87 številka. V Trstu, v soboto dne 21. julija 1894. Tečaj XIX. HKDINO«T" uhaja po trikrat nt teden v testih it-danjih ob torkih, 6«t*(klh in Mbotoh. Zjutranje isdanje ii-kajn ob H. uri njutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdaaje stan« : ■a Jeden meneč . t. -.1)0, iiven Avitrile f. 1.40 ■i tri tneaec . . „ 2.S0 . a _ •a poi leta . ., ,v- ; i . «a vse leto . 10,- . . Na urtikt krti priložene Martinim ss ne jemlje azir. Posamićno *tevilke *e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po a nvč., * dOTici po 9 nvč. Sobotno večerno iidanje v Iratu • «8., v Gorici « nč. EDINOST OlMilo slovenskega političnega druAtvi Ofrlnai se rakune po tarif« v petitn; la nanlove z dobelimi črkami m plačuje pro«tor, koli k ur ob«o#a i avadnih »rutic. 1'o-lana osinrtmee in j»vnuzahvale. domači oglasi itd. ie računajo po pogodbi. Vni dopi«i naj ae poiiljajo uredniAtvu : ulio« CanormA št. 13, V tako pi .mo mora biti frarikovann, kur uefraijkovana se no sprej imajo. Rokopiei »e uo vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase upre-joiurt upravniitvo ulica Caxerma 13. Odprte reklamacije so proste poštnine. Primorsko. Kje je sovraštvo?! V visokem poletja s-bo. Bleščečo solnce pošilja svoje igo Če žarke navpično doli na nas uboge zemljane, da neprestano pada vroči ■noj ras čelo nrie. Temperatura ozračja je dospela M svoj vrbunee. Tako je ▼ naravi, tako je ▼ srcih naiih nasprotnikov. Tudi v srcih poslednjih plameni iar vročega naiprotstva do nas, do naie krvi, in do vsega, kar seatavlja naio narodno in. dividuvalnoat. Žgoča vročina ▼ naravi, nes-nosna vročina v naletu javnem, politiikem in narodnem življenju. In vendar: kolika raslika med takoni v Božji naravi in pa zakoni v življenju naiih nasprotnikov I Modri Stvarnik je uredil tako, da menjajo noč in dan, poletja in aima, vročina in mraa, toplota in hlad — a v arcih naiih nasprotnikov je večen plamen, nepre-ataao groaeč gromom in hudo uro. Vroči vsduh ae ohlaja v tihi noči, igoči solnčni žarki agubljajo avojo moč, ko ae bližamo jeaeni, toda v srcih naiih nasprotnikov tli in plameni nepreitano: plamen nasprotstva ne ugasne nikdar v njihovih duiah. Ali ni to goroataaua radikal Bolji za-koni so urejeni modro, ker Bog je pravičen, naii nasprotniki pa-----. V aeji mestnega svita Tržaikega od minolaga četrtka vladala je — kolikokrat že PI — groma temperatura: gromelo in treskalo je in padala je toča — po glavah slo-venskih okoličanov. In zopet: kolika raalika med Božjo naravo in med naiito političkim in javnim življenjem. Tudi v naravi tres a in gromi in pada tudi toča — ali kmalu ae zopet svedri uebo, vsduh ao ačiati in nad nami blešči sopet svetlo in jaano aolnce. V naravi poatane srak lahek po hudi uri, da ae ti kar praa iirijo. Vsduh nalega politiikega in narodnega življenja ae ne ičiati nikdar: težak je vedno in poln mijasmov; na nebu naiih politiikih in narodnih odnoiajev ne priaije nikdar alato solnoe pravice, ljubezni, sprav-Ijivoati in medsebojnega apoitovanja. In tako se dogaja v proivitljenem XIX. stoletju, tako se dogaja pod snamenjem kulture. Ali ai je možno mialiti britkejie ironije P! Minoli četrtek je imel torej nai mestni svit svojo aejo, osemnajsto v tem letu. In v tej aeji je navstal sopet vihar, kakoršni •e morejo porajati le v nesnoani temperaturi skrajne nArodne nestrpljivosti in nekričanake netolerancije. Treakalo je v sborniei in gromelo je na galeriji. Iu kaj je bil vsrok grosnemu spopadu? Ali ao mords nsii saatopniki savratno napadli plemenite zastopnike plemenitegs naroda italijanskega P Ali ao morda oeli raažalili narodnost in kulturo italijansko na drsen način P Prosimo, čitajte poročilo — ne naie, ampak v italijanskih listih — o dogodkih v tej aeji, da ae uverite o resnici. Kakova pregreha ae •trani naiih saatopnikov je torej tako ras- PODLISTEiv. " Kmatakl upov. IfitfmiMke povest ieetnnjetiga veka. — Spita! JvfiUBt Šenoa. Prtloiil J. P. Planinski. — — Ali Bte vi Grdak P vpraia Majtinyi. — Sem, gospoda. — Ali prinaiate ključe od vaeh shramb P pravi mali Madjar. — Evo jih, reče Grdak in položi iop ključev na miao. — In računi P Kako morem, goapoda, v nekoliko dneh napraviti račune od treh let P Meni ai bilo nič rečeno, a sa to delo je treba vaaj tri mesece. Pomialite tudi to, da je aedaj naj* več posla pri gospodarstvu. — Ej, carissimu, nadaljuje mali Madjar, maneč si roke, mi dva ne utegneva čakati tri mesece. Čujte najin sklop, Pregledala ava posestvi Sosed in Stobioo. vnela itak toplo, starorimljansko kri naiih pratrea patriae, da so kakor Jupitri sipali svoje strele na okoličanske zastopnike in vso okolico sploh P I Kaj se jo vendar dogodilo grosnega P Prosimo vas, da nas sluiate in potout , sodite. Na dnevnem redu je bila točka „Ime. novanje delegacije". Kaj je delegacija P Delegacija je isvrievalni organ mestnega zbora, v dobi pa, ko aa nai mestni zbor konstituira kot deželni sbor, je delegacija isto, kar so drugod deželni odbori. Delegacija je torej sila važna korporacija, kajti od nje je zavisno, kako ae isvriujejo sklepi deželnega oziroma meatnega zastopa. Kadar je raspravljati o kakem važnem vpraianju občinske uprave, ali ae snuje kakov važen deželni zakon, dolžnost je delegaciji, da prouči vse rasmere in tudi posledice dotičnemu zakonu za vae aloje občanov. Po tej nravi naie delegacije zahtevata pač že najjednoatavnejie načelo pravičnosti kakor tudi korist občine same, da ao v njej _ v delegaeiji — zastopani ne le vsi slojevi mestnega prebivalstva, ampak tudi n a i a okolica. To pa ne le zato, ker okolica seatavlja akoro četrtino vsega prebivalstva, ampak posebno sato, ker ao 'potrebe o k o I i čano v po v aem drugačneod potreb meičanov, ker bo koriati okoličanov mnogokrat celi v navakrižju s koristmi mestnega prebivalstva. Potrebo, da je v delegaciji zastopana tudi okolica, pripoinali ao Italijani aami koj s početka, ko je atopil v veljavo nai mestni statut. S tem ao pripotnali, da je okolica važen činitelj v življenju občino Tržaške. Naiemu meatnemu zboru bi torej moralo veljati kot načelo, da bodi okolc« zastopana v delegaciji vsaj po jednem članu. In ker ao ae okoličanski zastopniki v poalednji aeji potegnili sa to načelo najjednostavnejie pravičnosti in žive potrebe, nastal je grom in blisk in dvigale so ae pesti, in tulila je fa-kinaža na galeriji. Gospdda so se sicer izgovarjali, čei, saj •edi v delegaciji „okoličanski* zastopnik Mauroner! Smeino! Videti bi hoteli zavednega in razsodnega okoličana, koji bi hotel priposnati g. Mauronerja svojim sestop-nikom I Gosp. Mauronerja — katerega je rea izvolil II. okraj naie okolice, a kako P vodo dobro naii čitatelji! — že zato ni mogoče smatrati pravim zastopnikom okolice, ker je druge narodnosti in je iziel iz one mestne gospode, katera niti ne pozna potreb uaiega kmečkega prebivalstva. Toda stvar ima ie drugo lice. S svojim sklicevanjem na goap. Mauronerja so pokazali goapoda, da ne poznajo niti najprimitivnejših načol, koja