrepila in razvila uresničevanje svojih nalog. Borci NOV in Zveza jr , k’ “* v celoti podpirajo politiko Zveze komunistov in *™lcne zveze, so bili v minulem obdobju v prvih vrstah boja za očuvanje miru — proti agresiji, za aktivno TOaeiovanje med narodi na enakopravni osnovi. Organizacija ZB je zelo živo reagirala na vse zunanjepolitične in iranje dogodke in izražala svojo neomajno pripravljenost syobode in neodvisnosti naše domovine, za krepitev enotnosti v boju za izgradnjo socializma. ski uspeh otrok. Bili so primeri, ko so za to določeni člani organizacije prihajali v šole in na roditeljske sestanke, kjer so se zanimali za uspeh otrok. Otrokom s oslabšimi šolskimi uspehi' so j osnovne organizacije preskrbele brezplačne učitelje, člane ZB. Razen tega so nekatere organizacije navezale zelo dobre stike z učiteljskimi kolegiji v posameznih šolah. V mnogih takih primerih je \ični uspeh otrok padlih bor- ^S^o^rikalut^npvt^3 j1^0 to Pravio°- To kaže, da ne- cev ^ žrtev fašističnega terorja »ganjzacijska vnrZi" . e organizacije še vedno sek- postal predmet posebne pozomo- borcev šteje* poV ^nepo pol n i h ta5^° P1"1 ^Prejemanju v članstvo :sti učiteljev in tudi šolskih sve-Matkih okoli milijon 200.000 čla- 111 zanomaria.1° ter podcenjujejo j tov in uspehi niso izostali. SKRB ZA OTROKE PADLIH BORCEV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA TER ČLANE ORGANIZACIJE Organizacije Zveze borcev ^ Po poročilih glavnih odbo- zbiran3£ v organizacijo vseh ti-1 Zveza borcev je mnogo otrok, Pa okoli 300.000 ljudi v vseh stih, zlasti žensk, ki imajo pogoje, ki so končali osnovno šolo, vklju-Wdskih republikah še ni včla- da lahko postanejo člani Zveze ^‘-*a v obrti. Pri tem je imela njenih v organizacijo ZB, čeprav borcev. |Zveza borcev težave z vaj eniski- I mi mesti v industriji m obrti, z i iskanjem stanovanj in mest v internatih, prav tako pa tudi s pomanjkljivo predizobrazbo otrok. , Vključevanje otrok v obrti je i otežkočeno zaradi relativno majh-ttKioeo ct—n*J'i “orcev so pomoč skupnosti je usposobila nega števila industrijskih in stro- konitiv, . 23 zajamčenje za- desettisoče otrok za življenje, da kovnih šol in zato, ker obrtne cev I? -Pyavlc otrok Padlih bor-Ra7Pn . ev fašističnega terorja. orEanw ^ 80 okra.lne in mestne W^Clje n.udile tem otrokom oblekn ° k ™aterialno pomoč z bele cA ^ ]0 in denarjem, skr- Vali v L jT- 50 se otroci vključe-gočiln P°! lce’ da bi se jim omo-hov^Ji36’ skrbele s® za nji-SanlraVje in za t0- da bi se številu teh ota*J° ve6jemu nQ bil° Pri tem še ved- ia ^matičnega dela namreč Ha k ° v tem smislu skrbel«’ 3 orSanizacije stalno borcev’« -se otrokom padlih ^en mo?oc^i Pogoji za nor-živlienip ^,0^.111 ^Posabljanje za nizacijah ZB* V nekdterih orSa- mnenie a se -ie udomačilo otroški« ] ?°,z invalidnino in Problemi ure->enl vsi Predpisi _ padlih borcev, s stičnega tL P01110^ žrtvam faši-°trok žrt^,°rfiax-P?-,tuVahdnilSLPrid0biU pravico nem meseca oktobra 1954, na katerem je govoril tovariš Tito. Na ločene ■ m Spolnjujejo do-1 sliki: tovariš Tito v spremstvu tovariša Mihe Marinka °troškeea K' Pravico tudi do! na Ostrožnem °troci - ' i j® uživajoč ^tstičnega teror- I sedaj samostojno sodelujejo v go- delavnice nič rade ne sprejemajo Predpisih ^^nih republi- I spodarskem življenju. vajencev. Po drugi plati pa je do- fojih, pornn^ ^Pri določenih po-1 p0 evidenci, sestavljeni po dru- tok tako velik, da se otroci Mnogo ot £ oo 500 do 2000 din. gem in tretjem plenumu Central-' padlih borcev ponekod lahko ^oionizaciio d I¥l.- ?eI Posluh u otroci'’ so se veči li^nine n svo^^ Pravic do in- obremenjena z davkom, ki izklju-^služuje družjn in otrok se čuje pravico do dodatka, ne nudi Pokai«* Pravice do družin- dohodkov, ki bi jim omogočili šo-WK°jnine. otrr,si,Q Otroške dodatke lanje. odločijo za tiste stroke, v katerih je potrebna manjša izobrazba. Toda, kjer si organizacije ZB dovolj prizadevajo, kljub tem te-'žavam uspevajo reševati ta vprašanja. Od vseh otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja jih 11.500 sploh ni obiskovalo ali pa je prekinilo obiskovanje osnovne šole. Ti otroci so v glavnem prestari za redno šolanje. Mnogo ... - -ulanih je tudi takih, ki so končali štiri v a v porodil P°Tatkih, objavlje- | kmetovalci. S tem naj bi se otro- razrede osnovne šole in niso na- .. osnovnih * i naive^ otrok: kom nudila možnost, da bi se po 1 rcev in žrtev faši- cev in žrtev fašističnega terorja, i riima;er°rja’ 'ri žive v mestih v celoti vzeto, ne zaostaja mnogo *drjev . drugih sredstev za za uspehi drugih otrok. Med nji- nr ’ ozir°ma nimajo last- mi je tudi mnogo odličnjakov. „ --------------------------------------- „ !moženia, ki bi jim omo- Večji del osnovnih organizacij ZB.tovljenih sredstev za vzdrže-■ da bi ostali na vasi kot Iv mestih je redno spremljal šol-1 vanje, je bilo zaprtih. Mnoge do- kovnih šolah. S tem namenom so (otroci se zelo težko vključijo v odbori Zveze borcev že v letu. ujc> ker se za vajence zahteva 1953/54 zajamčili nekaj sredstev osemletka. Glavni odbori so se v za štipendiranje. Po prizadevanju I sodelovanju z okrajnimi odbori organizacij ZB so tudi posamezni 7,3, organi socialnega skrbstva in ljudski odbori namenili štipen-1 ljudskega zdravstva ter s prodi je za otroke padlih borcev in | svetnimi organi predlanskim in žrtev fašističnega terorja. To ka- ianj jotili nekaterih ukrepov, da že, da uživajo otroci po III. ple- bi tudi tem otrokom omogočili numu Centralnega odbora več po- minimalno šolsko izobrazbo, da zomosti kot prej.. Izvršni sveti v bi se lahko vključili v uk. v^eh ljudskih republikah so pri- Domovi za otroke padlih bortiev Mnogi domovi, kjer so dobili streho otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, so potem, ko so postali ustanove s samostojnim finansiranjem, začeli sprejemati tudi druge otroke. Nekaj domov, ki niso imeli zago- izboljšalo. V otroških domovih in internatih je dobro urejena zdravstvena kontrola. Zdravstveni pregledi so redni. Skoraj vse okrajne in mestne organizacije Zveze borcev in mnogo osnovnih organizacij prireja skupno z ljudskimi odbori vsakoletna letovanja otrok na planinah in na morju. Vsi otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki obiskujejo šolo in jim je potrebno okrevanje, odhajajo s šolami v otroške kolonije in okrevališča. • Skrbništvu so organizacije ZB stalno posvečale pozornost in skrbele, da so otroci, ki so bili brez skrbnikov, le-te dobili, oziroma da so namesto skrbnikov, ki niso ustrezali, določili nove. Toda kjer organi ljudske oblasti niso dobro uredili skrbniške službe in kjer ni bilo dovolj aktivnosti družbenih organizacij, predvsem Zveze borcev, je prišlo *tudi do negativnih pojavov. So pojavi, da posamezni skrbniki izrabljajo otroke padlih borcev, uporabljajo njihovo imo-vino, ne pošiljajo pa jih niti v osnovno šolo, temveč jih zaposlujejo z raznimi kmetijskimi in gospodinjskimi deli. Zato je bilo treba v nekaterih primerih tudi sodno ukrepati proti izkoriščevalcem. \ Skrb za člane organizacije in družine padlih borcev Zveza borcev je po svojih odborih skrbela tudi za člane organizacij in za družine padlih borcev. Ta skrb se je kazala predvsem v pomoči organizacij za ureditev zakonitih pravic članov, oziroma družin padlih borcev (pokojnine, invalidnine) in z dajanjem začasne pomoči članom Zveze in družinam padlih borcev, ki so zašle v gmotne težave. Med člani Zveze borcev je mnogo tovarišev, bivših borcev, ki so se morali zaradi bolezni ali zmanjšane delovne sposobnosti upokojiti. To so največkrat mlajši tovariši in tovarišice s kratko delovno dobo ter so zato njihove pokoj nme majhne. Po proučitvi tega problema in na predlog Centralnega odbora je Zvezni izvršni svet z novo uredbo o pokojninah vojaških oseb in pripadnikov Ljudske milice izboljšal upokojitev borcev, ki delajo v ci- je bilo prirejenih mnogo parti-vilnih ustanovah in podjetjih, ' zanskih maršev in zdruzenih vaj, družinske pokojnine padlih in umrlih borcev, pomoč borcem, ki nimajo delovne dobe za pokojnino, vsa ta vprašanja zaslužijo, v katerih so množično in organizirano sodelovali člani teh organizacij. To številčnost in množičnost je bilo moč doseči tudi da jih Zveza borcev še nadalje zato, ker so bila zadnja leta ju-proučuje, da bi lahko aktivno so- bilarnega pomena — desetletnice delovala pri sprejemanju sploš- vstaj v posameznih krajih, ob-nih predpisov o pokojninskem letnice velikih bojev in osvobo-zavarovanju in predpisov o pre- ditev posameznih krajev. Parti-kvalifikaciji. | zanski marši in rekonstrukcije Pri odborih organizacij Zveze bojev za osvoboditev posameznih borcev se prijavljajo člani Zveze, 1 mest in krajev so bile hkrati tu-ki so iz raznih razlogov ostali j di manifestacija pripravljenosti brez dela. Ti tovariši često na- ljudstva za obrambo domovine. Urejanje pobov, odkrivanje spomenikov, odpiranje muzejev NOB, zbiranje in obdelava zgodovinskega gradiva Organizacije Zveze borcev so ' že od svoje ustanovitve dalje | stalno skrbele za grobove padlih borcev in žrtev fašističnega te-'rorja. Te akcije pa bodo morale 1 biti v prihodnje bolj sistematič-1 ne, ker gre za dokončno urejanje , grobov, njihove zaščite in vzdr-' ževanja. Z namenom, da bi se negoval in čuval trajen spomin na dneve 1 bojev in padle tovariše, so organizacije Zveze borcev sodelovale pri postavljanju spomenikov, spominskih plošč in spominskih objektov. Centralni odbor Zveze borcev že od junija 1952 neposredno skrbi za urejanje zgodovinskih j krajev: Stolice, Krupanj, Titovo Užice, Foča, Bihač, Petrovac, Drvar in Jajce. Med II. in III. kongresom je prišlo do močne iniciative za odpiranje muzejev narodnoosvobodilne borbe. Od skupno 200 muzejev in javnih zbirk v državi, je več kot tretjina muzejev NOB (81). V prihodnje pa bo treba re-. šiti še nekaj problemov. Med 'drugim naj bi se muzeji NOB I razvijali v splošnem sestavu in z enakim statusom ter tudi z j enako skrbjo organov ljudske oblasti kot drugi muzeji. Posebna oblika negovanja spo-1 minov na dneve borbe in vzgoje naših ljudi v duhu tradicij NOB je tudi > pisanje kronik, spominov, , dnevnikov in biografij. Na pobudo organizacij ZB, zgodovinskih oddelkov Zveze komunistov, Vojno zgodovinskega inštituta in nekaterih založniških podjetij se | je povečala založniška dejavnost raznih del s temami iz narodnoosvobodilne borba. i Od II. kongresa do fcanes so organizacije Zveze borcev razvijale dokaj obširno aktivnost s proslavljanjem pomembnih obletnic, vstaj, formiranja brigad in partizanskih odredov, posebno ] pa z jubilejnimi desetletnicami . ljudske revolucije. Zelo je razvi-j to proslavljanje obletnic osvftbo-ditev posameznih krajev, v nekaterih republikah pa tudi proslavljanje tako imenovanih ob-: činskih praznikov. ^ Sodelovanje z organizaci-I jami bivših borcev v tujini in delo v Svetovni federaciji bivših borcev Drugi kongres Zveze borcev je organizacijam naročil, naj še dalje vzdržujejo in krepijo že obstoječe in vzpostavijo še nove stike z vsemi organizacijami bivših borcev na svetu, ki se dejansko 'in odločno borijo za ohra-j nitev miru. Zato je Centralni od-I bor 'Zveze borcev v minulem ob-| dobju vzpostavil nove zveze in | okrepil sodelovanje z velikim 1 številom organizacij bivših bor-I cev in vojnih žrtev ter se včla-! nil v Mednarodno federacijo bivših borcev. Sekcija Centralnega odbora bivših internirancev in deportirancev se je novembra ' leta 1951 včlanila v Mednarodno federacijo bivših internirancev ' in deportirancev, sekcija Cen-j tralnega odbora bivših vojnih 1 ujetnikov pa je leta 1951 pristopila kot opazovalec k Mednarodni federaciji bivših ujetnikov. Centralni odbor Zveze borcev vzdržuje zveze z mnogimi organizacijami bivših borcev na sve-i tu in sodeluje v številnih akcijah. Hiter razvoj obrtništva v Mariboru Vrednost proiioodnje in uslug socialističnih obrtnih delavnic je bila lani skoraj ~c ^00 milijonov večja, kot je bila prcdoidc' na v družbenem načrtu, letos pa jo bodo povečali še za 400 milijonov dinarjev. — Razvoj obrti ovira pomanjkanje lokalov. Lanski napredek socialističnih obrtnih delavnic v Mariboru je bil skorajda zadovoljiv. V primeri s prejšnjim letom se je obseg proizvodnje in 'storitev povečal za 15 odstotkov. To so dosegli predvsem z zaposlitvijo novih delavcev, vtem ko je storiln^t v nekaterih obratih celo nekoliko nazadovala. To je sicer posledica zastarelih in izrabljenih strojev in orodja, kar opozarja, da jih bo treba zamenjati z novimi. Zastarelost obrtnih obratov je upošteval tudi MLO in je v družbenem načrtu določil, da se bo polovica dobička, ki ga bodo ustvarili v obrti, stekala v poseben investicijski sklad, iz katerega bodo prejemali kredit samo obrtni obrati. V ta sklad se bodo stekale tudi obresti od osnovnih sredstev obrtnih delavnic. Obrtništvo pospešujejo tudi z ugodnejšimi pogoji pri najemanju investicijskih kreditov: z1 daljšim odplačilnin jo obrestno mero. Lansko jesen je MLO odobril 20 milijonov dinarjev kot investi- cije za nove obrtne delavnice. S temi investicijami so že ustanovili okrog 20 najnujnejših obratov, nekatere pa še urejajo. Velika ovira pri ustanavljanju novih obrtnih obratov in pri povečanju sedanjih pa je pomanjkanje lokalov. Povpraševanje po prostorih za lokate je v Mariboru tako veliko, da nekatera podjetja, ki imajo več sredstev, ponujajo pretirano najemnino, kakršne obrtne delavnice ne zmorejo. Za zad /oljitev potreb potrošnikov je v Mariboru potrebno več obrtnih obratov. Čeprav je lani presegla vrednost proizvodnje in storitev v obrtnih delavnicah družbeni načrt za 21 %, še zdaleč niso bile krito vse potrebe. V potrditev, da ta porast ni bil dosežen z navijanjem cen, naj navedemo, da so materialni stroški socialističnih obrtnih delavnic porasli še bolj in si^er za 24 %. Vrednost letošnje proizvodnje in storitev bo za 25 % večja od lanske in bo'presegla dve mi-lijardi dinarjev. P. Proslave v počastitev 10. obletnice osvoboditve v Ljubljani Ljubljana, 26. aprila Nocoj, na predvečer kongresa Zveze borcev so se v mestu pričele proslave 10. obletnice osvoboditve. Množične organizacije terenov Ajdovščina, Gradiišče, Stara Ljubljana, Prilile in Trnovo so priredile proslavo v dvorani Slovenske filharmonije, do-čim sta terena >24 talcev« in Poljane imela akademijo v Domu ; Anice Čemejeve. Na Poljanah so sodelovali godba Ljudsike milice, Slovenski oktet, recitatorji in tamburaškj zbor Svobode. Danes so na terenu »24 talcev« položili vence na spomenik padlih talcev in ob spominskiIj iploščah, ki so na tem terenu. * 1 Tereni Socialistične zveze de lovnih iljuidd Bežigrad, Stadion in »Boris Kidrič« so imeli proslavo v dvoraini skiina »Soče«. Za uvod so predvajaJi film »Pot miru«, j nato pa je zvezni ljudsiki poslanec tov. Vida Tomšičeva preda-■ vaila o zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih vprašanjih. Prireditve se je udeležilo nad 600 ljudi. IZ ŠENTVIDA PRI LJUBLJANI O čem so razpravljali na zborih volivcev Minuli teden so se v vseh volilnih enotah pogovorili [ vanjskem vprašanju. V Vižmar- o družbenem planu in proračunu :ilh ,*?. »htevali, naj bi ne 1 gradila hipodroma na najiboljsi V vseh volilnih enotah šeni-1 l judskega odbora, ki je do sedaj j zemlji; dejali so pa, da so vsi viške občine so bili minuli te- pobiral najemnino. to, da ga napravijo ^nekje na katerih | Ljudje so govorili o kreditu 'nižje, kjer je zamaja slabša, družbenem za gradnjo gimnazije. 