Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
{
Leto XXXIX. - Štev. 20 (1949)
Gorica - četrtek, 14. maja 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Italijanski škofje o prihodnjih volitvah
Predsedstvo italijanske škofovske konference je objavilo izjavo, ki nosi naslov »Sedanji trenutek v življenju države«. Najprej omenja nekaj zadev, ki trenutno vznemirjajo italijansko družbo kot so povečanje brezposelnosti, poslabšanje moralnega čuta in individualistično mišljenje, ki zavrača solidarnost. K tem problemom se je sedaj pridružila še politična kriza, ki se je ponovno končala v predčasnih volitvah.
Glede volitev je rečeno, da škofje ne morejo ostati nevtralni ali brez besede v vprašanjih, ki zadevajo skupno dobro, pravice in dolžnosti človeške družbe ter verske in moralne vrednote. Načelno ni nujno, da ena vera zahteva tudi istovetne politične izbire, a konkretno je znano, da vse izbire niso združljive z vero in stališči, ki iz vere izhajajo. Italijanska resničnost je taka, da so mnoge politične, družbene in kulturne sile zaprte do človeških in krščanskih vrednot. Zato morajo krščanski laiki nastopiti neposredno v političnih strukturah v skladu s svojo vero in zahtevami javne blaginje. Tudi politika je za laika del krščanskega poklica. Tega naj bi se zavedali zlasti mladi. Zato je v danih okoliščinah nujno poslužiti se volilne pravice in jo odgovorno uporabiti. Vsaka odsotnost na volišču ali glas v prazno je za kristjana nedopusten.
Izjava italijanskih škofov je jasna in nedvoumna, prav zato je vznemirila zlasti socialiste, pa tudi druge laicistične stranke. Takoj so obsodili Cerkev, da se vmešava v volilni boj, kar pa je seveda čisto neutemeljeno, saj niso škofje nobene stranke poimensko priporočili. Da pa so vernike opozorili na njihovo dolžnost, je v soglasju s poslanstvom, ki ga vršijo.
Mo Msredovame v Ran
Romanje zaupanja na zemlji
V četrtek 7. maja sta se goriški pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan in tajnik SSk Marjan Terpin vrnila iz Rima z novico, da ne obstajajo več zadržki glede finansiranja gradnje slovenskega šolskega centra v Gorici s strani Cassa DD. PP. Generalni direktor prof. Falcone, ki je naša dva predstavnika sprejel v jutranjih urah, je namreč povedal, da je v zadnjem času prišlo do pomembnega sestanka v Rimu med predstavniki ministra za šolstvo, zakladnega ministra in odborom Cassa DDjPP., kjer so sprejeli odločitev, naj se tudi prošnje, ki so prišle z zamudo, smatrajo za pravilne.
Znano je namreč, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok 90 dni po odobritvi finansiranja za predstavitev ustreznih načrtov za gradnjo. Ker so procedure birokratskega značaja večkrat zamudne, se je zgodilo, da je goriška občina, kot mnoge druge v Italiji, v naglici odobrila načrte in načrtovalce z odlokom občinskega odbora, medtem ko je občinski svet prisvojil odločitev pet dni po zapadlosti roka. Cassa DD.PP. je smatrala za veljavno odločbo sveta, ker tako predvideva državni zakon za večje finančne odločitve (za manjše vsote, in morda za manj delikatne probleme pa zadostuje odlok občinskega odbora »s pooblaščenjem« sveta, po pravilih zakona za občine in pokrajine) in je torej prošnjo zavrnila.
Na rešitev problema so odločilno vplivali pritiski, ki so se v zadnjem času zvrstili na rimske odločujoče kroge, kot npr. pismo župana Scarana, telegrami SSk na prof. Falconeja in ministra Goria, pisma goriške pokrajine podministru in predsedniku Cassa DD.PP. Fracanzaniju, poseg dr. Špacapana na ministrstvu za šolstvo, ki je potem predlagalo rešitev, ki so jo ostali sprejeli, zlasti pa odločna intervencija goriške SSk na tajništvo DC, ki je vsled tega s podministrom Santu-zom vplivala na zakladno ministrstvo, da je odobrilo popravek glede tolerantnosti pri zakasnelih prošnjah. Na prof. Falconeja je krepko vplivalo tudi stališče go-riškega dr. Garsia, ki je prijatelj generalnega direktorja in ki je pri njem zastopal stališče SSk, kot je bilo dogovorjeno na sestanku, ki je bil na goriški prefekturi s predstavniki SSk takoj po objavi vesti o težavah s finansiranjem slovenskega šolskega centra.
Po uspešno zaključeni akciji za naše šole pa še naslednja ugotovitev: »Primorski dnevnik« je o zadevi poročal, kot da bi se ga ne tikalo, SKGZ je molčala, Enotna delegacija ni smatrala za potrebno, da se o problemu razpravlja, Enotni šolski odbor je znova dokazal, da ne obstaja, novoustanovljena konzul ta za slovenska vprašanja je samo vzela na znanje izjave goriškega župana Scarana, a ni mignila z mezincem za pomoč pri rešitvi problema (in s tem dokazala, da je nekim krogom važen samo njen obstoj, ne pa njeno realno delovanje), PSI, kakor da ga ni, KPI Pa je po začetnem razbobnavanju težav
goriške občine in demagoških posegih senatorja Battella po znani tiskovni konferenci slednjega, ki je posredoval mestoma nepravilne vesti iz Rima (Računski dvor ni namreč nikoli bil zainteresiran pri zadevi, saj bi se sicer slovenske šole ne gradile nikoli več; to izhaja iz dejstva, da ima Računski dvor naravnost biblične administrativne čase) utihnila in se lotila drugih zanjo važnejših problemov, kot so npr. sestava volilnih list za prihodnje volitve.
Slednje ugotovitve so važne prav zato, da si vsaj bralci Katoliškega glasa naredijo jasno sliko o realnem poteku celotne zadeve, saj bi »Primorski dnevnik« takega poročila sploh ne objavil. Jasno je bilo namreč že od vsega začetka, da je iter za gradnjo slovenskih šol režirala SSk ob pomoči župana Scarana in DC, medtem ko levičarski del Slovencev ni šel dalje od demagoških in občasnih izjav, še več, večkrat je celo nasprotoval pospešeni akciji za čimprejšnji začetek del, npr. pri imenovanju načrtovalcev. Sicer pa že sam molk SKGZ in suho poročanje »Primorskega dnevnika«, ki je njen glasnik, dokazujeta, da so prizadevanja za dosego denarnega kritja, in torej za gradnjo slovenskega šolskega centra v Gorici, bila v popolnoma drugih rokah.
Odločne besede praškega nadškofa
Praški nadškof kardinal František To-mašek je v velikonočni pridigi pohvalil mlade, ki odkrito priznavajo svojo vernost. Prava tragedija pa je, da mnogi krščanski starši ne dajejo krstiti Otrok. Kardinal je obsodil uzakonjeni splav, saj je to zločinsko dejanje proti človeškemu življenju in božji zapovedi. Prav tako človeka močno ogrožajo jedrsko in kemično orožje, zastrupljanje okolja, pretirano seganje po alkoholnih pijačah in mamilih.
Odposlanstvo koroških Slovencev na Dunaju
Na Dunaiju je avstrijski kancler dr. Fr. Vranitzky sprejel zastopnike koroških Slovencev, ki so se z njim razgovarjali eno uro. Delegacija je kanclerju sporočila, da vztraja pri skupnem šolstvu in odklanja takoim. »koroški« model, ki ga hočejo uveljaviti socialisti, Ljudska stranka in stranka svobode. Še vedno ni prišlo do ustanovitve dvojezične trgovske akademije, primanjkuje dvojezičnih vrtcev, na radiu je premalo slovenskih oddaj, na televiziji pa so te sploh odsotne.
Sad razgovorov je bila nato ustanovitev posebne komisije pri uradu zveznega kanclerja, v kateri bodo sodelovali predstavniki socialistov in Ljudske stranke ter zastopniki ' koroških Slovencev. Omenjena komisija naj bi do jeseni izdelala predlog za reševanje vseh odprtih vprašanj.
Širite „ Katoliški glas“
TAIZE' - LJUBLJANA
Od 1. do 3. maja se je v Ljubljani vršilo mednarodno srečanje mladih, ki ga je na povabilo ljubljanskega nadškofa Al. Šuštarja organizirala Ekumenska skupnost iz Taizeja (Francija), skupnost, kateri pripada vrsta redovnikov, katoličanov in ne, najrazličnejših narodnosti. Taize ni nikoli hotel ustanoviti »gbanja«, ampak pomagati mladim, da bi bili še bolj zavzeti tam, kjer živijo: v svoji župniji, mestni četrti ali vasi, da bi bili tam romarji zaupanja in miru.
Prav tem mladim je papež Janez Pavel II. ob svojem obisku v Taizeju, oktobra 1986, med drugim dejal: »Veste, da vas bratje te skupnosti nočejo zadrževati. V tišini in molitvi bi vam radi omogočili, da bi pili od žive vode, ki jo je obljubil Kristus, da bi doživeli njegovo veselje, spoznali njegovo navzočnost, odgovorili na njegov klic, in potem spet odpotovali, da bi v vaših župnijah, vaših mestih in vaseh pričali za njegovo ljubezen in služili vašim bratom.«
Prav zato, da bi čim več mladih različnih narodnosti lahko doživelo srečanje s Kristusom v molitvi, zato da bi mogli deliti svoje iskanje z drugimi in biti drug drugemu v pomoč, so se bratje odločili, da organizirajo mladinska srečanja ne le v Taizeju, ampak tudi v večjih mestih. Tako so se dosedaj vršila taka srečanja v Parizu, Rimu, Kolnu, Barceloni, Varšavi, Londonu, azijsko srečanje v Madrasu (Indija) in letos, kot smo že zgoraj zapisali, na povabilo nadškofa Šuštarja, tudi v Ljubljani.