veljajo vaem parlamontom vaega aveta. G. avetovalec Ivan vitez Nabergoj je naglaiai povaem primerno, da imamo v na-iem mestnem zboru tri klube : desnioo, le- — Kedaj, gospoda P začudi ae Grdak. — In Stobioo, poudarja Majtćnyi, in sva se prepričala, da vam ni veliko mar korist kraljevske komore. — Da slabo gospodarite, pripomni Hoszu, — Jaz P prebledi Grdak. — Da goste častite, sebi v žep gledate in da vam računi niso v redu, pravi Hoszd. — Goapoda, reče srdito Grdak, bodita pravična, posluiajta me--— — In zato, pravi Majtenyi, ne zmeneč se za besede upravitelja, rva sklenila v ime komore, da dava komorsko polovico teh posestev v najem velemožnemu gospodu Tabiju sa letnih dvatisoč in itiristo ogrskih forintov ter mu tu svečano izročava ključe. — Gospodu Tahiju P zavzeme s« Grdak, poglodavši Ferka, kateri nepremično sedeč, zro svojimi Žarkimi, mačjimi očmi v upravitelja, gospodu Tahiju P In vedta li, kaj de J vico in okoličane. Okoličani sestavljajo torej — izv*em3i g, Mauronerja — v mestnem zboru svoj p o s o b o n klub. Znano pa jo, da je v parlamentarnem življonju navada, da BO klubom prepušča pravica, izbirati si svoje aastopnike v posamičnih odsekih. Kor pa imajo okoličanski zastopniki sv« j poseben klub, morala bi večina — ako je res hotela apoitovati parlamentariške običaje — povprašati klub okoličanov, katerega člana žoli o d posla t i v delegacijo. Po takem bijejo naia gospod« v obraz pravemu parlamentarizmu, ako hočejo kar de-kretovati, ta ali ta bodi saatopoik okoličanov v delegaciji t In nesmiselnost in krivičnost postopanja večine je tem gorostasnejia, ko dotični njih ljubljeneo in „okoličanski* poslanec niti član ni kluba okoličanov, kojega koristi naj bi zastopal ! Proti takemu postopanju so se po vsej pravici uprli okoličanski zastopniki: potegnili soaeza mrvico pravice okoličanom in za voljavo parlamentark ikih običajev! Ta klic po pravici razvnel je gospddo ter prouaročil hudo uro. A temu se ni čuditi pri visoki temperaturi narodnega fanatizma in v vsduhu slepe nestrpnosti, koja vlada med večino naie zbornice. Ker naii zastopniki nočejo pripoznati gospoda Mauronerja svojim zastopnikom v delegaciji, vrgli so jim italijanska gospoda razialjenje v obraz: da ao — okoličanski poslanci, namreč — sovražniki dežele 111 Na to psovko bodi jim jednostavni odgovor: da lo tisti je sovražnik dežele, koji je sovražnik svojim sodeželanom druge narodnosti in ki ne pripušča, da bi v važnih kor-poracijah bile zastapane koristi ne le vaeh razredov probivalstva, ampak tudi vaeh narod-noati! Kajti očevidno mora trpeti vsa občina, ako se na nezaslišan način prezira velik del nje atanovnikov. V ime pravice, v ime parlamotarizma, v ime okoličanske časti in alednjič v ime koristi ukupne občine protestujomo torej proti takemu žaljenju ! Temperatura v naiem javnem življenju je prispela zares ie do avoje vrbne točko ; kje je reiitelj, ki bi hotel ohladiti razbeljeni vzdub P ! Kakor žejni jolon hreponi po hladni vodi, tako željno pričakuje taoega reiitelja — misel pravioe, medsebojne ljubezni in človekoljubja ! Vi oblaki, ga rosite ! Strossmayer in njega sovražniki. Znano je, kako mnogobrojni nasprotniki biskupa Strossmayerja — in po takem nasprotniki vsega slovanstva, slaati pa naroda hrvatskega in slovenskega —, porabljajo vsako priliko, da sumničijo velikega biskupa in mu podtikajo rasno zlobne in celo vole-izdajske nakane. Tako so zagnali nedavno lata P Ali je komora pozabila moja pisma in predlansko preiskavo P Ali se ne zmeni ona za bedni narod P — Kraljevska svetlost jo vso pozvodela, rečo Hoszu, in zna ločiti oumnjo od dokaza. — Sumnjo P zaikriplje Grdak in povesi glavo, ali je sumnja, da sije aolnco na ne. bu P A kaj bo z menoj P — Vi lahko greste, kamor vam drago 1 odgovori suhoparno Majtinyi, — In moja plača, moja krvava plača P vpraia Grdak drhtečim glasom, prijemši se za glavo. Od leta 15G6. se potim tu in nisem dobil niti vinarja. — Ako imate kaj dobiti, rečo Iloszii, boste dobili ob svojem času, da so pregledajo računi, zakaj Bog vč — — — Da, Bog vć, da som poštenjak, vzravna Grdak glavo, da kralja nisem prevari! niti za bobovo srno. Vidim jaz to celo silen vrišč radi govora biskupa Strossmajvrja povodom intronisscije nadbiskupa Zagrebškega dra. Jurja Posiloviča, Uastro-bili so bili potom med svet, kako ostro jo zastopnik hrvatske vlade, sekc jski načelnik Kršnjavi, takoj v cerkvi zavrnil Strosa-mayerja. To je bilo seveda zlagano ; a kaj dč to : čitali so venderle to vest, se naslajali ob njnj in jo — verjeli mnogobrojni sovražniki Slovanov. Da so pa naši čitatelji prepričajo o drznosti in nesramnosti sovražnikov biskupa Stro9imayerja in da so uvorijo, kako se zavija sleherna njegova beseda in sleherni čin njegov, podati hočemo v glavnih potezah do-tični govor Strossmayerjev, Videli bodo, da je Strossmayer govoril kakor pravi duini pastir vere katoličke. Po dovršeni sveti maši je namreč Stros«-mayer prevzel službo poverjenika sv. stolio v podeljenje nsdškofovskega palija (plašča), tega vidnega znaka vnanje nad4kofovsko jurisdikcije. In ob tej priliki jo izustil nastopni govor: Prečastni gospod nadbiskup in metropolit 1 Čast mi je in radost, da Ti ob toj svečani priliki predajem nadškofivski palij, kot znak nove oblusti. Nadškofovski palij izvira od svete cerkveno oblasti tor jo izključljivo pravo sv. Očeta. Palij je torej nadškofovski znak ter simbol one najviije avtoritete in oblasti, kojo ima nad vsn Corkvijo — kamorkoli sega iata — sv. Očo papež, namestnik Jezusa Kristusa na zemlji, naslednik sv. Petra, vidna glava Cerkve in najvišji njo učitelj in pastir. S tega stališča znači nadško-fovski palij, da jo središča jedinstva božanskega iskati na Petrovi stolici; ta palij znači, da je v sv. Očetu papežu, naslodniku Petrovem, iskali izvor, temelj in znamonjo onega božanstvenoga jedinstva, katerega je donose! z nebes in ga posvetil na križu svojo božanstveno krvjo Jezus Kristus, naš Gospod, in gtode katerega je hotel, da bodi najsvotejša dedščina vso cerkvo in vsoga človeiltega rodu, njega reiitev, luč in življenje, njegova sila, krepost, jakost, triumf in slava; s tega stališča znači nadškofovski palij ono udanost, ljubav, pozornost in vernost, koja naj bi na vso veke vezala vso narodo in plemena a sveto apostolsko stolico. Tebi bodo toroj, presvetli mož, naloga, da braniš, čuvaš in širiš to božanstveno jo-dinstvo v Curkvi hrvatski ; tebi bodo dolžnost negovati in utrjevati v narodu hrvatskem višja čutstva spoštovanja, ljubavi in pokornosti do svete apostolsko stolice. To ti bode lahko po tvoji čednosti, ljubavi, ponižnosti ; po tvojom pokornom duhu do sv. ap >• stolske stolioe. Tako si očitno delal do sedaj, a dolul bodeš tudi v bodoče s podvojeno gorečnostjo. To ti bodo torn lože, k o r j o bil mrožo, gospoda, to jo kleveta gospoda Ta-bija, njegova peklenska kleveta. Grem, no maram se z vami pričkati, ker vam je duša gluha, grem, vaA greh bo, oko so pod tem krvavim dvorom