25,000.0001 O takih in podobnih vpraša-dinarjev, kolikor jih je namenje- njih so na zborih volivcev raznih za letos, je premalo, kaijti praVljali, Sicer pa so se z druž-napravili bi' lahko več kakor benim planom strinjali. Na vseh lani. Največ pa je bilo govora zborih so ob koncu izvolili še na vseh zborih volivcev o stano- krajevne odbore PLZ. den zbori volivcev, so se pogovorili o planu in proračunu mestnega ljudskega odbora za leto 1955. Razprave na zborih so bile zelo živahne; ljudje so večinoma obravnavali domača vprašanja. V zvezi s proračunom so povsod govorili o investicijah. S tem v zvezi so posebej poudarili potrebo po razširitvi kanalske mreže. Zlasti so menili, da je tj-eba speljati kanal v vodo, ki se ustavlja za prosvetnim domom, tako da so tam vlažne vse hiše in tudi dom. Kanal je treba speljati tudi ob bloku, kjer pronica voda v klet. Stanovanjski svet nima sredstev, da bi hišo dogradil, zato bi billa to naloga mestnega Trije prijetni večeri v Šentvidu Minuli teden smo imeli v- Zal.maj in obletnico osvoboditve 8. junija bo v Šentvidu velik miting — Proslave bodo zaključili 22. julija v Tacnu, kjer je počila prva partizanska puška v občini Priprave za praznovanje desete obletnice osvoboditve in 1. maj so v polnem teku. Prvega maja bodo prebivalci šli na parado v Ljubljano, popoldne pa na izlet na Toško čelo in na Rašico. Zvečer bo v Šentvidu aka-, u . jdemija, ki jo pripravijata de- Šentvidu tri kulturne prireditve, Javsiko-kulturno društvo »Svobo-Najprej je orkester vojaške god- da< in rLA v domu Svobode, be pod vodstvom kapetana L ju- Prej pa bodo v vseh delovnih ko- bomira Miočevida priredil orkestralni večer ob sodelovanju pr vakinje ljubljanske opere Vilme Bukovčeve. Nato je priredila DPD Svoboda glasbeno-baletni večer. Na njem je nastopila tudi mladina. Številni gledalci in poslušalci so bili nad izvajanjem programa zelo navdušeni. Tretji večer je pripravila JLA v svojih prostorih. Bil je to spet baletni večer, na katerem so na- lektivih seje delavsikih svetov in proslave. V okviru proslav desete objetnice osvoboditve bo 8. maja v Šentvidu še posebna proslava. Posebna proslava pa bo tudi v okviru občinskega praiznika 8. junija, ko bo v Šentvidu velik mitiing, posvečen deseti obletnici osvoboditve. Ob tej priložnosti bodo izdali svečano •številko lo- stopali Tatjana Lipovšček, Lidija kalnega lista »Naše delo«. Mla- Lipovš, Breda Smid, Janez Miklič in Stane Polik, člani baleta naše opere; spremljal pa jih dr. Danilo Švara. Vse tri prireditve so izpopolnile dolgo vrzel, ki je bila na področju našega kultumoumetniške-ga življenja. Želimo si še več podobnih prireditev. dina bo pri tem proslavljanju sodelovala še taiko, da bodo v vseh šolah pisali nialoge v zvezi z dogodki med NOB na področju občine. Na vsaki šoli bodo tri naj-boljše naloge nagradili. Sredstva zato bodo dali Občinski l jaidski odbor, Občinski odbor SZDL in Društvo prijateljev mladine. Obrtno-industrijska razstava bo od 1. do 12. julija Druga obrtno-industrijska razstava v Šentvidu bo posvečena deseti obletnici osvoboditve in bo del programa v sklopu ostalih prireditev v počastitev te obletnice. Za ureditev razstave skrbi poseben pripravljalni odbor. Razstava ne bo le komercialnega značaja, temveč bo njen namen predvsem popularizirati obrt in industrijsko dejavnost v okviru komune in pokazati ustvarjalno Včeraj na ljubljanski reševalni postaji Ivan Poredoš, 27-letni delavec na državnem posestvu »Onekt si Je zlomil podleht; Janez Vene. 6-letni otrok, Jesenkova ul. 4. Ljubljana, je pri igri na dvorižSu padel in si zlomil levo ključnico; Aleksander La. vren818, 38-letni nameščenec, Novo mesto, sl je poškodoval lev« nogo; Frančiška Bendli, IMetna delavka. Polje 5 pri Vodicah, si je pri padcu s kolesa zlomila levo nogo v skočnem sklepu; Anton Kane, 20-letni delavec iz Kamnika pod Krimom je priiel pod voa in ima pofikodbe na stopalu. sposobnost in gospodarsko moč z vseh področij dejavnosti. Razstava bo od 1. do 12. julija in ob tej priložnosti bo SZDL izdala posebno številko časopisa »Naše delo«. Dopisujte v naš list! Končna proslava v okviru pro-sflav desete obletnice osvoboditve pa bo v Tacnu, kjer bodo 22. julija priredili velik miting, tam (kjer je počila prva partizamska puška. Gradnja gimnazije dobro napreduje Sedaj že delajo betonsko ploščo nad drugim nadstropjem. Podjetje »Obnova«, ki gimnazijo zida, zatrjuje, da bo poslopje do konca junija pod streho in da bodo potem začeli zidati stene med posameznimi učilnicami. Ce bo denarja dovolj, bodo graditelji lahko temeljito izkoristili letošnjo sezono. Vprašanje je pa, kako bo s telovadnico. Projekcijski biro bi moral namreč že zdavnaj napraviti načrte, pa še sedaj niso gotovi. še nekaj drobnih Skupaj je bilo v občini Šentvid fluorografiranih 5675 ljudi. Iz raznih vzrokov jih je izostalo le en odstotek. Te dni sta bila zaključena spet dva tečaja PLZ in tečajniki so vsi uspešno opravili izpite. Samo mesec in pol je vozil avtobus na progi Šentvid—Tacen —Gameljne. Sedaj so ga tikinili, ker je premalo potnikov. Jeseni, ko bo deževno, ga bodo spet uvedli. Taborniška družina »Novi gra-diščarji« bodo ob letošnjem 1. maju imeli prvi tabor na To-škem čelu kjer bodo kurili tudi kres. Ob tabornem ognju bodo razvili svoj prapor. Nastop Glasbene šole v Kranju 61 ^KMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE« Na sejmu v Virovitici Na tem prostranem iin ravnem i »Ste iz Podravine? Tam so svetu, ki se za Dravo razteza od namreč ljudje bolj solidni, bolj Osijeka do Varaždina, pravzaprav kmetje in manj trgovci. Saj ve-nikoli ne veste, kje ste. ste, kako pravimo pri nas: kjer Sosed vam pravic »Pa jasno, v 'uia kmet dve kravi in kobilo, SlavonijiI Vse, kar je ravno, je tam je Podravina, kjer pa ima Slavonija!« Prav. A že se v vagonu utrga protest in vpitje. »Ali ste ga slišali, ljudje? Da bi ga pes, če ne ve, da je tukaj Podravina!« Vlak v sunku zavre. In sprevodnik vpije: tina!« »Daj, Jovo, udari!« gruča v mladega kmeta, gleda v svojo kobilo. Potlej se gruča razjde. . mršav Podravec, pa trd ko ln navali na sosednjega K j * " i-aj U) a jvi p ti k n i a ali ucivciii — *i # • mČ kmet dva konja in eno kravo. Vsa tržna inšpekcija tam je Slavonija! No, konji, to zaleže. ne so trgovina, boste videli!« Torej še sejmarska definicija o Slavoniji in Podravini. Po blatnih poteh Slavonije in »Podravska Sla- Podravine se ta čas pomikajo proti Virovitici kmečki ljudje z govejo l Kranj, 26. aprila. Glasbena šola v Kranju, ki je bila ustanovljena že pred 46 leti, se kot vse ostale organizacije pripravlja na proslavo desete obletnice osvoboditve. V to počastitev so gojenci v ponedeljek že drugič Inastopili. Za njihov glasbeni večer so se Kranjčani precej zanimali in priznati moramo, da so nastopajoči žela precejšen uspeh. Kranjska Glasben« šola, ki jo vodi ravnatelj Peter Lipar, skladatelj in glasbeni učitelj, ima za sabo že več nastopov. Precej nastopov ima na sporedu tudj za mesec maj. Oh Dnevu zmage bo nastopil v Kranju tudi moški pevski zbor Mi pa se kair naprej, tja do živino, konji in prašiči. Na sem-ViTOvitice, razgrevamo zastran lo- niu moraš biti zgoden, da ne kalne geografije. Vznemirjenim zmanjka dobrih kupcev. Kdo bi ljudem ta hip ni na svetu nič dal noči za prvo boljšo ceno? važnejšega: »Ne puščajte človeka župnikom po ravninskih vaseh takole napol, če je že prišel k sicer ni prav, da so postavili se-nam iiz Slovenije. Alj smo ali ni- menj na nedeljo. Toda župnik je smo...?« eno, ^semenj drugo. Vedno pa Bodi kakorkoli. Kaikor druga tudi življenje ne bo šlo po njihovi mesta na tem ravnem svetu, takš- volji. Naj mar ženemo konje in na je Virovitica. Če naglo pri- krave v cerkev na semenj? Sam merjate, bi dejali: Murska Sobota. nai poskusi _ živeti od žegnane Na ogromni gomili lep dvorec, od ypde — sodijo kmetje in gonijo koder je v minulih časih fevdalec živali proti Virovitici. vladal življenju, ljudem in živini, V Sloveniji takšnega sejma ne vse tja po širni ravnini, do kamor doživite. Prerevna je naša živ i -mu je segel pogled. Zdaj sedi tu noreja, da bi ga zmogla, ljudska oblast, okrajna in mestna. I Taborišče, kakor da so se z Virovitica: Na veliki spomladanski sejem so kmetje iz vse Slavonije prignali nekaj tisoč konj. Prav tu se je razvijala najbolj živahna kupčija Od tod teko kakor zvezdnati kraki na vse strani dolge, blatne ulice, dokler se z zadnjimi pritličnimi kočami ne zgube v ravnini. »Za fevdalcem so sedeli na oblasti bogati kmetje in trgovci. ^f Jiil i n n ' t ' *_ ' ' vseh strani zgrnili nomadi. Nekaj tisoč' ljudi in živine, vozov, sejmarjev, krčmarjev, mesarjev. Pisana gneča, kamor seže oko. Dolge vrste kmetic, ki so prinesle na semenj semena. Onkraj dolge vrste »Kaj nam kdo .m^e!vot$a listi so v redu. Kaj n* tudi za nas?« ženejo nr P j, kupčevalci. »Naj se z^°tL od-mo na sejem? Vrag naj po nese takšen sejem!« -jejo. Dvakrat, petkrat se ^ A se znova vračajo. Or i^ za roke, tolčejo v dlani, ncU ja.jo in spet smehljajo- ,; j je konj nad vse. Ob DJ1'™ S njegov skrajni temperam . jj. strastjo je ob konju .vs^, gg-kmet, trgovec, prekupčevalec-. ^ dair je mera polna, tudi u , sa, res, kot sem videl v gruči p motnim hrastom, kjer so 5 , čj ski sejmarji vroče obdelab, a zmehčali trmastega kmet ■ ^ Vprašanje je, koliko j ^gin0. sejmarska trgovina realna- ^ gli bi dognati, kaj tu sp loča cene. Ponudba ® P" jj ševanje? Spekulacija. J, drugo. Zraven je pa se taClja ločilna nekakšna manifest* g slavonskega ‘ temperam«1 >< «5 najbolj vzkipi obUjsk. Precej mirnejši in P®1? (eč« je tisti del sejmišča, KL 5toje kupčija z govejo živino. je, ob živi ni večinoma žene' kleta, medtem ko na K ^0jjrat sejmišču ne najdete *ene’ Na-je bila tu kupčija skrom kupovalcev skorajda n^. R;metj« Hrvatske ne iz Slovenije D;. so tožili za njimi, ker se _ kakor niso razvile, ko obetali. , sej' »Beži, baba!« se dere . gjec mišču prašičev Preku-P ^voj« nad kmetico, ki ^ v.ar.UJ:„ post‘1-svinjče. »Kaj ti ves, kaj J Daj, naj ti jaz prodam «>. uš! Nekaj tebi, nekaj m Taiko malo prašičev, . orUzo velik sejem. Špekulacija s je to zimo močno škodovala^ šičerejL Od 700 din je gmeti6 ruze naglo naraščala. «uD8Ii, svinj niso pitali, ker so r da jim bo koruza vse ve prašiče so še pred z &a\i prodali. Pokupili s0..,J rmetie ljudje in jih zase vzred1“ll-00o din-so koruzo res prignali na n€ Toda na spomlad ni Pra. 0hJu-koruze. Bridka šola, k' J jj vi-tirno tudi v Sloveniji z šokih cen! sedi1® Zbit od semanjega ‘iruP,., ajn0r zdaj na kmečkem vozu. ^otaici se nama ne mudi, kmet .l>ra. in meni. Daleč je se doj^ yi. Ste videli naše ulice? To je nji- | vaških obrtnikov z izdelki, kolar- in meni. uaieu je =•- - v V’ hov a politika, ki nas zdaj tepe. ; j}> kovači, ■ lončarji, kleparja, če v- ( Z bližnje postaje se vr?e c0!;lja Kaj bi kmetje s kanalizacijo? Ijarji. Potkj spet vrsta stojnic z rovitico. Za vozom trudn I < 1 , /v ^ J n — * * 1 1* I 1 O f n n I X n m ■ i - M ■ — 1 1 _ I. M t • M A O f Bolje, da so jarki ob ulicah s smrdljivo T-otlo, da se v njej redijo naše gosi in race! Siromaku kanalizacija tako ali tako ni potrebna, saj je vajen blata in smradu! Konec je te politike! Ali za zdaj je le še treba stopiti v blato. Vsega ne zmoremo naen-krat. Potrpite. Kocke smo že navozili. Letos bomo tlakovali ...« mi pripoveduje sopotnik, ko greva s postaje v mesto, ključavničar iz mestne mehanične delavnice. Ne mogli bi reči, da se je to ravninsko mesto na zunaj bistveno iz.premen.iilo. Nekaj novih hiš. •Večja urejenost in snažnost. To je vse; Ali kljub temu se je v njem življenje premaknilo za lep kos naprej. Iz tal je Vstal delavski razred in začel s svojo politiko prestavljati temelje. V tovarni za predelavo živinske krme, v to- lectarji, medičarji in svečarji. Najdaljša bo vrsta stojnic, kjer so krojači iz vseh krajev razstavili svojo »konfekcijo«. Tu ni »Varteksa« ali kake druge tovar- ___________. ,_______, . niške konfekcije. Tu je še obrt- njemu orje in vozil« Pra y . \joKf niška manufaktura. In zdi se mi, ljeno Tomiča. »Mirno 'r ,. prf-da je celo cenejša od »Varteksa«. 1 ’ " ! -J-'" Vn7e ker je njena kvaliteta zelo primitivna. In ven dair se prav tu kmečki ljudje oblačijo in obuvajo. Proda konja, kravo, prašiča in bosopeta kobila. lRW »Saj pravzaprav ne ve . ^. sem jo gnal na semenj :0 « dom sva si že od lani • §f besedi, Zdaj mu jo dam^ imel, da ji niso odrla ko kupčevalci Vsakega m prijelo, ker ti ljudje konj jo radi, ampak denar!« lauj, auipain . . ,_______________ Glej, Tomiča, za nekaj se mimogrede na sejmišču pre- te je le spremenila za. Premalo pridelamo, moj lil je ga- . ,vl,J pv aiviui. [Jtmiiu ] a 1 ] J - > .vinu«. K' *--- - • ^ rt1 . p rala bogatinu, kmetom in trgov-1 c*h. svinjskem mesu in slavonskih dine. To je tisto. :5aj ^ * cem, dvignila v samostojno življe-1 papriciranih klobasah. ; da bi ne delali A11.^ pr^f/ nje in daje zdaj Virovitici drugačen tempo, ko odriva vso to za- »France Prešeren«, ki ima na sporedu pesmi sflovenskih skladateljev. Ta nastop bo hkrati proslava desetletnice obstoja tega zbora. , B. Uspel koncert moškega pevskega zbora Svobode na Blejski Dobravi » V okvini deeete obletnice osvo. | hodit ve je priredilo delavsko kulturno družtvo Svoboda na Blejski Dobravi j koncert. MoSki zbor Je nnžtudiral obsežen program narodnih pesmi, s katerim ro gostoval tudi v raznih k ra-jih, predvsem tam. kjer je nimajo ' pevskega zbora. Pod vodstvom enega naJstarejSib pevovodij na Gorenjskem, tovariša Martina Jerama je zbor od-liSno izvajal program. A. A. 1 ostalost in ustvarja novo mesto sredi te sicer taiko bogate zemlje. »Cez leto, dve, nas obiščite. Videli boste, kako hitimo!« V restavraciji »Slavonija« je nocoj od sile veselo. Med meščane so se z vseh strani i prišli na sejem?« tiščijo vame in mi ponujajo kozarec. Kaj bi? No, dobro, tudi jaz sem prišel — gledat. »Kar tako. zaboga. gledat? Ni škoda denarja?« ostrmi sosed v Dve tretjini sejmišča so zastavili kmetje s konji in vozovi, Tu se odvija že od zgodnjih ur najbolj razgreta trgovina, ki si jo morete zamisliti. Tu je pravzaprav jedro semanjega dneva Konj je, da jih ne preštejete. Se več sejmarjev, mešetarjev. prekupčevalcev. Kakor dvoje vojsk si sto- aa di ne aeiaii . pro*1". po starem, premalo ,.7(la' Je la1'-jali bi. Toda treba je P \ I reba bo malo računa • živeti kar tako. kakor. r^ konji m vsi tisti, kt barantajo za - konje. Kaj temu semarskemn tem- , ln g ... Efnt\ma,,''r ,/ene' kaJ,bodo prišli daleč Agroa" solidnost, kaj obzirnost? I hajajo z(|flj k narn >E, ljudje, saj nismo otroci!1 nam in z nami računajo „n. Poženite ga s sejma, ker preveč i-j-s e..c*irrat ponuja! Ceno nam kvari!« vpije prekupčevalec ves zaripel nad svojim tekmecem, dokler ga ne p regled tl jemo , jo že pognojih Ce »J fo!l tj bomo prihodnje leto ^ , prakso rase 7aiipante , , palin«^ v gručo krohotajočih st' glavi. !n tetra lio vedno ' . kmetov. »Za tako kobilo pa se- Konji kinkaio pe> demdeset tisoč? Saj ni kobila. Za! mi je Na/ai bo tr^na -------------------- saj usnjenem plašču in z usnjeno ka-, ampak slaba frajla! Ej, ljudje,, sem že'spnt v Virovitiei ,j I ste ponoreli?« I FRANCE Gt.H^ po na glavi. jaaaMaai Wl sodobnega turizma • M (otidnepo eoitinitvo • brez sadnih sokov »C E L EIA - S A D« Povsod » svetu so sadni sokovi uvedeni kot pijača prve vrste. Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost ta zastarelost — Zato tako) nabavite ur« odtajajte; fabolfini sok, borovničev biser ali grozdni sok TOVARNE »CELEIA-SAD« - CELJE Razdor v bonnski koaliciji zaradi Adenauerjeve zahodne platforme za pogajanja s Sovjetsko zvezo ... ®°nn, 26. apr. (Tanjug). Razprave o bodoči zunanji poli-Zahodne Nemčije postajajo spričo sedanjih priprav na Morebitno sklicanje konference štirih čedalje živahnejše. Sučejo se v glavnem okrog vprašanja, ali naj se Nemčija ne-fazdruzljivo poveže z Atlantsko zvezo ali pa ubere pot, na •^teri bi imela proste roke glede sklepanja zvez. Z Adenauerjev« tezo se predsednik Zveznega zbora krščanski demokrat dr. Gerstenmayer ne npr?3 r Adenauer je na inter- mnVTP?S7?tovan^u v krščanskode-fekel^d • Par^a,rnen'tarni frakciji oje J6 mo^ nemško vpraša-1 strinja. Po njegovem mnenju ni nega CCj2 _s.arno v okviru sploš- , podlage za trditev, da bi se mo- ZajvLi ®'us^m^a napetosti med' ’ ” ^hod°m in Vzhodom. Za zdaj še khv^JaSni1, na kakšni podlagi bi eovi ,napetost popustila. Po nje- devL , ?ep?ij.i naj bi si Pr*23' v Ati V^uciti Zahodno Nemčijo Briti j0 zvezo- Samo v tem stairm™ i lahko razpravljali o DrJi1 platfornii zahodnih držav wea razgovori štirih. štirih pa naj bi določila vojaški status združene Nemčije in sprejela vključitev Nemčije v evropski varnostni sistem v okviru OZN. Nemčija naj bi se ne združila istočasno s sklenitvijo mirovne pogodbe. Ni še moč presoditi, kako bodo te razliike v mnenjih vplivale na stališče zahodnonemške delegacije, ki naj bi sodelovala v pripra- Dogodki v Južnem Vietnamu in prepiri med Francijo in ZDA New York, aprila. %edavni nemiri v Južnem Vietnamu, ki so te dni znova izbruhnili, so povzročili v stikih med Ameriko in Francijo novo krizo. Tako trdi »New York Times*. Zunanje tajništvo, Pentagon in centralna obveščevalna agencija so zelo jezni na Francijo. Jeze se celo na generala Ellyja, o katerem so mislili, da je naklonjen ZDA, zdaj pa mu ne zaupajo več. Očitajo mu, da ni pomagal ministrskemu predsedniku Ngo Din Diemu v boju proti oboroženim silam Bin Ksijuena in verskih sekt Kao Daj in Hoa Hao. 9V' vah na konferenco štirih. Po mne- i Ameriški novinar Sulzberger, ki se je nedavno vrnil iz Azije, rala Nemčija brezpogojno vklju-, - . , , ... čiti v Atlantsko zvezo. Gersten-1nju. tukajsn^ opazovalcev je mayer namreč meni, da je razlika ' Ysfkakor ZI,acJn°’ 5?a so,,f **-med nevtralizacijo in svobodnim !