MESTO MLADIH
Mladi iz najrazličnejših vzhodnih in zahodnih držav (bilo jih je okrog pet tisoč), so se torej zbrali v Ljubljani pod vodstvom ustanovitelja taizejske skupnosti br. Rogerja, zato da bi skupno molili za spravo in mir na svetu. Z njim so se dvakrat na dan zbirali ob molitvi v dveh različnih cerkvah: v šiški in v Dravljah. V šiški so poleg cerkve postavili tudi velik šotor, da so lahko vsi udeleženci mogli sodelovati pri molitvah.
Prvomajski dnevi so tako slovensko metropolo spremenili v mesto mladih. Mnogi so prišli od zelo daleč. Okrog 20 različnih narodnosti je bilo navzočih. Iz Jugoslavije poleg Slovencev Hrvati, Makedonci, Albanci, iz drugih evropskih držav Madžari (kar 200), Poljaki, pa Italijani, Francozi, Portugalci, Španci, Irci, Angleži, Belgijci, Holandci, Nemci, Avstrijci, Švicarji, po eden iz Vzh. Beriina, Češkoslovaške in Zaira v Afriki.
Vsi so bili v Ljubljani prisrčno sprejeti. Mnogim družinam je bilo kar hudo, ko so se morale od svojih varovancev tako hitro posloviti. Še bolj je bilo hudo tistim, ki so čakale na najavljene mlade goste, pa niso vsi prišli. V župniji Stepanja vas v Ljubljani so npr. želeli sprejeti pod streho dve sto mladih, pa jih je bilo le 45.
Trije dnevi molitvenega srečanja so bili resničen odsev tistega, kar je mladim gostom zagotovil ljubljanski nadškof Šuštar v svojem pozdravnem nagovoru v soboto zvečer:
»Sprejemamo vas z odprtim srcem in z velikim veseljem. Radi bi z vami delili radost in upanje, ki prihajata iz žive vere v božjo ljubezen, a tudi skrbi in težave, ki izvirajo iz naših slabosti in grehov. Hvaležni smo vam, da ste prišli k nam, v naše mesto, v naše župnije in družine, kjer skupaj iščemo, razmišljamo in se pogovarjamo, v naše cerkve, kjer skupaj prepevamo in molimo ter v bratskem občestvu doživljamo živo Cerkev in božjo navzočnost med nami!
Ta postaja na romanju zaupanja in sprave in to mednarodno molitveno srečanje je v deželi slovenskega naroda, ki je med najmanjšimi v Evropi. Na križpotju med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom, med različnimi narodi, jeziki in verami je naš narod doživljal in danes doživlja močne preizkušnje svoje zvestobe Bogu, Cerkvi in izročilom svojih prednikov.
Ko ste prišli med nas iz raznih evropskih dežel, nam vsem in posebno našim mladim dajete pričevanje svoje zvestobe, vere, sprave, zaupanja in novega upanja. S tem nas bogatite in nam vlivate novega poguma na naši skupni poti.
Bog daj, da bi iz skupne molitve, iz doživetja miru in prijateljstva, prek vseh jezikovnih, narodnih in cerkvenih meja vsi odnesli s seboj novega veselja nad življenjem v preprostosti in dobroti iz vere v vstalega Kristusa.«
TAIZEJSKA SKUPNOST
Taizejska skupnost je ekumenska in mednarodna. O veliki noči 1949 je prvih sedem bratov naredilo zaobljube, da bodo živeli skupaj, zdržno, da bodo imeli vse skupno. Nastala je meniška skupnost, ki je zaživela »prispodobo občestva«. Danes šteje ta skupnost 85 bratov, ki so iz 20 različnih dežel, po veroizpovedi pa pripadajo rimskokatoliški, reformirani in anglikanski Cerkvi. Nekateri bratje živijo v majhnih »bratstvih« v revnih četrtih mest drugih celin. Skupnost živi izključno od dela bratov; darov in dediščin ne sprejemajo.
Od leta 1957 veliko mladih in odraslih prihaja v Taize. Prek teh srečanj se je več sto tisoč ljudi povezalo z iskanji te skupnosti. Vsak teden so tam srečanja. Poleti je včasih več tisoč ljudi, ki v večini spijo v šotorih ali barakah. Veliko ljudi pride k njim o veliki noči, binkoštih in Vseh svetih. Trikrat na dan se bratje in obiskovalci zberejo k skupni molitvi v cerkvi sprave.
Ob koncu leta pripravi taizejska skupnost evropsko srečanje v enem izmed velikih mest. Udeleži se ga okrog 20.000 mladih iz vseh krajev Evrope. Za vsako teh srečanj brat Roger napiše posebno odprto pismo udeležencem srečanj. Po navadi na-
Štirje novi blaženi
Papež Janez Pavel II. je preteklo nedeljo na stopnišču bazilike sv. Petra v Vatikanu razglasil za blažene dva škofa, enega duhovnika in eno poročeno ženo. Glavni somaševalci s papežem so bili kardinal Siri, nadškof v Genovi, kardinal Martini, nadškof v Milanu in kardinal Vachon, nadškof v Ouebecu (Kanada), ker so novi blaženi po poreklu iz škofij, ki jih vodijo.
Tako je blažena Benedetta Cambiaso Frassinello živela v Liguriji, bila poročena, pa v soglasju s svojim možem naredila obljubo čistosti in nato ustanovila benediktinske sestre od Previdnosti, Pierre Frangois Jamet je bil francoski duhovnik, doživel grozote revolucije in rektor inštituta v Caenu; Louis Zephirin Moreau je bil škof v francosko govorečem delu Ka-
nade; kardinal Andrea Carlo Ferrari pa nadškof v Milanu.
Slednji je vodil milansko nadškofijo 27 let (od 1894 do 1921). Papež Janez Pavel II. ga je v pridigi označil za sodobnega svetnika. Njegova pobožnost je imela trdne verske temelje (čeprav je bil osumljen za časa Pija X. modernizma in je moral zaradi tega marsikaj prestati), ka-tehezo je postavil »spričo verske in moralne nevednosti svojih vernikov, izpostavljenih brezbožni in materialistični propagandi«, na sodobne temelje, bil je pobudnik številnih socialnih akcij, zlasti v korist delavcev, zapuščene mladine in revežev. On je tudi sprožil misel na »Ljudski dom«, v katerem naj bi našle svoje prostore razne organizacije katoliških laikov v milanski nadškofiji.
piše ta pisma med svojim bivanjem v enem izmed revnih predelov sveta. V Jugoslavijo je prispel z letalom. Pristal je na zagrebškem letališču. V Zagrebu je obiskal v stolnici grob kardinala Šeperja, s katerim sta bila dobra prijatelja.
Veliko lepih besed in globokih misli je br. Roger povedal mladim med svojimi razmišljanji, katerim je navadno sledil daljši molk, tako da bi jih težko strnili v par stavkih. Skušal je vliti v srca mladih zaupanje v Boga, zaupanje v božjo ljubezen, saj nas je On ljubil od vedno, še predno smo mu mi izkazali svojo ljubezen.
Tako je npr. dejal, da so za življenje po evangeliju med drugim potrebne tri bistvene stvari: življenje v preprostosti, delitev ne le duhovnih, ampak tudi materialnih dobrin ter solidarnost z drugimi. Na vprašanje, kako lahko spoznaš, da si se srečal z Jezusom, pa je dejal, da to »lahko spoznaš vsakič, ko si prizadevaš, da bi v svoje vsakdanje življenje prinesel tisto malo, kar si razumel o evangeliju. Spoznaš ga tudi, ko mu, potem ko si ga pozabil, pričneš ponovno slediti po poti upanja, ki vodi proti neskaljenemu veselju. Ko mu v preprosti molitvi praviš: Pozabil sem nate, Kristus Jezus, a vendar te nisem nehal ljubiti. Da si zares srečal Jezusa, pa spoznaš, ko greš v ljubezni do skrajnosti, ko živiš iz božjega odpuščanja in se tudi sam trudiš v odpuščanju«.
BLAGOSLOV TAKIH SREČANJ
Vsakdo, ki se udeleži takih srečanj, se vrne domov poln notranjih doživetij, ki jih je težko izraziti. Še dolgo časa mu prihajajo v spomin in si na tiho poje tipične taizejske pesmi s ponavljajočo se melodijo in besedilom. Vesel je nad tem, da je spoznal veliko novih prijateljev, da je doživel gostoljubje družine oz. župnije, v katerih je bil nastanjen. To so občutki, ki jih bo še dolgo nosil v spominu. Vendar se ne sme zadovoljiti le s prijetnimi občutki, to kar je na srečanju doživel, mora posredovati drugim, spremeniti mora svoj pogled na svet, svoje udejstvovanje v vsakdanjem življenju.
Prav zato, da taka in podobna srečanja ne bi bila le začasni utrinki, ki ne pustijo v človeku nobenega znamenja, se mladi, ki se takih srečanj udeležujejo, nanje tudi dalj časa pripravljajo. Tako se je npr. slovenska mladina več mesecev enkratdnevno srečevala skupaj s taizej-skimi brati, ki so srečanje pripravljali, v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. V molitvi so skupno prosili Boga za uspešnost tega srečanja. Tudi v Trstu in Gorici so se mladi zbirali v molitvi v ta namen.
PRISOTNOST TRSTA IN GORICE
V Trstu so skupaj z italijansko mladino organizirali v četrtek 30. aprila, na predvečer pričetka ljubljanskega srečanja, tudi skupno molitev. Z njo so želeli prositi za uspeh ljubljanskega srečanja in istočasno tudi sami izvesti dejanje sprave med različnimi narodnostnimi skupinami in skupnostmi, ki živijo v Trstu. Poleg tega so v nočnih urah pripravili tudi sprejem tistih italijanskih skupin, ki so potovale prek Trsta, zato da so se tu mogli vsaj nekoliko odpočiti in okrepčati.