vnamo požar in uniči kraljevino. Ali kralj mora vso zvedeti, zakaj, vidita, hrvatski plemič so no boji madjar-skih cariuarjev. Madjara umolkneta, Tabi pa plane pokonci in zakriči: — Ničvrednež, spravi ae mi s grada. Tu sem jaz gospodar. — In tu to doseže strela božje pra-vioe, krvnik I odgovori Grdak, povzdignivAi roko. Užaljen, razjarjen ostavi bivši upravitelj dvore, a ko pride do grajskih vrat, za krohota se gospodič (lavro za njim: — Ha ! Ua ! Ila ! Lahko noč, amico I Ali veš sedaj, kaj jo baron P (Dalje prih.) nalnarod v s i k d a r o4«a »t. i p o- ■ toliki stolici v naj nežni j i ljubavi, udanosti in pokornosti in vernoati. Ketoliika Cerkev je v Hrvatski vaikdar iifritvilk odo bolje sporočilo, kitero je it-rekel Jezus Kristu«, ko je svoje božinstvo svečano naznanil nebu in zemlji: Ti si Peter in na Trojo skalo bočen sezidati avojo Cer* kev, katero ne premagajo peklenska vrata. Tebi izročim ključe kraljestva nebeikega in kar zvežei na zemlji, tvegano bode tudi v nebcaib, in kar ratveiei na zemlji, ritve-zano bode tudi v nebeaib. Cerkev Hrvataka je vaikdar aledila nauk av. Ambrozija : kjer jo Peter, tam je Cerkev; Cerkev hrvataka je vaikdar vaprejemala nauk av. Očeta t ono udanoitjo, ono pokornostjo in vernostjo, s katero je vakliknil konoil kalcedonski: Peter govori skozi usta Leonova, kar se po histo-riikem zmialu tiče Leona velikega, po prav« nem zmialu pa vseh papežev, naslednikov sv. Petra, posebuo pa le pipeža Leona XIII., kateri je sličen Leonu velikemu, ne la po ugledu in pravu, ampak tudi po modroiti, zaslugah in slavi. Vaikdar in pri vaeh prilikah sosebno pa v XVI. stoletju, ko je pretila pogibelj njegovi veri, s« je narod Hrvatov ravnal po besedah tvojega sv. Jeronima do Očeta papeia: Na Petrovi sto* lici je sezidana Cerkev. Kdor koli dopriniia irtev izven tega hrama, naj ne bode posvečen. Previden a tem znamenjem je narod nai ohranil katoliiko vero čisto do danainjega dno in ohraniti jo hoče z Božjo pomočjo na veko. Tebi, presvitli nadbiskup in metropolit, je dolžnost, Čuvati in jačiti to sveto vero in nje oznanjevanje v C e r k i hrvatski, gojiti in utrjati ta sveta čutstva v srcu naroda hrvatskega. To je sveto delo, kajti vsi Očetje papeži ao se kazali ob vsaki priliki dobrotnike narodu mienu in Ce r k v i n a i i. V to si sijajen dokai Ti sam, kajti na tem, da po tolikih in toli močnih protivniških na-sprotstvih vidimo Tebe, odličnega sina naie domovine in izbranega člana naiega naroda, na čelu v na5i cerkvi, moramo zahvaliti ljubav, čvrsto in neomthlji-vost sv. stolice apostolske. Po dobrotljivoati sv. Očeta je torej to pot obvarovana avto« nomija naie Cerkve; Sv. Očeta papeža Leona XIII. moramo nahvaliti na tem, kar vidimo danes, da se je na Tebi izpolnila parabola Jezusa Kristusa (sv. Ivan 10) o dobrem pa* atirju. Ti si dospel v avojo ovčarnico skoti vrata, katera so Jezus Kristus. Tebe tluiajo ovce, k e r ji m g o v o r i i v njihovem lastnem jetiku. Ovce Ti bodo tledile radostno, ako jih bodel vodil h Gospodu. Ti si pravi pittir, koji hočei t vsem srcem in vaemi silami braniti čedo svojo proti grabežljivim volkovom, Ti hočei po vzgledu najviijegu pastirja, naiega Jezusa Kristusa, dati tudi, ako bi trebalo, svojo duio za svoje ovce. Za to dobroto bodi oeamrtoa hvala sv. Očeta papežu Leonu XIII. N a i hrvatski narod ostane te svojim nadbiskupom in metropolitom ta vedno in ie bolj udan sveti Stolici apostolski ter ee hoče po svoji zvestobi in pokornosti kitati hvaležnega sv. Stulici. (Konec prih.) DOPISI. Od nekod. (V odgovor dopisu iz goriško okolice v 83. it. „Edinost i"). Slavno uredniitvo! Vai dopisnik «t Goriikega* v 78. it. „Ed.* dregnil je v pravo arienovo gnezdo. Kar dva odgovora ste prejeli proti enemu dopisu; prvega „z V i p a v a k e g a", ki je trezno pisan, druzega pa „itgorilke okolice", ki je tak, da ne dela posebne časti možu, ki posluje že 24 let kot ud o. kr. okr. i. sveta. Gospod urednik ! Dovolite mi, da spregovorim najprej par besedic z Vami glede „opazke uredniitva". Vi pravite, da je mož, „ki posluje že 24 let kot ud o. kr, okr. i. »veta", — „odličen"... Jaz bi Vas prosil, da navedete, v čem in kako se dotiČnik .odlikuje", kajti prebivalci goriško okolice, kjer mož preltiva, vemo presneto malo o dejanjih moža, da bi mu zamogli pustiti časi ni pridevek, da je „odličen". Mi, ki moža dobro poznamo od nekdaj, ki vemo za vse njegovo dejanje in nehanje, vomo ludi, da je vse kaj drugega poprej, kakor „odličnjak". Gospod urednik, ako bi se hoteli prepričati ob „odličnaeti* njagevi, obrnili bi M lahko na njegovo občino, katara bi Vam tamogla poatreči s gradivom, ki moia „odlikuje". Dejanja iz preteklosti, v kateri se je tudi silil med „odličnjake*, bi govorila tudi dovolj jasno . .. V drugi vrsti te obračam do Vaiega dopisnika „t Goriikega", kateri je provzročil ves prepir. Nepremiiljena je bila njegova beseda res, kajti da je imenoval »kmeta* naie tastopnik« občin v okr. i. svetu, nakopal bi ti lahko toibo zaradi ratialjenja časti, kajti noben ud okr. i. sveta ni „kmet", ampak pravi pravcati „gospod" — posebno oni, ki že 24 let posluje kot ud okr. i. tveta. Preden preidem k stvari tami, moram pomilovati goriikega dopisnika, da jo je iku-pil tako, da te mu gotovo ie zdaj hlačice tresejo, kajti kako mogočno te je ratkoračil pred njim — „njegov viiji", kakor te oblastne! tam bahato imenuje. Jat pritntm, da bi ne bil rad v njegovi koži, kajti „tako porogljivo govoriti o tvojih viijih* — je atraina predrznost; narobe pa je „odtično", ako „viiji" deluje v pogubo „nižjih". — V resnic*, ako bi ie stari Rimljani ne imeli itreka: „Kogar bogovi sovražijo, store ga učiteljem*, morali bi ga 8lovenci itumiti t ozirom na razmerje »višjih", t. j. nekaterih udov okr. i. tveta, in „niijih* t. j. uboge pare učiteljev. Da, gospod uredoik, „viiji" oblastnež, ki drži že 24 let lezlo v rokah, je pravi „Iupiter tonana" nasproti „nižjim" njegovim; po vsej pravioi ste mu prideli na-tlov „odlični". Res, čast komur časti Zdaj pa k stvari. „Viljemu* oblastnežu navedem najprej nekaj žalostnih retnic, ki so nt Goriikem tako dobro mtno, kakor je potntna glava, ki ie 24 let posluje kot ud okr. i. tveta: 1. Resnioa je, da se v goriikem okraji gleda pri oddaji uč. služeb na orgljaoje v toliki meri, v kakorini se ne bi imelo t ozirom na postave. Temu ne more nikdo veljavno ugovarjati, kdor potna naie razmere. Učiteljem, neveičim orgljavstva, godi se krivica vsakokrat, kadar odločuje orgljavitvo tudi pri tacih prosilcih, ki niso jednaki v starosti in sposobnosti. 