*£* / vla* .rafllJTatl- sklepanjem vojaških zvez. Zato J;6, ? anje . ... -------•— je zadelo njegovo stališče na ostro _ra?.biti„dr' kritiko Adenauerjevega krila pravi, da je zelo malo upanja, da bi se »Južni Vietnam ubranil kaosa in komunizma«. Državijan- Krščanskodemokratske unije. Vse pa kaže, da dr. Gerstenmayer ni osamljen in da se približuje tisti skupini krščanskih demokratov, ki so že prej izrazili mnenje, da bi lahko odklonitev pariških po-1 godb ponudili Sovjetski zvezi kot i koncesijo, da bi privolila v zdru-j žitev Nemčije. , V vladnem taboru se ne strinja s kanclerjevim mnenjem tudi vodja liberalcev dr. Dehler, ki predlaga, naj bi sklenili splošno evropsko varnostno' zvezo, ki ne bi bila odvisna od Atlantske in ki bi se ji morda pridružile tudi vzhodnoevropske dežele. Približno tako misli tudi vodja Nemške stranke dr. Merkatz, ki zahteva za evropsko zvezo večjo svobodo. Socialdemokratska opozicija je Konferenca štirih poleti v Stockholmu ’0d^wO7lA26- apr- lcro -i 111,11611 je, da so vele- sedstkem duhu. »Lahko ugotovi- Tl Ta _Tliie not V7nncin \r.l to _ nja svohaH ”a. 1)01 vzP°stavlja-strije<, v -e ™ Av- SkoDlil, ; mtervjuju za Radio ial ,ja _*e ■avstrijski kancler de-v6lesil ip z5'r®<^i pripravljenosti BaiPetofK ! zmanjšanje y “ v svetu. mo,< je dejal, »dia se odnosi med našima dvema državama ne le normallizirajo, temveč so postali prisrčnejši kakor kdaj koli prej in lahko služijo mnogim državam za zgled prijateljskih zvez.« Na koncu svojega intervjuja je mu javoru na vprašanja ki .kancler Raab poslal prisrčne po tatiijsika Je _^a1*avila skopeljska J ~ ' "1 za doknr. fflecle možnosti re'i'i1ev avstrijskega 5fzavnP ™ podpisa avstrijske ^ dp;^^ j ’ j® kancler Jprašani« ie avstrijsko ! t:, ]j ^ Iazmerania lahko re-?u®o r>, ^ vne 1*1 pomenilo izbilo, • 1 z® nobeno vele- v z . ^f&kimf2’ z a^trijskimi gospodi se bn IPra sa.nj^. pred kateri-dr7,-,,™VStriia zn«šla po pod-^aab Pogodbe, je kancler Prizadeva,1 6 a S1 Avstrija rektne;v ^ vzpostaviti čim- ko-'"senii so«of^>spŠ^ars^e odnose ’ z ^ S^-^Ker je pred nami sV° problemov, ku^inii m^ ce,ni- reši,ti Jih s • io L<. J1,goslova(n«i5LVor^ ° avstrijsko-— 1,1 odnosih, je kan- Unvr°VC11^ laskih ’ 2tmov v naši NOV l^a^kem a„Pr' (Tan^uS) V jugo-^.v Mil-,«, generalnem konzula-^°^ili so sinoči svečano lz- . italijanskim bližnji bodočnosti povečalo upa- I žavni aparat Vlada Ngo Din Die nje, da bodo velike sile dosegle ma je nesposobna in nepriljublje-sporazum o konferenci štirih zu- ! na, Francozi pa vidijo v Diemu nanjih ministrov. | ameriškega eksponenta. Tudii Američani so naposled spoznali, da je Diem nesposoben in da je treba med nacionalističnimi voditelji poiskati drugega. Odstranitev Dierrra pa bi bila udarec za ZDA. Sulzberger pravi, da vsak nepristranski opazovalec v Južnem Vietnamu že več mesecev ve, da tam ni trdne vlade. Diem je bil Na Zahodu iščejo razlike med avstrijskim m nemškim vprašanjem Zato menijo v Londonu, da bo »nemška tema« še dolgo pereča (OD STALNEGA DOPISNIKA) Bulganin, ko se zavzema za sestanek štirih, staviti kake nove predloge. To dokaj enostransko vztrajanje na »novih predlogih« nedvomno dokazuje, da je vprašanje enotne London, 26. apr. Ne glede na instrumente o ratifikaciji pariških pridržke, ki so zdaj, kar se tiče ev- pogodb, najbrž objavile, da so pri-ropske politike dokaj vezani na ne- pravljene začeti pogajanja s Sovjet-gotovost glede vpliva, ki bi ga ime- sko zvezo. la proglasitev avstrijske neodvisno- Bližnja sklenitev avstrijske drsti in nevtralnosti na nemško jav- žavne pogodbe je v londonskih di- Nemčije še zmeraj zelo pereče v nost, ki močno teži o združitvi plomatskih razgovorih znova razgi- evropski politiki. Očitno je, če upo- Nemčije, je zdaj, kakor je rekel' bala vprašanje enotnosti Nemčije, števamo te zahodne pridržke in dvo- Eden na nekem zborovanju v Lon- ; Propaganda z Vzhoda čedalje bolj me, da pariške pogodbe »nemške donu, več upanja, kakor kdajkoli, ‘dopoveduje Nemcem, da avstrijski , teme« ne morejo spraviti z evrop- da se bodo po sklenitvi avstrijske I primer kaže, da bi utegnili tudi skega dnevnega reda. Ta tema so- ■»oAoJo »t • ---1.- —j i—i— dobne mednarodne politike bo v tej ali oni obliki tudi v prihodnje posebnega pomena za razvoj stikov med velikimi silami in v Evropi na splošno. D. BLAGOJEVIC državne pogodbe začela pogajanja Nemci poželi enake sadove, kakor z Moskvo. V nasprotju s svojo ne- jih je Avstrija. Kakor sodi »Man-davno izjavo, v kateri je izrazil chester Guardian«, v Nemčiji mno-mnenje, da bi se morala pogajanja g; radi prisluhnejo tem vestem. V z Moskvo začeti na sestanku zuna- Londonu pa poudarjajo, da Avstri-njih ministrov, je Eden izrecno i ja glede notranje uprave po vojni omenil razgovore najvišjih pred- J ni bila razdeljena in da »komunisti stavnikov držav. Podobno je tudi njso sodelovali v njeni civilni upra-predstavnik Foreign Officea v ko- vi«. Poudarjajo tudi, da je Avstrija mentarju o izjavi sovjetskega mini- majhna država, vtem ko je Nemči-strskega predsednika Bulganina po- ja večja in v srcu Evrope. Na teh udaril, da bo angleška vlada rada razlikah gradi »Manchester Guar-sodelovala na takih razgovorih. dian« domnevo, da je »nevtraliza-Priprave zahodnih držav na raz- j cija za Avstrijo možna«, vtem ko govore z Moskvo se bodo začele ju- I bi za Nemčijo takšna ureditev zah-tri, ko se bodo v ta namen sestali tevala, »da bi se Sovjetska zveza in diplomatski strokovnjaki'Velike Bri- Zahod zelo dolgo in hudo prema-tanije, ZDA in Francije. Njih nalo- ! govala«. ga bo proučiti položaj in pripraviti gledišča treh zahodnih držav za pogajanje s sovjetsko vlado. Z njimi bo sodeloval tudi predstavnik, zahodnonemške vlade, ko bodo obravnavali nemško vprašanje. Zahodne države bodo na sestanku v Pri vsem tem, nadaljuje ta časnik, pa bi bila ponovna združitev Nemčije možna. V tej zvezi v Londonu poudarjajo, da je naloga zahodne diplomacije, da ugotovi, ali ima Sovjetska zveza nemara povedati, »česar lani v Berlinu še ni po- zdrave jugoslovanskim narodom. I Parizu v maju, ko bodo deponirale! vedala«, in ali namerava maršal PRED VOLITVAMI V VELIKI BRITANIJI VOLILNA KAMPANJA NA OSNOVI PRORAČUNA IN STANDARDA (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) London, 25. apr. Štabi angle-. jevemu predlogu o olajšanju življe-ških političnih strank se ukvarjajo i nja »družinskega človeka« so la-z zadnjimi pripravami na volilno | buristi postavili trditev, da namera-kampanjo. Konservativci so izvo- j vano znižanje davkov ne bo prav lili novega voditelja stranke Antho- nič razbremenilo človeka, čigar d>-nyja Edena. Vodja opozicije Attlee ! hodki ne izvirajo iz investicij, mar-je že prevzel vodstvo priprav. V | več iz njegovega potu in žuljev. Spodnjem uomu se še nadaljuje de- < To so vsaj za zdaj tiste velike bata o Butlerjevem proračunu, ki I politične teme in akcije, okrog kate-ga obravnavajo konservativci »kot I rih se razvija politično življenje v proračun svobode in razcveta«, la- [ Angliji. Vmes je seveda tudi več buristi pa kot »proračun delniških j nepomembnih zadev, ki pa vzlic te-družb in bogatašev«. Proti Butler- I mu vzbujajo pozornost ljudi bolj s Delavstvo grozi s stavkami svojo nenavadnostjo, kakor s pomenom in resnostjo. Ljudi, ki delajo pri londonskem radiu, so opozorili, naj med volilno kampanjo ne zbijajo šal na račun volitev in političnih strank. D. Dlagojevii ^ borili v vrstah j Nekaj Sanj £ skvije. izročitvi odli- i Sr°z.e London, 26. aprila (AFP). — tednov pred volitvami Veliki Britaniji resne ^efew Prisostvoval^ milanski 1 stavke- ki. ^gnile vplivati ne Nasta in garibaldinski samo na iz!d glasovanja temveč ^ovn* Ferrero prizadejati veliko škodo tudi go- .etierain4 i . J ___ spodarstvu. Železniški promet se bo l 1. maja takorekoč ustavil, če vlada ne bo ugodila zahtevam strojevodij in kurjačev. Po nocojšnjem sestanku sindikalnih študentsko sodelovanje v okviru Balkanske zveze Beograd, 26. apr. (Tanjug). V okviru sodelovanja med študentskimi organizacijami Jugoslavije, Turčije in Grčije bo sredi maja nekaj naših študentov predavalo na turških univerzah o življenju ih delu jugoslovanskih študentov. V drugi polovici maja pa bodo prenehalo z delom, če ne bodo | turški študentje govorili na naših ugodili zahtevam za zvišanje j univerzah o delu njihove študent-mezid. i ske organizacije. gospodar v Saigonu, dokler so bile Bin Ksijuenove čete, ki kontrolirajo policijo, na njegovi strani. Ostala dežela je razdeljena na fevdalne skupine, ki jih imajo v rokah Kao Daj, Hoa Hao in vietnamski komunisti. ZDA so skušale Diema prikazati tako, kakor da je priljubljen. V resnici pa so o tem prepričevale same sebe. Pokazalo se je, da je nesposoben. Naslanjal se je na svoje med ljudstvom osovražene brate. V New Yorku ne vedo, kaj bi mogli zdaj ukreniti. Francija je zahtevala od ZDA, naj bi odgo-■dili razgovore o parlamentarnih volitvah in o pomoči Vietnamu. V Parizu mislijo, da o tem ni moč razpravljati, dokler v Saigonu ne bo vlade de faeto in de iure. Francoske oblasti Diemu že od vsega začetka niso bile naklonjene. Težnja ZDA, da bi nekomu naprtile odgovornost za tisto, kar se je zgodilo, je dvignila med Francozi val negodovanja. Sulzberger meni, da bodo morale ZDA paziti, da bi sedanje razprtije ne pokvarile franoosko-ameriškega prijateljstva, ki je za zunanjo politiko ZDA nujno potrebno. ________V. Vukovič Hammarskjold v Ženevi London, 26. apr. (AFP). Generalni tajnik OZN Hammarskjold je odpotoval danes z letalom iz Londona v Ženevo, kjer bo prisostvoval delu administrativnega koordinacijskega odbora OZN. Naloga odbora je vskladiti delo raznih organov OZN. V Londonu se je Hammar-I skjold sestal z britanskim mini-| strskim predsednikom Edenom in zunanjim ministrom Macmilla-i nam. CU EN LAJ V DJAKARTI Bandung je pokazal pot prijateljskih odnosov ne le med afriškimi in azijskimi narodi, marveč med deželami vsega sveta Djakarta, 26. apr. — Agencija j udaril je, da ta deklaracija kaže Nova Kitajska poroča, da je pred- pot do prijateljskih odnosov ne sednik kitajske vlade Cu En Laj samo med narodi Azije in Afrike, danes z letalom prispel iz Ban- temveč tudi med deželami vsega dunga v Djakarto, kjer bo gost! sveta. indonezijske vlade Kitajska in Indonezija sta se Po prihodu je Cu En Laj lz- dos]ej dosledno ravnali po nače-javil, da je azijskoafriška konfe- lih medsebojnega spoštovanja, te-renca ustvarila razumevanje med ritorialne nedotakljivosti in suve-azijskimi m afriškim deželni. renosti enakopravnosti in med- “?*«• •»ti c- Laj. Na bandunska konferenci Azije in Afrike, da se postavijo po robu kolonializmu, podpro mednarodni mir in vzpostavijo prijateljsko sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Deklaracija o vzpostavitvi miru na svetu in sodelovanju, sprejeta na azijsko- sta sklenili pogodbo o državljanstvu Kitajcev v Indoneziji, kar je prispevalo h krepitvi prijateljskih odnosov med obema deželama. Po sestaku s predsednikom re- afriški konferenci«, je nadaljeval 1 publike Sukarnom je imel Ču En »je docela v skladu s petimi na- Laj dolg razgovor s predsedni-čeli o mirni koeksistenci.« Po- kom vlade Sastroamidjojom. Palača OZN v New Yorkn je j ?1 konzul Laza Udovl-fr,ajšem govoru poudaril ,artfeano° lovania italijanskih v °! v vrstah NOV Jugosla-odlikovanih se je Z VSEH STRANI SVETA Podpolkovnik Ferrero. INVESTICIJE I ničarjev se položaj ni izboljšal. H|; GRŠKO INDUSTRIJO Britanski črni metalurgiji prav tako preti stavka 8. maja. hi v ---j— ■ 8oter za EotS^ia G.rt“ Sindikat delavcev, ki so zaposle-b° skut?KP™ppova in,ni pri plavžih je svojim članom ''s|Jaanj0 ^ Podjetja pridobiti za ukazal, naj ta dan nastopijo mim^J"d“str.13e-. ,Gr* 7,a stavko, če ne bo ugodeno zahtevi &tMWestern Electric«, ki dela na račun bo stavkalo tudi osebje nacional- ainoriAkf' vlade, pa ponuja le 8 do nih inštitutov in senatorijev. 5'/c poviška. hladilnic v Reykjaviku. V hladilni, cah so sedaj zaloge mesa in rib v vrednosti 15 do 20 milijonov kron, ki se utegnejo že čez nekaj dni docela pokvariti. JUŽNA KOBEJA AMERIŠKI PROTEST Wa8hlntrton, 26. apr. (AP). ZDA so protestirale pri južnokorejski vlada zaira/di poročila, da si dve skupini korejskih kapitalistov prizadevata doseči nadzorstvo nad prodajo vojačkih presežkov v Južni Koreji. Južnoko- magali pri razširitvi siamske industrije in pri strokovnem izpopolnjevanju siamskih tehnikov. VENEZUELA PETROLEJSKA KOMISIJA OZN Caracas, 26. apr. (AFP). V Caracasu se je začelo peto zasedanje petrolejske komisije, ki je pod nadzorstvom mednarodne organizacije dela ___________________ _ _______ _______ (ILO). Zasedamja se udeležujejo pred- i proti oblasti predsednika Juana Pe-stavniki Burme, Kanade, Kolumbije, i rona. To je že 19 aretacija, do ka-Egipta, ZDA, Francije, Indonezije, tere je prišlo v sedanjem sporu med Irana, Iraka. Italije, Japonske. Me- cerkvijo in državo hike, Holandske, Velike Britanije, Peruja in Venezuele. Na zasedanju razpravljajo o ukrepih za napredek v petrolejski industriji. o socialnih razmerah in o delovni sili v gospodarsko zaostalih deželah BRAZILIJA NESREČA V RUDNIKU ZLATA Bello Horizonte, 26. apr. (AP). Iz brazilskega mesta Minas Novas poročajo, da se je v nekem rudniku zlata, v katerem se je zrušil začasni jašek, smrtno ponesrečilo 9 rudarjev Kaže, da je v zasutem delu rudnika še 21 rudarjev. ČILE KRUPPOVE PONUDBE Santlago, 26. apr. (Tanjug!). Za-hodnonemiko podjetje Krupp je ponudilo čilski vladi večje investicije v čilsko težko industrijo. Podjetje je zainteresirano na gradnji tovarne streliva in naprav za kemijsko industrijo v severnem Cilu, v južnem delu dežele pa bi finansiralo graditev ladjedelnic in tovarne traiktorjev. ARGENTINA ARVTArTTA HUJSKASKIH DUHOVNIKOV Buenos Aires. 