Tudi samega srečanja se je udeležila skupina mladih, bodisi iz tržaške kakor iz goriške škofije. Tudi njim bo prav gotovo samo srečanje ostalo dolgo v spominu. V trenutku, ko bi zavoljo težav, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju, lahko omagali in obupali, se bodo spomnili besed, ki jim jih je zadnji dan, pred odhodom povedal br. Roger:
»Včasih te je strah prihodnosti. Zaskrbljen si praviš: Ogenj v meni bo ugasnil. Ne. Nisi bil ti tisti, ki je zanetil ta ogenj. Ni tvoja vera ustvarila Boga, niti ga tvoji dvomi ne morejo pregnati v nič. Enkrat za vselej vedi: Ogenj vstalega Kristusa, Sveti Duh gori v tebi. Ta ogenj nikdar ne ugasne, tudi takrat ne, ko ga sam ne čutiš.«	O.	T.
SLOVENSKA SKUPNOST in parlamentarne volitve
Kamenčki 1 GosnoMi mlini i SFR JuaBstsviii
Slovenska skupnost je na sodiščih v Trstu in Vidmu predložila kandidatne liste pod znakom Sardinske akcijske stranke tako za senat kot za poslansko zbornico, in to za vse deželno ozemlje.
Kot smo že poročali, je prišlo do koalicije manjšinskih političnih sil, ki so se jim pridružili tudi nekateri avtonomisti. Iz tehničnih razlogov je bil izbran simbol Sardinske akcijske stranke.
Tako ni bilo treba zbirati podpisov za predložitev list, te pa so bile predložene po vsej Italiji z izjemo Doline Aoste. Tam je namreč v veljavi posebna volivna zakonodaja in tamkajšnji glasovi se ne seštevajo v skupnem državnem »kotlu« ostankov.
Zato stranka francoske manjšine Union Valdotaine nastopa tam s svojim znakom, drugod po Italiji pa podpira manjšinsko koalicijo. Tako tudi pri nas, saj iz manjšinske solidarnosti kandidira v Gorici njen predsednik Alexis Betemps, v Trstu pa podpredsednik Umberto Nigra.
Ravno tako kandidirata v obeh okrožjih sardinska predstavnika, v Trstu celo podtajnik stranke Partito sardo d’azione, dosedanji — in verjetno še bodoči — senator Nanni Loi, podpisnik zakonskega predloga SSk za globalno zaščito v rimskem parlamentu.
Ostali kandidati so ugledni predstavniki slovenske stranke. Prisotni bodo tudi v Rimu in morda še kje. Podrobnosti bomo objavili v prihodnji številki, ko bodo liste že potrjene.
Nosilec poslanske liste v Trstu je devin-sko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, v Gorici pa občinski svetovalec Damjan Paulin. Za senat kandidirajo tržaški občinski odbornik Aleš Lokar, ravnatelj Humbert Mamolo, goriški občinski odbornik Andrej Bratuž in deželni podpredsednik SSk Rafko Dolhar. Na poslanski listi za Gorico, Videm, Pordemon, Belluno so še sovodenj-ska občinska svetovalka Marija češčut, do-berdobski občinski svetovalec Maks Ger-golet, ga. Rezi Rosic Mljač in drugi.
9
9
9
9
Znak, s katerim se bo predstavila Slovenska skupnost na letošnjih parlamentarnih volitvah skupaj z drugimi manjšinskimi strankami Italije
SSk se je odločila za koalicijo na podlagi obširnih in tudi živahnih razprav. Kljub izredno kratkim rokom je želela najti rešitev, ki povezuje načeli samostojnega nastopanja in solidarnosti med manjšinami. Izbira ni bila lahka, tako zaradi naše navezanosti na simbol »lipove vejice« kot zaradi umika Furlanskega gibanja, kar je ošibilo manjšinsko koalicijo, ki je bila že uspešno preizkušena na dveh evropskih volitvah.
Na zadnjih so skupne moči dosegle skupnega evropskega poslanca. Koroški Slovenci pa so s povezavo Koroške enotne liste z »zelenimi« dosegli dunajskega parlamentarca — Slovenca Karla Smolleta.
Napeti je treba vse sile, da se vsej italijanski javnosti, predvsem pa oblastem pokaže, da manjšine živijo in hočejo živeti.
Tako Aostanci kot Sardinci, ki so že zastopani v parlamentu, so Slovenski skupnosti obljubili podporo v našem boju za pravičen zaščitni zakon.
Prisotnost koalicije na volitvah pomeni zato pomembno priložnost za uveljavljenje Slovencev v Italiji.
Izredno Pastirčkovo slavje
V nedeljo 10. maja se je na Opčinah zbrala množica Pastirčkovih prijateljev. Videli smo celoten uredniški odbor, mnoge sodelavce, starše, katehete, učitelje in seveda številne živahne otroke. Samo na odru se jih je zvrstilo okoli 200 in tako so za las presegli število nastopajočih ob lanskoletnem praznovanju 40-letnice Pastirčkovega vzgojnega dela.
Prijetno okolje v parku Finžgarjevega doma, lepo vreme, čudovito mladostno vzdušje, dobra organizacija goriške mladine in staršev pod vodstvom g. Marjana Markežiča in skrbno pripravljeni nastopajoči — vse to so sestavine izredno uspelega srečanja. Tudi program je bil pester, saj smo na odru videli zbore, baletni skupini, dramski prizor, skeče, mimiko, glasbene točke, igre in nagrajevanje najbolj zvestih zamejskih šol ali razredov:
4.	r. OŠ »F. S. Finžgar« Barkovlje, OŠ Boršt, OŠ »K. D. Kajuh« Gropada, 4. r. OŠ »K. širok« Trst, OŠ Šempolaj, 4. in 5. r. OŠ »J. Ribičič« Trst, 3. r. OŠ »O. Župančič« Gorica, OŠ Plešivo, l.B, 7.C in
l.D Sr. š. »I. Trinko« Gorica.
Cerkveni mladinski zbor je vodila Elvira Chiabai. Otroški zbor Vesela pomlad je nastopil pod vodstvom Franca Pohajača in ob orgelski spremljavi Davida Lenisa. Baletno skupino iz Štandreža je pripravila Nataša Sirk. Lučka Susič je izvežbala dramsko skupino iz Rojana in Opčin. Otroški zbor z Repentabra je nastopil pod vodstvom Loredane Guštin. Za prijetno presenečenje so poskrbeli številni tržaški volčiči in veverice s svojimi voditelji. Otroški zbor Naša luč iz Ricmanj in od Dom j a je vodila s. Karmen Koren. Na instrumentih so svoj program izvajali gojenci župnijske glasbene šole z Mačkolj. Program je spretno in prijetno povezoval Marijan Kravos. Prisotne je živahno nagovorila Ljuba Smotlak. Med drugim je povedala:
Pastirček je živ le zato, ker ga vsi radi jemljete v roke, prebirate in celo uporabljate pri pouku v Soli. Pa še nekaj daje veselo življenje Pastirčku. Veste, kaj je tisto, kar resnično vneto oživlja naš priljubljeni mladinski listič? To so vaši dopisi, vaši pisni in likovni izdelki. Da, zares ste, ljubi Pastirčkovi bralci in prijatelji, vredni priznanja zlasti zato, ker pošiljate mesec za mesecem toliko lepih pisem, da jih uredništvo komaj utegne razvrstiti v maloštevilne strani. Priznati je treba, da so strani z vašimi pisemci
in likovnimi izdelki vendarle skoraj najlepše.
Vsi, ki se pri Pastirčku trudimo, ki v ta listič pišemo za vas, vemo, da so vaši dopisi in vaše risbice veliko, veliko vredne. Zato le radi še vedno pišite, rešujte uganke in pošiljajte lepe risbice. Pastirček bo skušal vedno vsem vašim željam ugoditi in objaviti vse vaše prispevke. Prepričani smo, da je vam največja nagrada ta, da najdete na Pastirčkovih straneh tudi svoje delo. Kar tako naprej, tako kot do zdaj pridno pišite in rišite za Pastirčka, da ga boste tudi zaradi tega vedno raje prebirali.
Tudi spodbudna zahvalna beseda staršem, katehetom, učiteljem in vsem Pastirčkovim prijateljem je našla svoj pravi prostor na tem slavju.
8. Pastirčkov dan je lepo potrdil njegovo veliko vzgojno poslanstvo. Z veseljem ugotavljamo, da ima vedno več navdušenih sodelavcev, posebno mlajših, ki so te dni izdali zadnjo številko revije.
Pastirček, čestitamo ti in nasvidenje na tvojem 9. dnevu prihodnjo pomlad na Goriškem!
Slovenski duhovniki pri papežu
Skupina 20 slovenskih duhovnikov, ki letos praznujejo 25-letnico duhovništva, je 22. aprila somaševala s papežem v njegovi zasebni kapeli v Vatikanu. Maša je bila v latinščini, berila pa v slovenščini. Slovensko je bilo tudi petje.
Po maši se je papež Janez Pavel II. še za kakšne pol ure zadržal v pogovoru s slovenskimi duhovniki. Z njimi se je pogovarjal v slovenščini. Za vsakega posebej se je zanimal, kakšno delo opravlja, zanimali pa so ga tudi njihovi uspehi in težave. Naročil je posebej pozdrave za slovenske škofe, ki jih je v pogovoru večkrat poimensko omenjal.
Skupina slovenskih duhovnikov se je s papežem srečala še enkrat pri dopoldanski splošni avdienci na Trgu sv. Petra. To je bila prva papeževa avdienca na prostem, udeležilo pa se je je nad 100.000 oseb. Slovenske duhovnike ja Janez Pavel takole pozdravil: »Prisrčno pozdravljam duhovnike iz Slovenije, ki hočejo proslaviti v Rimu svojo 25-letnico duhovništva. Sveta apostola Peter in Pavel naj vas utrdita v veri in zvestobi Kristusu. S to željo vas očetovsko blagoslavljam.«
Le kako je to mogoče?
Zgodilo se je za velikonočne praznike letos. Podobno se je pripetilo meni pred enaindvajsetimi leti.