2. Resnica je, če tudi kaj ialostna, da velja več kot spoiobnoit, več kot ipričevila, vai kot itaroit — več kot vae — dober „nuno* v osebi kiterega uda ▼ pomnoženem i. ivetu. Hočete li dokatov, navedem Vam jih koj P1 3. Retnica je tudi, da mariikateri učitelj, ieleč dobiti naproieno službo, proti svojemu prepričanju in proti svojemu tna-čaju — nastopi nepostavno pot, da t pomočjo kicega „nunca* dobi taleljeno mesto, ta katero prosijo ob jednem prosilci, ki imajo postavno prednost, a nimajo „nuu-cev" — in „kdor nima nunoev, na j6 ko-lačev" 1 Ali to pospešuje značajnost, moitvoP Ali to poveličuje veljavo iol. oblastnijP In kdo ne bi govoril porogljivo o tacih „višjih* 1 4. Retnica je dalje, da niije i. oblast-nije pri nat na Goriikem ie nimajo ukata viljih I. oblastnij, da te pri imenovanji učiteljev ne ime otirati na pogubno protok-o i j o, niti na to, ali ti prosilec privatnim potom pridobiva ude i. sveta, da bi tanj glasovali. Mora priti čas, da tudi na Goriikem dobimo jednak odlok od presl. c. kr. deželnega iol. sveta, kakorien odlok imajo na Štajerskem, kjer je prepovedano učiteljitvu privatnim potom nadlegovati ude i. ivetov ter istim udom pa sprejemati pri v. proinje in priporočila ter se osirati na nje. — Da, v interesu iolitva prosimo uljudno presl. dež. i. Bvet, naj blagovoli izdati primerno naredbo, ker drugače žuga protekcija iu „nunčevstvo* zamoriti marsikateri talent ter napraviti it uČiteljstva — zgolj klečoplaze, neznačaje! 5. Resnioa jo konečno, da uimamo na Goriikem viije naredbe, na katero bi se morali ozirati podrcdjeni š. sveti pri predlaganji prosilcev za katero razpisano mesto; ampak pri nas velja le „nune" iu protekcija iu druzega nič! — Ali ni res taku P Vi „viiji", koliko Bto slučajev tacih bi lahko navedli iz dobo 24 let, kar poalujete kot ud okr. iol. sveta P I Vpraiam pa Vas, jo-li to pravično, poHeno ; odgovarja-li to staliiču „viSju* iol. oblastnijeP — Dovolj naj bo navedenih resnic za zdaj v splošnem, posebej pa trdim „viijemu" oblastnežu : 1. Ni rataičaa Vai« trditev, da najmlajii prosilec za neko nadučiteljako mesto ni okoli prosjačil in moledovsl; kajti Vala „častna beseda" le nič ne pove. Ako bi hoteli in zamogli dati Vali „častni besedi* kaj vere, vedoli bi le ta enega uda, nikakor pa ne ta druge ; ta tista, ki so tami bret vprašanja povedali resnico, da so prejeli pismeno priporočilo, pač Vaia „častna beeeda" ne velja. — Pojdite v kraj, kjer je bila služba ratpi-sana, ter upraiajte o tem in boite prepričani, kako je bilo. 2. Ni res, da bi bili Vi tastopnik občin „kmet", ampak pravi magnat ste, bogat gospod, ki bobnate ob polno moinjo. Pridevek „kmet* ai pristavljate le takrat, kadar je treba plačati davke. Kedar pa od iatib prilezejo itotaki v Vai Žep, takrat ne godrnjate, takrat ne tožite. Le tiste „mastne* učiteljske plače Vas mamijo, ker ai mislite v svoji poželjivosti : hm, ali ne bi stali krajcarji, katero plačam kot iol. doklade, boljie v moji skrinjici, ali pa bi ie bogato obre-itovali .... 3. Ako je res (P P), da ae je „pritnalo soglasno, da so bili vsi trije prosilci jednako ■potobni glede na postavne zahteve", vpraiam Vat, kako je bilo vendar mogoče, da je bil s enim glasom veČine predlagan prosilec, ki je bil radi tega, ker je neveič orgijanja, najmanj opravičen P Kdo Vam bo to verjel; pojte se solit t „častno besedo" svojo! 4. Ni res, da mora krajni i. svet. neposredno plačevati učitelja. Vi gospod, ki ite že 24 let ud okr. I. tveta, bi pač morali vedeti, kdo plačuje posredno in kdo neposredne. 5. Vi 24 letni tastopnik občin v okr. I. avetu in pa čestita gospa logika, kitero ste aa lase privlekli v tpričevanje tvojih neresničnosti, sta pač na kaj ratličnih hribih; vidva hodita na tako ratličnih potih, da se nista ie srečala; kako ite jo ugrabili P 6. Da je prvi dopisnik o kočljivem tem vprašanji proti samovolji, proti nespostavno-stim nekojih udov okr. I. sveta sklicsl na pomoč prestavni o. kr. del. iol. svet, imel je gotovo svoje ratloge; ako bi jih njemu manjkalo, pride mu mnogokdo na pomoč. Za tdaj naj navedem tamo dva ilučaja: a). Ali ite potabili, kako je presl. o. kr. del. I. svet „pohvalil" Vaio „postavno" poatopanje glede Pevme P b). Kako je atoril nedavno glode Plavij P Dasta 1 Nekdo, do katerega ne sega samovolja „višjega" oblastnega, ki je ie 24 let ud o. kr, okr. ioi. sveta Goriikega. — Politiške vesti. K«j pomeni to ? Tako povprašuje začudeno „N. Fr. Preste* t oairom na dejstvo, da je v minolem tasedanju po dolgem rut-pravljenju veprejeti tiskovni aakon ie vedno med tistimi aakoni, ki ie niso tadobili cesarskega poirjenja. „N, Fr. Presae" se vidi stvar neratumljiva, tembolj, ker vlada v gospodski abornioi ni ganila niti t matinoem v ta namen, da bi poslednja le za las premenila po poslanski zbornici vsprejeti ztkon. Opravičeno je bilo torej domnevanje, da se je vlada povaem spoprijatnila a tem načrtom. Tem tmuljivejle je sedaj to zavlačevanje. Pa ne da bi se bila vltda ustrašila prevelike „svobode*, l kojo bi omenjeoi zakon oblagodaril naie časopisje I To bi bil jako redok slučaj, da ne bi vlada priporočila v ceserako potr-jenje zakona, kojega iti v«prejeli obe tbor-niči ] Sicer pa je pri nas vse mogoče. Le ne preveč — svobode 1 Slovenske vzporednice na gimnazija V Ceiji. Ker se je glasilo Iiohenwar-tovo in čeikega plemstva „Vaterland* izjavilo ta osnutje slovenskih viporednic na gimnaziji v Celji, taiumelo je po vsom nemško-liberalnem gozdu od silne nevolje. Ljubet-njivi liberalci očitajo „Vaterlandu*, da zanaia raspor v koalicijo. Sedaj vemo vsaj, da je nezadovoljnost naroda slovenskega prvi pogoj — mirt v koalioiji. Lep zistem to I Shod poljskih časnikarjev in pisateljev. V Lvovu so dne 10. t. m. otvorili shod poljskih časnikarjev in pisateljev. Častnima predsednikoma so izvolili češkega pesnika Vrhliokega in poljskega A s n y k a. Nagovor predsodnika Maleckega je zanimiv radi tega, ker jo tudi cikal na sedanje od-noiaje med nirodom poljskim in češkim. Rekel je, da narod češki in poljski ata bila vsikdar v živahni dotiki. Nali čelki brati« naj vsprejmejo zagotovilo, da hipna nespora-tumljenja nikakor ne vplivajo na naia čutstva, in veseli nas iakreno, da tudi Čehi goje tako čutila. To dokatujejo čelki gostje, dospeli tu tem, med njimi ponos n&roda čeikega, aloveči peanik Jaroslav Vrhlickj. Dal Bog, da bi vedno trajalo to ratmerje v naio in vaio trečo. — Na ta nagovor je odgovoril čeiki pisatelj Jelinek, da tekom tiaoč let io imeli Čehi in Poljaki priliko prepričati te, da jim je vtikdar dobro bilo, kadar to postopali tloino. — Slednjič je naglaial predsednik Malecki, da so h krasnemu vipehu razstave pripomogli tako Poljaki kolikor Mi-!orusi, ki — če tudi se včaaih prepirajo — vendar delajo skupno, ko gre ta velike cilje, Madjarskim oblastneiem je menda jelo nekako teino prihajati pri trcu, ko vidijo resni odpor vrlih in iilavih Rumunov proti krutemu nasilju in mimo tega tudi nevarnost, da ne bi tudi druge nirodnoiti jele pomemiti Rumnne. Ta itrah je potisnil ministru ta notranje itvari, Hietonymiju, potni lei v roke, da te je podal na vroča tla Sedmo* grajska — kot miritelj in meietar. Mol je hodil menda v lolo pri* naiih tostranskih parlamentarcih, kajti govoril je tudi on — o sodelovanju vseh „smernih življev* in „o opravičenih zahtevah* Romunov. Namen tej taktiki je dokaj protoren; loviti manj ta-vedne življe na limanice