Otroško igrišče — moje, tvoje ali naše?
Pogovor z ravnateljico vrtca  Mladi   rod   Marijo  Operčkal
Bežigrad že zdavnaj ni več skramna predmestna občina z nekaj tLsoč prebivalci, raz-treseniml po veliki površini od Save pa do cemtra mesta. Vse več je sfcrnjenih nase-lij, iz dneva v dan pa roh-nenje strojev in delo nešte-tih rok napovedujeta, da bo tuii Bežigrajčanov vse več. In med temi Bežigrajčani bo prav gotovo spet veliko naj-mlajših. — predšolskih otDk in tistih, ki še prav plašao spoznavajo učenost v prvih razredih osnovne šole. Vča-sih, ko je biil Bežigrad Je poln polj im za ofcroke vse-lej skrivnostnih ravnic, so naši najtnlaj&i imeli dovolj veselja. Danes pa so polja Izginila — tam stojijo bloki, stolpnice, tam so ceste In na .nJ^ojmaini avtomobUi. Ot-"TSSSrpase tako radi igrajo. Med bloki so zelenice, ob njih pa napisi: »Ne hodi po traivi!« &e dobro, da najrnlaj-ši ne znajo brati, sicer bi poneskod iagubili tudi zad-nje otroško ignišče. No, refii pa moramo, da v zadnjih le-tih urbanisti mlslijo tudi na predšolske otroke in med bloki so v novih naseljih tij-di otroška igrišča. Z igrali, kot so peskovnik, gugalnice, naprave za plezanje in po-dobno. Igrišča so vedno pol-na otrak. Razposajenih, brez-skrbnih. Takih otrok si tudi želimo. Vendar, adl imamo dovolj igrišč zanje? So ta igri&ča za njih tudi primer-na?
V razMdnih delih Bežigra-cla bi na ta vprašanja prav gotovo različno odgovoriJi. Vendar pa je povsod prav go-tovo nekaj skupnega. Zato smo obiskali vrtec Mladi rod
v krajevni skupnosti Boris Kidrič in se pogovarjali 2 ravnateljico, Marijo OperC-kal.
Otroška igrišča so pogosto rak rama stainovanjskih na-selij. K sreči na našem kon-cu temu ni tako, saj so sa-mo v črtamirovi vilici tri odprta otroSka igrišča. To je seveda razveseljiv poda-tek, vendar tudi na teh .g-riščih, ki so razmeroma dob-ro opremljena, nastajajo pro-blerni. Eden največjih je prav gotovo čistoča, saj Iju-dje pogosto malomajno od-lagajo odp^tlike na zelenice otroških igrišč, peskovnjke onesnažujejo njihovi štiri-nožni prijatelji. Predšolska igrišda so prv«nstveno op-remljena za male otroke, na njiii pa se pogosto sestajajo tudl starejši otroci in mla-dina, ki tam kadijo, igrajo nogomet, preiakušajo svojo moč na igraiih in s tem pre-cej onesnažijo igrižče. Zani-mjv je tudi odnos do igrišč tistih ljudi, ki ob njih ži-vajo. Ti se ne zavedajo, da so, ta igrišča pravzaprav del nijihovega doma in zato 6e-sto mečejo odpadke kar čez o&no — na igrišCa, seveda.
Pomen Igrišč je za pred-šolske otroke zelo vedik: na njih imajo otraci možnosti za aktivno ustvarjalno dejav-nost, nudijo jim občutek varnosti in oblikujejo estet-ski čut. Zaito je tembolj po-membno, da diiižba skirbi za otroška igrišča ¦— te zelene oaze sredi betonske džungle.
S 4em, da je igrišče po-stavljeno in opremljeno, se skrb družbe Se ne bi smela konfeati. Igrišče mora bitl tudi   vsako   jutro   počiščeno,
saj le tako lahko sprejme brezskrbne malčke. V naši krajevni skupnosti igriSča si-cer vsako pomlad popravijo in jih potem občasno vzdržu-jejo, vendar lo ni dovolj. Ig-rišfie' ob vrtcu pa mora us-tanova vzdrževati sama, saj ne sodi pod komu-nalno urejanje — sredstra za to pa so vkalkulirana v oskrbovalni  dan.
Ustanova dnevno redno vzdržuje igriSče — toda zju-traj se često zgodi, da je treba odstirarniti odpadke — cigaretne ogorke, papir in oelo steklo. IgriSče pafi upo-rablja preko 200 otrok in za-to je skrb za čistodo zelo po-memlnna, sicer labiko preti celo nevaimost olcužbe. One-snaževanju igri$6 se je pri-drjžila še kraja — peko jut-ro so vzgojiteljice zaman iskale plezatao mrežo, kl je biJa sestavni del i^ralnega elementa  ..
Varst^ena ustanova M3a-dl rod pa si kljub temu stal-no prizadera, da bi pope-strili Igjišča svojih malih varovancev, zato z lastnimi sredstvi še vedno urejajo ig-rišča in ga opremljajo z no-vinii e ementi.
Se en problem. se stalno pojavlja: čigavo' je pravza-prav igrišče ob ustanovi? ig-• rišče, za katerega ustanova stalno skrbi, gačisti in vzdr-žuje, je namenjeno samo ot-rakom, ki so v vrtcu; kar pa ni všež vsem, ki živijo ob igriš6u. Takole -prraivijo: pla-ča!d smo samoprispevek, za-to je igrišde tudi naSe. In kot kaže potem nekateri mi-slijo tudi takole: kar je mo-je, lahiko uničim. le tako lahko pojasninio neodgovo-ren odnos neikaterih do na-šiih igrišč.
Otrošika igrišča kot zelene oaze sredi naseljl bi moraJa biti vsem v ponos in zato bi jth morali bolj čuvati. Za-veat, da živimo v zdraram okolju, bi morala blti lastna vsem ljudem — dokazali pa bd jo lahiko prav z odnosom do teh igtrišč. Zato je prav gotcyvo potrebna prevzgoja nekateniih. Zadeti pa je se-veda treba že pri najmlaj-ših in jih usmerjati v skrb za okolje. 1« tako bodo po zneje lahko toos vsem nalo-gam, ki jih bo prineslo živ-Ijenje, je dejala Marjja Operčkal.
Igrišde ob vrtou je zares lepo urejeno in lahiko reče-mo, da sluai svojemu name-nu. 2e kratek sprehod po ostalih igriščiih v •Črtomirovi ulici pa je potrdil besede ravnateljice Marije Op&rčka-love in dokazal, da moramo nejcaj storiti. Ali pa se bo človek utapid v lastodh od-padkili?