Stev. 126 • Maribor, torek, dne 5. novembra 1940 * Leto XV IZHAJA TRIKRAT TEBENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, «— Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De-lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Italijanski napa« in srSma ». - .MM —. -I - I - z ofenzivo ODl «11109 Delavsko gibanje v sedanjih razmerah Ukinjajo sc svoboščine, kadar je vojna ali vojna nevarnost. To smo doživeli že v prvi svetovni vojni. V sedanji vojni razširitev vojne nevarnosti ni nič manjša kakor je bia v prvi vojni. Razlika med metodami prve vojne in današnje je pa velika. Razlika ni samo tehnična, ampak tudi duhovna ali ideološka, kar daje sedanji vojni poseben pečat. V prvi svetovni vojni je šlo za imperializem. Nihče ni tega tajil. Šele proti koncu vojne se je pojavilo 14 Wilsono-vih točk, ki so zagovarjale osamosvojitev narodov in sporazumevanje med narodi za sodelovanje. V ta namen je bilo ustanovljeno tudi društvo narodov, ki naj bi bilo središče in posredovalec mednarodnega sodelovanja. Wilsonove točke so pravzaprav tudi napravile konec prvi svetovni vojni, ne oborožena zmaga ali izčrpanost držav, Zmage, ki so pozneje končno odločile usodo vojne, so bile bolj spored-nega pomena kot posledica Wiisono-Vih točk, ki so mogočno vplivale na narode v obeh taborih. Današnja vojna se vrši v drugačnem razmerju kot prva. Nje vzroki so isto-tako v gospodarstvu. Verzajski mir ja obljubil, da izpolni vsaj generelno Wil-spncve točke ter izroči izvedbo Društvi* narodov, ki pa ni bilo kos svojt nalogi. ]\ji se izvedlo gospodarsko in politično sodelovanje narodov. Velike itn-penalistične države so vodile dalje svojo sebično politiko, ne da bi hotele organizirati mednarodno gospodarsko in politično sodelovanje z vsemi narodi in z vsemi državami. Velesile tega niso hotele, kar je večalo mednarodne razpoke in nasprotja, katerih posledua je sedanja vojna. Med temi državami, ki so po vo;ni najbolj tipele, :c bila tedanja demokratično usmerjena Nemčija. Močno razvita industrijska država je potrebovala surovine in trg. Ali gospodarsko je bila šibka zaradi izčrpanosti in vojnih bremen. Temu nedostatku bi bilo moglo le odpomoči mednarodno sodelovanje in pomoč, ki ju pa ni bilo. V tem položaju je nastal nemški nacionalni socializem, ki je zbudil nemško energijo zaradi zgoraij (navedenih nedostatkov ob geslu »boja za življenjski prostor«. To geslo je odgovor za krivice, ki so se godile Nemčiji in prav Zaradi teh krivic je našel tako močan odmev. Borba za »življenjski prostor« je dejansko tudi osvojevalnega značaja. Zakadi tega se sedanja vojna v bistvu ne razločuje od prve, kjer je šlo istotako 2a razširjenje raznih imperijskih obisti. Enakih vojn smo imeli že več. Napoleonove vojne, vojne rimskega imperija, ''ojnc Aleksandra Macedonskega itd. 'Jse te vojne so se vršile »za življenjski prostor» Današnja vojna je pravzaprav nadaljevanje prve svetovne vojne. Posledice prve vojne in miru niso pomirile na-j.°dov, ker tega niso mogle storiti. Ali dokler ne bodo izpolnjeni moralni in **‘ični problemi kulturnega človeštva, 0 vprašanje miru in medsebojnega so-elovanja prihajalo vedno v krizo. In da krizo prepreči, je misija Člo-eske civilizacije Priti mora novi red jja tudi red nove civilizacije. V tem du-u mora delovati socialistično gibanje. Italijanska poročila o bojih z Grki javljajo, da so Italijani dne 1. novembra začeli s prodiranjem na vzhodnem delu bojišča: iz Albanije je krenila italijanska vojska vzdolž obale Sredozemskega morja in je v notranjosti, dežele, pri Janini, trčila na grški odpor. Italijani javljajo zavzetje mesta Janine, dočim grška poročila govore o bojih, ki se vrše severozapadno od tega mesta. Po najnovejših vesteh iz Rima potrjujejo, da italijanske čete še niso zavzele Janine pač pa so vdrle v obmejno ozemlje, ki je bilo zelo moderno zavarovano. Nadalje javljajo Italijani uspešne sunke proti grškim postojankam na zapad-nem delu fronte, v smeri proti Florini, Ta italijanski sunek naj bi omogočil prodor proti Solunu, ki je oddaljen 150 km zračne črte. Grško vrhovno poveljstvo javlja, da so Grki iz smeri Florine vdrli preko albanske meje in zasedli višine, ki vla* dajo nad precejšnjim delom albanskega obmejnega ozemlja, med drugim nad mestom Korčo, v kateri se nahaja glav- Predsednik turške republike Izmet Ineni je dne 1. novembra govoril o turški zunanji politiki, rekel je: Turčija ne želi niti pedi tuje zemlje, ne da pa tudi ne niti pedi lastne zem lje. Naše stališče, da smo nevojskujoča se država, ne more 'biti zapreka, da Rojimo dobre odnošaje z vsemi državami, ki imajo enako zadržanje napram nam, kot mi napram njim. Razširitev vojne vzbuja našo pozornost, ker so se vojskujoče se države začele posluževati novih izgovorov. Naša prijateljska Grčija je na nesrečo potegnjena v vojno. Mi prav sedaj razmišljamo skupno z našo