in jih po tej poti ločiti od skuienih in tnačajnih voditeljev. Mi pa se nadejamo, da med Romuni ne najde kalinov, ki bi hoteli viprejeti to novo itnm-ljeno mtdjarsko prijateljstvo kot pristno in polteno blago. Pastirski list, kojega je ravnokar it-dal ikof Kari R i m e i y v Banjski Bistrio!, naperjen je proti tedanji vladi, odnosno proti politilko-cerkveni preosnovi. Dotični odstavek •I6re: „Žugajo nam nevarnoiti težkih časov, bratje moji, sinovi naie Cerkve 1 Naj le obe-čajo kolikor hočejo oni, ki imajo oblait v rokah, da duhovičine ne hoda nikdo o?iral v prepričanju nje pokliot; vendar nam je jaino to jedno, da novi takon, ki ne potna naiih aakramentov, izpostavi naie verne vedno gro-teči nevarnoiti indolenoo in jih bode odločeval od njih paitirjev. Uprav lato moramo marljivo in nepreitano teliti potem, da avet ■potni nas in ivetoit naiega iivljenja ter da te tdruii mami a njega vero. Oboroiimo ti torej te svetimi ekseroioijami, da ii priborimo smago nad vladarji onih lil, ki ne sledijo luči ivetega duha, ampak to sužnji te mote in gmotnih koristi. Avstrija in Črnagora. Z Četinja javljajo včerajinjega duč: „Naia vlada ja naprosila pred nekoliko tedni avstrijsko vlado, da naj bi prijela vojvodo Tomaia Vukotiča, kateri te je bil viled nekega ratpora a knezom isielil ii Črnegure ter ta nastanil v Dubrovnika. Avstrijake oblasti to res taprle vojvodo, toda niio ga hotele itročiti Črnigori, ampak ispustili ao ga, ker Ornigora ni mogla dokazati njegovo krivnjo*. Umor Carnota in roški ear. Ko je etru Aleksandru dospela veat o umoru predsednika Carnota, sklenil je bil takoj, da od-poiije k pogrebu cesarjeviča prestolonaslednika. Potneje je umaknil ta tvoj aklep le le po dolgem ugovarjanju carice. — Poroka ceiarjeviča te baje odloži na prihodnjo •pomlad. Razprava proti morilen Carnota, Caserio, se bode vriila v Ljronu dne 27. julija, Število povabljenih prič je precej veliko, toda it obitelji Carnotove ne pride nikdo pred todiiče. Caterio nosi obleko jetnikov in nadeli so mu spone it usnjt, katere mu ii-cer dopu&Čajo rabo rok, toda tabranjujejo vsako vočje gibanje. Carnotov morilec je vedno mračen, kakor da je obvetan po tvoji vlogi kot odločen anarhist in iivriitelj aoar-hiike smrtne obsodbe v to, daje vedno reten in da se ne spuiča v nikake iale ali tabave. Caserio uživa le navadno jetniiko hrano, ker je imel pri sebi, ko so ga pr jeli, le 80 oent. in mu ne prihaja nobena pomoč tudi od njegovih tovariiev. Anarhista Luchesga, ki je umoril v Livornu časnikarja Bandija, niso itdali tovarili, ampak njega lastna ljubica. Njej torej so se oedile sline po nagradi 2000 frankov. Suha prota je premagala ljubovao poeziju. Kaj čemo, ženske so dandanes — praktične. Italija v Afriki. Te dni je italijanika vojska v Afriki premagala drviie v naselbini Eritreji ter vzela v naskoku njih utrjeno selo Kesselo. Poročil* i« Italije trdijo, da jo padel samo jeden italijanski častnik, kapitan konji* štva Carchidio, in nekoliko vojakov, v t«« ko jo anogo drvišev nbitih in ranjenih. Tej ■sagi pripisujejo toliko važnost, kajti Kas-sala jo ognjišče nemirov, poleg tega drvišem sveto mesto; ta kraj pa jo tudi strategiike važnosti, ker leži na karavanskem pota is Massaue v Keren. Vsa Italija se veseli te smsge in posablja oel6 v tej radosti ne bčdo v domovini. Rimska »Opinione* trdi eelo, da se mora Italija sanaiati le na hrabro evojo vojsko in staviti ▼ njo vse svoje nade sa bodočnost. Is teh besed bi se moglo sklepati, da si hoče Italija pomagati s sijajnimi smsgami ter se iskopati is fiosnčnih sadreg po odškodnini sa vojno, kojo bi plačala bog-sigavedi koja država P Obsodba anarhista Lege, napadalca na Crispi-a. Povedali smo že, da so rimaki porotniki epozneli krivim anarhista Lego in d* gs je sodišče obsodilo na 20 let ječe. V svojem ssgovoru je rekel Lega: Moj idejal je mir med ljudmi, čieta ljubesen. Jas sem ansrbist. Anarhija je luč bodočnosti. Ako mi morimo, ste vi krivi ns tem. Niti krvnikova eekirs republike, niti polke žpanjske monarhije, niti vaši sapori ne ubranijo naiia puikam. Kaži mučeoiki so snemanja neže zmage. Obsodite me na naj-ostrejšo kasen, jas eem »dovoljen. — Ns ta izvajanja je odgovoril državni pravnik : Pristaši te nove vera imaj > zastrupljena srca v svojih prsih. Njihove sanje so morda zlate, ali od njihovih rok kaplje kri nedolžnih ljudij. Lega je hotel v Crispiju umoriti tirana — kolik cinizem. Crispi ee je boril sa svobodo in nesavisnost domovine in obikurni mizarski pomočnik hoče biti njega e >doik. Caserio se opravičuje s istimi besedami. V ruenioi sta pa oba savratna morilce, koja okraiati tvoje krvavo rokodelstvo s puhlimi frazsmi. V anarhiji je tiraoatvo. — Ko je sodišče proglasilo sodbo, zamahnil je Lega s klobukom vsklikajofi: „Živela anarhije la Od kod prihajajo bombe anarhistom? aKdlniiohe Volkszeitung" objavila je v svoji žtevilki s dni 19. t. m. vest ia Nsn-sika v Indiji, da so tam isssttli tri Italijane, ki so nad jeden mesec izdelovali bombe, koje eo potem poiiljeli v Evropo. Ti ansrhi-ški „obrtniki" ee sovejo Dominichetti, Gali-gnani in Paravioenni. Dva so zaprli, tretji je šo prost, ker je bat na potu v Dombay. Različne vesti. Poslanca V. Pfeifer In M. Voinjak prišla ata te dni v Kamniško kopelj, kjer namer-juta ostati več tednov. Obolel svečenik. „Primorec" poroča, da ju i. g. Lovro Rut ar, vodja svetiiČa na Sv. Gori, nevarno obolel. Zdravi ee v Goriški bolničniei. •Goriški Sokol" omislil ei je novo opravo po določbah „Sokolske svete". Ako ne bode posebnih ovir, odpošlje „Goriški Sokol" deputacijo kakih 10 do 12 članov v novi opravi do6 5. avgusta k slovesni ustanoviti? „Postojinskega Sokola". Kot drilonatodijlki dar podarita sta državna in deželna poslanos gg. Ivsn Nsbergoj in prof. Spinčič po 4 krone. 2enikl podrulniol družbe sv. Cirila In Motoda V Sežani blagovolili so prinositi: p. n. g. N. Štolfa 2 gld. 50 nč., p. n. g. Fr. Gulič, pri pretakanji terana 1 gld., p. n. g. Elisa Ana Piasaa po gč. Losaj 2 gld. 5 nč., g. Antončič, Utovlje SO, Čufarski klub dan sv. Petrs v Tomaji 50, g. Jožef Turk po gč. Lozaj 50 in g. Svitoslav Stare 50 nvč. Volilna Shoda, koja sta priredila poslanoa grof Alfred Coronini in dr. Anton Gregorčič v Kobaridu in v Bolcu, bila sta istotako sijajna manifestacija pristno narodove volje, kakor shodi v Šempasu, v Bi-Ijah in Kanalu. Gospoda poslanoa ata se mogla prepričati, da uživata neomejeno zaupanje naroda po Soški dolini. In zlaati shod v Bolcu je poučil slehernega, da zavedni narod strogo obsoja one, ki bi hoteli zssejsti neslogo v naše vrste. A ne le to, ampak shod v Bolcu je pokazal, da narod je pripravljen na neizprosno reakcijo proti takim nakanam. Teh shodov se veselimo danes v podvojeni meri, ker nam služijo v jamstvo, da GoriSki Slovenci ne zabredejo tja, kamor so zagazili Kranjski Slovonoi, ampak da se hočejo trdno držati zastave narodnega in politiikega poštenja. Konečao posdravljamo veliko rednatjo prekrasno soglasje med prečastito duhovščino in posvet-njaki po Soški dolini. To soglasje nem je porok lepe bodočoeati in lepih vspehov. Prsmsiiss urad. Z današnjim dnem preselilo ee je finančoo ravnateljstvo v novo poštno in finančno palačo na trgu delle Poste. Uhod k finančnemu ravnateljstvu je is trga della Chiesa evangelies. Vabilo na slavnost petindvajsetletnioe narodne čitalnice v Cerknem dne 5. avgusta 1894. Vspored: Na predvečer godba in bakljada. Dne 5. avgusta: 1. Ob 9. uri zjutraj vsprejem društev in druzih gostov. 