Stara mama in oče sta z okorno roko napisala voščilo za veliko noč svojemu vnuku, ki služi v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Nočem povedati kje, da fant ne bi imel težav še zaradi tega dopisa. Pisala sta torej stara mama in ata v svoji preprostosti, pa tudi v upanju: saj zdaj menda ni več tako kot nekdaj, kartico z Dobrim Pastirjem, z ovcami, ki jih pase... Velikonočni motiv! Fant je bil klican na »raport«, hkrati s tovarišem z drugega konca Slovenije (oba iz istega razloga).
Starešina se je zadrl nanju: »Pa kako to, pa ne može to zajedno sa petokrakoml? Pa vas dvojica sta neprijatelji Jugoslovanske narodne armije!«, itd. Neprijatelj seveda v srbščini pomeni sovražnik.
Ukazano jima je bilo, naj kartici raztrgata. Pa nista hotela. Eno od kartic sem videl zmečkano zaradi skrivanja po žepih. Kaj bosta čutila stara mama in ata, ko jo bosta vzela zopet v svoje okorne roke?
Sam pri sebi nemočno ponavljam, kot pred enaindvajsetimi leti: Sramota! Sramota in še enkrat: Sramota!
Le kako je to mogoče? Ob koncu drugega tisočletja, v družbi, ki se ima za demokratično, v armadi, ki se ima za ljudsko, v državi, ki je podpisala vse mogoče sporazume o vseh vrstah človečanskih pravic?
Ivan Likar
(»Družina«)
Bralci pišejo
O nekem križevem potu
Na uredništvu smo prejeli pismo s polnim podpisom in naslovom. M. L. govori v pismu o križevem potu, ki je bil v Gorici na veliki petek. O tem križevem potu oz. o zadnji postaji se je v italijanskih listih precej pisalo. Dva dopisa je prinesel Piccolo, dva dopisa tudi Voce Isontina. Posebno tehtno je pismo, ki ga je glasilu Voce Isontina poslal dr. Mirko Špacapan. Tudi njega je prizadelo dejstvo, da so pri zadnji postaji križevega pota v ul. Oberdan malili »za handikapira-ne, za drogirane, za Slovence...« Postavili so nas v isto vrsto z drogiranci in zamorci. Naša bralka piše med drugim: »Na veliki petek bi bilo veliko bolj umestno govoriti o Kristusovem trpljenju in opraviti križev pot kot smo navajeni in ne iskati novosti, ki škodijo ugledu Cerkve in ne zadovoljijo ljudi...«
Vendar se je po našem mnenju o tem Že dovolj pisalo in polemiziralo, zato naj nam bralka oprosti, če njenega pisma ne objavljamo, kot smo ga prejeli. Upamo, da bodo že te vrstice dovolj, da bo ta pobožnost bolj križev pot in manj socialno pobarvan.
Ured.
★
Svojevoljno poročanje na radiu Trst A
Radio Trst A je v neki novici iz notranjega političnega življenja v ponedeljek
11.	maja ob 8. uri poročal, da so italijanski škofje pozvali katoličane, naj volijo za Krščansko demokracijo. Kolikor mi je znano, so italijanski škofje pozvali Italijane samo, naj gredo na volišče in storijo svojo državljansko dolžnost.
Sem razumel napačno ali na radiu prikrojuje kdo novice in jih razlaga po svoje?
(Sledi podpis)
Pripis uredništva. Prebrali smo celotno izjavo italijanskih škofov (o tem tudi poročamo danes na prvi strani), pa nikjer zasledili kaj takega, kar je poročal radio Trst A. Tisti, ki je poročal, ali je nasedel kakemu listu ali pa je sam zlonamerno novico prikrojil. V obeh primerih mu to ni v čast.
■ Najresnejši kandidat demokratske stranke za prihodnje predsedniške volitve, ki bodo leta 1988 v ZDA 50-letni Gary Hart je bil prisiljen odpovedati se kandidaturi, ker se je razvedelo, da je preživel celo noč na svojem domu v družbi neke igralke, medtem ko je bila njegova žena odsotna. Hart je poročen že 28 let, pa je znan po tem, da je imel ponovno nedovoljena razmerja. Leta 1984 se je tudi potegoval za imenovanje za demokratskega kandidata, pa ga je tedaj porazil Walter Mondale, ki pa je nato izgubil proti Reaganu. Že tedaj se je Hart zadolžil za dva milijona dolarjev.
V Jugoslaviji so obhajali obletnico smrti maršala Tita; v Sloveniji obletnico kongresa slovenske partije na Čebinah leta 1937; pa obletnico ustanovitve OF. Štafeta še nadalje teče iz kraja v kraj po državi. Vse lepo, toda kaj pa gospodarski položaj? Zdi se nam, da se ta še najbolj vidi iz naslovov v slovenskih časopisih. Izbrali smo jih nekaj iz Dela v preteklem tednu: »Etatistični model se mora umakniti tržnemu. Predlagane spremembe zakona o združenem delu niso dobre.«
»Skrajni čas za ukrepe, da ne bomo kmalu lačni. Slovenski pridelovalci hrane (kmetje in kmetijske zadruge) imajo kljub dobrim proizvodnim rezultatom čedalje več izgub..«
»Manj govedi, več uvoženega mleka. Za zadovoljitev domačih potreb nam primanjkuje okoli 200 tisoč litrov mleka in od 60 do sto tisoč ton govejega mesa.« (To v Jugoslaviji, ki je bila nekoč izvoznica mesa, op. ur.).
»Živinoreja in proizvodnja mleka bredeta v vse večje izgube.«
»Neplačevanje računov tujim dobaviteljem bo zelo drago.«
»Delež deviz, zasluženih s prometom, se vse bolj manjša.«
»Samoupravljati in preživeti.« Pod tem naslovom piše Delo o stavki rudarjev v Labinu v Istri. Pravi: »Najprej gre za vprašanje pravne ureditve stavke, kajti labinska stavka spominja na razmere iz prve polovice 20. stoletja. Stavkajoči rudarji so bolj ali manj izolirani in ni nikogar, ki bi jih organiziral in zastopal. Prav tako ni nikakršnih pravil igre, denimo v odnosu do "stavkokazov”, prehrane v času stavke, kritje izgub itd. Naj se zagotovi, da bo tudi samoupravni socializem sposoben omogočiti svoji "delovni sili” družbeno določeni eksistenčni minimum.« (To se pravi, naj država preskrbi, da stavku j oči rudarji ne bodo umirali od lakote, kot se je godilo v prvi polovici
20.	stoletja v kapitalističnih državah, op. ur.).
»Vse več vzrokov za sanacijo kot za likvidacijo banke,« piše Delo, in misli pri tem na podružnico Ljubljanske banke v Skopju, ki je zašla v težave, ker je preveč denarja posodila klientom, ki sedaj ne morejo poravnati dolgov; gre za več kot deset milijard izgube.
»Devizna suša ne pojenja. Ljubljanska banka ne more ustreči tistim, ki bi radi takojšnje plačilo v tujino.«
Kriza je zajela tudi zdravstvene in kulturne ustanove. Na Obali so v bolnišnicah sklenili, da bodo povsod varčevali. Piše: »Takoj bodo prenehali s slehernim nadurnim delom. Varčevali bodo pri prevozih z reševalnimi avtomobili. V celoti so zaustavili poslovanje in ne nadomeščajo niti tistih delavcev, ki odhajajo. Prekinili so postopke odobravanja specializacij in bistveno omejili strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev.«
Podobno je v kulturi. Tako v Mariboru kot v Ljubljani so s programov črtali vse dramske in operne nastope, ki zahtevajo večje naložbe.
In kje je krivec za takšno krizo? Odgovarja Delo: »Vsi načrti bodo šli po zlu, če bo ZIS (beograjska vlada) vztrajal pri svojih neživljenjskih predpisih.«
Slovensko gospodarstvo vidi namreč v stabilizacijskih predpisih beograjske vlade glavni vzrok, da se gospodarstvo ne more izkopati iz krize. So pač takšni, da jemljejo ljudem vsako voljo do dela. Držalo bo to, kar je neka mladinka rekla v zvezi s prekinitvijo kulturnega nastopa v Mariboru: »S takšnim ravnanjem si bo ZK (Zveza komunistov) zapravila zaupanje i,n ugled med mladimi, ki ga že tako nima.« (Delo 8. maja 1986).
rim m nm
M V Budimpešti je pretekli teden bilo srečanje delegatov židovskih skupnosti iz 29 dežel, ki ga je pripravil Svetovni judovski kongres (WJC). Ta organizacija je že lani sprožila ostro kampanjo zoper Kurta VValdheima, ki je kandidiral za predsednika avstrijske republike in nato tudi bil izvoljen. Obtožila ga je sodelovanja pri preganjanju Judov in partizanov med zadnjo svetovno vojno na Balkanu, kar pa Waldheim še danes zanika. Stoje in z dolgim aplavzom so udeleženci židovskega srečanja sprejeli resolucijo, ki jo je prebral predsednik omenjenega kongresa Edgar Bronfman in v kateri se pozdravlja sklep ameriškega pravosodnega ministra, da se uvrsTi Waldheima zavoljo njegove domnevne nacistične preteklosti med osebe, ki nimajo vstopa v ZDA. Bronfman
je s stvoje strani še izjavil, da je bil »VValdheim pomemben del nacistične morilske mašinerije« in da bi bilo dobro zanj, da odstopi, če le »ima količkaj domoljubja v srcu«, ter da bi bilo že »druženje s človekom, kakršen je Waldheim, zločin proti človeku«. Zaradi teh izjav je začel Waldheim sodni postopek proti Bronfmanu pred dunajskim sodiščem.
■ Hud poraz so doživeli irski teroristi na Sev. Irskem. Napadli so policijsko postajo Loughall 50 km od Belfasta. Zdi se, da so bile varnostne sile o napadu predhodno seznanjene, kajti bile so okrepljene s specializiranimi vojaki. Ko so teroristi z buldožerjem napadli poslopje, so prišli v križni ogenj in izgubili osem borcev, medtem ko so bili med policisti in vojaki posebne enote le trije lažje ranjeni.