zaveznico Anglijo položaj, ki je nastal. Grška letala pa so bombardirala, Drač, Valono in Korčo v Albaniji. Dva grška rušilca sta poldrugo uro obstreljevala italijanske čete ob obali Sredozemskega morja v prelivu med celino in otokom Krfom. Otok Krf leži tik albanske obale in je še vedno v grški posesti. Z naše meje se da zasledovati potek bojev ob Prespanskem jezeru in na planini Bigli. Bo;i trajajo že 7 dni in se Grki še vedi-. ) upjrao napadalcem, ni stan italijanske vojske za operacije proti Grčiji. Italijanska "letala so medtem bombardirala mnogo grških mest in naselij, pa tudi otokov. Na Kreti so letala motila izkrcavanje čet. Pristanišče Pa-tras ob Korintskem zalivu je bilo težko zadeto, bombardiran je bil tudi Korintski zaliv, nadalje železniška zveza med Solunom in Atenami itd. T) Iv* ¥••• Položaj v Grčiji Zveza med Jugoslavijo in Grčijo preko Gjevgjelije je po par dneh prekinitve zopet vzpostavljena. Čez mejo prihaja vsak drugi dan po en osebni vlak, Odnosa ji med Turčijo in SSSR so izrednega pomena za obe državi in bodo rodili dobre rezultate za obe državi tudi v bodočnosti. (Reuter). Von Papen v Nemčiji Nemški poslanik v Ankari (Turčija) von Papen je te dni bil na poročanju v Nemčiji, kjer se je sestal z. zunanjim, ministrom Ribbentropom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, ki je bil v Črnem lesu (Schwarzwald) na lovu. Pri tej priliki so ti diplomati imeli posvet o položaju na Balkanu. Govore tudi, da je pri tej priliki Nemčiji poskusila pridobiti Turčijo, da bi bila posredovalka v italijansko-grški vojni. ki pripelje pošto in potnike ter se zopet vrača. Grčija je izvršila mobilizacijo 400.000 mož. Iz italijanskih virov se širijo vesti o uporih v grški Macedoniji, iz grških virov pa vesti o uporih v Albaniji. Takozvana Metaxasova obrambna črta sestoji iz treh obrambnih linij. Prva je med Janino, druga med Lerino in močno utrjena je tudi grško-bolgarska meja. Grški komunisti so se iz;avili za podpiranje vlade. Izkrcavanje angleških čet /"'1 v • • • v Grčiji in akcija angleške vojne mornarice. Angleški mornariški minister Ale-xander je dne 2. novembra izjavil, da so se angleške čete že izkrcale na grških tleh in posegle v boj z Italijani. Anglija je odločena izpolniti dano besedo Grčiji in podpreti njeno borbo na kopnem in na morju. Pretirani optimizem ni na mestu. Toda Anglija gradi svoje prepričanje v končno zmago na realna dejstva. Pred volitvami predsednika v Zedinjenih driavah 50 milijonov volilcev Dne 5. novembra bodo volitve poslancev v Zedinjenih državah, ki bodo nato volili predsednika. 50 milijonov volilcev bo izvolilo 531 poslancev. Boj za zmago gre med Rooseveltom in Willkiejem. Ni dvoma, da bo zmagal Roosevelt, gre samo za to, s kakšno večino. 26.000 letal za Anglijo V svojem govoru na ameriške volil-ce, dne 30. oktobra je rekel Roosevelt, da je bila letalska industrija pozvana, da dobavi Angliji v najkrajšem času 12.000 dodatnih letal. S tem bo število od Anglije v celoti naročenih letal znašalo 26.000. V zvezi s tem je Roosevelt zavračal očitke, da je premalo storil za obrambo Zedinjendih držav. Vojna mornarica je bila silno ojačena. Zaposlenost v ladjedelnicah je šestkrat večja kot leta 1930. Prva ameriška obrambna linija se je premaknila na robove Nove Fund-landije, Karaibskega morja in v bližino Afrike. Ameriška redna vojska se je od nemškega vdora na Poljsko podvojila. Ob novem letu bo v ameriških vojašnicah 2 milijona vojakov. Letalska industrija bo v kratkem zmogla proizvodnjo 50 tisoč letal na leta V Angliji naglašajo, da naj si zmaga Roosevelt ali Willkie, industrija v Zedinjenih državah dela in bo delala s polno paro za Anglijo. (Reuter). AngleSkl napad na Napuli Angleška letala so dne 3i, oktobra ponoči metala bombe na južno italijansko mesto Napulj. Zadeta so bila skladišča bencina in kolodvor. Naknadno poročajo, da so bombardiranje izvedla angleška letala z oporišč v Angliji in ne iz Grčije. SSSR In dogodki na Balkanu Listi in radio se omejujejo Vlada v Moskvi doslej še ni dala no-) benc izjave, kakšno je njeno gledanje na italijansko-grško vojno in na možnost nadaljnjih zapletljajev na Balkanskem polotoku. Radio in časopisje se omejujeta na prinašanje poročil obeh taborov. Trdi se pa, da je bila vlada v Moskvi o možnosti italijansko-grškega spopada obveščena iz Rima in Berlina. Ako ta vest ne bo iz Moskve zanikana, potem je točna. Med tem pa ne kaže ničesar na to, da bi bilo nastopilo kakšno poslabša-šanje odnošajev med SSSR in Nemčijo samo na prinašanje vesti. ter Italijo. Baš te dni je prispela v Moskvo nemška delegacija za trgovinska pogajanja, katerih namen je, da se bodo trgovinski stiki med obema državama še poglobili. Iz inozemskih virov se tudi zve, da potekajo ugodno pogajanja med SSSR in Japonsko za sklenitev nenapadalnega pakta. Ker v Moskvi vse zanikajo, kar ni