2. Skupni odhod k sv. maži, 3. Ob 10. uri blagoslovljene nove društvene zastave in slovesna sveta maša. 4. Opoludne skupni obed pri g. P. Jurman-u (glej opombo.) 5. Po blagoslovu srečkanje in prosta sabava. 6. Zvečer veselica točno ob 6. uri. Opomba: Slsvna društva in častiti go-stje blagovole nsj ssdnji čas do 1. avgusta odboru narodne čitalnioe naznaniti, ako se vdeleže skupnega obeda. —• (Kuvert etane 90 kr. brez pijače). — Večerna veselica v prostorih g. P. Jurmsn-a. Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Kantata, meš. ibor šestero-glasna 3. Deklamacija. 4. Slovanski brod, moš. zbor, F. Grbič. 5. Dneva nam pripelji žar, meš. zbor, ae s samospevom, F. Steg-nar. 6> Igra, Nemški ne znajo. 7. Jadransko morje, moš. zbor, Hajdrih. 8. Slovenski svet ti si krasen, mei. zbor, H. Volerič. 9. Razdelitev dobitkov srečkanje. Začetek točno ob 6. uri. Vstopnine ss neude 20 kr. Odbor. V Karvlnsklh premogarnnh prične delo po neketerih rovih dnć I. avgusta, po drngib, ki ao bili močno poškodovani, dni 1. septembra t. I. Poslednja analiza zraka v jami je dokasala, da je ogenj že popolnoma ugaa-nil. Doslej eo našli eemo dva mrtvece, ker do ostelih trupel ie niso mogli prodreti. Tudi trupel dotičnih 27 rudarjev, ki so bili ponesrečili o rešilnih delih, doslej niao še naili. Vročinska bolezen v Galiciji. Poleg ne-varnosti kolere navstala je v Galiciji epidemija vročinake bolezni (legarja). V selu Kresna je pomorila ta grozna bolezen kar cele obitelji. Selo so obkolili orožniki, de je ne more nikdo zapustiti. Proti kolori. DrŽave ob Donavi hočejo stopiti v dogovor, kaj in kako bi bilo ukupno ukreniti proti nevarnosti, preteči po koleri, na-stsvii v Rusiji. Venci vladarjev ia Carnota. Izmed tiso-čev vencev, katere ao podarili rasni vladarji, mnoge občine in prijatelji v čast Carnolu, bil je največji in najdragocenejii venec ruskega oarja. Ta veneo je meril v presegu 4Vi metre; 12 mdž ga je neelo v Elisejsko palačo. Prekrasni veneo je etel 8000 frankov. Veneo angleške kreljioe je stal 4000 frankov, in veneo italijanskega kralja 3000 frankov. Tudi „kralj evropske finance", baron Roth-eohild, poslal je veneo, ki je imel 3 metre v preeegu in je etal 5500 frankov. — Koliko denarja — ss svenljivo cvetje I Stanje lita v Ameriki. V minolem tednu je padla v Novem Jorku cena rudeči zimski plenici od 60'/. cent. na 57'/, cent., v tem ko se je korusa podražila od 467« cent. na 47'/« cent. buahel. (Jeden busbel drži 35 238 litra) — List „Cincinnati Pric« Current* rs-čuna, ds se bode letos pridelalo v združenih državah severoameriikih kakih 166,250.000 hektolitrov Žita in dodavii k tej itevilki ie 21 milijonov h k. trgovinskoga žita, ki je v reservi ie od prejšnjih žetev, utegne ae izvoziti leta 1894. okolo 56 milijonov hektolitrov. Sploh se nadejajo, da bode vrst povoljna. Drugi računijo zopet, da se letos pridela okolo 133 milijonov, do 157, 600.000 hektolitrov žits. Redovniki — pomoričakl. Is Soluna v Carjigrad je priplula te dni ladjioa, katere poveljnik, častniki in sedem glav možtva so sami pravoslavni redovniki s gore „Athoa", ali „svete gore" ns Grškem. Na ladiji veje ruski prapor. Redovniki vsprejemajo Ijubeznjivo došlece, ki ai hočejo ogledati la-dijo; le — ženske ne amejo na krov. PcllcljekO. Včeraj zjutraj utihotapil ae je neznan lopov v stanovanje vratarja Antona Curi-ja v hiši št. 22 ulice del Fontanone ter ukradel areberno žepno uro s verižico vred, oboje vredno 15 gld. — Včeraj popoludne ukradel je neznan tat v ljudski kopelji trg. agentu Albertu Zajcu par čevljev, vrednih 5 gld. Misliti ai moramo zadrego ubogega agenta, ko se je moral napotiti bosonog domov I Sodnijeko. 181etni pekovski pomočnik Alojzij Kermoli iz Svetega pri Komnu je dobil včeraj pred tržaškim sodiščem zaradi tatvine 4 mesece ječe. Kermoli je bil dni 27. junija t. 1. ukradel svojemu gospodarju Alojziju Zehnerju iz nezaprte mizice jeden desetak. Zatožunec je sicer odločno tajil tatvino, toda okoličšine ao dokazale, da je zares kriv. — 561etni kmet Anton Božič iz Za-bonj pri Novemgradu je dobil 3 meaeoe teške ječe, ker je bil dni 20. januvarja t. I. v prepiru s svojim sosedom Josipom Musino poslednjega ranil e krampom na levi roki Književnost. „(Hasbena Matica" v Ljubljani izdala je letno poročilo za upravno dAbo 1893/94 (22. društveno, 12. šolako in 4. leto pevakega zbora). Poročilo je aeatavil društveni tajnik, g. prof. Ant. Štritof. — Poročilo govori v uvodu o pomenu „Glaabene Matice". Zatem objavlja društveno kroniko, nadalje navaja tekom leta izdane in založene muzikalije, uredbo glaabene šole z dodanim imenikom učencev, imenik sodelovalen pri koneertu od leta 1891. dalje, ter statiatiko konoertov v sezoni 1893/94, letni račun „Gl. M." in imenik društvenikov. Učencev in učenk bilo ju v poslednj em letu 373 (za glasbeno teorijo 57, ta petje 158, za glasovir 133 in za gosli 25). — Izračuna raztidimo, daje imela „Gl. M." od 1. sept. 1893. do 30. junija 1824. dohodkov 9419 gld. 33 nč. v gotovem denarju in 4586 gld. 85 nč. ter 100 frankov v vrednostnih papirjih. V blagajni je preostalo v gotovem denarju 205 gld. 88 nč. in omenjena avota v vrednostnih papirjih. Pro-računjenih je ta prihodnjo upravno d6bo 5889 gld. 38 nč. dohodkov in 8197 gld. stroškov. — Društvenikov je bilo 513 (5 častnih, 36 ustanovnikov in 472 rednih članov). — Šolsko leto 1893/95 prične t 20. septembrom t. 1.. Vpisovanje se bodo vršilo dne 17., 18. in 19. septembra v Ljubljani (Gospodske ulice, knežji dvor, II. nadstr.) Najnovejše vesti. Dunaj 21. Tukaj sstrjujejo, ds je cesar potrdil novi tiskovni zakon že dni 9. t. m. ter da bodo ta sskon v kratkem objavljeu v službenem listu. Dunaj 21. „Polit. Corresp." javlja is Be-legagrada, da pojde raskralj Milan konoem julija v Pariz, potem v kako avstrijsko sdra-višče, ter se povrne konoem septembra zopet v Boligrad. Budimpeita 21. Ministarski predsednik dr. Wekerle odpotoval je danes na cesarski dvor v 1*1, kjer se bodo vriila zaprisega novega poljedelskega ministra ogrskega, grofa Andora Festeticsa. Budimpeita 21. Tu ae pripravlja velik itrajk mizarjev, ker so delavci sploh nezadovoljni s mezdami. Pogajanja ž njimi oatala so brezvspeina. Delavoi so sklenili ustaviti delo; jutri bodo zborovali na raznih krajih. Budimpeita 21. Inženir Sciaroni, rodom Italijan, ter nameičen pri delniški družbi „Ganz" se je včeraj pohvalno iijavil o napadu na Carnota. O tej zjavi so obvestili policijo, katera je dala