■ V Južni Afriki so bile prejšnji teden parlamentarne volitve, ki pa so se jih mogli udeležiti le belci (pet milijonov na 25 milijonov črncev). Absolutno večino (123 sedežev) si je zagotovila nacionalistična stranka, ki jo vodi sedanji ministrski predsednik Botha in hoče z majhnimi reformami počasi odpreti upravo tudi črncem. Konservativci, ki so se leta 1982 odcepili od nacionalne stranke in zastopajo nepopustljiva stališča do črncev, so prejeli 21 sedežev, progresisti 19, neodvisni pa enega.
Škofovsko posvečenje na Dunaju
Kakor je bilo že pred tedni določeno, tako se je tudi zgodilo: v nedeljo 26. aprila je bil bogoslovni profesor dr. Kurt Krenn v dunajski stolnici sv. Štefana posvečen za škofa. Kot pomožni škof dunajske nadškofije bo skrbel za področje znanosti, umetnosti in kulture.
Dr. Krenna je v škofa posvetil dunajski nadškof dr. Groer ob navzočnosti več avstrijskih in tujih škofov. Prisotna sta bila tudi kardinal Konig in papeški nuncij v Avstriji dr. Michele Cecchini.
Ker je bilo ob imenovanju dr. Krenna za škofa toliko medsebojnega prerekanja znotraj avstrijske Cerkve, je nadškof Groer v svoji pridigi posvaril, naj bi ne metali drug na drugega kamenje. Kar pa zadeva očitke, da način imenovanja dr. Krenna ni bil pravilen, je škof Groer pribil, da je glede tega bilo vse v redu.
Novi dunajski pomožni škof je na koncu maše prosil Dunajčane za sodelovanje in solidarnost, čeprav prihaja iz tujine (učil je na teološki fakulteti v Regensburgu - ZR Nemčija) in je za Dunajčane tujec.
Čile po papeževem obisku
Tajnik čilske škofovske konference škof Sergio Contreras iz Temuca je po papeževem obisku v Cilu izjavil, da je Janez Pavel II. spremenil mišljenje marsikatere-ča Čilenca, pa tudi čilske družbe nasploh. Prebivalce je povabil k novim družbenim prizadevanjem, prežarjenim z ozračjem razumevanja in strpnosti, hkrati pa tudi nakazal, kako lahko prispevajo k spravi. Contreras je tudi omenil, da sta vlada in opozicija že pozvali Čilence, naj se ravnajo po papeževih smernicah.
XII. Dohod oriiatelistva
Ta že tradicionalna prireditev v organizaciji TGS iz Gorice (salezijanci) in Zveze telesno kult. organizacij iz Nove Gorice, ki ima namen povezati prebivalstvo na obeh straneh meje, je tudi letos pritegnila na tisoče udeležencev. Pravijo, da jih je bilo šest tisoč. Prišli so ne samo iz obmejnih krajev, temveč tudi iz Slovenije, Hrvaške, Veneta, Bologne, Lombardije, da, celo iz Castellaimmare di Stabia pri Neaplju. Proga je bila dolga dvanajst kilometrov. Naijhitrejši so jo pretekli v 35 minutah, drugi prehodili v treh urah.
Pohod se je pričel v nedeljo 10. maja na goriškem Travniku. Pri delanju reda so se zelo izkazali slovenski goriški skavti. Tako ob odhodu kot pri dvaJkratnem prestopu meje (prehod Sv. Gabrijela in v Solkanu) ter na cilju v zavodu San Lui-gi na ul. Don Bosco so igrale godbe na pihala. Ni manjkalo tudi mažoretk in folklornih skupin. Nastopajoče sta pozdravila župana obeh mest Scarano in Bašin.
Na cilju so bili vsi nastopajoči deležni krožnika paštašute. Podeljene so bile tudi spominske kolajne in priznanja za največjo udeležbo. Prvo je prejela osnovna šola iz Šempetra pri Novi Gorici (516 udeležencev), drugo osnovna šola »M. Štrukelj« iz Nove Gorice (430), tretjo šola »IX. Korpus« od istotam (214). II Gorice je poslala na pohod največ učencev nižja srednja šola S. Luigi (185). Najbolj številna zamejska skupina je bila slovenska osnovna šola iz ul. Brolo v Gorici, 44 udeležencev.
Z GORIŠKEGA
Srečanje dveh šolskih sindikatov
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, je imel v četrtek 7. maja srečanje s konfederalnimi šolskimi sindikati, ki so to srečanje sprožili, da bi za italijansko šolo na sedežu šole »M. Gregorič-Stepančič« pri Sv. Ani poiskali rešitev, ki bi šla vsekakor na škodo tamkajšnje slovenske šole in vrtca. Po novih zakonskih predpisih za varnost so gasiloi odredili, da število prisotnih v šoli ne sme presegati sto oseb. Zato se je morala italijanska šola vrniti z nekaj razredi na šolo Rossetti v bližini. Kot trdijo konfederalni sindikati, bi njihova dokončna vrnitev pomenila izgubo nekaterih delovnih mest.
Predstavniki slov. sindikata so podčrtali, da ima slovenska šola tam svoj sedež od leta 1945 in je zaščitena z Londonskim sporazumom od leta 1954 in dekretom predsednika republike iz leta 1965. Italijanski razredi so se tja vselili začasno leta 1964 iz bližnje šole Rossetti. Tudi slovenska šola se sooča s hudim problemom delovnih mest in pri kakršnem koli odstopu bi utrpela nadaljnje izgube.
Srečanje je bilo informativnega značaja in zato ni na njem prišlo do nobenega sklepa. Stiki pa se bodo nadaljevali, vendar sindikat slovenske šole ne more odstopiti od gornjih stališč.
Dolina
Na prošnjo Kmečke zveze se je v četrtek 7. maja vršil na županstvu v Dolini sestanek med občinsko upravo in Kmečko zvezo. Razgovore sta vodila župan Švab in predsednik KZ Guštin s sodelavci.
Predstavniki KZ so občinskim upraviteljem obrazložili stališča svoje organizacije glede stanja in potreb kmetijstva, predstavniki občine pa so goste seznanili z načrti in prizadevanji občinske uprave za ohranitev in razvoj zdravega in donosnega kmetijstva. Podpirajo vse uresničljive pobude, ki imajo za cilj ohranitev, razvoj in ovrednotenje kmetijstva, katerega v prvi vrsti predstavljajo človek, zemlja in zdravo, neogroženo, in kadar je potrebno, tudi zaščiteno okolje.
Obravnavali so tudi važnost prirejanja Kmetijskih dnevov, ki je koristna pobuda za preverjanje stanja vsega našega kmetijstva. Skupna in odločna je bila zahteva, da Dežela pristopi k reševanju kmetijstva z aktivno politiko. Glede na posebne značilnosti našega področja je nujno, da se celotnemu teritoriju tržaške pokrajine zagotovi status gorskega področja.
PRAZNOVANJE sv. Leopolda Mandiča pri Domju
v nedeljo 17. maja
9.30 redna nedeljska sv. maša;
16.00 praznična sv. maša;
17.00 kulturni spored (na dvorišču za kapelo) v proslavo A. M. Slomška ob 125-letnici njegove smrti (1862-1987), ob 25-letnici obnovitve ACM v Trstu.
Sodelujejo: osnovna šola iz Ricmanj z recitacijo in otroškim pevskim zborom, harmonikarski ansambel PD F. Venturini iz Domja, mladinska zbora »Zvonček« pod vodstvom Toneta Be-denčiča.
Slavnostni govornik: prof. Nada Pertot.
Mavhinje
Vsakoletni spomladanski romarski izlet smo letos imeli na Prvi maj. V polno zasedenem avtobusu smo zgodaj zjutraj odpotovali na božjo pot k Mariji v leščevju na Dobrovi pri Ljubljani. Krajevni župnik nam je v pozdravnem govoru povedal, da je to najstarejša Marijina božja pot na Slovenskem, saj so pred leti praznovali njeno tisočletnico. Pred njo je verjetno samo Gospa Sveta na Koroškem. Naš domači župnik je opravil romarsko mašo, katere so se udeležile predvsem članice našega cerkvenega pevskega zbora.
Po romarski maši smo nadaljevali pot v Radovljico, kjer nas je čakalo kosilo v restavraciji. Popoldne smo obiskali še Bled in Marijino cerkev na Blejskem otoku. Nato smo šli po slikoviti poti in soteski do Bohinja. Na povratku proti domu smo se ustavili še na Brezjah, kjer smo počastili Pomočnico kristjanov.
Romarski izlet je uspel tudi ob lepem vremenu in upamo, da bomo še kam poromali v tem letu.
V nedeljo 7. junija bomo imeli prvo sv. obhajilo, 28. junija pa sv. birmo. Kmalu pa bomo tudi začeli z gradnjo cerkvice sv. Cirila in Metoda v Cerovljah. Mislili smo, da jo bomo postavili že leta 1985 ob 1100-letnici smrti sv. Metoda, toda zavoljo nepredvidenih ovir in denarnih težav smo morali počakati. Upajmo, da jo bomo letos dogradili. To bo tudi v goriški nadškofiji prva cerkev, posvečena slovanskima apostoloma.
Nabrežina
Velikonočna razstava, ki je bila od 5. do 21. aprila v župnijski dvorani, je bila vsestransko vredna ogleda, in to zaradi izdelkov iz Kitajske in Indije, pa slik s kra-škimi motivi, ki jih je na nov način slikanja s prahom izdelala domačinka Klavdija Raza, nadalje izredno lepih pirhov, delo Bogomile Doljak, Klavdije Raza in Milieve Venier. S pirhi so se pridružili tudi učenci srednje in osnovne šole, čeprav v manjšem številu kot druga leta. Podeljene so bile tudi zadevne nagrade, izkupiček od prodanih razstavljenih predmetov pa bo šel za potrebne v Afriki.
Pet pogrebov v desetih dneh. Mesec dni po smrti Jožefa Pertota je umrla še njegova žena Matilda Petelin. Srčni kapi sta podlegli Irene Cosmina Pastore in Fede Stecchia. Po večletnem hiranju je izdih-
Leta 1979 sta dramska skupina iz štan-dreža in ansambel Lojzeta Hledeta iz Šte-verjana bila na turneji po ZDA. Ustavila sta se tudi v Faierfieldu, mestu kakih 70 km od New Yorka. V tamkajšnji dvorani slovenske župnije sv. Cirila in Metoda je zvečer igral ansambel L. Hledeta povečini le domače viže.