točno, si bomo v kratkem tudi o teh stvareh na jasnem. Potem bomo točno vedeli kakšne interese ima SSSR na Balkanu in kje je meja interesnega področja med SSSR in silama osi. Volna v Afriki Z bojišč v Afriki ni nobenih poročil, ki bi omenjala kakšne večje operacije. Na suhem so boji prednjih straž in manjših oddelkov, toda še ti spopadi so samo od časa do časa. Napadi v zraku. Pač pa je precejšnja aktivnost letal' stva. Obe strani vršita napade na letališča, pristanišča in ladje. Italijani so te dni ponovno napadli Malto, ki leži blizu Sicilije. Napada se je udeležilo okrog 100 letal. Turčija se posvetuje z Anglijo Ostane pa še za naprej nevojskujoča se država Jugoslavija ostane nevtralna Poročevalski urad Avala je objavil službeno izjavo naše vlade o vojni med Italijo in Grčijo. Izjava se glasi: Še pred začetkom sedanje vojne v Evropi je Jugoslavija dosledno izvajala na Balkanu in v Podunavju tvorno politiko miru ter vse storila, da predvsem ustvari dobre in prijateljske od-ncšaje z vsemi sosednjimi državami, zlasti pa s sosednjima velikima silama Nemčijo in Italijo. Z lojalnim izvajanjem take politike je Jugoslavija najbolje služila interesom naroda, na drugi strani pa je popolnoma zadostila svojim dolžnostim korektnega sosedstva, za- radi česar je takoj dobila odločna in odkrita priznanja Berlina in Rima. Poslednji spor med Italijo in Grčijot, ki ga Jugoslavija globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih odnošajih z obema državama, je prenesel vojno tudi na Balkan in razumljivo je, da mora Jugoslavija na novo nastali položaj obračati čim več pozornosti in uporabiti vse svoje sile, da obvaruje mir. Z ozirom' na svoje dosedanje zadržanje upa Jugoslavija, da z nadaljnjim razvojem dogodkov na Balkanu njeni interesi ne bodo ogroženi od nobene strani. Doma ut svetu, Pred prelomom med Anglllo in Romunijo Kakor se zatrjuje, je angleška vlada pooblastila svojega poslanika v Bukarešti, da lahko sam odloči, kdaj bo zapustil Bukarešto z vsem osobjem po Z njim pojde tudi osobje poljskega poslaništva. 6.000 Poljakov je zaprtih v Romuniji. Izgleda, da bo po odhodu angleške- slaništva in vsemi Angleži, v kolikor še ga poslanika prišlo do preloma z Ro-niso odpotovali. Imunijo ^ i irižJi sad- Letalski napadi se zaradi slabega vremena popustili Nemški napadi na angleške ladje Nemška vojna poročila od 30. oktobra dalje javljajo nadaljevanje napadov na London in razna angleška mesta, kjer so bombe pogodile važne cilje. Letala so nadaljevala s povračilnimi napadi. V glavnem pa so nemška letala napadala ladje na morju, ki so plule v konvojih. Blizu irske obale je bila zadeta neka 5000 tonska ladja in se je potopila. Pred jugovzhodno angleško obalo so nemški strmoglavci potopili dne 1. novembra 13 ladij s 47,000 tonami. Pri rtu Yarmouth pa je eno letalo potopilo nek rušilec in tri oborožene ladje ter razgnalo nek angleški konvoj. V zapadno irskih vodah pa je bila potopljena ena 6.000 tonska ladja. Na suhem so letala uničila letališča, lope za letala, vojaška taborišča, tovarne, zaloge streliva itd. Napadi angleških letal na Berlin so bili nepomembni. Škoda je bila povzročena samo na civilnih hišah. V splošnem pa je aktivnost nemških letal ovirana zaradi slabega vremena. so bile tovarne umetnega bencina in čistilnice nafte, razen tega pa tudi Krup-pove tovarne. Dne 31. oktcbra zaradi slabega vremena ni bilo poletov nad Nemčijo. Angleški napadi na Nemčijo Angleška letala so nadaljevala z bombardiranjem nemških oporišč ob obali Kanala, v zasedenem ozemlju, iti važnih središč v Nemčiji. Potopljeni so bili 4 brzi nemški torpedni čolni v Kanalu. V noči na 1. november so bila angleška letala zopet nad Berlinom ne metala bombe, ki so zadele kolodvore in elektrarno v Klingenbergu. Napadene Izgube v sedanji vojni Angleži poročajo, da so v 12. tednih vojne, to je od 8. avgusta do 31. oktobra sestrelili 2443 nemških letal, pri čemer je 6000 nemških letalcev bilo ubitih. Najhujši napad je bil 15. avgusta, ko so Nemci poslali v boj 1000 letal iif izgubili 180. Največ nemških letal je bilo sestreljenih dne 15. decembra in sicer 185. Dne 27. septembra, ko je bil zadnji večji nemški napad je bilo sestreljenih 133 nemških letal. Odtlej Nemci ne pošiljajo več bombnikov nad Anglijo podnevi. Strinoglavcev ni več opaziti nad Anglijo. Nemci pa poročajo, da je sila nemški napadov na Anglijo nezmanjšana. Vse angleške nade, da je čas zaveznik Anglije, so propadle. Prav tako noče noben narod po kostanj v žerjavico za Angleže. Angleška protiletalska obramba je slaba. Nemška letala so gospodar angleškega neba. Porušena so angleška pristanišča, potopljene ladje (največja »Empress Britain«), uničene tovarne, orožarne in letališča, tako, da je Anglija že doslej silno težko prizadeta. Hrvati zahtevajo 250 milijonov dinarjev od osrednje vlade. Finančna samostojnost Hrvat-sike