takoj zapreti Sciaro-nija. Ob hiini preiskavi prišlo je policiji v roke mnogo pisem, iz katerih je razvidno, da je bil Sciaroni v zvezi s italijanskimi anarhisti. Zaprti je še mlad, in je šo-le pred dvemi meseci vstopil v alužbo pri Gantu. Rim 21. Danes po noči se je razpočila bomba poleg vrtnega zidu angleškega poslaništva. Mislijo, da se je dotičnik le hotel isnebiti tega nevarnega predmeta. Škode ni nikake. Peterburg 21. Ruska vlada je izjavila japonski vladi, da se Rusija no omeji samo na pasivno nepripoznanje rešitve Korejskega vprašanja, ako ae to vprašanje ne reši po želji Rusije. Peterburg 21. Predvčerajšnjem je umrl v Carakojem selu general Sergij Apraksin, jeden izmed carju najbolj priljubljenih go-nerulov, Danes je odposlal car jednega Velikega vojvodo, da ga zastopa pri pogrebu. PaHz 21. Poslanska zbornica je vspre-jela prvi člen zakona proti anarhistom, po katerem bodo polioijska sodišča sodila o tiskovnih prestopkih anarhističkih. Pariz 21. Tu sem je dospel nadzornik policije angleško, Melvil. Vsprojme ga mini-steraki predsednik Dupuy, kateri se želi ob vestiti o uredbi angleške polic'je, ker name-ruje preoanovalt francosko policijo. Kodanj 20. Kralj je pomilostil na smrt obsojenega Vtljelma Mollerja na dosmrtno ječo. (Moller je, preoblečen v žensko, vodil neki aavod ter dolgo časa vršil razne pre-greške proti nravnosti. Cagliari 20. Pred vratmi vojoega sodišča naili so steklenico, napolnjeno s smodnikom in drugim sasstreljivom ter s ns pol sežgano užigalno vrvico. Berolin 20. tLical-AnEeigerjuu javljajo iz Londona, da je prišel zdravnik dr. Nettle-echip do prepričanja, da je potrebna še jedna operacija na očesu Gladstonovem v ta namen, da se odstrani neka mrena na punčici. NOVI Jork 21. Osrednjo tržišče v Minne-apoliju je v plamenu. Ponesrečil ni nihče. Škoda znaša do pol milijona dolarjev. Trgovinski braajavl. Bslimpsšta. Pienlea za jenen 6 BH-6.69, ia •pomlad 7'04 - 7 05 Koruza za jull-avgunt 5-n« do o'07 Oves za jesen 5 87-5 88 Iti za jesen 5 05 -5-06. PSunic« nova od 77 kil. f. fl'flO—6-65, od 78 kil. f. « 70-6-75. od 79 kil. f. H-80-6-85, od 80 kil. f. 685-790, od 81 kil. for. —•— Ječmen 6'80 — 7'15 ; proso —'—.— Ponudbe in povpra&ovBnje po pionici jako slabo, poloiaj jako mlačen, ceno padaju vnuk dan; danes •o padle zopet za 5—7 ni*. Prodalo so je 15.000 inet. st. Ri je tudi mlačna. Ovos stalen, koruza mirna. Vreme: vročina. Praga. Nerafinirani sladkor za julij f. 15.20 nova roba za september f. 14 45, mimo, zanemarjeno. Havri. Kava Santo* good avorago ca juli 97'—, za novembor 88 —, mlačno. Hamburg. Santos good averagn ta juli 79'—. september 75'50, december 68 75, mlačno. Dunajska bona ai. Driavni dolg v papirju , , , „ n v srebru , , , Avstrijska renta v zlatu , , . .v kronah . . Kreditna akcijo...... London 1(J Lst...... Napoleoni........ 100 mark........ MO italj. lir...... . JulIJn včeraj . 98 45 . 98'30 . 122-40 . »7 »l) . 355 25 . 124 50 . 9-89' . «105 4420 lse«. danes 98-45 9840 122-40 97-75 350-75 124 45 9 90'/, 8102 44 25 Tržne oene. (Cese ss razumejo sa debelo Is s carino vred.) 100 K. 29 kil 10<) K. zaboj Sava Mocca....... Cejlon Plant. fina . . Perl..... Java MaUng . , . Portorioco..... Guatomala..... Ban Doraingo • . . Malabar Plant. . . . „ native. . . Laguayra 1'lant. . . , „ nai ivo. . . , Bantos najfiniji , . , „ srednjo fini . • „ srednji , . . * ordinar . . . Itio oprani , . , . , n najfiniji . • b srednji . . . . , Sladkor Contrifugal I. vrsto Concass6 . . . . v glavah . . . . , razkosani . . . . Bit italijanski fini . . . , „ srednji . . . Japan Uni AAA . . . „ srednji..... Raugoon eztra .... I...... II...... Petrolej luski v sodih . . . v zabojih od Olje italijansko najfineji . . , srodnjefino bombažno, amorik. . . . dalmatinsko...... Limoni Mosinski .... Pomaranča „ ..... Mandeljni Dalmatinski . . , „ Uari ..... Pinjoli ......... Božlil Dalmatinski .... p PuljeAki..... Smokvo PuljeSko .... „ Grftku v vencih . Bnltanlaa ....... Vamperlt........ Oivots......... Polenovke srednjo velikosti s voliko .... » male...... Slanlkl v volikih sodih . Domaći pridelki. Fižol: Koks.........loo Mitndoloni ...... „ sretlorudeči............, temnorudeči..........„ kanarček..............„ bohiiijnki..............„ beli veliki............„ » mali..............„ zoleni, dolgi........... x okrogli..... mešani, hrvatski .... „ „ Štajerski .... „ Kulo fino štajersko ..... „ Jiimen it. 10 ....... . » »......... n «......... Zelje kranjsko........ „ Bepa ......... Krompir, štajerski ..... „ Proio, kranjsko....... „ Leča, kranjska........ „ Sjpeh ogerski......... Xut oguraka........ „ Cenaoil for. 100 K, , 182.-„ 187 - „ 164.-. 174.— s 160,- „ 155.- „ 171. „ 1«B.- , 109.- , 158.- , 158 - „ 151.— „ 148. „ 135.- „ 165, - h . 1*7.- 100 K. 32. 3.. 35 do for. 184!-18»,— 1H5. — nc. •• Ml. - 156,-172. -163,— 170,— 159.— 160,— 155,-140.— 130.-IrtO.— 157.— 149. 82.50 35.75 36.- ,25 75 19.— 18 .25 16.75 15,50 13 25 12.25 9,— 18.H5 5.85 59 -58. 34,-35- -4,- 19.ro 18.75 17.— 61. 55. -38.- b. 100 K. 62.- <4- 7.25 8.— 12.75 13,- 22,- 28.- 88. - 24 - 86,- 33. . 2.50 k. 8.50 — 9.75 8.50 6.25 90. 5.40 5.60 84. -Q.B5 9.75 11.25 52,-54.50 53. 56' K»ra. V zadnjih 14 dneh je bil promet kakor sedaj v obče, jako iii»inat-n, izvz-mM jadino navadni Laguavra (Triladosl, ki sedaj nadomeatuja primanjkujoči vrsti liiieg« Mantosa in Uia. Prtih 750 vre? novega Santosa dobimo » kratkem iz Brazilijo h parmkom „lielios*: po ditilih uiorcih pa j« razvidno, da jo zrnje jako drobno, bla^o pa drago. Morebiti da konaumu bolje mtreže kara, katero pričakujemo okolo polovice avgusta meseca iz Brazilijo s parnikom ,Potofi." — Cene »o mlačne, 'oda nespremenjeno. Četudi s« ni nadejati pred polovico septembra meneča nižjih cen, vendar ni nikakor priporočati trgovcem, di napolnijo Žo afdaj svoje zaloge. — V tukajšnjem »kladivu imamo 71.'j:iU met. Ktot. ru2nih vrst. Sladkor. Mlačen, brez povpraševanja in brez v e iol j'v Dani je sedaj, kakor smo bi i žo omenili, najslabši čas za trgovino, vendar nismo So doživeli takeg* mlačnega prometa, kakoršen jo sudaj. Dojimo se, da bodo moćno zalogo v drugih rokah vplivalo še nadalje nepovoljno na cene; tudi tovarno pričen-jajo že rado popuščati. Za cole vagone zahtevajo dan s: Pili A Z R f. 39',; P C K f. 32".; K Z R f. BI',; WZF( 32',; sladkor v kockah f. 34'/,; v linozrnatih glavah v sodih f. 36 do 36'/*, v vrečah f. do 351,; Concassć A / in Z K Z vsled j:o-manjkanjn jako drag, namreč po f. 30 do 3<>7t. marka U 6 Z pa po f. 35 do 35'/,. Riž. Itnlijnnski jo jako stalen, toda neugodno je začasno vplivalo na trgovino, ker »e je nekoliko podražil — Japonski A A A jo skoraj rnzpioditii; za malo ostanke zahteva so f. 16'/. do 17. Za vrst N zahteva tukajšnja čistilnica f. 15'/,. Reka no bodo imela japonsko vrsti do početka oktobra moseca, torej so umeje samo ob sebi, da so uto^nojo cene Se podražiti. Tudi an gladko vrsti no s- podražilo za cii četrt gld., kor bajo