V nedeljo 10. maja so fantje iz Faier-fielda vrnili obisk in v dvorani Katoliškega doma zapeli skoro same slovenske ljudske pesmi. Prejšnji večer pa so nastopili v Peterlinovi dvorani v Trstu. Po končanem nastopu je neki možakar rekel: »šlo je tudi brez latinščine« (polifonije). Mislim, da je s tem povedal, kar smo vsi občutili: lepa je naša ljudska pesem, edina zmožna, da nas združi in poveže v eno, pa naj bivamo kjerkoli po širnem svetu, da le slovensko čutimo.
Oktet Zvon sestavljajo predvsem člani ene družine; in sicer družine Hus. Pojejo štirje bratje, eden od njih je tudi dirigent. Izhajajo iz družine, kjer je bilo 15 otrok.Vsi so se rodili v Sloveniji in odšli v Sev. Ameriko v začetku petdesetih let. Ustavili so se v Faierfieldu in imajo danes vsak tudi svojo družino. Poleg njih so še štirje drugi člani, vsak s svojim dobrim poklicem. Med njimi Ar-min Kurbus, ki je nekako njihov kulturni mentor in je leta 1967 ustanovil pevsko skupino »Zvon«. Ker je bival dalj časa na Koroškem, pozna Evropo in ima tukaj dosti znancev. Ko smo vprašali mladega inženirja, člana okteta: »Kje boste nastopali?«, je odgovoril: »To ve naš Armin.«
Tako smo zvedeli, da bodo iz Gorice odšli na Dunaj, kjer bodo nastopili v študentovskem domu »Korotan«. Z Dunaja pojdejo v Maribor, Celje, Ljubljano. Povsod bodo nastopali na povabilo duhovnikov po cerkvah in v cerkvenih prostorih. Turnejo bodo zaključili na Koroškem konec maja. Prve dni junija morajo že biti na svojih delovnih mestih. Žrtvovali so poletni dopust za kulturno turnejo pri nas.
Pok. cerkovnik Rudi Rossi
nila Ana Radunz Rustja. Zlasti pa je naše župnijsko občestvo prizadela smrt zvestega cerkovnika Rudija Rossija, ki je preminil 1. maja. Svojo službo, ki jo je ljubil in cenil, je vršil več kot 15 let. Dosegel je 82 let življenja. Marsikaj je v tem času doživel: obe svetovni vojni, pa razne pripetljaje v osebnem življenju, o čemer je znal pripovedovati na svojstven način. Po neozdravljivi bolezni in prejemu zakramentov je mirno v Gospodu zaspal. Naj mu bo Bog bogat plačnik. Vsem svojcem naše sožalje.
Za konec maja bo v soboto 30. maja v večernih urah procesija Mariji v čast. Sodelovala bosta godba in pevski zbor, udeleženci pa bodo nosili v rokah lučke. Vse to naj bi služilo kot uvod v Marijino leto, ki se prične 7. junija na binkoštni praznik.
Prvo sv. obhajilo bo v nedeljo 31. maja in ga bo prejelo 13 otrok. Njim in njihovim svojcem voščimo globoko versko doživetje, lep praznik z domačimi, pa tudi delitev sreče z revnimi; zato so dobrodošli darovi med sv. mašo.
čeprav je v nedeljo bilo povsod izredno veliko prireditev in nastopov vseh vrst, je bila udeležba v Katoliškem domu zelo dobra. Pevce je pozdravil predsednik Zveze slov. katol. prosvete (ZSKP) dr. Damjan Paulin tudi v imenu tistih, ki so pred osmimi leti bili njihovi gostje v Faierfieldu. Njemu je odgovoril Armin Kurbus, ki se je na koncu tudi zahvalil za sprejem in za spomine, ki so jih dobili v imenu ZSKP (vino iz Brd) in pa za grafiko, dar hotelirja V. Levstika, pri katerem so tudi prenočili. Spominski dar sta izročili dr. Marilka Koršič Čotar in prof. Franka Žgavec.
Posebnost okteta je v tem, da nekatere pesmi spremlja harmonika, na katero je igral Malle. Ta je v drugih pesmih tudi nastopil kot pevec v sklopu okteta. Nastopajoči so v prvem delu izvedli deset pesmi. Zadnja je bila Titanic v Slakovi priredbi, ki je nekako simbolično povezala stari svet z novim. V drugem delu je bilo na sporedu še devet pesmi, zadnje tri ob harmoniki. Eno od njih so posvetili našim materam za Materinski dan, ki se obhaja drugo nedeljo v maju, naslednjo pa naši vinski kapljici in slovenskemu dekletu (Sezidal si bom vinski hram - Bog živi ves slovenski svet).
Nastopajoči so vse pesmi podali z zanosom in takoj vzpostavili topel stik z občinstvom v dvorani. Oblečeni so bili v bleščečo gorenjsko narodno nošo, na prsih pa so imeli značke v slovenskih narodnih barvah. Lepo jih je bilo videti.
Dragim gostom, ki so v ponedeljek že odpotovali na Dunaj, se tudi tu iskreno zahvaljujemo za njihovo pesem in jim želimo še veliko zadoščenja in uspehov na nadaljnji turneji. Da bi še veliko src ogreli!
■ Na Poljskem je prišlo do hude letalske nesreče, ko je strmoglavilo potniško letalo, v katerem je bilo 172 potnikov in 11 članov posadke. Vsi so izgubili življenje. Med njimi so bili Poljaki, ki so že severnoameriški državljani in drugi, ki že dolgo živijo v ZDA. Ni bilo potnikov drugih narodnosti. Vsi ponesrečeni so se rodili po zadnji svetovni vojni. Letalo je bilo iz Varšave namenjeno v New York, pa je po 250 km zavoljo okvare na motorjih sklenilo vrniti se na izhodiščno točko, ki je pa ni doseglo, ker je prej treščilo na tla v gozdu Kabaty, ki je od Varšave oddaljen kakih 17 kilometrov.
Izjava pokrajinskega tajništva SSk - Gorica
Na seji 8. maja je bila z večino (1 proti, 1 vzdržan) glasov sprejeta izjava, v kateri se potrjuje načelna usmeritev SSk za samostojno nastopanje, ki je in mora ostati osnovno vodilo te stranke. Prav zato je večina goriških delegatov bila za samostojen nastop z lastnim znakom lipove vejice. Kljub temu pa pokrajinsko tajništvo - Gorica sprejema sklep deželnega sveta SSk za nastop na državnih volitvah v povezavi z avtonomističnimi gibanji Italije. To sprejema v zavesti, da je življenjske važnosti ohranitev deželne enotnosti SSk.
Seja ZSKP
V ponedeljek 4. maja je bila v Katoliškem doru redna seja Zveze slov. katol. prosvete. Kot prva točka dnevnega reda je bila izvolitev novega odbora Zveze. Ta je takole sestavljen: dr. Damjan Paulin (predsednik, izvoljen na zadnjem občnem zboru), Viktor Prašnik (podpredsednik), prof. Franka Žgavec (blagajnik), dr. Marilka Koršič Čotar (tajnik), Viktor Selva (gospodar), Franka Padovan (za stike z javnostjo), Maurizio Peric (za organizacijo), Marijan Markežič (duhovni asistent); ostali odborniki so še: dr. Kazimir Humar (častni predsednik), Vladimir Bastjan-čič, Valter Berlot, Branko Blažič, Nadja Cotič, dr. Danijel Čotar, Mauro Gerin, dr. Silvan Kerševan, Jordan Mučič, Lojzka Pelicon, Anamarija Škorjanc, Božidar Ta-baj, Marko Terčič, Ivo Tomšič, Lucijan Vižintin.
Sledila je ocena občnega zbora. Čuti se velika potreba po ustanovitvi komisij, ki bi skrbele predvsem za pevsko, glasbeno, dramsko, likovno, folklorno, baletno in literarno področje. Omogočiti bi morali tudi gostovanja naših skupin v Sloveniji in
po državah, kjer živijo Slovenci. Predsednik je podal tudi podrobno poročilo o srečanju s Krščansko kulturno zvezo s Koroške, s predstavniki iz Benečije, Kanalske doline in Slovenske prosvete iz Trsta, vse to v zvezi s pripravami na Primorske dneve, ki bodo na Koroškem od 10. do 18. oktobra.
Sledil je pregled delovanja včlanjenih društev v mesecu aprilu in program prireditev, ki bodo v kratkem. Tako bo zbor M. Filej praznoval 20. obletnico delovanja v Katoliškem domu 17. maja, v Števerja-nu bo 15., 16., 17., 22., 23. in 24. maja Briški praznik, zbor Hrast iz Doberdoba pa bo imel 16. maja koncert v Prato pri Pordenonu.
Župnija sv. Pija X. ob pevmskem mostu prireja v nedeljo 17. maja
PRAZNIK BRATSTVA
med slovenskimi in italijanskimi verniki, kot je to v navadi že nekaj let. Ob 10. url bo maševal p. Bruno Abram v slovenskem jeziku, pel pa bo zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana.
Apostol brazilskih Indijancev
Pri Ognjišču v Kopru je te dni izšla priročna knjižica o našem goriškem slovenskem misijonarju o. Serafinu Madonu z namenom, da bi tega pogumnega sina naše Primorske Slovenci bolje spoznali.
Doma je bil iz župnije Bate za Sv. goro, postal je kapucin in bival nekaj časa v samostanu v Gorici, umrl pa je v Braziliji leta 1918.
Slovenski duhovnik Ludovik Ceglar, ki živi v Braziliji, je napisal knjigo o njem, ki jo je pred nekaj leti izdala Goriška Mohorjeva družba, pisateljica Zora Pi-ščanc pa je po njej pripravila drobno knjižico, ki se prijetno bere.