za prvih šest mesecev letošnjega proračunskega leta (od 1. aprila dalje), je pokazala slabe uspehe. »Hrvatski dnevnik« zato ponovno ponavlja zahtevo po reviziji uredbe o finančni samostojnosti Hrvatske in pravi: »Država je Hrvatsiki odstopila večino neposrednih davkov (zemljiški davek, zgradarino, dohodnino, davek na rente, družbeni davek, uslužbenski davek in del davka na poslovni promet) ter doberšen del taks na trošarino na alkoholne pijače. Toda dohodki iz naslova teh davkov so v prvi polovici proračunskega leta bili za 25 odstotkov manjši kot pa so bili v proračunu predvideni. Med tem pa je država pobrala na območju banovine Hrvatske na davkih, ki bi tudi morali pripasti banovini, 289 milijonov dinarjev. Od tega 35 milijonov dinarjev na davčnih zaostankih, 13 milijonov dinarjev na uslužbenskem davku državnih nameščencev, 106 milijonov na davku na poslovni promet, 120 milijonov dinarjev na trošarini in 4 milijone dinarjev na državnih taksah. Razen tega ima država vse dohodke od carin, monopolov, pošte, železnice itd. s področja banovine Hrvatske. Od prometa na poslovni promet dobi Hr-vatska samo 37 milijonov dinarjev, t. j. niti desetino tega kar se plača. Hrvatski mora pripasti ves davek na poslovni promet in ves izredni doprinos na uslužbenski davek. Skupno trošarino ne gre deliti po številu prebivalstva po banovinah, ampak po ključu, koliko se v posameznih banovinah vplača. Od trošarine na alkoholne pijače bi morala Hrvatska dobiti po proračunu 130 milijonov dinarjev, v devetih mesecih pa ne bo prejela niti 50 milijonov dinarjev. (Najbrž ljudje goljufajo banovino!) — Ako hoče Hrvatska spraviti proračun v red, mora dobiti še 250 milijonov dinarjev dohodkov na račun osrednjega državnega proračuna. Baharija s pavovim perjem. Sezonsko delavstvo si po prejšnjih pravilnikih 'borze dela ni moglo pridobiti pravice do podpor za nezaposlene. Sedaj je ta pravilnik popravljen in imajo sezonski delavci ob nezaposlenosti pravico do podpor za nezaposlene iz borze dela. Letos je sezonskim delavcem nagajal dež, mno* | go je bilo vpoklicev, tako da si je malokdo pridobil pravico do te podpore. Vpoklici bi se vsekakor morali všteti v karenčno dobo. Te nove določbe izrabljajo sedaj nekateri, češ, da prejšnje uprave tega niso uvedle. K temu obrekovanju pripominjamo, da so se zastop- j! niki svobodnih strokovnih delavskih origani-i! zacij v upravah borze dela več let borili za|; daljšo podporno dobo in večje podpore, ker so sredstva na razpolago. Odklanjali so pa vse te predloge z drugih strani. Tudi Bolgari preganjajo prostozidarje in /ide. V Bolgariji pripravljajo zakon za zaščito države. Med glavnimi določbami so one proti »masonom« in židotn. (DNB). Španska vlada ne priznava Belgije. Belgijska vlada v Angliji je imenovala novega poslanika v Miadridu. Španska vlada pa je odklonila imenovanega poslanika, ki je nato zapustil Madrid in so se od njega poslovili ameriški, uruguajski, francoski in angleški poslanik. Bivši abesinski cesar Haile Selasie je po poročilu CBS te dni izjavil, da se bo boril na čelu svojih vojakov proti Italiji. Dejal je, da pričakuje pomoči Angležev, ki naj osvobode narode izpod sedanjega jarma in naglasil, d* trdno veruje v zmago. Kitajci zmagoviti Japonci se umikajo iz južne Kitajske Japonci so na južnem Kitajskem doživeli težek poraz in sa na umiku na vsej črti. Zaenkrat so kitajsko prodira- nje še nadaljuje in mogoče bodo Japonci sploh morali izprazniti južno Kitajsko, vsaj pa sc umakniti na morsko obalo. O prodiranju Japoncev iz lndokine ni ničesar slišati. Japonski napadi na burmansko cesto so po japonskih poročilih uspešni, po drugih vesteh pa se promet vrši skoro nemoteno in to ponoči. Japonci poročajo, da Zedinjene države gomilajo na Daljnjcm vzhodu velike količine vojnega materijala in da sc ameriški častniki nahajajo tudi v vseh angleških oporiščih. Nogometna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo v Zagrebu, dne 3. novembra je zaključila z 0 : 2 v korist Jugoslavije. Za tekmo je bilo veliko zanimanje in je iz Maribora odšlo z jutranjim vlakom veliko navijačev - • V - - ; Draginja v Romuniji. »Exchange Telegraph« j poroča: Te dni se je moskovski radio pečal z j obravnavanjem gospodarskih razmer v Romuniji. Napovedovalec je citiral romunski list »Universul«, ki pra\i, da so se cene kruhu v teku dvanajstih mesecev dvignile za 12o odstotkov: druge življenjske potrebščine so se podražile za okrog 300 odstotkov. Napovedovalec je dalje komentiral dejstvo, da so v zadnjih štirih tednih cene v Romuniji tako visoko narasle, kot nikjer drugje v Evropi. Nekaj oddelkov romunske mladine se po po- ; ročilu DNB nahaja v Nemčiji. Romunski mla- 1 dinci so gostje nemške nacistične mladine. Grčija kupuje pšenico. Sovjetska Rusija je Prodala sto tisoč ton pšenice Grčiji. Rusija bo ; pšenico v Grčijo takoj odposlala, ker