26. apr. (AP). Policija je aretirala še enega katoliškega duhovnika, ki je 8 prižnice govoril 6 C KULTUBNI OBZORNIK SREDA, 27. APRILA KDO JE PRIZADET? Ob sklepu festivalskega komiteja v Cannesu Protest filmskih delavcev '• Jugoslavije Beograd, 26. apr. (Tanjug). Zve-i za filmskih delavcev Jugoslavije je V« je mogoče odpust« - Ti odvratni, inkvizitorski tipi ža-! nrl 'SS^te^SS morebiti celo umor. 1 oda Ujo čustva nemškega naroda. Pa tu- t • da ^lonj nredvaianie nor- umor duše?... di njihovi fanatični nasledniki, ki ve5ko-jugoSlovanSkega filma »Krva- Nel Umor duše je najbolj črno fl a^° * podobnim krutim kora- , va t čeS da »žali nacionalna hudodelstvo, kar si jih je mogoče ko,n po da!!a^n!'h ullcah Berlina čustva Nemcev«. Film je bil izde- misliti! — Tako pravi Vprcors, ta- ot nekdaj lillich. ]an y jUgosiovansko-norveški ko- ko pravi Remargue, tako Anna Se- , /Ul so lallko nemška nacionalna j produkciji in prikazuje trpljenje ju-Ohers ... j &»*«» istovetna z nacističnimi? Od- j gos!ovansUih „jetnikov v nekem na- Napisali so debele knjige o gr o- 'JJ)v0Jl n°l les^l Prav ta^° 9°v°re ° borbi ■ rečeno v brzojavki, »sodijo, da je kvizitorjem. Ves svet je preveval * rancozov _ prot, nemškim osvajal- obsodba z]očinov v mi- Iz albumov slovenskih partizanov- ^ slikarjev plamen odpora in upora. cem. Torej o ogenj z »Dundot in In danes, ob desetletnici, je slav- *Gospodično Fifi*! Morda pa je »Krvava pot* pre-> ■ , , , - . • , ... j, ' ,, in da se taksno obravnavanje stvari vec resničen m veren dokument? „ , J ni in rahločutni, prudomovski festi valski komite v Cannesu prepovedal predvajanje filma »Krvava pot*, umetniški dokument tega vercorOv skega »umora duše«. nuli vojni najprepričljivejši poziv k miru in mednarodnemu sodelovanju .... . , . .. , > umetnosti nikakor ne more na- Morda je milijon in sedem sto tisoč - . , u„„ , 1 , . . ‘ . , ... nasati na ves nemški narod. Upa- mo, da bo festivalski komite mogel film »Krvavo pot« predvajati na jugoslovanskih žrtev te osvobodilne vojne pregrozljiv klic vesti za rah-Baje je protestirala zahodnonem- l.ocut"e duse festivalskega komite- ietošnjem festivalu« ška vlada. Toda za nas ni važen [f Tore, za kakšno umetnost grel protest. Morda je za festivalski ko- 1 ,cPotlcc- ^a baročne, mite? Ali je nekak umetniški forum I •l«dkobne Uubezni? Za vesele ope-pisani stol sedmorice diplomatov 1 rc ,a Pacifistične zgodbice o raznih velesil? Ali pa j,e aSivel duh ‘la!>^>zni rac(f narodi. n . . .. , >■ t,, . „ ■ illnr m niimrrrtt ?/>rt Petaina in z njim vred Hitlerja? Ali Mar ni humanizem norveških in je to stavna tradicija tistih svobo- Moslovanskih junakov »Krvave po- Tlh lin/Ilc.' A /1 /' n /' /1 m1 rt m IZ NAŠIH KINODVORAN »Ujeto srce« Se en film na temo nemških taborišč, vendar smo videli že boljše Ive Šubic: Partizani (risba) Pred kratkim nam je Primor- je bala mimo večnega in neizpol sika založba v Kopru posredovala zanimiv prevod iz svetovne tete- jv iu siuuiiu iiuuiLiiu iintiii zvuuv- .DOri|x„„ «»uruiiv l;icvuu ic s»diuvuc doljubnih Francozov, ki so tiskali v l€ pre ™U'vejši eticm klic vsem nastal že lcta 1946j pa skoraj ne mo. rature, knjiga je v slovenskem podzemlju umetniške pozive na od- °oaocim moaernan antihumam- remo mimo primerjave s poznejšimi|prevodu dobila naslov: Francesco por? Stom ki se poigravajo s človeštvom "fpeijmi nimi te vrste, in že le ga j petrarka, »Soneti in kancone«. n i r' , »c in atomsko enerouo kot nn d s n primerjamo s »Stdlsgom 17«> zlast.i Pravijo, da »Krvava pot< zah \ pa vsa pa pod vti - nacionalna čustva nemškega naroda. Toda ali so nemški narod liki iz-tSedmega križat, taboriščni poveljnik Fahrenberg in četni vodja, po-živinjeni hitlerjevski bojevnik Zil~ zlasti pa pod vtisom naše »Krvave poti«,i Torej dovolj vabljiv naslov, vzvišena, odmaknjena, .lagana po- se nam zdi film »Ujeto srce« še tem- j JeiQ u„ L v skladi- ezija filmskih umetnin s takoimeno- bolj reven in slaboten, zgodba o:?? ?, ne DooDl-ezalo v SKiaa vano moralno in etično tezo? idilični pustolovščini angleških vo-j ®cu- Marsikdo bo tega izbora Pe- ._______. ... . . jakov v nemškem ujetništvu, osredo- trarkove lirilke vesel, vesel, da Krive so torej ~rtve ne krivci, točena na pet človeškth usod, ki pa r — Je etno primer v kasnejši »Browningovi ver- saim*o nenehno in vztrajno pesni* 7!) , z nekoliko manj srečno kovo Doa-laihl T^.n tp v ckrivno5?ti roko je ta film nabavilo podjetje za ,1 j*anje v nvnosT-i izposojanje filmov »Morava« v Beo- lastnega srca. Laura — gradu. Skj. ... njegov pessniški in življenjski ideal — Drevi bosta pri uprizoritvi Shakespearove tragedije »Romeo in Julija« v Drami SNG v Ljubljani nastopila v obeh naslovnih vlogah kot gosta mlada člana Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Štefka Drolčeva in Stane Starešinič. Štefka Drolčeva je vzbudila upravičeno pozornost, ko je nastopila v prvem slovenskem umetniškem filmu »Na svoji zemlji«. Ko je takoj žatem stopila v ansambel tržaškega slovenskega gledališča, je začela igrati ljubimke In mlade žene v okviru količinsko dokaj neobsež-nega gledališkega repertoarja. Kmalu pa se je uveljavila v Številnih vlogah, glede katerih ji Je kritika začela priznavati izredno resno igralsko stremljenje po čim skladnejši in izrazitejši igri. Stane Starešinič je prišel v tržaški ansambel po letu 1950 z Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, ko je bilo treba prizadevni igralski skupini novih moči in številčne ter kakovostne izpopolnitve. V časovno še dokaj omejenem obdobju jo Starešinič preigral vrsto vlog* delno uspešno, delno na ravni, ki ga Je kazala še v polnem razvoju. Tržaška uprizoritev Shakespearove tragedije o dveh nesrečnih ljubimcih je zato oba igralca leta 1952 našla še sredi razvoja in v pripravljanju za izvršitev prvih zahtevnejših igralskih nalog. Prav obe glavni vlogi Romea in Julije sta jima nudili priložnost, da v kratkem časovnem obdobju nekajkrat pregledata svoji* igralski podobi in ju svojemu dozorevanju ustrezno prilagajata vi&ji doseženi igralski ravni. Eno teh nadaljnjih stopenj njunega razvoja naj pokaže nocojšnje gostovanje. J. T. mmmw 1945 Srečanja z umetniki-partizani 1955 IVAN POTRČ »Sodobnega človeka ne iščemo zmeraj v pravi smeri...« Seznanil sem se z njim ob neki njegovi knjigi, ne vem več, ka■ __ .............................. tera je bila, je pa ze precej časa katere oblike, ki imajo tam tudi sikdo zateka k eksperimentom in o njem ni bil preveč radodarnih za'padnlm vzorom. Mislim, da 'ne- besed. »S tem delom bi se hotel vsaj malo oddolžiti temu našemu svojo snovno pogojenost, zgolj človeku, ki so šle čezenj tolike tragedije. Vem, da bo to samo drobec tega, kar bi bilo treba povedati. Snov? Fabula? Glavna lika sta sekretar Partije Djuro Djako-viČ in sekretar Skoja Pejčinovit. Popisujem dva dneva njunega življenja pred izdajo in tragičnim koncem. Ostalo boš lahko videl in presodil, ko bo napisano.t > K a j pa dramatika? S tKreflit se menda nisi poslovil od nje?* »Prav imaš, čeprav nerad govorim o stvareh, ki so zaenkrat samo, še zamisli. Mislim na dramo iz sodobnega življenja. Odnosi med ljudmi so se v zadnjih letih v marsičem spremenili. Tega ni mogoče zanikati. Naše življenje je rodilo vrsto tipov in karakterjev, ki bodo slej ali prej morali stopiti pred nas tudi na gledaliških deskah. Mnogo je treba še storiti v tem pogledu. Na oder morajo živi ljudje.« končne apele v snegu in burji in mogle zadihati. Ali z drugo be~ jl„, SVn *e ,n ^n' .. . , ■ - ... . * . , * ... ¥ . . kor se pac pogovarjava, kadar se Mno V ,mS° °Tm! » ?V ne hS Ll™1 ,n. Glavn in ne misliva na interviu- .Mnogokrat smo premalo zve- čloiieka v snovi, k, jo oblikuje, s, fe ,n fisknrniiko frni,0> kl ho ' stt temu človeku. Pozabljamo na ne bo mogel pomagati t prevzeto n,j veliko življenjsko in moralno silo, obliko. Lahko bi rekla v tej zvezi ki ga je spremljala skozi klanje še kako o naši kritiki, pa...* Kočljivi problem sva prihrani- od tega, in potem so prišle še nje gove novele po revijah in knjigah, njegove drame ifi roman in med tem časom sva se tudi osebno spoznala, se srečavala v družbi, potovala skupaj na literarne večere in potem V avtu ali na vlaku predebatirala mnogo in marsikaj, pričenši s literaturo pa tja do bolj ali manj osebnih spominov, njegovih in mojih in najinih skupnih. Intervju z Ivanom Potrčem? Zdi se mi, da je neskončno več mogoče napisati o človeku, ki ga prvič srečaš in je med njim in tabo samo skodelica turške kave z nervozno cigareto in morda je bil tudi najin nevezani razgovor nekoliko podoben tej misli. »Izpovedovati naše življenje, polpreteklo in sedanje, je ena najtežjih stvari<, je rekel pisatelj Potrč. Preskočila sva na to temp s pogovora o filmu »Krvava pot*, ki je pisatelja spomnil na Mauthausen, na zimo 1941/42, na brez- n presajene k nam, ne bodo druge svetovne vojne in povojnih let. Vsega tega doslej ie la raje za kak neuraden pogovor. nismo mati izpovedati. Sodobnega Zanimal me je njegov roman, ki človeka ne iščemo zmeraj v pravi ga pripravlja za Prešernovo druž-smeri. Zadnje čase se prt nas mar- bo. Delo se bliža koncu, vendcir »Vsaj trideset let bi še rad živel in delal,* je ob koncu nasmejan dejal pisatelj Potrč, »potem pa bnmo videli... « Vso srečo, Janez! KAJETAN KOVIC njenega hrepenenja tudi preizkusni kamen, ob katerem je Petrarka odkrival in spoznaval samega sebe. To je dnevnik najrahlejših vzgibov čutečega umetnikovega srca. V njem je našla odraza vsa skala človeškega čustvovanja. od plahih sanj prelko žellja in pričaikovanj do razočaranja ta obupa. Vsemu temu, tej bogata notranji vsebini je Petrarka dal še čudovito zunanjo obliko, njegov izraz je tekoč, eleganten, mehak in meilodiozen. Ta veliki artizem rešuje tudi tiste Pestrarkove sonete, ki bi s samo močjo svoje vsebine ne mogli preživeti pesnika, kaj šele, da bi ostali do danes, če nič drugega ne, vsaj zanimivi in n eutru ja joči. Zbirka »Soneti in kancone« je dovolj smotrn ta smiseln izibor najboljšega, kar je Petrarka zbral v svojem Kandeonieru. Od 366 sonetov, kanoom, baillat in madrigalov, kolikor jih obsega Kanconiere, prinaša slovenski izbor 125 sonetov ta tri kancone. Prevod, kakršnega imamo pred sabo, ne dela časti n itd pesniku Gradniku, ki ga je oskrbel, niti času, v katerem se je ta prevod pojavil. Stališče, da pri branju dobro prevedene pesmii ne smemo čutiti »prevoda«, je morda zahtevno, ni pa neupravičeno. Gradnik je posebno v prvi polovici sonetov in vseh treh kanoo- ii mn stavki in s stavfa stavkih, jemlje že _ .j fi- besed — dostikrat le , gT0. mie _ kot so vada, vpad, J ■ ženi (za oboroženi), °Pj°-La’ noSt), dve oči, čemer (za čemer sev, lest, sočut. Mod (za u novega? Ali bomo tudi mi v Šanghaju imeli vojno? P1 i*1 so bogati Japonci, kakor sta Furuya in Kikuči, zaprli trgo v0jria jo tiho popihali. Ali ne bi bilo zelo zanimivo, če bi dose^ ^ tudi nas? Nikoli se nisem zabavala tako dobro kakor d v setega leta. Ali veste, da sem bila navzoča, ko je \zle oSaP*-' Yunhangov mlin v zrak? Ali bi prisedli? Saj veste, da sem ljena, stara žena in da rada malo pokramljam.« Madame Tissaul je spadala k dvorani Hotela SanghaJ aeKie1’ eden izmed črnih marmornih stebrov, na katerih je slonel ste Močne, nekoliko okorne pismenke njeneiga očeta, ki lepopisja nikoli ni povsem opustil, so ji dele dobro. V teh besedah je bilo prijetno nežno roganje, nekaj, kar je napravilo človeka majhnega in prostega sleherne odgovornosti Nasmehnila se je, ugasila luč in zaspala. strop. Bila je glas Šanghaja, vest, čenče, žumal. Sedela Je mestu, preden so zgradili hotel, v starem majhnem, z in žametom tapeciranem Hotelu Šanghaj. Bila je zmeraj na sedela bi tam še, če bi zadnja izmed sto majhnih in ve zbrisala Šanghaj * lica zemlje. te*11 gfiEDA, 27. APRILA 1955 »LJUDSKA PRAVICA« C SPOBT iN TELESNA VZGOJA D ~ 'u„uj(X, \ju iiaoi jZiVCAa, UUKcticil 1U1 UiUftivviu j-rv/si tudi “ft, prPs‘'6ni* V kratkem pa pri ureditvi smučarskih terenov v Nova krajna zveza »Partizan« I Lokovcu, itd. aacijo T inHtirV , j?vai1 j. u z organi- i G-ledo telesno vzgojnega dela v za win2»r*e “^drne izdelala na- ožjem smislu je treba poudariti, da Orl , J1, telovadišč. si »Partizan« šele utira pot med pre- n%neir7 H?a,k rekli ne. I bivalstvo. Velike težave 60 tudi za- storov in S i** z J>0.i'r®i)I1'ih pro- radi pomanjkanja strokovnega ka. 8edaj k mJLrlt a’ Pj6, društva I dra, saj ima vsa Primorska samo ^oč iim ^.riae,mu delu. Veliko po- | enega poklicnega telesnovzgojnega finski ju .1J? okrajni in j inštruktorja. Prav tako pa po dru- juciski odbori, ki so Okraj- ' štvih manjkajo tudi vodniki in pred- mednarodni Šahovski turnir Vodita Piinik in Ivkov li laoiBtei u! 81 iJei mla.dl mednarod-lovi ?rf lvkov izbojeval dve 'iiiku „i? .° da se je pridružil 'auskee-a Položaj jugoslo- . velemojstra (ii ljivvriiftn na S SKUPŠČINE OKRAJNE ZVEZE »PARTIZAN« NOVA GORICA 2044 telovadcev v 15 društvih Največ društev »Partizan« je v Vipavski dolini, medtem ko jili v Goriških Brdih in na Krasu še vedno ni V6l™^. vzgoja ima na Goriškem i no zvezo in posamezna društva pod- i n jaki. Kolikšno je pomanjkanje va-dohri j1Je .°^ nekdaj so bili j prli z znatnimi zneski. V telovadnice diteljskega kadra, kaze najbolje ne- hrih! p yP1.v Vinodolu (prej Zali j že prihaja najbolj potrebno orodje, davni primer, ko na tekmovanju v osvohrtHH- • •1111 *n Nlirnu. Tudi po i Tudi v prihodnjih dneh bo Okrajna akademijskih sestavah iz vse Pnmor-2ahodni1 m Je ^'Yesna vzS<>ja ob naši zveza nekaterim društvom poslala ske mi bilo niti ene prijave, j- meji zelo munrAdnvaia in io ! voTnn in.in,To^»iA /vKA^i* nn AbrAir y okraju je skupaj 15 društev »Partizan«, ki vključujejo v svoje vrste 2044 telovadcev, to je 3 odstotke vsega prebivalstva. V primeri z lanskim letom je število članstva naraslo za 47 odstotkov. Največ članov glede na število prebivalstva ima društvo v Vinodolu, kjer telovadi blizu 15 odstotkov vseh ljudi. V »Partizanu« aktivno sodeluje večidel le šolska mladina, medtem ko delavska mladina in tudi starejši ljudje često napačno menijo, da zanje v telesno-vzgojnih društvih ni mesta. Po številu društev je najmočnejša Vipavska dolina. Od petnajstih društev so tri, ki nimajo potrebnih pro^ štorov za zaprto vadbo. Samo štiri društva imajo lastne dvorane, medtem ko ostala uporabljajo prostore, ki so last kmetijskih zadrug, prosvetnih društev ali šol. Lani so bula ustanovljena nova društva v Vlipovi, Šampasu in Čepovanu, letos pa bodo verjetno še v Grgarju in na Lokvah. Na Lokvah bo društvo glede na zemljepisne pogoje usmerilo svojo dejavnost predvsem v smučarske discipline. V Grgarju je že ustanovljen pripravljalna odbor, telovadili pa bodo v sedaj še nedokončanem zadružnem domu. Goriška Brda in Kras sta še vedno brez društev in tudi ne kaže. da jih bo moč kmalu ustano^ viti. Vendar bo treba poskrbeti tudi "mednarod ^ _™a«i Uk0 V dv« S" » vodstv„. ______________„ lestvici y?'amojstra Gligoriča na čati arti-id (p™ti To- Trifunovič je očitno I ra*. Premav’ilSaj nov po- rici ^Slt. g* 36 D0dllii na lest' (itaU^ansk^^0^- -3e v sedmem kolu 53JI ArgeSla^ "iB W pre' v prid prekinjeno partijo iz V. kola proti Szabu. Piilndik se je moral zadovoljiti z remijem v prekinjeni partiji iz V. kola proti Lipinixu. San-guinetti je dobil partijo iz VI. kola proti Donnerju. Vrstni red po VII. kolu: Ivkov, Piinik 5,5, Szabo 4,5, Donner 4, Gli Ljubljana, pozdravi II. kongres Zveze borcev! Vse prebivalce mesta Ljubljane, hišne svete, terenske in strokovne organizacije, podjetja in ustanove vabimo, da izobesijo zastave v pozdrav III. kongresu Zveze borcev, ki bo v našem mestu dne 27 aprila 1955. Predsednik ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane Dr. Marijan Dermastia KINO Članom baze 80! Ob 10. obletnici osvoboditve je želja tovarišev in tovarišic »Baze 80«, da se zopet enkrat snidemo. To bi bilo istočasno prvo snidenje vseh bivših članov baze. Zato nameravamo prirediti skupno . = „ proslavo našega velikega praznika in Abonma u. Hellman: PARTIZAN: Francoski film: »Sužnji družabni večer, ki bi bii združen s So°°ta. 3°- aP"“ izven in za DOdež mamil«. kulturnim programom. Zato poziva- Ned°Sa f ma?a; Zaprto ’ UDARNIK: Ital. barvni film: »Na mo .vse Člane baze 80,_da javijo ne- ^edeUa^h Torek, 3. apTila ob 20: Hellman: »Dekliška ura«. Izven in za podež 1UU VBC UIOIIC V” l »-»«■» mudoma svojo udeležbo na naslov: »Baza 80«, hotel Turist. — Pripravljalni odbor. Zveza vojaških vojnih invalidov v Ljubljani prireja v Unionski dvorani dne 29. aprila 1955 ob 19 in 21 veseli večer. Vstopnice se dobijo v Sreda, 27 aprila ob 20: Gotovac: »Eto z onega sveta« Izven Gostovanje Jožeta Suteja, tenori-dobiio v sta reške Opere. j Rapsodija v modrem. Red LMS-2. TYviai7* dne"*27 in" 28 ~ aprila od Četrtek, 28. apnla ob 20: B. Smetana, četrtek, 28. aprila ob 15: Hofman: H do™9 pri b?agajni kina ^omunt I ^i^enje zmaguje«. Red Sola na 14ddali?’DrtPbla’ Sobota, 3<>- aprila ob 19.30: Strauss: Undon Ne zamudite ugod-1 »Kavalir z rožo«. Abonma red K. Umetnostna galerija - Maribor, n? nrdike m Sdelifžitese vesef^ga Nedelja, 1 maja: Zaprto Razstava japonskega barvnega leso- vpčpra v katerem sodelujejo znmU Začetek nocojšnje predstave Ero reza 18 j 19 stolet]a. Razstavljenih yc?,erai,, . katerem sodelujejo znan z onega svet bo 1Zjemamo ob 20, je M lesoreZov. Sindikalne podružni- začetek premiere jutri, Prodana ne- ---r—1__ -v.:-*— —- i vesta, pa zopet običajno, ob 19.30. 