Knjižico boste lahko dobili pri svojih župnikih, ki naj jo dvignejo v župnišču pri Sv. Ivanu v Gorici.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU priredi v nedeljo 17. maja ob 17. uri v župnijski cerkvi v Rojanu
KONCERT MARIJINIH PESMI
Nastopilo bo sedem zborov.
„Zvon“ iz Faierfielda v Gorici
HRANILNICA IN POSOJILNICA
OPČINE
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1986
PREMOŽENJSKO STANJE
Aktiva
Blagajna
Vrednostni papirji
T/R in hranilne vloge pri bankah
Posojila
Menice za vnovčen j e Razni računi
Anticipativna aktiva in aktivne izločitve
Nepremičnine
Stroji in oprema
Soudeležbe
SKUPNA AKTIVA Račun rizikov in obvez Razvidnostni računi
SKUPAJ
Pasiva
Hranilne vloge in tekoči računi Razni upniki, cedenti menic na inkaso in sredstva tretjih Vezani skladi
Skladi knjigovodskih odpisov Pasivne izločitve Čisti kapital in razni skladi Poslovni dobiček
SKUPNA PASIVA Račun rizikov in obvez Razvidnostni računi
SKUPAJ
624
35.465
12.524
57.223
2.188
7.271
1.236
2.547
1.356
159
.461.051
.736.655
.727.271
.889.565
.847.177
032.413
.113.984
562.070
.716.266
.100.000
120.598.186.452
3.065.115.990
160.158.305.367
283.821.607.809
102.074.434.553
1.165.514.448
1.397.308.790
1.130.946.474
184.044.457
12.165.015.206
2.480.922.524
120.589.186.452
3.065.115.990
160.158.305.367
283.821.607.809
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
Dohodki
Aktivne obresti na posojila Obresti pri bančnih ustanovah Obresti na obveznicah in dividende Dobiček pri vrednostnih papirjih in menjalnici Aktivne provizije, povračilni stroški in razni dohodki Uporaba skladov
SKUPNI DOHODKI
Izdatki
Pasivne obresti Stroški za osebje Davki in takse Splošni upravni stroški Knjigovodski odpisi Višanje skladov
SKUPNI IZDATKI Poslovni dobiček
SKUPAJ
9.403.101.497
1.158.772.351
4.459.598.883
684.789.159
973.312.205
349.853.070
17.029.427.165
8.912.723.327
2.667.898.145
423.989.262
1.654.238.901
239.082.022
650.572.984
14.548.504.641
2.480.922.524
17.029.427.165
Ob 20-letnici svojega delovanja priredi moški zbor »M. File j < v Katoliškem domu v Gorici v nedeljo 17. maja ob 17. uri
JUBILEJNI KONCERT
Posvečen bo spominu skladatelja Lojzeta Bratuža ob 50-letnici njegove mučeniške smrti in 25-letnici smrti prof. Mirka Fileja.
Dediščino pok. prof. Mirka Fileja najbolj goji moški zbor, ki nosi njegovo ime. Dirigent Zdravko Klanjšček in prvi pevci, ki so pristopili k zboru, so bili vsi Filejevi učenci. Svojo hvaležnost do pok. profesorja izpričujejo predvsem tako, da že 20 let gojijo zlasti slovensko ljudsko in umetno pesem, kakor je pok. Mirko Filej delal. V 20 letih so se številni pevci zamenjali, starejši so se umaknili, toda pridružili so se mlajši iz Gorice in okolice. Zato smemo reči, da je zbor Mirko Filej tudi sedaj po dvajsetih letih še vedno mlad, zlasti mlad po energiji in požrtvovalnosti. Ko zboru čestitamo, želimo, da bi ostal vedno mlad in poln energije.
SKPD »F. B. Sedej« - Števerjan prireja tradicionalni
BRIŠKI PRAZNIK
15. maja ob 20.30: Tekmovanje v briškoli; bogate nagrade;
16. maja ob 20.00: Ples z ansamblom »Prijatelji«;
17. maja ob 18.00: Pozdrav predsednika društva, nastop mla-
dinskega zbora iz Števerjana, Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča. Po kulturnem programu sledi prosta zabava z ansamblom »Taims«.
22. maja ob 20.30: Tekmovanje v briškoli; bogate nagrade kot
prejšnji teden;
23. maja ob 20.00: Prosta zabava z ansamblom »Prijatelji«;
24. maja ob 17.00: Nastop glasbenih šol iz Števerjana, Gori-
ce in Nove Gorice; sledi nastop plesne skupine »Club Diamante« iz Gorice; nato prosta zabava z ansamblom »Taims«.
Vse dni bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru in edinstveno briško kapljico.
DAROVI	relli	20.000,	Mihalič-Križmančič	B.266,	Da-
»Burja in kamni«
V obnovljenih prostorih v prvem nadstropju Katoliške knjigarne v Gorici je bila v četrtek 7. maja predstavitev knjige »Burja in kamni«. Gre za kulturni dogodek, ki je prav, da ga beležimo iz dveh razlogov: ker je Katoliška knjigama postala pobudnik takih kulturnih srečanj in ker gre za knjigo treh tržaških avtoric, ki so stopile v nekako zadrugo in skupno izdale knjigo.
Katoliška knjigarna ima sedaj primeren prostor za slične pobude. V prvem nadstropju so razmeščene po policah novejše in starejše knjige, slovenske in italijanske. Poleg tega je sedaj tam tudi soba, ki dobro služi za predstavitve knjig in tudi slik. Vendar je želja kupcev, da bi tudi v pritličju našli prostor vsaj za novejše knjige.
»Burja in kamen« je pravzaprav neke vrste antologija. Tri avtorice so v njej zbrale svoje prispevke v prozi in v verzih. Irena Žerjal in Marija Mislej sta prispevali prozo, Nadja Švara pa poezijo.
Za ustvaritev primernega ozračja je tamburaški ansambel iz Boljunca najprej zaigral nekaj skladb; ansambel je potem srečanje tudi zaključil. Po dolgem času smo znova slišali tamburice in domače melodije, saj smo kričavih ansamblov z ameriško in črnsko muziko nekateri res že siti.
Zatem je prof. Marija Cenda Klinc predstavila knjigo in njeno vsebino. Ocenila je prozne prispevke in pesmi Nadje Švara. Za njo so avtorice same prebrale vsaka nekaj iz svoje proze oz. poezije. Proza je precej pestra, gre od dnevnikov Irene Žerjal do njenih črtic in na koncu še za dramski prizor. Mislejeva je prispevala kratke misli in vtise iz svojega osebnega doživetja. Nadja Švara pa je v knjigi zbrala 29 pesmi; vse so moderno zasnovane brez rim in ritma. Tako ustvarjajo danes poezijo v Sloveniji in drugod. Sodobni pesniki ne poznajo več ne ritma ne rim. Vendar, kako naj taka pesem »zapoje«?
Ob koncu še kratko vprašanje: Knjiga je izšla v samozaložbi. Zato zaslužijo avtorice še večje priznanje. Toda, ali res ni v zamejstvu nobene založbe, ki bi take knjige izdajala? Že ponovno so avtorji oz. avtorice morali izdati svoje knjige v samozaložbi. To ni pozitivna ocena za naše knjižne založbe.
(r+r)
Smrt gostoljubne slovenske žene
Pretekli teden, v ponedeljek 4. maja, je v bolnišnici S. Giovanni di Dio zaključila svojo dolgo življenjsko pot Hermina Sar-dinšek vd. Vranič. Imela je 92 let. Pogreb je bil naslednji dan s sv. mašo v cerkvi sv. Ivana in nato so jo na gori-škem pokopališču položili v grob že pred leti umrlega moža Ivana.
Pogrebno mašo in obrede sta opravila g. Cvetko Žbogar in p. Pavel s Sv. gore, ki je pokojno pogosto obiskoval, kot so jo pred njim drugi patri, nekateri teh že pokojni. H gospe Vraničevi so prihajali tudi mnogi še živeči duhovniki, pa se zaradi raznih zadržkov in daljav niso mo-bli udeležiti pogreba kot npr. g. Vinko Zaletel. Dom pokojne je bil kraj prijetnih srečanj, saj so obiskovalci prihajali k njej iz Koroške, Slovenije in raznih krajev sveta. Vse je gostoljubno sprejemala. Ti in vsi tisti, ki jim je gospa Vraničeva nudila zavetišče in pomoč v težkem medvojnem in prvem povojnem času, bodo gotovo s hvaležnimi spomini v duhu poromali na njen grob.
V zadnjem času pa je bila sama potrebna pomoči. Po padcu v stanovanju je lani-obležala in od takrat so ji požrtvovalno stregle snaha Ivanka, sestre Čudodelne svetinje, zlasti s. Veronika, in nekatere dobre žene. V bolnišnici je bila le dober teden, ker se ji je stanje naglo poslabšalo.
Pokojna je bila po rodu in značaju Tržačanka, družabna, duhovita in odločna. Ona in njeno stanovanje sta spominjala na stare čase Franca Jožefa. Bila je versko in narodno zelo zavedna. Že v mladosti se je udejstvovala v verskih in prosvetnih organizacijah.
Ko se je z možem in sinom Hermanom (umrl je pred leti tudi on), naselila na Travniku v Gorici, je tudi tu pristopila k travniškemu cerkvenemu zboru. Prej je njena pot šla po raznih službenih krajih moža, ki je bil železniški uradnik: od Trsta do Piemonta, od Trbiža do Pod-melca. Pokojna že dolgo ni mogla iti iz
hiše, a je bila o vsem seznanjena, ker je veliko čitala. Podpirala in naročala je slovensko versko čtivo, ki izhaja na Primorskem, Koroškem in v Sloveniji. V našem občestvu jo bomo pogrešali, a jo tembolj ohranili v lepem spominu.
Za vse, kar je dobrega delila in posredovala, naj jo Bog sprejme v večno veselje, v družbo njenih dragih.