je kup- j čija že končnoveljavno sklenjena. V Moskvi j še vodijo grški zastopniki pogajanja o nadaljnjih nakupih žita. Grčija je kupila tudi v Avstraliji sto tisoč 'ton pšenice, ki jo rabi v rezervne namene. Praznik Vseh svetnikov so v Nemčiji prestavili od 1. na 3. novembra. Hitlerjeva vlada je o tem obvestila javnost in vrhovno upravo katoliške cerkve. Prepovedano zvonenje. Nemška vlada je odredila, da se sme zvoniti v cerkvah šele od 13. ure dalje, ako je bil ponoči alarm. Švicarske oblasti so napravile pri vodjih »švicarskega nacionalsocialističnega obnovi-teljnega gibanja« preiskave. Uradno javljajo o nekaterih aretacijah in da so vodje prejemali propagandno literaturo iz inozemstva. Laval sl želi nemške zmage. Švicarski list d »Aufbau« piše, da Laval želi, da bi Nemčija ] zmagala. Boji se namreč, da bi. ako zmagajo Angleži, utegnila priti v Franciij na površje ° ljuaska fronta. Zato se mora po njegovem I mnenju Francija popolnoma nasloniti na Nem-I iv'iin iti cn ivrilnnmHili nPmelrottni no/vivmti ItllP— V či.io in se prilagoditi nemškemu nacizmu. Ime-j novani list tudi piše. da je Laval predstavnik francoskega kapitalizma. Guisling je stalno obdan s posebno telesno stražo, ki ga spremlja tudi. če se pokaže po ulicah glavnega norveškega mesta Oslo-Tako poroča švedski »Goteborgs Tidnigen«- Telban Janko: V KLETI... Njena obleka je rujavkastosvetla, z drobnimi rožami posuta. Roke so sicer umite, a ne posebno gojene. »Občudujete mojo obleko? Pred le-tom dni ie bila skoraj nova; nek gospod mi jo je poklonil. Ah, takrat sem bila lepa.« »Vi pa niste od tu doma, govorite dolenjsko narečje.« »Iz okolice Grosuplja sem.« »Ali služite v Ljubljani?« »Sem, pa sedaj nič več, prodajam ...« »Kaj?« »Svoje telo.« »Potem ste postrežnica?« »Gospod, razumete, a nočete razumeti.« »Življenje je težko.« . »Mlada, niti ne osemnajst let mi m bilo, ko sem prišla v Ljubljano služit. Malo posestvo smo imeli doma. Bilo nas je enajst, oče, mati, pet bratov in štiri sestre. Bila sem četrta po vrsti. Zemlja nas ni mogla preživeti. Razkropili smo se po svetu. Dva brata sta šla k zidarjem, eden k drvarjem, najmlajši se uči za čevljarja in ena sestra služi tu v me- Prišla sem k dobri družini, ha, ha, ha, še k predobri obitelji. Gospod blizu petdeset, sin dvajset m gospa, nervozna, malokdaj vesela. Pol leta je teklo življenje mirno, vsakdanje. Razvila sem se v čedno dekle.« »Saj ste še sedaj brhka.« »Pustimo to.« »Nekega večera je šla gospa v gledališče, ravno sem v predsobi zaklepala vrata, kar me nekdo objame in poljubi. Pogledam, gospod je bil.« »Dušica, dragica, bodi moja.« »Iztrgala gem se in zbežala v svojo sobo.« »Gospod, ali veste, kaj je prvi po-ljub?« Tudi Vi ste ga že okusili. Vem. Berem vam v očeh. Morda ste prvič poljubili vašo izvoljenko. Poljub ljubezni. Ako ste pa poljubili prvič nas eno, vas obžalujem, kakor sem obžalovala sama sebe pri poljubu petdesetletnega moža.« »Potrkalo je na vrata.« »Mlarija, ne povejte ničesar gospe.« »Molčala sem.« »Drugo jutro sem našla v postelji veliko čokolado. Ah, kako je bila sladka. Do tedaj je nisem še jedla. Potem bonbone, prstan, uhane, denarnico, zrcalo ... »Marija, kje ste dobili uhane?« »Moj fant mi jih je dal.« »Ste še premlada, za take neumnosti, tega ne pustim, razumete.« j »Zlagala sem se in gospod je slišal laž. Nasmejal se je.« Nikdar nisem lagala in laž sc mi studi, zato vam povem vse, pa zakaj bi se sramovala, ker življenje, izgrešeno, se ne povrne več in tudi ne mladost.« »Pa zakaj ne, kdor pade, še vedno vstane in tudi za vas je še kje lepša bodočnost.« »Moški ste vsi enaki. Pridigujete nam moralo, zraven nas pa z očmi polnimi poželjenja požirate. Pa pustimo to.« »Gospa je odšla na letovišče in prišlo je, kar je moralo priti. Imela sem vsega dovolj. Sanjala sem, da bi bila enkrat gospa, sen se je uresničil. Za gospodom je prišel k meni še sin. Trajalo je dva meseca. To-le obleko, ki jo vidite na meni, mi je poklonil gospod zadnji večer. Rekel je, da jo je kupil.« »Gospa se je vrnila.« »Nedelja popoldan.« »Oblekla sem se. Prost izhod. Oh, kako lepo se mi je podala. Prstan in uhani. Res sem gospa.« »Marija! Od kod pa imate to obleko?« »Sestra mi jo je dala.« »Že druga laž.« »Nesramnica, tatica, to je moja obleka.« »Marš ven, poberi svoje stvari in zgini. Tatica. Vlačuga!« _ ^ »Gospod in gospodek, branita me, saj sem vama vse dala!« Skrila sta se. Odšla sem, tatica, ne jaz, temveč oni, ki so me ukradli za vse. Z obljubami in darili premamili, da sem postala to, kar sem — vlačuga.« »Prosim vas, dajte mi kozarec vina, sedaj sem žejna.« , Ponudil sem ji svojo čašo. I »Vi ne veste, kako je to hudo, ako pridete z malega na visoko, blagor vam. ako pa padete iz udobnosti na trda tla. boli. Za delo nisem bila več, pa sem šla na cesto, kakor toliko kmečkih dekle* pred menoj! Sprva sem imela lepe, finc gospode, potem sem se pa privadila tu* di na te jurčke tu notri, robati so, P8 so bolj pošteni.