primanjkujejo na Reki (izvzemši prosto vrsti) in ker jih tukajšnja čistilnica le počasi pripravlja. Olje. Slutimo, da prihodnje loto ne bodo toliko in tnko dobrih vr«t nsjlinejiega italijanskega, knkor so bilo lotos. Z»to je baS po teh dobro pov-pinSe vanjo s tondonco na podrnžonjo. Druge vrsti so r občo zanemarjeno. Trgovina. Moka in otrobi. Moka. Toliko koncem projšajeg«, kolikor koncem tega tedna prodal je „Econumo* nekaj svojega izdelka št. G po 11 gld,, s kakimi 4% »konta. Ii drugo roko ho je prodajala ta številka po f. 10.40 do 10.60, ravnavši se po množini oddanega blaga. Nekaj svoje žt. A je prodal mlin v StražiSču po f. 12.50 in št. 3 po f. 11.30. Mlin „Pannonia" v TemeSvaru je produ! nekoliko vegonov it. 0 po f. 12.25. Tudi mlin v Kranju je prodal nekaj raznih Številk po olajhčanih cenah. Vae to prodaje pa bo šle preko malo rok, kajti večji del založnikov in mešetarjev ni imel kaj opraviti. — Ogrski mlini imajo pnvpročno te-lo cene: št. 0 od f. 12-60 do 13 60; št. 1 od f. 12 — do 12 00; št. 2 od f. 11-40 do 1210; št. 3 od f. do 11*60, «t. 4 od f. 10-40 do 11-20; št. 5 od f. 10 — do 10 80; št. 6 od f. 9-40 do 10 — ; H. 7 od f. 8 — do 9 — ; št. 8 od f. 6 — do 7-20, kakor je žu dotična vrst. O t r e b i. Po zaključku poslednjega poročila doznalo so je o neki veliki pr. daji otrob Scnglia Stuky po povprečno f. 4.50, stavljene tukaj na obrežje. Ostale marke so pri uaa nespremenjeno z neznatno kupčijo; v Pešti pa so stalnejše in ao tudi zahteve večje. Drobni otrobi. Prodalo se je nekoliko „Ecnnomovega* izdelka, kakor tudi le> vantinskih po višjih cenah, toda večji del za izvoz. Levantinski itdelek seje prodajal cel6 po f. 3.60 kvintal z vrečo vred. Trg se je zaključil stalno. Goved. Od 12. do 18. t, m. prodalo se je v Trstu 520 volov in 50 krav klavne živine in sicer 60 volov iz Kranjske, 123 iz Ilrratske, — iz Istre, 328 iz Dalmacije iu 9 domačih. Plačevali so so: voli iz Kranjske po f. 47*— do 48,—; voli iz Hrvatske po f. 45.— do 46.50 ; iz Istre po f. •—.— do —.—; iz Dalmacijo po f. 45'— do 46.— in domači po f. 47'— do 48.—; domače krave po f. 45-— do 46-— in kravo iz Kranjske po f. 45.— do 46-— kvintal mrtve vage. Seno in filama. Seno I. vrste prodajalo oe jo v tem tednu po f, 3.40, II vr. po f. 2.60, aUma I. vr. po f. 3.05 in II. vr. po f. 2 50 kvintal. Surovo maslo, jajca in koko&i. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 84 do 86 ne., v pari, od 30 do 50 kg. po 80 do 84 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 104 do f. 1.06 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.— do 1'04 kilogram. Tolminsko huvovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.08 kilogram. Jajca na debelo po f. 2*20 od 2 35 sto komadov. Kokoši po f. 1*— do 1*35 komad, piščeta po 85 nč. do f. 1'50 par. Krompir, navadni, na debelo po 2.30 do 2 75 .R. M." Spretnega TRGOVSKEGA POMOČNIKA vsprejme v svojo prodajalnieo za delikatese Jos. Bole na ltekl. SVOJI K SVOJIM! PfirtOt ul>ar v Trstu, Via Muda JOSI P ■ Cl 1UI, Vecchia At. 1 prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča sc slavnemu občinstvu. 5-52 Gostilna Ivana Trevna 29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoličan-ska vina po nnjiiižji coni. Točna postrežba z gor* kimi in mrzlimi jedrni. 2—52 lunn flohnlolf Via Benvsnato št. I v Trsta ivail UCUCian, jma zalogo vsakovrstnega jedilnega blaga, kntero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na dožolo proti povzetja. Priporočajoč so si. občinstvu zagotavlja poiteno is vestno postrežbo. 2—52 Bratje Ribarić Lz,,(;i(,vate,.i' * Petru, priporočajo svoje zaloge v Tr*tu: rta Vondarrs it. 1, Piazta detla Vatle 2, rta Madonnina 2, t1axxetta Cordahiolt z uhodom tudi v uliri Tor rente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti karbonina, kok, drva na metru itd. N'aročbo se spre-mljojo tudi z dopisnico. RODOLJUBI!! Podpirani nnznanjum, da sem odprl v soboto dne 9 junija svnjo krčmo v ulici Vatdlrivo it. IV., znano pod imonom „Croce di Malta." Točil bodem vina prve vrste, kruški teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poitene. — Nadejajoč se, da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravoi. Gostilna „All'Antico Moro" ulica Solitario 12, Cpo domače /tri , frvafikovcu") priporočit pravi kraiki teran i* Komna 1. vrste po 40, II, po !i'• najceneje v podpisani lekarni ako m naroča po pošti Ubald pl. Trnkdczy te kar traven rotovia v rjubijani priporoča: MT^ ZA ŽELODEC: -^Mi Marijicelske kapljice za želodec. - Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zahasanji, skažonom želodci, — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 skatuljami velja 1 gld. 5 kr. Za praa: Planinski zeliSČni ali prsni strop za odraiČene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica (i6 kr,, 6 steklenic 2 gld. 50 kr. 9C* Za ivganjei Pfotinski cvet (Oichtgeist) lajša in preganje bolečino v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. '25 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sreditva so dobivajo v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovia in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. G. kr. dvoraca lekarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je previel ori omenjeno lukttrno od dedičev pok. Benedotta rlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskega podpornega društva' pa naznanja še posebej, da mu jo odbor istegs dovolil •prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim takžue društvena zdravnika predpi&eta. Za slučajno lekarsko potreba bo priporoča 101—90 Ivan Hllzzan. Jak. Klemena TRST Via S. Antonio št. 1. priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko sklndlSče blaga za prihodnjo spomlad in poletje, to j>) blago ca moške in gospe, perkalj, svilnato rute raznih vrst s franzami ali brez njih, srajce za turiste, nJ:igerw-perilo. bombažne in volnone jopice, možko in ženske bole in barvane srajce, ninžko ovratnike, bogato zalogo zavralnio na itbero, dužnike in solnčnike, perilo, platno, musolin, koto-nitio, bombažne, barvano tkanin--, ki so morejo prati, bombažno sukno za raožke, rokavice iz Švedskega sukanca in svilo za inožku in go&po, rokovice iz sukanca po Švedski Šegi, Ivarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za žunska SoUka rftčne dola. Vsprojemajo se naročila v vseh teh predmetja ter bo zagotavlja točna in vostna postrežba. Škropilnice in žvepljalke Iniinirja Živioa. Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijcin, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zrairaj v zalogi tvrdke Omenjeno škropilnico se pošiljajo na vsako pošto avstro-ogrsko monarhijo, franco, po 10 gld. komad. Schivitz &. Comp. t (Živic in družb.) v Tratu, ulioa Zonta S. ?> Dominik Lušin v Kopru priporoča svojo voliko zalogo ruzno-vrstne lesenine, kakor : trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd. Naročila izvršujejo so točno in po r.'ij-niiji crni. 104-ii (h % __to l> K7nhor in P.* »