V. P.
Romanje v Lurd
Kot vsako leto, pripravlja tudi letos od 16. do 22. septembra udruženje Unitalsi romanje bolnih in zdravih v Lurd. Če se priglasijo, bodo imeli slovenski romarji svojo skupino v vlaku, v hotelu in drugod. Za slovensko skupino se je treba prijaviti izključno na naslov: msgr. F. Močnik, via
S.	Giovanni 9, 34170 Gorica (tel. 32075). Kdor se priglasi drugod, bo pomešan z drugimi romarji v vldku in hotelu in ne bo v tej skupini. Spremljal jo bo kot druga leta eden izmed naših duhovnikov.
Dušne pastirje prosimo, da to romanje oznanijo. Prijaviti se je pa treba vsaj do 30. junija, da se lahko vse lepo pripravi. Informacije na zgornjem naslovu.
Poroka
V nedeljo 10. maja sta stopila na skupno življenjsko pot dolgoletna pevca Nadja Cotič in Marko Terčič. Zbor »L. Bratuž« jima želi veliko sreče in razumevanja ter iskreno čestita.
Izletnikom za Anglijo
Še slabi trije meseci nas ločijo od letošnjega izleta v Anglijo, ki ga organizira naš list od ponedeljka 27. julija do četrtka 7. avgusta. Vabimo vse prijavljene, da čimprej, gotovo pa do 10. julija (zadnji rok), poravnajo svoje obveznosti. Celoten prispevek je 1.200.000 lir.
Tako na upravi našega lista kot pri For-tunatu v Trstu so na voljo podrobni programi enajstdnevnega potovanja. Zainteresirani naj jih dvignejo čimprej. V obeh avtobusih je prostih še nekaj mest. Kdor se še zanima, naj se hitro odloči!
Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica.
OBVESTILA
O 600-letnici pokristjanjenja Litve bo
predaval v organizaciji Inštituta za družbeno in versko zgodovino - Gorica prof. papeške univerze Gregoriana v Rimu p. Paulius Rabikauskas SJ, nakar bo prof. Ferruccio Tassin predstavil dva vatikanska diplomata furlanskega porekla Antonia Zecchinija in Luigija Faiduttija, ki sta bila papeška nuncija v baltiških državah (Litva, Latvija, Estonska) v času po prvi svetovni vojni. Predavanji bosta v četrtek
21.	maja ob 18. uri v veliki dvorani »P. Cocolin«, ul. Seminario 7, Gorica.
V Kult. domu v Gorici bo v petek 15. maja ob 18. uri okrogla miza »Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom leta 2000. Aktualna dilema: ohranjanje ali združevanje šol«. Uvodne posege bodo imeli didaktična ravnateljica Nataša Pavlin, učitelja Marko Paulin in Sonja Klanjšček, dr. Pavel Stranj in dr. Danilo Sedmak.
V Kult. domu v Gorici bosta v sredo 20. maja ob 21. uri Tomaž Devetak in Mauro Guadagnino predvajala diapozitive o svojih ekspedicijah na Aljasko in v Patagonijo. Organizator je SMReKK.
Na Pečah pri Boljuncu bo v nedeljo 17. maja ob 16. uri sv. maša. Opravil jo bo g. Anton žužek, župnik na Katinari.
SSG - Trst uprizori v Kult. domu v Trstu otroško igro H. Ch. Andersena »Ole Luk« v soboto 16. maja, v ponedeljek 18. maja, v torek 19. maja in sredo 20. maja, vedno ob 10. uri dopoldne.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v organizaciji SSG - Trst nastopilo v Kult. domu v Trstu z igro Leva G. Birinskega »Vrtoglave« in sicer v petek 15. maja ob 20.30 red A in I, v soboto 16. maja ob 20.30 red B in F ter v nedeljo 17. maja ob 16. uri red C in G. - V Gorici bo predstava v Kult. domu v ponedeljek 18. maja ob 20.30 za red A in B.
Tržaško romanje. Vse prijavljence za drugo letošnje skupno tržaško romanje v Loreto, Pompei in Assisi spominjamo, da je treba poravnati vse stroške romanja do konca tega meseca in sicer tam, kjer so se vpisali. Vseh prijavljenih romarjev je 150, za tri avtobuse.
Za tiskovni sklad Katol. glasa: N. N.
20.000 lir.
Za Katoliški glas: druž. Ferletič 100.000; druž .Bratuž namesto rož na grob Hermine Vranič 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.
100.000 lir.
N. N. v spomin nepozabne sestre: za
misijonarja Ivana Štanta CM 30.000, za duhovniške poklice 20.000, za Našo pot 20.000, za Zavod sv. Družine 10.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici 10.000, za Sv. goro 10.000, skupno 100.000 lir.
Ob tretji obletnici moževe smrti: V.J.D. za Katoliški dom 200.000 in za katoliški tisk 100.000 lir.
V spomin pok. druge matere Hermine Vranič: Vinko Zaletel, Koroška za Zavod sv. Družine 100.000 lir.
V spomin pok. g. Mirka Rijavca: N. N., Pevma v sklad za klavir glasbene šole »M. Filej« 50.000 lir.
V spomin Alenke Cernic daruje mama za SGS (GO) 50.000 in za goriško bogoslovje 50.000 lir.
V spomin matere Frančiške Klanjšček: Marija Koren za cerkev v Števerjanu
50.000 in za zbor »F. B. Sedej« 50.000 lir. Za cerkveni zbor Rupa-Peč: K. A., Rupa
100.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Jazbec 100.000; Pastore 70.000; bolniki 60.000; ob pogrebu Rudija Rossija 50.000; Kakeš 50.000; ob pogrebu Matilde Pertot 30.000; Venier 20.000; Trussin 20.000; Pertot 20.000; Opati 10.000; Stepančič 10.000; Caharija 5.000; Grobiša 5.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Tončka Sosič ob prvi obletnici smrti moža Ven-ceta 20.000; druž. Viktorja Kalin v spomin na svoje pokojne 20.000; razni 7.000 lir.
Za cerkev na Pesku: v spomin Brankota Grahonja: druž. Bartol 20.000, Ivan Dr-novšček in druž. 20.000, Jordan Kapun 20.000; ob krstu Martine Carboni 50.000; v spomin Rudolfa žagarja: žena Vida
50.000, hčerke Boža, Palmira in Silvana
100.000, druž. Cirelli 20.000, Milena Qua-
nica in Radovan Šemec 20.000, druž. Racman (Draga 33) 20.000, družina Sojer (Draga 39) 20.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Lojzka Županova 50.000; Štefanija Blunkotova 25.000; Avguština Pickotova 10.000; zlatoporočenca Lad-ko in Tončka Milkovič 50.000 lir.
Za cerkev na Padričah: Lucijan Grgič v spomin očeta Jožeta 50.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Lucijan Grgič, Padriče v spomin očeta Jožeta 40.000; Zora Štancarjeva 20.000; Marija Žepenščeva 20.000; N. N. 20.000; N. N. 10.000; Dora Kalc 10.000; N. N. 100.000; Puppis Kenda 10.000; N. N. 20.000; N. N. v čast Materi božji 50.000; Justina iz Padrič 10.000; Marija Leban 10.000; Jože Marc Laljkov 50.000; nevesta Marija v spomin Štefanije Grgič 100.000; ob krstu Arona Sacheb 40.000; N. N. 13.000; Marija Truskotova 10.000; A. K. 20.000; Aleksandra Močnik 15.000; Cipollino 10.000; ob krstu Katarine Grgič 70.000; Vida Žagar v spomin moža Rudolfa 30.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Bak-Ža-gar, Draga 10.000; N. N. v spomin Renata Sbochelli 40.000; N. N. v spomin pok. Mihalič-Križmančič 20.000; skupina kardiopa-tičnih 50.000 lir.
Zakonca Ivan in Pavla Tul ob svoji zlati poroki: za cerkev v Mačkoljah 100.000, za mešani zbor od istotam 50.000, za dekliški zbor »Slovenski šopek« 50.000 lir.
Spored od 17. do 23. maja 1987 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Skriti dnevnik«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom in telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje s poslušalci. 17.00 Športne novice.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; Silvester Komel. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček - Janez Bitenc: Srečanje z novo pesmico. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.10 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; prehrana in zdravje. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 A. Skarmeta: »Mrtva, začasno«. Izvirna radijska igra.
Sreda: 8.10 V objemu gora. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 O razvoju filma v Sloveniji; opoldanska rubrika.
13.20 Primorska poje. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kulturni in družbeni odmevi. Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10
Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film, kultura, realnost. 14.10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ženski zbor »Coral femenino de San Justo« iz Buenos Airesa.
18.00 Zgodbe Lipeta Kosca.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Hiša in vrt.
13.20 Mladinski zbor iz Kamnice in mešani mladinski zbor »Tehnik« iz Celja. 14.10 Naš jezik. 14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.30 Beležka; oddaja iz Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Naš lepi okrogli svet«. 14.30 Klepet ob glasbi. 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Mario Uršič: »Franc in njegovi«.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: N. N. 50.000; A. T. 50.000 lir.
Za popravilo orgel v Trebčah: Franko Škerlavaj 20.000; Aleksander Čuk 5.000; Bruno Marija Kalc 50.000; Pierina Hrovatič, Ricmanje 25.000, druž. Kralj, Trebče 25.000; druž. Attilio Ferluga 40.000; druž. Purinani 10.000; Annamaria Boron 10.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Peč 50.000; Hilarija Devetak 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Listnica uredništva
S to številko je uprava začela pošiljati poštne položnice tistim, ki še niso poravnali naročnine za leto 1987 ali celo iz prejšnjih let. Naročnike prosimo, da naročnino čimprej poravnajo. Če je pa kdo naročnino že poravnal, naj oprosti, če bo znova dobil poštno položnico.
Prav tako prosimo vse naročnike oglasov in osmrtnic, da v najkrajšem času poravnajo račune ali naravnost na upravi ali po poštni položnici. Hvala.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in babice
Frančiške Klanjšček vd. Ciglič
se toplo zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja ali v dobrodelne namene ter vsem, ki so na kateri koli način z nami počastili njen spomin.
Hčerki z družinama ter ostali sorodniki
Števerjan, 7. maja 1987