« »Hočete gospod?« »Hvala.« »Halo, loterija. Kdo da več, kova^8' dva, tri...« »Kdo da več?« r.j. Pri sosednji mizi so še vedno g°v? ! j črni deceK. o draginjskih dokladah. — . .. kosmatih prs se še vedno ni Pomln • »Cuj, Marko, kuča ti zogrela, po dvanajst ga ne pijemo.« Vmes pa je klicalo: »Kovača, dva, tri. • ■« »Kdo da več?« . . Žarnica je medlo svetila m lene rad* so plezale po nje). Zadušljiv zrak, P mešan s tobakovim dimom je težko * gal na prsa. »Sc tri deci!« ' Zunaj pa je bila lepa mesečna °oC] Vsa v svitu luninih žarkov se blišči ce' sta, mirna, spokojna. Temen tf®^ S vleče čez njo. Kača je. Bog s teboj. ... -j. Gozd šumi in sanja. Tam v dal)1 kliče obupano nekdo: Kovača, dva, tri... „ Kdo da več? (KoneC', toOŠiU UtxU&/ CELJE Zakaj se ne povišajo mezde občinskim de-lavctm, je vedno večja uganka. Ali ni predpisala banovina zvišanje mezd tudi za te trpine. Apeliramo na mestni svet, da še enkrat Prečita uredbo o minimalni mezdi, da ne bode nepotrebnega razburjenja med delavstvom. — Isto velja tudi za ostala mestna podjetja, kot elektrarno in plinarno. Vsa druga podjetja so svojim delavcem in nameščencem po večini že zvišala mezdo, a zakaj ravno ne bi tega storile javne ustanove, katere so prve poklicane, da dajo vzgled privatnim delodajalcem? Pričakujemo takojšnje rešitvel Več delavcev. Tlakovanje hodnika od Rudarske šole naprej se je vendar enkrat pričelo. To delo bi se pa Moralo opraviti v poletnem času, ne pa seda' V slabem vremenu. Mariborska cesta je vsled razkopavanja hodnika v takšnem stanju, da je obupno. Po njej se pretaka brozga in ako te slučajno dohiti auto, je najbolje, da se podaš takoj v kemično čistilnico. Sedaj bo pa še slabše, ker je zapadlo že nekaj snega in bo to delo šlo še bolj počasi od rok. V bodoče se Baj načrti za takšna dela delajo pozimi, ne pa Po leti. Občinska seja mestnega sveta se bo vršila v Petek, dne 8. novembra ob pol 7. uri zvečer. Za to sejo vlada veliko zanimanje posebno med delavstvom mestne občine, ker se bo baje razpravljalo o zvišanju mezd, ki dosedaj niso v skladu z minimalno mezdo. 0 poteku seje bomo še poročali. Cenjene naročnike »Delavske Politike« ra-Prošamo, da poravnajo svoje obveznosti na-pram listu, posebno oni, ki so še v zaostanku. Kakor vsak delavec in nameščenec zahteva svojo redno plačo mesečno ali tedensko za opravljeno delo. tako je tudi list, oziroma Uprava lista obvezna poravnati svpje obveznosti sproti. Večina delavstva je za svoje delo Sila deležna povišanja zaslužka v sedanji draginji, zavedati se pa tudi mora, da uprava lista do sedaj ni povišala naročnine kljub porastu cene papirju, kemikalijam in mezd gra-fičarjem. List je navezan edino le na redno Plačilo naročnine. Da bo uprava v stanju še za nadalje zadovoljiti naročnike, jih naprošamo, kadar jih obišče poverjenik, da ga ne odpravijo z različnimi izgovori, ampak svoje obveznosti poravnajo. V slučaju, da jih poverjenik ne obišče, naj nakažejo denar potom položnic. katere so priložene listu, ali .pa se naj potrudijo na upravništvo lista, katero posluje ob sobotah od 6. do 8. ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure v lokalu »Delavske zbornice« soba št. 3. — Poverjenik. »Na dnu«, dramo znanega ruskega pisatelja Maksima Gorkega, bo uprizorilo mariborsko Orodno gledališče v sredo, dne 6. novembra v celjskem gledališču. Vsi oni delavci in nameščenci, kj te drame še niso videli, naj pose-tijo Predstavo. LJUBLJANA Nove cene v ljubljanskih gostilnah. ■»Združenje igostilniških podjetij v Ljubljani« je posredovalo pri mestnem načelstvu, naj ibi s 1. novembrom obveljale tele maskimalne cene: zakuhana juha 5 din, prikuhe in solate, kislo zelje, rerfT itd. po 9 din, govedina 12 din, pečenka 18 din, ibiftek 25 din, golaž 12 din, klobasa 10 din, šunka 10 dkg 18 din, torte po 8 din, kompoti po 9 din, domači sir 10 dkg 14 din, namizna vina po 24 din, sortirana vina (cviček, kuč, opolo i. p.) 'po 36 din, pivo 8 din, malinovec 2 deci 5 din, 1 deci sifona 1.25 din, Šilce domačega Žganja 4 din, čaj 8 din itd. Mestno načelstvo je le delno ugodilo želji gostilničarske organizacije tako, da se sme od 1. novembra računati v ikrčmah juha po 4 din, prikuhe in solate po 8 din, pečenke po 14 do 16 din, biftek 20 din, golaž 9 din, jeterca, ledvice po 13 din, klobasa 9 din, šunka 15 din, sir 10 din, namizno vino 22 din, cviček in druga sortirana vina po 30 din. Nekatere po gostilničarskem združenju prvotno predlagane cene pa je mestno načelstvo najbrž po posvetovanju z gostilničarji še zvišalo, tako kislo Dražje gostilničarji do nove odredbe ne smejo prodajati. — K .. U. s> ‘t-f m Mlekarsko društvo Je z odobritvijo banske uprave in kmetijske zbornice podražilo s 1. novembrom mleko na 3 din liter. Društvo pravi, da je povišek