2,5, Tniunovič 2 (1), Lsposito 1,D rreDUl pogoji xa Bisguier, Guimard 1,5 (2J), Sanguinetti so še v Črnučah in Dobravljah na Vi-1,5 (1), Reinhardt 1 (2) Benoo 0 (3). i pavske-m. M. D. . • pic je tudi ‘ea* »“Shinettija. Gli-’A- Poteza remiV- ‘‘^Uauskj partiji v ®Jvici veleli i z vodnlnim na le-^ifunoviča ie • Dr. i20 Potez) premaJniS1i 3ainf-ki J>artUi hardt, kj Argentinec Rein- stvici.' 36 bl! doslej zadnji na 1«- Nmer^p^m« Pa,'rti3ah VI1- kola je l°Pska PartijaJ^ Av IK>t6zi (kata- Jossetto je zi L Argentinca Martina. ta i® premnrroi i “W®doval s tem, S2®ko sta S^ll>™lxa- Tara'n in „ Prekinil v 36 Pofezi. JSkman', Partiie Benco- ^an,no. OLSguler—Guimard, Bapsito : Ivkov jo Hrthii i . . ' vsen tren porocn je omo viuou uopo- iuw. , . a? kola T>mt: I Pj^kanjeno partijo i he društva na športnem in organiza- Čeprav ima društvo v nepremič-^hojstra Paohi« ^koslovaškeoru ve- I cijskem področju. Registriranih tek- n mah okrog pol milijarde vrednosti, en°til tudi T)rtn5aBU; Močno je pre- j movalcev ima društvo 2058, kar do- ima še vedno precejšnje težave. Ker — er* ki je odločil sebi kazuje, da je društvo že doseglo ene- predvideva proračun za leto 1955 18 milijonov izdatkov m le 8 matli- ^jonov prejemkov, bo posebna delega- filatelija k °“!Lni ršt"! «s OBČNI ZBOR ŠD BRANIK, MARIBOR L TO 'USPEHOV Branik je lani dosegel vrsto uspehov Včlanjenih 2058 tekmovalcev V ponedeljek je 236 voljenih de- ga glavnih smotrov — množičnost, legatov 17 klubov poslušalo izčrpna Člani so v republiškem in državnem poročila predsednika Varla, blaga j- merilu dosegli lepe uspehe, ki so d ru_ nika Plečka in gospodarja Orla. Iz štvu prinesli priznanje športnih Toru- ,rcaVi f rnV, n/M*nX>il In Bl.lrt VI dftt.1 USTlft* TTIOV. VESTI 12 KRANJA rieustava »nucu m bmhic v Škofji Loki bo namesto v torek, v sredo, 27. aprila ob 20. juh in IPZ. Plemenski sejem za rodovniško! MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA živino dne 3. maja t. L v Novem Gledališka pasaža mestu, je preložen zaradi tehničnih _ . ovir na kasneje. Ostali plemenski Sreda, 27. aprila ob 20: C. Odets. »Sreč- PRESERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ sejmi bodo po napovedanem razpo- ■ Ai fant.. Abonma red Sreda. Vst^P- Cetrtek 28 apr ob 20; Saroyan Sartre: redu. - Odbor za živinorejo Glavne nlc|, ‘ , »Glejte, Ainerikal.. Gostovanje na zadružne zveze Slovenije. - Slavka Glavmova.) Qdets. Jesenicah. Sprememba avtobusnega voznega »gr^ni fant«. Abonma red Cetr- ^Predstava »Arzen in stare čipke« reda. S 1. majem 1955 se spremeni tek VstopniC'e so tudi v prodaji." ’ ‘ — _ vozni red avtobusne proge Ljubija- (Lorna Judita Hahnova.) na Horjul, in sicer. Nedelja, 1. maja ob 20: I. Cankar- 14.20 odhod Ljubljana prihod 5.45 dr. p. Smerdu: »Martin Kačur«. 15.05 prihod Horjul odhod 5.00 j izven. Zadnjič. _ m ?ed Sfpmg?LSSa^' MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Polhovgradec, in sicer: Ročne lutke 14124 odhod Ljubljana prihod 5.45 Sreda, 27. aprila ob 9 in 11: Gosto- !.»- - -» —— -ji—^ e da vanje v Tolminu; ob 15: Gostovanje v Kobaridu; i ob 18: Gostovanje v 2agi. Cetrtek, 28. aprila ob 13: Gostovanje v Bovcu; ob 18: Gostovanje v Logu pod Mangartom. Na predvečer 1. maja, v soboto, 30. aprila, ob 19.30 bo na Ljubljan- , skem gradu obnovitev tradicije prvo- i majskih izletov, ki jih je organiziral . ._ 1 _ — 1_ X •_t s- rnlrlrA NOV* ! Veze borcev Jugoslavije Dri 141-5 _ liko filateliste in med njimi zbiralce priložnostnih poštnih žigov. Vsi taki spominski poštni žigi imajo namreč svojo lepo zgodovinsko vrednost in jih je že zaradi tega vredno zbirati. Novkju 311- kongresa Zveze Dni V.nice ustanrnm- 3e ln v proslavo v lebni Priložnostni 9F bo v rabi —-a— - .- Brfi <5 barvi z h„ * rfr? ‘ P°štni žig mude je izšla 2. številka »Nove fila-27 T^aveza borac^Kov: ’>IIL kon‘ tdUe'. «>aslla FZS- Vsebina je tale: j ’ £V. 1955 Linbi?- NOV Jugoslavije Dragislav Teodorovič, Novi Sad: Zbi-nu«i?eterokraka ni'' Oblika žiga ranje priložnostnih žigov, Branko 1ere in Sez nioif-3 s stilizacijo Jerkovič, Ljubljana: Rubrika za zbili^ v stedini žur. !?, ne °Dčne ve- ralce kolkov, Filatelija pri nas: Naše m° danes, ,7 2ig bo v Prodaji nove znamke (spomladanska serija s • d.nl*llh *«—J -« » « v • »_ et——— i— »3».Vi—rtimi \rrx »Nova filatelija« »Nova filatelija«. Z nekoliko za- Zbi-B ran ko ^ici aanes, 27 » v Prodaji nove znamke (spomladanska senja s Poštnega ,ra7:r,la? P1*1 Podruž- področja naše flore in dubrovniške a Ljubljana I., v poletne gledališke igre) — Cene naših znamk — Življenje v društvih Občni zbori — Pomenki. Filatelija v svetu: Nove znamke — Kaj bo novega — Zanimivosti — Razstave — Strokovni tisk — Novosti knjižnice. FZS, nadalje: Pionirski kotiček — Seznam naročnikov (iz vseh delov sveta, zato dragocen pripomoček za žamenjevalce) in oglasi (tudi v tujih jezikih). Podamo naj še vsebino 1. številke. Bojan Pečar: V 7. leto, Branko Jerkovič: Pošta iz ujetniških in koncentracijskih taborišč. Bojan Pečar: Yu-goslav stamps in 1954 (Znamke slavij e v letu 1954, pregled za tujino), ostalo pa po že zgoraj navedenem “.^grešni razporedu. ! *Va cesta 6 ^uPljani, Miklo- Revija opravlja veliko in po- t 6m žigom h?H pIoti hotela Union), membno delo Za strokovno raven na-u? Pošiljke !,gosane le pisem- še filatelije. Brez tako koristnega pri tei n,, i : 1 dopisnice), od- pripomočka ni mogoče biti na teko- -v° in uporab« Podružnici. Izde- čem v filateliji, kdor se zanjo resno wralna ooštn g!i žiga 'e odobrila zanima. Po svoji vsebini se je zato du. Posebei ^ direkcija v Beo- znatno uveljavila tudi že v tujini. i opozarjamo na to pri- Naročnina znaša letno 420 dinarjev. uubuAn' cija društva obrazložila MIX) Ma/n-boru težave in probleme. Predstavnik Zveze športov Slovenje Rajko Dobrota je pohvalil uspešno delo društva in mu podelil v znaik priznanja diplomo. Predsednik Rokometne zveze Slovenije Vlado Zorž pa je izročil zmagovalnemu moštvu Branika diplomo za naslov letošnjega republiškega prvaka. Po zanimivi in živahni razpravi so navzoči izvolili nov odbor s predsednikom Varlom na čelu. V raz; pravi je bilo govora tudi o fuzij1! z Železničarskim športnim društvom »Maribor*. Odločitev bodo prepustili posameznim klubom. V proračunu za letošnje leto je glavna postavka za dograditev športnega parka v Ljudskem vrtu. Predvsem so tu potrebne tribune in slačilnice. Potrebni pa bodo tudi večji zneski za udeležbo na raznih tekmovanjih. E. B. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Prvo kolo brez presenečenj V nedeljo se je začelo tekmovanje v drugi in tretji slovenski košarkarski ligi za moške. Rezultati II. lige: Proletarec (Zagorje)—»Partizan« Šoštanj 69:41 (28:17), »Partizan« Hrastnik—»Partizan« Litija 84:49 (28:18), Kovinar (Store)—»Partizan« Postojna 45:38 (30:21), Svoboda Vič—Ilirija 40:32 (22:21). V III. ligi sta bili odigrani dve tekmi. V prvi so »Jesenice« premagale drugo moštvo Triglava z rezultatom 31:25 (11:11), v drugi pa je »Partizan« Škofja Loka premagal »Partizana« z Vrhnike z rezultatom 61:36 (31:13). Domače šahovs 0Pi!o je 84 pionirjev obšimib , * aW4885?afflg-~ ; VSUS% 8 k.— . c -a Mn rtrvi>7 R deskah p° ob.. . * w čič-Kučer 19 i ‘Janške nkoi« m°štveno prvenstvo ni Litostroja. ioš*°delui°čimi Da ,katerem so raed V šoj in • ^movala tudi nekatera i i\fl»«lnem .pi”211 mes,a Ljubljane. rrt » a je zmncr i anJu pionirjev do fnoAty° Kruic remi, c^iup—i, Jx, Cie Kučer 1:0. Prvoimenovani so cia- tav?.%^«aa)° sm°23tV? ^ r d* Te"čelj a R« v točkami v po-Bon^n« ooncan. Kraut, Golob, končan Vn’vti oonc™’ Kraut, Golob. °vnih §0| « aeF*. njo so pionirji 6 i« Sien,V,tl U Vrhnika 11.5. i» tT' gimrn,.i; gatec 5-5 Med petimi XII ‘J- 80 .-v finalu zmagali iJ^mi v oo«£l?n^»Vc Šentvid) s 15 -j’ Devetak KV1: ^ravie- Jeraj. Ore- )»0,a za elnb ^ovšek, Živie pred Za- VrUo d9in5° U’5’ Lf?atCem p°;a|rk, Je sodelovalo sedem VI' Tea Tnmi )i sta bili najuspeš-«Cht i* (Utiia) in Jostina Al- iZt{* iz T??uCa' ■ 14-»otni dijak Jože a!Rijec. najuspešnejši Rilski ŠK v Ljubljani Sahištih0 Sre f°?tova!o ^Ubljanl Srednj« tehn I ^ezauna?omLi6tf43tNiap?vthS05 K« sto je osvojil Zvonko Fuks z 9 toč-člani igrali takole: Ivačič—Kristan kami. 1:0, Kačič—Sagadin remi, Rihtaršič— čnlii«inv Krulc remi, Olup—Mršek 0:1, Florjan- Uspeli ptUJSKlU SalilStOV V polfinalnem turnirju mariborskega šahovskega okrožja v LJuto- PIONIRSKO ŠAHOVSKO | ^“^ra^fudeilSet^prf Marfboru PRVENSTVO j ptuJa. Na turnirju je šahovsko 100 pionirjev na pionirskem ^d^ce«Pje3aPr0|mag1a0ioPrsV05^f2,5,' prvenstvu Gorenjske , »Ljutomer« s 1 :1 in »Radgono«^s^.2. V proslavo rojstnega dne maršala Tita je minulo nedeljo v Radovljici nastopilo deset osemčlanskih pionirskih moštev z Gorenjske na tekmo- pri mla- —jupiinTii itmnične šole klnb^^r 0 Celiskt-£a je ccijt \ Prvem dvoboju v J «o Cftlhl. lzgubil, v Ljubljani J Nn n JJha-ffa-li z rezultatom a^ali fi;; Jv5«v štirih deskah so , 8SSLp??ki ,8 4’5:3*5 0:1 0:1, MiSura-Sega ^ J) vnna o remi, Šmaj- ^®ŽiScv„!'°m,i -Mndlc-Boha k 1:0- lioI«_ A«. Kastelic—Zupan JV0b t iis a« •" ‘ ’u' naste J«—Majcenovič remi. 10j »Litostroj« :»Iskra« OLO Kočevje prvak skih moštev z GorenjsKe na leicmu- v Koficvju je biilo zaključeno le-vanju za letošnje prvenstvo. Med tošn4e šahovsko prvenstvo smdtkal-šestimi moštvi pionirjev od 10. do 14. n-h pp^ružnic okraja, na katerem je leta so presenetljivo zmagali Pmnirjl s v Ljubljani °digrali tKOSK) Remsberger (Branik). 2ibert, železničarji moštveni tur^lY. ^ PrČ~ Kuščer (oba Tezno), Šibila (Ruše), hodni pokal srednje industrijske lole. Rožmarin (Tezno) .Sodelovalo je 7 moštev. Zmagalo je V soboto in nedeljo je bilo v Dra-1 podjetje za vzdrževanje prog s 23 vogradu polfinalno moštveno tekmo- točkami pred Direkcnjo Ljubljana -1 vanje mariborskega okrožja. Zmagal Kurilnico 18 itd. je KOSK (Dravograd) z 19 točkami. v za njim so se uvrstili dpd »svobo- Turnir sestih držav n?aviefZ6°S *to5 zmago so'se Dravo- Na moštvenem šahovskem turnir- ^ed dnevi so šahi tl Li t i 1 V'63"1 UVrSt'U V flna'n° tekm°Va' ^“niz^em^l S^htetl s'lS.5 tSčk^ ^adtask dHgrali v Kranju čtenski "^Na brzopoteznem Prvenstvu KOSK pr^ S^co 1W AvsWjo 10,5, Italijo finski dvoboj na dvajsetih de-« za mesec april sta zmagala kapetan 9, An0lijo 8 in Be g 3 DNEVNE NOVICE Čestitke Mami Katarini Jarc iz Ljubljane čestitajo ob 73-letnici hčerke, zetje, vnuki in vnukinje. Zinki Jontes iz Rožne ulice št. 13 čestitajo za 19. rojstni dan in ji želijo še obilo sreče — prijatelji. ! Cetrtek, 28. aprila ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma K. (Caletti — Anton Homar.) Petek, 29. aprila ob 15.30: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma Petek II. popoldanski. (Caletti — J. Souček); ob 20: Hellman: »Dekliška ura«. Abonma D. Nedelja, 1. maja ob 16: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al’ pa-miada«, spevoigra. 33. predstava. Zadnjič, ob 20: Dobričanin: »Skupno sta- novanje«, komedija. Večerna predstava. Izven. Prihodnji teden bo premiera Schillerjeve tragedije »Maria Stuart« z gostjo Mihaelo Saričevo, članico SNG, v naslovni vlogi. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v sredo, dne 27. aprila 1955: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 16. Dežurna lekarna v četrtek, dne 28. aprila 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Dežurna lekarna v petek, dne 29. aprila 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. OPERA ostrini meča«. POBREŽJE: Angleški film: »Hobson v škripcih«. STUDENCI: Angleški film: »Povest z naslovne strani«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 27. aprila ob 20: Adam: Giselle; Chopin: Les Sylphides; Gershwin: Rapsodija v modrem. Red LMS-2. stave. Prijave na telefon 25-45. 15.10 prihod Polhovgr. odhod 5.00 SAP, Ljubljana MAJSKO KRESOVANJE Marionete Levstikov trg SKjOJkiz SS^Sefio°2^S£' “.29.^ aprila ob 17: Kuret: »Obuti mladino. Mladini se bodo pridružili predprodaja vstopnic za marionet- V‘d sUTedf Kratfk nagovor: Mavricij SlSSlUU?^ ??rS* J>reiSed$LZbč£ proizva5alcev saži in pol ure pred predstavo pri Ljudske skupščine LRS. gledališki blagajni. — Vstopnice se VwW,mSSU šfcmfentov 1 lahko rezervirajo vsak dan od 8-10 pevski zbor primorskih študentov, , . . .. -,-020 dijaki Glasbene srednje šole ter že- na teL st- 32 u/u' lezničarska in litostrojska godba na ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE pihala. Po programu bo kresovanje na 1 V» JllUgiOlllU KU C- »Sancah«. združeno s plesom. Vabljeni. Ljubljana, Mestni dom Sobota, 30. aprila ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. — Izven. KEMIČNA INDUSTRIJA »Z 0 R K A« ELEKTROLIZA CINKA S AB AC Za delo v elektrolizi cinka potrebujemo: DVA INZENIRJA-TEHNOLOGA ali METALURGA s prakso za obrat DVA INZENIRJA-TEHNOLOGA ali KEMIKA s prakso za laboratorij elektrolize VEC TEHNIKOV-TEHNOLOGOV ali METALURGOV za proces VEC KVALIFICIRANIH DELAVCEV s prakso v kemični industriji za proces VEC TEHNIKOV in LABORAN-TOV-KEMIKOV ali TEHNOLOGOV za laboratorij elektrolize Nadaljnja pojasnila zahtevajte in pošljite ponudbe preko sekretariata podjetja na gornji naslov. 8670 KINO »KOMUNA« Jugoslovansko-norveškl film KRVAVA PO i« Društvo stenografov in strojepiscev v Ljubljani obvešča vse, ki se žele udeležiti društvenega tekmovanja v stenografiji in strojepisju, naj se prijavijo do 1. maja t. 1. na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani. Prešernova cesta 8 ali na telefon 22-693. Dne 4. maja bo ob 16 na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani predtekmo- ; vanje vseh prijavljenih tekmovalcev. : Novost na našem trgu je JELA ' sol za kopeli. Osvežuje, jača in krepi , živce. Dobi se v drogerijah in par- j fumerijah. PREDAVANJA j Na povabilo Pravno-ekonomske Tednik: »Norveška«. Predstave ob fakultete se bo mudil v dneh 27. in 15 17 m 19. zadnja predstava od- 28. aprila v Ljubljani profesor delov- pade. Prodaja Vstopnic od 9.30—II nega prava pravne fakultete v Parizu j in od 14 dalje, gospod Paul Durand. Profesor Durand bo imel v Ljubljani dve predavanji,! ................................ ln sicer v sredo, dne 27. aprila ob 17 , v Zbornični dvorani Univerze, Trg revolucije U, in v četrtek, dne 28. aprila ob istem času in na istem kraju. Tema predavanja v sredo, dne 27. aprila se glasi: »Delež delavskega razreda pri vodstvu gospodarskega in družbenega življenja v Franciji«. — V četrtek, dne 28. aprila pa bo prof. Durand predaval o Balzacu kot pravniku. Obe predavanji bosta v francoščini, pravno-ekonomska fakul-! teta vljudno vabi na obisk obeh pre- ' davanj priznanega ' mednarodnega strokovnjaka. Slovenska akademija znanosti ln umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim zainteresiranim krogom. Dne 28. aprila ob 18 bo predaval v dvorani SAZU doc. dr. Dušan Hadži Tema: O nekaterih strukturnih problemih organske kemije. ^ 1MEMAT0GRAFI PREDVAJAJO i KONCERTI Akademija za glasbo priredi v petek, 29. aprila ob 20 v veliki dvorani Slov. filharmonije klavirski večer. Diplomantka III. oddelka iz raz- KINO »UNION«: Zaprto. Dne 30. aprila ob 22 premiera ital. filma: »Na konici meča«. KINO »SLOGA«: Jugosl. film: »Pot miru«. Potovanje maršala Tita v Indijo in Bunno. Tednik: Filmske novosti št. 17. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Matineja odpade. KINO »SOČA« Premiera angleškega filma »Dr. v hiši« Tednik: Filmske novosti št. 17. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. »PLAVŽ«; Ameriški barvni film: »Razbojnika«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Ruski barvni pravljični film: »Sadko«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Angleški film: »Slovo na postaji«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. 