neznaten. ; . .. ...» Ljubljanska opera in drama izdajata za delavce polovičen popust ipri vstopnicah za redne predstave (razen ob gostovanjih). Popust velja tudi za žene delavcev. Uprava želi, da bi se delavci zaradi prostora udeleževali predstav izven abonmaja, ki so ob torkih, sredah in četrtkih. Delavci se lahko zglase pri svojih strokovnih organizacijah, da jim preskrbe vstopnice. * MARIBOR LAŠKO Niso mu delali zaprek. Vsem občanom je znano, da je pred par leti zaprosil za dovoljenje g. inž. Mandl, da bi zgradil v Laškem kera-mič"P tovarno, a so ga z raznimi razlogi zavrnili. Sedaj si je v neposredni bližini Beograda zgradil moderno tovarno, brez kakih zaprek, ko bi lahk,0 pri nas imelo 100 ljudi delo, mi pa tožimo, zakaj se seli industrija na jug.. • Čez čas se vse najde. Pred dvemi leti je \z. Rinilo v Radio-Thermi neko kovinsko stojalo. ” tem je razpravljal uslužbenec Koritnik z g. J;, katerega je prosil, naj se zaniifia, ako bi kje ,videl tako stojalo, ker mnago hodi po Laškem ^ okolici. Kajti ako se ne najde, ga ‘bo moral ?n (Koritnik) plačati. Dne 21. oktobra t. 1. pa ]e g. J. res opazil to stojalo na vozičku, ki ga !' v Laško rudniški uslužbenec iz stano- vi n* Vile *e’ K’ Prepel'al «a je z rožami d K nVrt °- Vz^me vse skupaj seboj g. K. ob preSe)jtvi v Z. Iz opreznosti je g. J. k! ie HkoiCal ŠC Prif° 2' V' Koritnika, L V?rnal omen,en.° St°i?!°: Kako je Prišlo to stojal0 na omenjeni voziček, bo posedal prevoznik? v Poročil* sl. ,. v nedeljo, dne 27. oktobra Celiu rudniški ključavničar v Hudi jami in dolgoletni naročnik »Delavske Politike« s. Ka-£1 Homak m gdč Slava Burdijan, pošt. na-meSčenka v Ptuju. Obil0 sreče! SLADKI VRH PRi gr. ILJU p Socialna akcija delavcev „a Sladkem Trhu. Ji nas imamo par velikih revežev, odsluženih jvarnisJtrh delavcev, ki zaman prosijo pri OUZD ^mostne pokojnine«, hden ie n ie sedaj ta denar vrnila v znesku itak na^ 4in Ker 'bi na Posamezntka Poki ma*° PriSl-0- «»o se enodušno odločili, da n*?"!*"0 ,a denar predvsem najrevnejšim one-i)ar- t°Variseni, ki so dobili po par sto di- r lev' za ©»tanek pa smo nakupili obleke za Sol*10 eC0, — ^ ostalem zaenkrat še delamo ^ n.°' r°d’a pri zadnjih pogajanjih nam je g. Htij* "“iavili da se morda tudi nam bližajo *odre Krajevna protituberkulozna liga ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 7. novembra ab 20. uri v 'državni gimnazijii z običajnim dnevnim redom. Prosimo člane kakor tudi druge, ki se zanimajo za delovanje krajevne lige in delovanje protituberkuloznega dispanzerja, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. ŠOŠTANJ Za svojce smrtno ponesrečenega naj bi ne bilo ne rente, ne odškoamne. Kakor je našim čitateljem že znano, se je dne 10. avgusta 1939 v šoštanjskem kamnolomu smrtno ponesrečil s. Zajc Vinko. Zapustil je hčerko, ki je zaradi telesne hibe nesposobna za vsako delo in sina, ki se uči obrti in sta torej oba še nepreskrbljena. Dne 8. junija 1940, torej 348 dni po nezgodi, je SUZOR v Zagrebu izdal odklonilni odlok in obema odklonil priznanje rente. — Kamnolom sta imela v najemu mesar Mlakar in kmet Mazej, ki seveda nista imela za to nobenega obrtnega dovoljenja in sta zaposlovala delavce kot navadne dninarje, ne da bi imeli vložene delavske knjižice in tudi nista plačevala nobenega uslužibenskega davka. — Ko je SUZlOR odklonil priznanje rente, je sodišče v Šoštanju na predlog varuha povabilo prizadete stranke, da se dogovorijo zaradi odškodnine lotrokom, ker se v 'kamnolomu ni obratovalo po predpisih. Sodnik je predlagal, da se sklene sporazum in se plača primerna odškodnina. Ga. Mlakar se je izjavila, da ibi dala k večjemu kakih 200 din, Mazej se je pa izgovarjal, češ, da je imel delavce prijavljene pri 'bolniški iblagajni in da naj bolniška blagajna plača rento. Opozorjen od varuha otrok, da ni plačeval nobenega uslužbensikega davka da ie bil Zajc prijavljen z zaslužkom din 24, minimalna mezda pa znaša din 30, je .odvrnil, da si pokojni s. Zajc še 24 dinarjev ni zaslužil, davki pa, da varuha nič ne brigajo, hčerka pa, da nobene podpore ne rabi, ker da je sposobna delati in da ne dela drugega, kakor da sedi pri Kunstu na pragu. Končno je povedal, da si bo do 10. novembra premislil, če kaj da in bo o tem obvestil varuha. — Upajmo, do bo davčna uprava v Šoštanju, ki je o stvari informirana, ukrenila potrebno in g. Mazeja podučila, da velja davčni zakon tudi za bogataše prav tako, kakor za siromake. — O odškod nini pa bo še govora. Žene v zadružnem in gospodarskem življenju Zadruga je najbolj demokratična oblika gospodarskih ustanov, v njej so vsi člani enakopravni. Čudno pa je, da žene, skozi katerih roke gredo dejansko tri četrtine narodovega premoženja, ki vodijo gospodinjstvo in odločajo o nakupih, vse premalo sodelujejo v zadružnem pokretu, da so upravni odbori vseh slovenskih zadrug sestavljeni skoraj izključno iz moških. Res