19 m zi. Matineja oapaae. ■ _________________ Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od KRANJ: »STORZlC«: Ameriški film 14 dalje. čer. Diplomantka III. oddelka iz raz- }eseniCE: »RADIO«: Ital. film: »Ne reda red. prof. J- ?.avl}lkaj,,v’,prijetnosti mladoporočencev«. Oman-Verbičeva, ki je bila lansko leto nagrajena na tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu, bo izvajala dela Bacha, Beethovna, Schumanna, Brahmsa, Cipre, Škerjanca, Chopina in Prokofjeva. Vstopnice v Koncertni d:-rekciji, Trg revolucije. I Belgijski violinist Arthur Gru-miaux, eden prvih svetovnih violini- i stov velikega formata (kot n. pr. 1 Menuhin Stam), koncertira danes j teden za modri abonma. Spored ob- j sega dela Beethovna, Brahmsa, De- j bussyja in Prokofjeva Pri klavirju Marijan Likovšek. Neabonirani sedeži pri blagajni Filharmonije. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 27. aprila ob 20: Shakespeare: »Romeo in Julija« Izven. Gostp- prijetnosti mladoporočencev«. Predstavi ob 18 in 20. Ob 16 pred- j stava beograjske kinoteke. »Jutri bo bolje«. Predstave ob 16, 18 in 20. LETNI KINO »PARTIZAN«: Ameriški film: »Banditi Korsike«. Predstava ob 20. KINO »TRIGLAV« Angleški film Uleio srce Tednik: Zgodovina Vareša. Pred- stavi ob 16 in 18. Zadnja predstava odpade zaradi proslave. Prodaja vstopnic od 15 dalje. vanje Štefke Drolčeve (Julija) in W I M n Staneta Starešiniča (Romeo), čla- “ v nov tržaškega SNG (Samsona igra Janez Cesar.) »Š t Š K A« Umrli so v Ljubljani Ameriški barvni film »DA RIVIERI« Kušljan Jože, študent agronomije. , Pogreb bo danes ob 15. uri na Zalah, predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja Brulc Anton, dojenček. Pogreb bo vstopnjc oci 14 dalje. Samo še danes danes ob 14.30 na Zalah. j , štrekelj Rudolf, vodovodni mata- m Julrl- later. Pogreb bo dane« ob 15.30 na Zalah ' RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za sredo, 27. aprila Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Slovenske umetne pesmi — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 9.00 Prenos kongresa Zveze borcev Jugoslavije (iz velike unionske dvorane) v Ljubljani — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo — F, Kumer: Hlapec (priredba po pravljici H. z. Muhle-nove (ponovitev) — 11.45 Domači napevi — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije p. v. kapetana Jožeta Bru-na — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Pester glasbeni spored — 14.30 Iz gledališč — 14.40 Kratke orkestralne skladbe — 15.15 Slovenske zborovske skladbe — 15.30 Šolska ura za viSjo stopnjo — Herbert Scheffler: Ko so stekli prvi stroji: (zgodovinska slika) — ponovitev — I 16.00 Lahka glasba — vmes od 16.30! do 16.40 Modni kotiček — Eva Paulin: O bluzah — 17.15 Oddaja jugoslovanskih radijskih postaj — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 18.30 Iz m. jugoslovanskega festivala študentov glasbe — 19.00 Radijski dnevnik — 20.00 Reportaža s kongresa Zveze borcev Jugoslavije — 20.30 Odlomki I iz slovenskih oper — 21.30 Lahka in; zabavna glasba — 22.15—23.00 Nočni koncert. 22.15—23.00 UKV program: Iz modernega glasbenega sveta — 23.00 do! 24.00 Oddaja za tujino — na valu' 327,1 m (Prenos lz Zagreba). 17.15—28.00 UKV program: Naši in inozemski solisti vam igrajo. K prazniku delovnega ljudstva 1. MAJU čestitata svojim občanom VAŠKI ODBOR SZDL in OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Dol pri Hrastniku ENODRUŽINSKO HlSO s pritiklina' mi in velikim vrtom, v bližini I železniških delavnic v Mariboru, prodam. Informacije v Mariboru,; Pobrežje, Geršakova 31, ali pisme-1 no v upravi »Ljudske pravice« v. Ljubljani pod geslom »Dom«. Za 1. MAJ, mednarodni praznik dela, čestita vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije delovni kolektiv TOVARNE AZBESTNIH IZDELKOV »AZBEST« P L 0 C E DHOBINii OGLASJ AVTO, štirisedežni, primeren za trg. potnika, motor generalno popravljen, prodam. Naslov v upravi L.P. 1183 RAZPIS SLUŽBENIH MEST. Restavracija »Begunjščica«, Begunje pri Lescah, razpisuje službena mesta za: kuharico, samostojno, po kvalifikaciji; knjigovodkinjo. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. j 167 PRODAM črpalko za vodo z električnim avtomatom, dve železni emajlirani peči, primerni za večji gostinski obrat, dva litoželezna umivalnika za odtok vode, več umivalnih miz, lesenih, z leseno in marmornato ploščo, umlvalne mize, železne, viseča ogledala 50 X 30 cm, peč za segrevanje vode z baterijo za kopalnico, rezervoar za vodo za stranišče, razno rabljeno pohištvo. Gostinsko podjetje hotel »Zvezda«, Murska Sobota. »MIR«, nova knjiga dr. Petra J. Stankoviča, avtorja »Božanstvene medicine«, je izšla iz tiska in jo lahko dobite v knjigarnah »Prosvete«, »Nolita« in drugih, kakor tudi pri avtorju Beograd, VII., Paštrovičeva 47. Ker je knjiga »Mir« izšla v majhni nakladi, zato naj knjižnice in ostali interesenti pohite z nakupom. Cena 250 din. 17260 PRODAMO tovorni avtomobil Ford V 8 — Converter z defektnim motorjem. Diferenciala, menjalnik, karoserija so v dobrem stanju. Gume 80 •/«. OLO Uprava za ceste, Murska Sobota, Lendavska 22, 1186 RAZPIS. Uprava hidrometeorološke službe razpisuje mesto agrometeo-rologa. V poštev pridejo diplomirani inženirji agronomi (-ke) ali diplomirani biologi (-nje), po možnosti s prakso. Pogoj — odslužen vojaški rok Plača po uredbi Ponudbe z življenjepisom in navedbo službovanja je poslati do 10. maja na Upravo hidrometeorološke službe, Ljubljana, Resljeva cesta 14 a. 1182 IZGUBIL SEM denarnico z dokumenti. Najditelja naprošam, da mi vrne samo dokumente proti nagradi. V nasprotnem primeru razveljavljam osebni izkaznici na ime Ojsteršek Anton in Ojsteršek Marija, Žagaj-, Laško. C 168 Vsem delovnim ljudem čestita k Prazniku dela Projektivni a teli e Celie Mariborska cesta 71 Telefon 24-85 IZVRŠUJE NAČRTE ZA VISOKE, NIZKE IN HIDRO-GRADNJE ★ INDUSTRIJSKE GRADNJE 'k INTERIJE ★ URBANISTIČNE NAČRTE i? INDIVIDUALNE STANOVANJSKE HISE IN GOSPODARSKA POSLOPJA C 161 Vsem delovnim ljudem želimo mnogo uspehov v izgradnji socia- , '"fl s lizma in jim čestitamo ter kličemo Jiffs w " ji MARIBORSKI VODOVOD KOMUNALNO PODJETJE Q MARIBOR ] 1CMG »TRUD SENIK« Beograd — Gospodam Vučiča ulica 223 Poštni predal 905 proda mehanizaciio: KAMIONE (»Tatra« — 8 ton, »Chevrolet« — 3 tone«, »Federal — 10 ton, »Renaul« — 3 tone) BAGRE (»Libeker«, »Binger«, »Fiorentini«) OSEBNE AVTOMOBILE (»Lincoln«, »Skoda«, »Ford«, »Steyr«) GENERATORJE za sesalne plinske motorje GRAMOZNE SEPARACIJE STROJE ZA REZANJE OPEKE VAGONČKE ZA 2AGE za 0,76 m VAGON »GE«, zaprt, za tir 0,76 m DVIGALA za drsno oplato MOTORNI VLAČILEC »NEVEN« 6-TONSKO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO TRAJLER s celotno opremo ŽELEZNO KORITO za čoln KOPAČ JARKOV »Eskavator« Za informacije vprašajte na telefon 41-637 ali 44-289, interno 8. POZIV! USlUŽ- I Na podlagi 31. 61. uredbe o plačah delavcev in bencev gospodarskih organizacij __ POZIVAMO VSE DELAVCE IN USLUŽBENCE ki niso več v delovnem razmerju s podjetjem, a imajo P° členu 31. te uredbe pravico do deleža pri dokončni razdelitvi plačnega fonda za leto 1954, da se v roku treh mesecev javijo pismeno ali ustno zaradi izplačila ostanka ostvarjenega, toda neizplačanega plačnega fonda. V prijavi navedite čas zaposlitve v podjetju. ^ Po trimesečnem roku od dneva te objave deiavc uslužbenci izgube pravico do udeležbe pri razdelitvi P» nega fonda za leto 1954. Rudnik olova i cinka »ŠUPLJA STUENfl«. -OradoG kot Pljevalja PODJETJE »PRVA ISKRA« - BARlfi razpisuje IjICITACIIO za izdelavo 10.000 zabojev dimenzij 625 X 400 X 350. Zaboji bodo izdelani iz smrekovega lesa II- razreda- Ponudbe je treba dostaviti najpozneje do 10. maja 19® Za vsa pojasnila vprašajte na gornji naslov ali na telefon 86-26, interno 39. „B0 GRADBENO PODJETJE »RADNIK« — DARUVUB proda: BENCINSKI MOTOR »Rakovica«, 18 KS BENCINSKI AGREGAT za polnjenje akumulatorjev, znamke »Auto-Union« ELEKTROMOTOR »Ganz«, 11,5 KS 110V 5 PREKUCNIH VAGONČKOV, prostornine 0,75 m3, za tir 0,60 m KAMION znamke »Chevrolet«, 2,5 ton STIRISEDEZNI OSEBNI AVTO »Buick« NEKOMPLETEN 5-TONSKI KAMION »ZIS« TRAKTOR-GOSENIČAR »Ansaldo«, 60 KS DELE ZA 6-CILINDRSKI OSEBNI AVTO znamke »Mercedes Benz« MOTOR »Ganz« na nafto, 22 KS 7-TONSKO KAMIONSKO PRIKOLICO 2 TRITONSKI KAMIONSKI PRIKOLICI Ponudbe pošljite takoj na upravo podjetja! illlllllK l!ill!i!!il !il >>VELElJiJCSTIL«c KVBumn Zadovoljiti kupca — želja podjetja ■jj*!*#* miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii ...................... lllllllllllllllllllilllllllf!!!"!!!!!!!!1'!!!!!!!!!:!!!!!! lilllllilllfllMNIllllillCIINtillllnlPtpil!!!!! IffllllMMMlili1 imiMiimiHiHuiHMsmimtiiiitiiiiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiHiiinillniiiiiiiiiiiHiiiUHiuiHiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiuiinniiiHUiiiiiiiiimMiiu iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiininiiiii llllllllllllllllllilll !lll!l!l!llllll!lll!lll!llllll!!ll!ll!l!llllll!ll!ll!l!llll l!ll!llllll!lll!llllll!!i!l!ll!!!!lll!!ll!lllll»ll!l!l]»l II!! lliillllfflllllllllllllltt1!!!;''!!!!! llli:iHi:!il!lllllllll!!lllll!H» List Izda)« SasoDlsne latožnlAke oodjetj* .Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjev* ulica 9/TTl, telefon «t 39-181 Notranjepolitična telefon 51 21-887 Nazorjeva ulica 10/11 — Oprava Kopitarjeva ollcs 1 telefon »9-181 — Telefon ta aan^mno in išiase 31-030 - Mesečna aamrfV.n* prt NB 601-T-632 poštni predal 42 — Tisi« tiskarne »Ljudske •jravice« — PoStnlna plačana v *otovinj - Rokopis r-jor‘K8 gospodarska rubrika telefon stev ?1-«13 n *ul*’irn* ..,{110 rekoč’ ra IM im «a tu nno iUO Ju, «e ne »racalo V Nazorjevi ulici se na ozkem prehodu cesto ustavljajo ljudje in gledajo, kako delavci nakladajo razne vrste blaga na vozičke. Včasih se zbere večja skupina ljudi, Poslopje »Veletekstila« ki se začno zanimati, kje bi to blaqo lahko kupili. Deliva i:m radi ojasnijo, da je pri njih le grosistična prodaja, da pa lahko blago dobijo v vsaki trgovini. • Veletekstih je eno največjih grosističnih podjetij ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji, ki se je aprila 1952 speciali-' 'j na prodajo blaga. Pred tem se je namreč podjetje imenovalo >T ^kstil-Obutev* in je prodajalo tudi usnjene izdelke. Vendar s to specializacijo ni podjetje nič izgubilo. Ulago prevzema od vseh tekstilnih tovarn v Jugoslaviji, ki jih je 180. Prodaja ga pa ~ I 1.500 strankam. TRINADSTROPNO SKLADIŠČU ENO NAJ VEČJIH SREDNJI EVROPI Zaradi velikega Števila odjemalcev je podjetje letos zidalo in adaptiralo novo skladišče, ki j^ eno najt -čjih v Srednji Evropi in im< kapaciteto HO vagonov blaga. Zararl. lažjega poslovanja ima skladišče tri nadstropja in dva oddelka. Rlago pride skozi »ozko grlo* v sprejemni odelek, kjer ga razdeI p vrstah in z dvigalom o -oeljejc v določena na !stropja. V na Istropjih je blago zloženo V drugem nadstropju so police napolnjene s trikotažo in pleteninami. Tu je zaloga popolna, tako da zadovolji Se tako razvajenega kupca. Na policah lahko najde prav vse, od opreme za dojenčka, perila do nogavic. V zailnjem nadstropju je konfekcija. Imajo pa razen oblek, plaščev, kostimov tudi Se odeje, posteljne blazine, tapetniško blago in Se mnogo drugega. TEŽAVE Z NARAVO BLAGA Podjetje ima precejšnje težave z nabavo blaga. Predvsem je čutiti veliko pomanjkanje kvalitetnih bombažnih tkanin, kater v velikih količinah izvažamo. Ker podjetje kupuje blago v raznih tovarnah, voliva to tudi na nihanje cer in menjanje kvalitete. Podjetje samo siccr skrbi kolikor more, da so cene čim nižje. Ravnati se pa mora po cenah, ki jih do loča neposredni proizvajalec — tovarna. Ce si človek ogleda poslovanje podjetja, se mu zdi čudno, da lahko 88 ljudi, kolikor lih je v podjetju, čeprnv je to kvalificiran trgovski kader, naredi letni promet Najveri? teksti!110 na Balkanu nad iOO milijonov dinarlc skoraj vse s svojini zn jr kom in s :.vojimi potniki- ^■ res, da 70 % odpade n" fr]ggn' nje in prodajo .70 "/o pa mora podjetje ^g. To predvsem blago, k ke ženske obleke, svilena P in tako dalje. ^ p c S požrtvovalnim delv11 J(,rr preslanim izpopolnjevan!^ fri jih zalog se podjetje tri" ’^^jn čimbr ■ zadovoljilo P0,,'°r |)0^o 11 potrošnikov. Upajo, ‘1° ^ ,jf!' kratkem času svoje skif” jpfttfl polnili s takim blagom. Pr ^nl)n 'crallt tnim domačin' teO1 , . in s osvobodili tujega prihranili mnogo devu. tako, da kupec lahko sam izbere, kar mu ugaja in kar ve, da bo Slo hitro v denar. Kljub temu, da zaloga ni popolna, posebno pomanjkanje se čuti pri bombažnih tka-n ..ah, kjer ima podjetj: samo 40% želenega blaga — pa je v skladišču vedno veliko ljudi, ker vedo, da bodo dobro in hitro postreženi. Ko si kupec izbere blago, ga z dvigalom pošljejo v odpretnni oddelek, od tam pa spet skozi »ozko grlo« na kamion in kmalu je blago v maloprodajni trgovini. V prvem nadstropju skladišča je metrnžno blago, predvsem bomba in volneno. Tu lahko dobi kupec vse od zaves za okna do ,/rcprog. Na razpolago je na stotine vrst različnega blaga, s katerim podjetje oskrbuje maloprodajne trgovine po vsej Jugoslaviji. Blagu vozijo na vozičkih v novo prostorno skladišče kolektiv lesno konstrukcijskega podjetja TESAR LJUBLJANA g • T ESA R • 5 čestita k delavskemu prazniku — L maju in k deseti obletnici osvoboditve vsem delovnim kolektivom in jim želi obilo uspehov pri graditvi socializma Vsem delovnim ljudem čestita k prazniku dela 1. maju in 10. obletnici osvoboditve delovni kolektiv Pekarne Spodnja Šiška Ljubljana, Medvedova 38 Kolektiv gradbenega podjetja TRNOVO vsem delovnim ljudem k deseti obletnici osvo-'e in prazniku dela 1. maju ter jim želi mnogo čestita boditvi uspehov pri nadaljnem delu Vsemu prebivalstvu Zagorja čestita k delavskemu praznika 1. maju urar Motnikar Ivan — Zagorje ob Savi Delovni kolektiv tovarne Jarše, pošta Domžale čestita vsem odjemalcem in poslov-Prijateljem ter vsem delovnim olektivom k prazniku 27. aprila, ustanovitvi OF, k prazniku dela • ^aju, ^ 10. obletnici osvoboditve Sporoča svoje priznane kvalitetne izdelke! K 1. maju in 10. obletnici osvoboditve čestita kolektiv Tovarna kovinske galanterije Ljubljana KOLEKTIV E) M D, YB¥CE ČESTITA K PRAZNIKU DELA — LMAJU n v DELAVSKI PRA2KVK TOVARNE SATURNUS čestita vsem delovnim kolektivom in odjemalcem k prazniku dela 1. maju in 10. obletnici osvoboditve V N*" d indiiplati DELOVNI KOLEKTIV v 1 ŽIVEL i.MAJ Kooperativa exporf-import EjuMjtma čestita k nraznlki* i ^aj: in io. obletnici usvuouimve OKRAJNI LJUDSKI ODBOR RADOVLJICA ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRVEMU MAJU IN DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE -'-'•"'•'•'■'«»-VXXX*.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV>KXX' I ^ | Splošno gradbeno podjetje »SAVA« j | JESENICE, Prešernova cesta I iiliilll •lin minili čestita vsemu delovnemu ljudstvu, sorodnim podjetjem in poslovnim prijateljem k PRAZNIKU DELA Prvemu maju in 10. obletnici osvoboditve Naš kolektiv — zidarska, * 0 tesarska, mizarska in elektro- HCL4- tehnif ' i delavnica — bo tudi v boe e zadovoljil najbolj razvajenega ponudnika KINO BLED in 3IFFE Tel. 276 ®yi čestita vsem svojim cenjenim obiskovalcem in gostom k prazniku dela Prvemu maju in 10. obletnici osvoboditve OB PRAZNIKIH priporočamo obisk filmov v naši kino dvorami, kjer bomo vrteli najlepše sodobne filme S— w TRGOVSKO PODJETJE GOtPODIItrfO BLED z Gozdnimi upravam*! BOH. BISTRICA POKLJUKA JESENICE RADOVLJICA gozdarsko gradbeno grupo m gozdnim avtoparkom ter kovaško mehanično delavnico | čestita k Prvemu maju in 10. obletnici osvoboditve I m DELIKATESA* JESENICE čestita vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem k mednarodnemu prazniku dala I. MAJU in 10-LETNICJ OSVOBODITVE V naših poslovalnicah na || || Gosposvetski cesti, Pod- §| §1 mežaldjo, Prešernovi cesti || in na Javornika Vam nu- -g g dimo vedno sveže delika- H = tesne in mesne proizvode, §§ M ostala živila in vse vrste H j= alkoholnih pijač. Vljudno H g se priporoča kolektiv 'MM »DELIKATESA« 1 1 Trgovsko podjetje »Kafta« Jesenice čestita vsem svojim potrošnikom, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu k pmzniku dela 1. maju in 10. obletnici osvoboditve V naših trgovskih lokalih imamo vedno sveže mesne izdelke, špecerijsko, kolonijalno in galanterijsko blngo. V manufaktumi trgovini pa imamo na razpolago vse vrste spomladanskega blaga za ženske in moške obleke. — Vljudno se priporoča kolektiv »Kašta« Lesno galanterijski obrat Jesenice - Plavž čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem k prazniku dela l. maju in 10. obletnici osvoboditve Naši kvalitetni lesno galanterijski proizvodi (otroške igrače, kuhinjske in druge potrebščine ter polizdelki za vse vrste mdustr. obratov) bodo tudi v bodoče zadovoljili naročnike Restavracija »Triglav« Jesenice čestita vsem svojim gostom in vsem delovnim ljudem k Prvemu maju Vljudno vabimo domačine in potujoče občinstvo, da se tudi v bodoče poslužuje naših gostinskih obratov, kjer boste vselej najbolje postreženi z najboljšo hrano in pijačami vseh vrst Delovnim ljudem tudi čestitamo k 10-Ietnici osvoboditve mtiimiimiHuiwiiHiHiinmRHHtiHffliiiiiiiii(niHHitiimiHWffliiHiiitinNmmHimifflRiiiiiHmfliRiiiiiiii jiiiminiiiiiimiiiiiiiiiiii Hotel in restavracija »Pošta« ter gostilna »Baloh« - Jesenice čestita vsem svojim gostom, ostalemu delovnemu ter vsem sorodnim podjetjem k mednarodnemu P™1 Prvemu maju in 10. obletnici osvoboditve- V naših prijaznih lokalih boste vselej najbolje pOStre*f^!je prvovrst. pijačami ter najboljšo hrano iz priznane n KOLEKTIV »POSTA» m ,0% Gradbeno podieCe »BLED « KOLEKTIV E 'A'» *.»•# tft’»’AVAl.T.T.T.T.T.T.T.T.T.T.».* • OMHAViVtVAV.VVV« I.KTM.MlilMMBbhVlVALf.t.t-li E f.ViV.VV.V.V.^^— p MRjr.V.Vi.V.VJ — == .».▼.T.T.ir.v.v 'A’A’A'A*»»,»'r.^ m'd * V.V.I* • • • ■ ■ igsi rowxwv\fc«aaB „ J' •'A-A-aT.V.« mA-A-A* * • * ^ ra # * ® * * mm m* m m a-a• • • a-i-.t.i •a-aavtvcta • *w*v4w.v.t.vAViT.«; UUIIIIIIIIIHillliiiUlililfllMIllIHIIimllllllllilllllltllltllUHliJlimiillllliitiSlllllU.i.. , lillillullliillllilllUilililtlillllli.uiMi. .............—........... ■v...»•■•■■•nii»niMi|iimii|ni|n|»nn||||||||i||u||||||||||||||||||||||||, ""l>'">lllllllltlilllllllllllllililll||||||||||||||||||[|||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||| xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx? ž 1 čestita vsem sorodnim podjetjem, vsem poslovnim prijateljem, naročnikom in investitorjem ter vsemu delovnemu ljudstvu k Prvemu maju in 10. obletnici osvoboditve Izvršujemo vsa gradbena dela: zidarska (nizke in visoke stavbe), tesarska, mizarska in druga dela (pota, ceste, nasipe, ograde) itd. KMETIJSKE ZADRUGE V BOH. BISTRICI UPRAVA, SIRARNA IN MLEKARNA, TRGOVINA IN MESARIJA, ŽAGA IN OSTALI ODSEKI čestita vsemu delovnemu ljudstvu in kmetijskim zadrugam k Prvemu maju in 10. obletnici osvoboditve i Kolektiv naše kmetijske zadruge bo s svojim socialističnim gospodarstvom z vsemi močmi podpira' nadaljnji družbeni razvoj v bodoči skupnosti komun LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE • BLED z lesno industrijskimi obrati v Boh. Bistrici, Soteski, Gorjah, na Rečici in Jesenicah čestita k prazniku delovnega ljudstva Prvemu maju in 10. obletnici osvoboditve Naši lesni proizvodi bodo tudi v prihodnje v vsakem oziru zadovoljili domače in tuje potrošnike Zmerne cene in solidna dobaval OBRTNO MESARSKO PODJETJE »ROG« • JESENICE se pridružuje čestitkam k prazniku dela Prvemu maju Naše trgovsko geslo: Kvalitetno blago solidna postrežba »n zmerne cene! \\\\\\x\\\\\V\\\\\> \\\\\\\\ .N .\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ <>X\XXX\X>XXX\XVSXXX\VSXXXV>XX\\XXVXVVVXVVSXXXXXXVVV\\\XVXXXXXVNXXXVXVKXVSXVVVVSXVVVN ®!llllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll|]l!ll!lllllll!!lllllllllllll|l!|ffl!|]||||||||(!||||||!|!||||||||||||||||||||!|||||i|||||||||i||i|;|||||!|!|||||[||||]|||||]|]||||||]|||||]||!|j||||||]||||||||||||]| TT3 »Okovje« KAMNA GORICA čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maju in 10. obletnici osvoboditve Kadar rabite pohištveno okovje — nasadila za okna in vrata ter podobno — se obrnite na nas. Dobavili Vam 1 jff bomo prvovrstno blago po solidnih cenah S jj lUMHWWIHHMUiUiHIIIiMlMlllllMillWIUMUUUIIiiniUlllllglllUIIUMIllllilillllllMHUIMIIilMUHIHIIIIIIilllUIIM6UMMMMIUIIIMIlllillHMUUIUIIUIUUllUHUIIIilUillllllUiilllMIHIIIIMIINliI Kupujemo in izvažamo vse vrste rib, rakov, žab, polžev, školjk, ptic itd. Plamen - Kropa TOVARNA VIJAKOV IN ŽEBLJEV 1RIT3IVIJR iRGOVSKO PODJETJI: JESENICE čestita vsem svojim poslovnim prijateljem doma in v inozemstvu ter vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maiu in 10. obletnici osvoboditve čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in H vsemu delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditve V letošnjem maju, ko praznujpjno tudi 60-letnieo obstoja naše tovarne, se od srca veselimo vseh uspehov, ki smo jih s pomočjo ljudske oblast n z lastnimi napori dosegli na poti k socializmu UIIIIIIIIIIIIIWWUllllilllllllilllllUlllilllllllUllllllilllllllliWllllllllllillllillllltlllllillllllllll!lll>llliiHMIullluiiiiiiiiiiui!iiiMiiniiii!iiiiii pELA VSK/ Kolektiv ^ Kolektiv mestnega podjetja OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE cM-GiCr Jh&ovije čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije za mednarodni praznik 1. maj in želi ob 10. obletnici osvoboditve mnogo uspehov pri graditvi naše socialistične domovine \ Čestita vsemu delovnemu ljudstvu in svojim cenjenim 5 odjemalcem k delavskemu prazniku 1. maju in k 10. obletnici osvoboditve 0 čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem k prazniku dela 1. maju in 10. obletnici naše osvoboditve ter priporoča svoje kvalitetne mesne izdelke Delovni kolektiv MESIMIH GOSTllŠKiH POpgEIll v Zagoriu ob Savi Obenem se še nadalje priporoča za obisk v svojih obratih: Hotel Kum s Kotredež prenočišči Ravenska vas Križišče Pri Petru Rudar Na Lokah Pri kmetu Pri Knapu Apnenice Na Obreziji Kolodvor Pod klancem Planina Pri Frančku čestita delovnim kolektivom in vsemu prebivalstvu mestne občine Zagorje ob Savi k delavskemu prazniku 1. maju in želi, da bi zlasti v letu 10. obletnice osvoboditve naše države še povečali napore za izgradnjo boljše bodočnosti. čestita vsemu prebivalstvu k 1. maju Klavski praznik LOMO Zagorje ob Savi Vsemu prebivalstvu Zagorja in vsem svojim poslovnim prijateljem čestita k delavskemu prazniku 1. maju Lesno predelovalno podjetje Zagorje K prazniku delovnega ljudstva 1. maju čestita vsemu prebivalstvu Zagorja kolektiv čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maju Še nadalje bomo nudili vse vrste pohištva solidne izdelave po najnižjih cenah. Podjetje odkupuje vsakovrstno hlodovino in prodaja raznovrsten les. Izdeluje vsakovrstno pohištvo po naročilu Izdelava je kvalitetna, cene solidne Bitima,j! Kolektiv mestne klavnice Zagorje Ob 10. obletnici osvoboditve čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku dela 1. maju LOMO Trbovlje MK ZKS Trbovlje MO SZDL Trbovlje čestita vsemu delovnemu ljudstvu k delavskemu pra2niku 1. maju. Obenem čestita še za desetletnico osvoboditve. Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k našemu največjemu delavskemu prazniku 1. maju Kolektiv TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV Hrastnik 10. obletnici osvoboditve *** k največjemu Plazniku 1. maju čestita delovni kolektiv &jtajtbgs>viHa Jčuko- Upravni odbor Telefon 18 Trbovlje Nudimo vam « veliko izftiro vseh delov za avtomobile, motorje in kolesa Proizvajamo kvalitetni portland cement Poslužujte se našega komisijskega oddelka! čestita svojemu ter vsem delovnim ko lektivom za delavski praznik 1. maj kakor tudi k doseženim uspehom ob desetletnici osvoboditve V nujnih primerih izdajamo dele tudi ponoči Aloj/. Ktc PEKARNA Zat?orie ob Savi čestita vsemu prebivalstvu Zagorja k delavskemu pr.u 1. maju____________________ čestita vsemu prebivatftvu Zagona k delavskemu prazniku 1. maju ‘uiKainm sveion . ,u iud$tv\i *a 1 ma čestita KRAJEVNI SINDIKALNI SVET HRASTNIK n€MJ jfJLUl, «1 MII V i. in a «i y^> Wilillllllll!llll1HWmill! ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA HMEZAD ŽALEC, SLOVENIJA JUGOSLAVIJA BRZOJAVI: HMEZAD ŽALEC — TELEFON: 22 IN 18 Edini izvoznik svetovno znanega slovenskega štajerskega hmelja iz Savinjske doline Lastna skladisča v izmeri 15.000 m’ z modernimi napravami za prepariranje in pakiranje hmelja Delovni kolektiv se pridružuje čestitkam za 1. maj I I s s P5ž.p«mww^ K 10. obletnici osvo-boditve in k Prazniku dela želi vsemu delovnemu ljudstvu obilo delovnih zmag 4i Mm DELAVSKI PRATLMtK TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ ŠOŠTANJ SEDEŽ ŠMARTNO OB PAKI in nudi: vse vrste suhih barv za soboslikarstvo pleskarstvo, priznane kalcij fasadne barve, stalne na soncu, vzdržljive proti vsem vremenskim vpli vom. — Vse vrste samokolnic za gradbeništvo gospodinjske, trgovske vozičke. — Trgovska in gradbena podjetja! Zahtevajte ponudbe — cene kon kurenčne — postrežba solidna! K deseti obletnici osvoboditve in k Praznika dela želi vsem svojim članom in sosednjim okrajnim trgovinskim zbornicam obilo delovnih zmag na področju socialističnega trgovanja OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA CELJE TRGOVSKO PODJETJE CELJE želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku dela in 10. obletnici osvoboditve še obilo zmag pri graditvi socializma ^iimiiiiiiiiiHiitniiimimininnnnnnmniinnnniimHmimminfniniiiiinminiiiHniniiHniiiinnmnniimnnmiiiiimmnminrimimimnmimin Delovni kolektiv TEKSTILNE TOVARNE ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku dela 1. maju in 10. obletnici osvoboditve in jim želi čimveč zmag pri graditvi socializma h« ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Kolektiv očesnega podjetja wr..Mi!iiiiiiiiiilliii:i!ii IlUIlliiiiiiljiiiiihii^iiiilllllillllllilllllllHIltUNilililllllUniUnlilitlllll1 tp&fc&K v Savinjski dctJUviL čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku dela I. maju in 10. obletnici osvoboditve Podjetje izdeluje sobno in stavbeno pohištvo po zmernih cenah HliUlllilHIiMlllillHIIIlilliMIIMilllilllHIIItllllllllllllllilllllt O Splošno gradbeno podjetje BETON CELJE čestita k delavskemu prazniku l.maju in 10. obletnici osvoboditve Delovni kolektiv grosističnega trgovskega podjetja čestita vsem svojim dobaviteljem, odjemalcem in delovnim ljudem k 1. maju in se priporoča za nadaljnja naročila ter poslovne zveze kt»kurenčiVh°^'^ sPec'a*‘z'ran'*1 skladiščih manufakturo, špecerijo, železnino in galanterijo po A ■! A DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE METALNIH POLIZDELKOV SLOVENSKA BISTRICA čestita vsem ostalim kolektivom širom po naši domovini k največjemu delavskemu prazniku vsega sveta — 1. maju Izdelujemo: bakrene valjane in vlečene žice, vrvi, profile in cevi, pločevino in trakove, lokomotivska kurišča; aluminijaste žice, aluminij, jeklene vrvi, profile in cevi, pločevino in trakove; medeninaste žice, profile in cevi, pločevino in trakove ter' vse ostale legure barvastih kovin V,^T.^T s A rtu. Jo± *f*>. .A. mm ES »KERAMIKA« Pečarsko podjetje Maribor, Kneza Kod ja štev. 6 Čestita vsem svojim strankam k 1. maju Delovni kolektiv TOVARNE MLEtNEGA PRAHU MURSKA SOBOTA čestita vsem delovnim Ijndem za delavski praznik — 1. maj Proizvajamo vse vrste mlečnega praha in ostaKh mlečnih izdelkov Delovni kolektiv KLAVNICE v Gornji Radgoni - čestita svojim odjemalcem za 1. maj z zagotovilom, da bo vedno izpolnjeval svoje naloge v korist skupnosti Delovni kolektiv PRESIKA PRI LJUTOMERU čestita k delavskemu prazniku — 1. maju Pridelujemo najboljše vrste Štajerskih in konkurenčnih cenah vsem delovnim kolektivom prvovrstnih ljutomerskih vm po Delovni kolektiv trgovskega podjetja ZRNO MARIBOR čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku dela in deseti obletnici svobodne in neodvisne Jugoslavije/ Kupujemo žitarice in stročnice po dnevnih cenah. Prodajamo vse vrste mlevskih.izdelkov in razna žita Našim cenjenim odjemalcem se priporočamo še za nadaljnje sodelovanje. ŽELEZARNE RAVNE ^,0Vni kolektiv Selnice, pralnice IH E, Ces«ta vsem SVojim strankam ® delovni emu ljudstvu k Prazniku — j. maju r?0Vma z mešanim blagom ni llJ Ce,K Mariborska 31 Ja °k delavskem prazniku vse maju in cenjene odjemalce e nadalje priporoča £-X'W.XNXVVSXXXXXVXXXXXXXXXXXXXY\\XVO^XXVV>AX\X*WXX\X\N*VXV\XXX*\NVX^\XXXXVXX>XXNXNXXX^XXX\ K delavskemu prazniku — 1. maju čestitajo vsem svojim cenjenim odjemalcem delovni kolektivi trgovin v sestavu trgovskega podjetja V Mariboru sicer: TEKSTILNI DOM, Jurčičeva 4 MODA, Gosposka 2o VESNA, Gosposka 23 ELEGANCE, Slovenska 4 TABOR, Trg revolucije 1 OBLAČILNICA, Dvorakova 14 kovnn nsta*acije; nudi vam tudi vsa na Popravilo Prvomajske čestitke pošilja vsem svofim poslovnim prijatellem Požek Jože stavbno in pohištveno mizarstvo Celje, Delavska 19 Ob delavskem prazniku — 1. maju — pozdravila vse svoje cenjene stranke Šeško Jožef splošno podkovno in vozovno kovaštvo Celje, Delavska cesta 14 Ob 1. maju, prazniku dela, čestita vsemu delovnemu ljudstvu Dolžan ranjo kleparstvo Celje, Trg mučenikov št. 7 I 1 m TOVARNA PLEMENITIH JEKEL Naše kvalitete Nad 100 kvalitet SM in elektro-jekla. Legirana konstrukcijska jekla za cementiranje in poboljšanje, jekla za ventile, peresna jekla, jekla za kroglične ležaje, jekla za parne turbine in legirana jekla vseh vrst. Visoko legirana orodna jekla za utope in brzorezna jekla. Specialna jekla, odporna proti obrabi, proti žganju, proti rjavenju, toplotno odporna jekla ter jekla z visokim električnim uporom. Naši izdelki Ulitki za strojegradnjo, za brodogradnjo, za industrijo parnih kotlov, za avionsko, avtomobilsko in vagonsko industrijo itd. — Odkovki: kolenčaste Oti, ladijske osi, lokomotivska in vagonske osi ter spe* cialni komadi po naročilu in načrtih. — Valjani profili. — Pnevmatsko orodje in rezervni deli. •— Industrijski noži za lesno, papirno, tekstilno, tobačno in kovinsko industrijo. — Krožne žage in segmenti za hladno fg^anje kovin. — Kolesne dvojice za jamske in gradbene vagonete. —- Listnate in spiralne vzmeti za avtomobile, vozove in stroje. — Jeklene krogle in cylpebci za mletje cementa in rude. — Brzorezno orodje: strugarski noži, spiralni svedri in rezkarji iz lastnega brzorezpega jekla BRW. Naše izvršitve Mehanska obdelava, groba in fina za vse naročene ulitke in odkovke. — Termična obdelava vseh naročenih in poslanih komadov. Zahtevajte naše prospekte in bližje informacije za astreženje Vašim potrebam! 10 let svobode 10 let napredka NA KOROŠKEM ;KIIIIJIIIIMWUIWillllWllllllffl»IWWilllllllllllllMIIIWIilllll>>lllll Vsem poslovnim prijateljem in investitorjem čestitamo k Prazniku dela — 1. maja! Izvršujemo vse vrste visokih gradenj, vključno z obrtniškimi storitvami Kvaliteta del zajamčena Cene konkurenčne! Se priporoča DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »STAVBAR« MARIBOR Delovni kolektiv *" Delovni kolektiv MARIBORSKE PLINARNE MARIBOR čestita ob PRAZNIKU DELA vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije! TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR cest'to h največjemu proz uku delovnega ljudstva — 1. maju in želi v nadaljnji sociali stični graditvi obilo uspehov vsem delo min i kolektivom! Delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu, ki neumorno ustvarjajo srečnejšo socialistično bodočnost čestita k Prazniku dela enuu ljudski odbor Stoucn) SitEdet NAJ ŽIVI PRVI MAJ PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA! DELOVNI KOLEKTIV VINOGRADNIŠKEGA GOSPODARSTVA GORNJA RADGONA ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU PRVEMU MAJU VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM JUGOSLAVIJE IN ŽELI OBILO USPEHA PRI SKUPNEM USTVARJANJU LEPŠE IN BOLJŠE BODOČNOSTI Tovarna pletenin in konfekcije Izdeluje vse vrste delovnih oblači), moško, žensko in otroško perilo, volnene in bombažne pletenine in trikotažo NAJ ŽIVI 1. MAJ — PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA! M A R I B O R DELOVNI KOLEKTIV Splošnega gradbenega podjetja Gornja Radgona Čestita vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine k L MAJU in se priporoča za vsa v gradbeno stroko spadajoča dela \\\\\\\\\\\\\V\\V\\\\\\\\\\XV^^^ '4 Delovni kolektiv OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA „SKUP\0ST” MARIBOR Vsem delovnim kolektivom in /semu delovnemu ljudstvu pošiljamo ^ 1. MAJU čestitke in iskrene pozorave ter jim ob tem praznovanju želimo še večjih nadaljnjih uspehov Delovni kolektiv trgovskega podjetja »Tkanina«* Maribor čestita ob PRAZNIKU DELA vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije! Izvršujemo vse vrste obrtniških gradbenih del m •'•iiiimii DELOVNI KOLEKTIV Tovarne kos SLOVENJ GRADEC čestita vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine za 1. maj »TRAK IlllillillllilllliiliilllllllllllltlllllllllllitliiililijijUillilljliliilllillltlllllllllllllllili W MARIBOR-STUDENCf čestita k 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu in svojim poslovnim prijateljem ter jim želi mnogo uspeha pri izgradnji socializma IZDELUJEMO VSE VRSTE TRAKOV ZA OBRT IN NDUSTRII0 «/ 9 naj &zui 1.MA3 pELAVSfC/ p 2S ^\\W\V\ViS\\\\\VMV\\\\\VW\\\\\\\\\V\\\\\\^\\\\^^^^ _v Zhinopromet Gorica Nova Gorica pestita vsem svojim odjemalcem in trgovskim prijateljem k delavskemu prazniku, ob tej priliki čestita tudi za 10. obletnico ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini (}/0B O0 Kavarna »ZVEZDA« Ajdovščina iskreno čestita svojim gostom k 1. maju in 10. obletnici osvoboditve A DELOVNI KOLEKTIV največje jugoslovanske tovarne pohištva v Kromberku pri Novi Gorici čestita vsem delovnim ljudem nase socialistične domovine k 1. maja, mednarodnemu delavskemu prazniku ter deseti obletnici osvoboditve. Hkrati se spominjamo vseh žrtev vojne, ki so dale iivlienja na oltar svobode, neodvisnosti in boljše bodočnosti nove Jugoslavije NOVA GORICA . ZASC DOJT —' JUGOSLAVIJA TOVARNA POHIŠTVA nova gorica "'••n*«.. "intniHiHniniHna KOLEKTIV trgovskega podjetja »NASA KNJIGA« nova gorica S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: SOLKAN, ŠEMPETER PRI GORICI, AJDOVŠČINA, DOBROVO V BRDIH, KANAL OB SOCI, VIPAVA čestita svojim potrošnikom te °semu delovnemu ljudstvu k 10. obletnici osvoboditve in prazniku 1. maju Občinski ljudski odbor Miren čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob 10. obletnici otvoboditoe in želi čimveč uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine 'iiiiiiiiHitHuiiniramiiflBinitBiiiitniiiiiiiifliimiHflHainifflmimiuiHiuHiiHffluiifflmiBiBiMUNaiBiuiHtBiiBiiiflHfiiaBKfifflflKffliiuiiffluja 5 Gostilna K- SOLKAN Vsem borcem za socializem in poslovnim prijateljem čestita ob 10. obletnici osvoboditve GOZDNO GOSPODARSTVO \ i Gorica Čestita svojim GOSTOM IN VSEM .delovnim ljudem ob 10. obletnici osvoboditve. i i mn 'NXVX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV«.XXXXX’': I DELOVNIM KOLEKTIVOM, KAKOR TUDI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM 2EU ob 1. MAJU 1955 OBILO USPEHA V BODOČEM DELU *L MIZARSTVO »ISTOK« MIREN DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE CEMENTA IN SALONITA »15. SEPTEMBER« ANHOVO soC^V S&S* VfS'3 %£&xC PROIZVAJAMO: CEMENT ODLIČNE KAKOVOSTI, SALONITNO KRITINO, SALONITNE CEVI, FAZONSKE KOMADE ITD. ZAHTEVAJTE PONUDBE! J I ^\\\\\\\\Vv\\vv\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\^^^ S\\mm\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\N\\\\\\\\\VVv\\\\\^^^^ r MALI LEKSIKON Kako so se spreminjale pravice žensk v Indiji? Koliko spremljevalcev imajo planeti našega sonč-nega sistema? Žens ko, So bila lovska letala 5 sekund, pa že spet letita vsak v nje dolžine. Dolga je 1,20 do nevarnost. V naravi ima morska n?JPan°snejše orožje, so menda mi- svojo smer. Od teh petih sekund je 1,50 cm, tehta pa 20 do 32 kg. vidra malo sovražnikov. j mj‘- Opazovalci na korejskem bo- treba odšteti dve petinki sekunde IN jena koža je videti ko da pri- Morska vidra plava zelo spret- j jišču so bili presenečeni, da je bilo da pride slika od oči do možganov' pada večji zivalu ker ji visi na no in v vodi se rada prekopi-1 v primerjavi * drugo svetovno voj-1 4 do 6 petink sekunde za pilotovo rti no sestrelienih ta .k n mnln V m • _.i__■» vid. Zrak postane črn, ker je P i dek, da bi »nosil« svetlobne 16.000 m visoko grozi P ^ stiku s Pr(W »V službi človeka« Nad pri morebitnem zrakom neogibna smrt Seveda o zdaj upofabtjajo e„j£ tronske aparature za _j|ot streljanje in pilotiranje, da J je razbremenjen. Strokovnja je|jl napovedujejo konec Iovs 1 Izpodrinila jih bodo ra' manjkanje bojnega duha pilotov, dve sekundi, da "pi'lot ”'snreme^ 'Uvna letala’ dir.i8irani hitre# očnosU do. Se- ^ frrck J'' 11V.U * «»»»»•« —---- 1» &InJjniki-______letalo- Seda bi sestrelili čimveč sovražnih le- gira dovolj hitro. In pri tem ne Pa Je nedvomno atom^_______ go napornejši, kakor so bili še v vilo. O pripravah na veliko svetor- Belgijskem Kougni bogait vik do- f u'"!:!L Am®ri,Ski Pr‘ hitrosti 900 km na uro i v Bruslju pred 20 lietii je poka z.aJa, da so Belgijci clobri organizatorji. Belgija je za zd®j še v ugodnem torja, kako veliko bo leta & I strokovnjakov meni, da ^ atomska letala potrebni a ,^0 J - j- t-imiciivum ži« KirtVtJ ICMICTJU 1 . , , . • Irntil. « rekel, da pet mmut boja v zraku v čelado in obleči poseben jopič, ki novan' alomskl ^ “L nroP^5 • reaktivnem lovcu pilota bolj izčrpa izenači pritisk, pri hitrosti 1000 km P štiri dvojne p prf- cn —:—m. —x— > '' • -• - - 1 turbine. Strojni del no u\ a Li vivi/v ujaav v *** ’ _ ^3^0 1»** ^ ^58 '»"tndTlahto loti ^ :a.J?0*. natakniH na Rta^Tldeno ! ^ smo ze poročali. Belgijci sa obe- taiko veiiike naJoge, kakor je pri- tejo z rajo veliko gmotno korist, reditev svetovne raizstave. Sirokoipoitezna svetoma razstava V prihodnjih treh letih se bo lice gla vnega mesta Belgije močno spremenilo. Zgraditi bodo več no- in utrudi kakor 50 minut zračne lahko leti samo še v krogih s pre- 1 turbinc- SlroJnI “ .lene Pa 60 j bližno 40 ton, zaščitne si^ MODNI VOHUNI Francoski modni umetnik Chri-;šče mu je priznalo 350.000 fran-stian DiOr je tožil svojega bivšega I kov odškodnine. Bivša Diorova t-sluzbenea in dva druga modna I sodelavka Gracia Cohen je bila s ar ja, da so mu kradli iz delav- | obsojena na 10.000 frankov deri, ce modele in jih kopirali. Sodi- i name globe in pogojno na 2 me- seca zapora. Modni risar Rene Fillandeau je bil ohsojen na 25.000 frankov denarne globe, ker je sprejemal od Cohenove osnutke modelov. V Atenah živeča modna risarka E liki Lascarides, PAMETNEJŠI POPUSTI kl Je kupovala osnutke od Fillan- v ^u L i.,* ' d-eaua, čeprav je vedela, da gre je bil spiritizem zelo v modi. Neko,\ “ risbe’ 5_e ^oje- položaju, ker iima v STojii koloniji! ™ P®rkov, mnoge hiše podirii nn sezKiaih nove. Razstava bo prirejen-a pV službi človeštva« in prikazala bo velike gospodarske itn kuitume pridobitve zadnjih 50 lest, pa tudi uspehe v socialnem in duhovnem življenju. Ena največ j ih njenih privlaičnosti bo ned-vommo zbiika Tiajpornembnej.ših umetmin sreta, ki bo imela prostor v novi prostrani knjižnici im ki bo odprta od ziaoetka do konca razstave. so se obrrtUi na’slavnega narav-slovca s prošnjo, naj pojasni ta na videz nenaravni pojav. >Jaz sem sam videl, kako je mizica poskako-vala,« je rekel nekdo. »A orna j sem ji sledil, tako hitro se je gugala.' Kaj pravite na to?t f it: i . t ton. Ce računamo še tovor, talo atomsko letalo 200 ton. ^ Prototip atomskega l«*®*3 ^j^aj delan najpozneje leta !■ ■ u tu. let pozneje bodo letala po „0oA’ di že prva atomska letala j,nil! škem prometu. Atomski kak°r bo ob pristanku enako lezaa!n0 ne- ob startu, saj bo porabil sankaj gramov »goriva«. Le,ask0 le-morala biti zelo ve.ika. A talo bo letelo s hitrostjo [ajilso 1400 km na uro, tako da „ajira<» preletelo pot okoli zemlje [Jj. ne da bi ^e vmes spust.1,0 j0 <*!-Drugače povedano; če bo c ‘ |irb- I letelo z jutranjim soflcem j,0 I ru iVorra nrf>ti V Zlit/ » . 1 L - na v odsotnosti na 50.000 frankov denarne globe. Razen tega morajo vsi obsojenci solidarno plačati tožitelju 350.000 frankov odšikod-nine. Prebivalstvo ZDfi Ponarejene gosli Švicarska policija je nedavno izsledila nekega sleparja, ki je s ponarejanjem »pravih« Stradi-varijevih in Amtijevih gosli »zaslužil« celo premoženje. Gosli je ponarejal tako spretno, da je premotil celo nekatere najboljše poznavalce tega glasbila. Prve ponarejene gosli je spoznal že pred- akrobatike v kateremko-li drugem merom najmanj 5 km. Pri hitrosti lanskim glavni tajnik italijanske letalu.. Ko namreč leti pilot s hitro- 1500 km mora pilotirati leže. Pri trgovinske zbornice Iviglia. K e- stJ° 500 km na uro po elipsi s pre- hitrosti 2000 km ima pilot največ mijska preiskava ga je prepriča- metom 300 m, tehta že .šestkrat to- 3 sekui.de časa, da spozna sovraž Britansko vojno letalstvo je dobilo nova letala — bombnike Wictor, ki jih poganjajo štirje turboreaktivni motor ji. Dosežejo lahko nadzvočno hitrost na višini nad 15.000 m >Kaj naj re£em?< je odaovoril število prebivalcev v ZDA je la, da je nasedel, ko je plačal za J;ko kakor sicer. Kri v njegovih ži- nika, spremeni smer, pomeri, ustre-it; nnniT.M, naraslo od leta 1950 za 6.3 %. Ce gosli 60.000 dolarjev. Potem je *ah postane teika ko svinec. Sredo- li in se ogne trčenju. V višini 4000 tom iz Chicaga proti 'i“u'tranjini hrbtom Pr!'ete‘„ pa- čez 24 ur zmeraj z istim - , soncem za hrbtom Prl e San Francisco, Tokio, ; rhicaž0' riz in New York nazaj v Humboldt, »Pametnejši popusti«. NIC NE DE Že ko mu je bilo 16 let, je Franz računamo tudi vojsko, imajo ZDA zdaj 162,414.000 prebivalcev. Število prebivalcev najbolj narašča v Kaliforniji, kjer je naraslo za Z,ehar komponiral koračnico in jo , ... posvetil romunski kraljici Carmen * ?a rni-!'a Sglvi. S honorarjem v obliki oble-i™'2’21™™ Prebivalcev in je ke, ki mu jo je naredil po meri Yorkom največja dvorni krojač v Bukarešti, je bil zelo zadovoljen, njegov oče pa ne. f »Glej Franz,* je rekel, >saj je oble- Prebivdsivo na— . Najstarejši Kitajec je sta^ gt0 let. Na Kitajskem je 33»» ^ let starih ljudi. To je pok go nji popis prebivalstva. ^ ps prebivaicev; vS ^ v 601,930.000 jj, so tudi prebivalci Formop tujih deželah živeči K-1 gitaj' jih je 11,740.000. Na letn0. cev odpade zdaj 37 porod pr|- zvezna država. Ivigli ustanovil posvetovalni od- bežna sila vpliva na vse njegove metrov si mora pilot natakniti bor, v katerem ste bila dva švi- organe, pred očmi mu postane vse ko s kisikom, nad 6000 m visoko ca?®*ta. izdelovalca gosli, neki »črno«. mora hiti kabina zavarovana proti tcv Pi- ugledni zbiralec in učitelj violine. Razen tega je treba pomisliti, da priti.ku, nad 8000 m visoko nasta- umrje pa jih samo 17. Le,^ Ta odbor je odkril še več pona~ potrebujeta dva lovca, ki letita s nejo motnje v govoru, tudi če ima rastek znaša torej kakih g ^ rejenih gosli. Celih 90% pregle- hitrostjo 1000 km na uro in katerih pilot dovolj kisika. Nad 9000 m vi- Ijonov. Na moške odpade <^ani5 iS°Sli s^opar spret110 po- J pilota prvič opazita drug drugega i soko pilot ničesar več ne sliši, nad j na ženske pa 48.18% Pr® naredil. na razdaljo treh kilometrov, samo I 15.000 m visoko pa mu odpove tudi 'Otrok do 4. leta je 16.5 Vo- ka narejena iz dveh vrst blaga, ene svetlejše in druge temnejše barve.i »Nit ne de,* je odgovoril mladi skladatelj. >Saj je bila tudi moja skladba sestavljena iz dveh snovi: 'iz stare koračnice in nekoliko pre-narejene polke.< PREDRAG SARIC: Brž ko se je začelo svitati, je Joviča urno skočil iz postelje in stopil k stolu, na katerem je bila njegova obleka. Ko se je umil in oblekel, je odšel z doma. Na ulici je bilo videti samo mlekarje in raznašalce časnikov. Mimo je privozil prvi tramvaj. nJirn. Rad jo je imel, ker je bila pJiMa Hožoaa Sicer je bila ulica prazna. tiha, kadar pa je spregovorila z Čajanka med gripo: »Ne, hva la, nobenega vazelina več... pač pa bi vas prosila še za malo sirupa proti kašlju in za tableto aspirina.« Ze spet sta se sprla. Težko je bilo reči, da je Jo- nilm> so bile njene besede tople vica tisto noč spal. Prej bi lahko j ^ mehke. V sobi so imeli sesta-rekli, da je vso noč prebedel, ln?k- Več tovarišev in tovarišic je kajti ljudje, ki so ga poznali, so j bilo zbranih. Šunja je prišla iz vedeli, da ljubi točnost. Kar so |sobe i11 stopila k njemu, rekoč: mu zaupali, naj stori, je vselej1 »Joviča, jutri zarana boš mo-storil, pa če je bilo še tako te- ral opraviti majhno nalogo.« žavno. In če so mu rekli, naj o Jovica je pričakoval, da bo nečem molči, J e molčal ko riba. Sunja Se kaj rekla, toda ona je Da, takšen fantič je bil Jovica. Bil je suhljat in koščen, tršat, kodrastih kostanjevih las. Oči so , . .. . , mu venomer begale s predmeta kuhmjl razm^ljal. Stalno so na predmet, vse ga je zanimalo, mu zvenele v ušesih besede: Ni bil edinec. Imel je starejšega *Ju^ «"»« ^ moral. opravita brata in sestro. s , majhno nalogo.« Kaj pa je to: na- hitro odšla iz hiše. Jovica je ostal z mamo v ku- ubila navdušenja za _nl j zresnila. Dala mu je sr vanec za 20 dinarjev in kup^ »To, kar boš šel zdajle^ gJi. si videl pri vas doma. J- ^ pri nasti lcnci. Prodajajo ^ tr1 Ko je hišni lastnik odšel, se je v njej našla Jovičino sestro. Ko i^nc^sredn^e^elikosti. .. Jovica stisnil k zidu in čakal. j je le-ta ugledala brata, mu je oči- 1 dT L za malo Malo pred osmo uro mu je po , te joče rekla: Kn co ^5 -^rnil. me mor<^a desni strani ulice prišlo naproti! ranega jutra ko fantalin Jovica je bil ves ^Je°3\og°’ če. Potem ko je dobiioic0 n* si je posadil dijaško^ ^ y t.r^ Njegovega brate Žarka je takratna oblast preganjala. Policija ga je zaprla in potlej so ga obsodili na več let ječe.. loga? Preudarjal je, kaj bi le moglo to biti. In tako je vso noč prebedel, nemirno se premetavajoč Pri njem doma so prirejali se- P° postelji, in zato je tako zgodaj stanke, tovariši in tovarišice so vstal. našli zavetje in prenočišče pri 1 Na ulici je bilo čedalje bolj njih. Jovico je zanimalo, o čem živahno. Iz hiše, v kateri je Jose pogovarjajo in kaj delajo za | vica stanoval, je stopil hišni last-zaprtimi vrati. Vprašal se je, za-, n'k- Ko je opazil Jovico, kako kaj jih preganja policija, vendar zamišljen stopa po ulici, ga je ni nikogar povpraševal o tem. vprašal: Dan pred tistim jutrom se je obrnila nanj simpatična in odločna deikle, ki je često prihajala k »Kaj pa to pomeni, da si tako zgoden?« Jovica mu ni odgovoril znano dekle. Na sebi je imelo na ulici, a?« črno obleko z vodoravnimi belimi! Jovica je hotel nekaj reči, toda progami. Ko je opazila Jovico, ji, vmes je posegla Šunja: je na ustnicah zaigral nasmeh, i . »KaJ Pa kričite vsi nanj? Jo-Ni ji stopil naproti, marveč jo je vica 3e dober faAt. Kajne, Jovica? počakal. Ko je Šunja prišla čisto Po krivici te napadajo.« blizu, ga je vprašala: Te besede so ga opogumile. »Ali je kdo doma?« ^P'1 je v sobo in zaloputnil vra- te za seboj. S hrbtom se je na- To je pomenilo: pot je proste.!slon^ rekel s,ftri: Jovica je mislil, da mu bo,! »Sestanek sem imel!« preden vstopite v hišo, povedala,! »Sestanek. S kom.« kakšna je njegova naloga, zato I »Kakšen sestanek, JovlCa?« je hodil počasi. Sunja je stopala' Nenadoma mu je postalo hudo, čez dvorišče, skrivaje se pod ko- vendar se je zbral in dejal sestri: šatim drevjem. Gledala je naj »Prosim te, da greš ven!« akna stanovanja Jovičinih star- j Sestra ga je najprej začudeno sev. Komaj ste prišla pod vrata ; pogledala, potlej pa se je zasme-stanovanja, že ga je mati vpra- ■ .>aki m odšla. Ko ste ostala sama šala: . s Šunjo, ji je Jovica rekel: »Kje si pa bil? 2e od ranega1. »Tete sem vendar čakal vse jutra te ni doma ...« j ■1^ro- Rek’a 61 mi’ <** me &ka 1 naloga ... Torej...« »A tako! No, to bi lahko povedal tudi pred Maro.« Sunja je nezaupljivo in začudeno pogledala dečka. »Tul« je kratko odvrnil Jovica. Mati je pomignila Joviči z glavo proti vratom, in nadaljevala delo. Dekle je stopila v sobo in »Ne! Mara tega ...« Jovica je uprl žalosten pogled v Šunjo, ki ga je nežno motrila. Razumela je, kaj čuti Jovica, in da bi mu ne glavo in pohitel z ,