je, da moški ne dajo radi iz rok gospodarske in finančne stroke, da prepuste ženskam v splošnem raje kulturno delo, ki je neplačano ali pa le malo nese, a mnogo krivde je tudi na ženski strani. Pri volitvah n. pr. se žene nikoli ne zavzemajo za to, da bi prišla v odbor kaka članrea, predvsem iz razloga, ker večina nima poguma javno nastopiti, /.lasti še, če so volitve javne. Vsi pa vemo, kako se vršijo javne volitve. Nekdo predlaga kakšno ime, ki potem navadno tudi obvelja, ker noče nihče zavzeti nasprotnega stališča. Nekaj rok najožjih prijateljev predlaganega se potem dvigne, drugi molčijo in dotični ie izvoljen. Prav bi bilo, ko bi žene ob takih Prilikah pokazale več odločnosti in več gibčnosti, ko bi se veono in ob vsaki priliki zavzele za to, da bi tudi v gospodarskih ustanovah sood-ločevale žene, kar bi bilo gospodarskemu in zadružnemu življenju brez dvoma samo v prid. Pazimo na noge! Od zdravja nog je odvisen precejšen del naše sposobnosti za delo. Ce nas kakorkoli bole noge, se čutimo kakor ohromele, obenem pa smo duševno potrti in malodušni. Zato bi morali posvečati nogam več nege, kakor se to na splošno godi. Največ grešimo proti zdravju nog s pretesno obutvijo, ki povzroča zloglasne otiščance in kurja očesa. Ce pretesen čevelj neprestano pritiska na eno mesto, se koža brani pritiska s tem, da si napravi več Plasti kože drugo nad drugo in tako nastane oti-ščanec, na kosti pa kurje oko. Teh nadlog se ubranimo, če odstranimo pritisk, ki draži kožo, da se mora braniti, če torej obujemo dovolj velike, pa seveda ne preohlapne čevlje. Če že imamo otiščance in kurja očesa, ki povzročajo pri hoji bolečine, se jih je treba čitn-prej rešiti. Najhitreje' iztrebi kurja očesa zdravnik ali poseben strokovnjak. Kdor tega ne zmore, se naj loti zdravljenja sam. Proti kurjim očesom imamo najrazličnejša sredstva in maže, nekatere prav uspešne. Najenostavnejše sredstvo je, če kurje oko vsak dan sproti opilimo z votličem (Bimstein), nato ga pa namažemo z oljem ali kremo in zavarujemo z vato. Kurje oko tudi odstranimo, če si preko njega damo obliž (Leukoplast), ki ga menjamo vsak drugi dan in delamo tako nekaj tednov. Obliž popolnoma razmehča kurje oko, da ga lahko polagoma režemo, a nikoli pregloboko, da se ne ranimo in se ne zastrupimo. Za otiščance se dobijo tudi posebni vložki. 5000 pilotov bo po poročilu Reuterja izvež-bala Argentinija za svojo zračno obrambo. V to svrho je bilo določenih 250 letalskih šol. ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekco, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Šlvllsfce potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil in na novo otvoril svojo manufikturno trgovino TEKSTILANA SKERBINEK iz Aleksandrove c. 13 na Kralja Patra trg 1 (v lastni hiši) Priporočam se za obilen obisk in za nadaljno cenj. zaupanje. Skerbinek josip, maribor Dostikrat je na nogi povečan členek. Teinu so krivi prekratki čevlji, v katerih palec ne j more več imeti normalne lege. Kratki čevlji povzročajo, da se palec podvija in krči. Pre- ij ozki čevlji pa prste kopičijo, tako da se en j prst izrine vrhu drugih. Pomanjkljiva nega nohtov na prstih nog je prav tako vzrok bo- ] lečinam. Nohte moramo previdno ostriči in jih lepo zaokrožiti. Ni pa še dovoli, da čevlji niso prekratki in preozki, treba je tudi, da imajo pravilno obliko, da imajo ravno notranjo črto. Treba je znati tudi pravilno stopati, da ne stopamo z nogami navzven, ampak jih polagamo v ravni črti predse. Nepravilni čevlji pa nimajo na vesti safno otiščancev in kurjih očes, ampak tudi resnejše napake, ki že zahtevajo zdravnika, n. pr. ploske noge. V takem primeru so potrebni vložki. Izmaličena noga, ki ne gre že v noben čevelj, pa je potrebna operacije. Taki slučaji, niso tako redki, saj se mnogi ljudje kar nočejo spametovati in imeti primerno obutev. Ce hočemo obdržati lepe in zdrave noge, si jih moramo pridno umivati in čim večkrat menjati sveže nogavice. Tudi čevlje je treba menjati, da se noga prezrači in odpočije. Nikoli ne smemo biti ves dan v istih čevljih, ampak se moramo po končanem delu vedno preobuti. Kuhinjske modrosti Ce hočemo dobiti popolnoma čisto juho, moramo pristaviti meso v slani vodi. Slana voda namreč takoj izvleče' vse beljakovinaste snovi iz mesa. Te plavajo potem kot rjava pena na vrhu in jih lahko s penarico poberemo. Če delamo tako dve uri. imamo popolnoma čisto juho. Seveda smo pa s tem odvzeli juhi vse beljakovine, torej vse najvažnejše snovi. Krompirjevo kašo (pire) moraš zalivati z vročim in ne z mrzlim mlekom. Ribe se ne smejo kuhati, ker hitro razpadejo. Daš jih v vrelo vodo, v kateri se naj samo mehčajo, ne smejo pa vreti. Meso ne sme dal.ie časa ležati na deski, kajti les hlastno vpija mesni sok in tudi maščobo. Meso naj leži vedno na steklu ali porcelanu. Ce meso umivamo, ga ne smemo pustiti ležati v vodi, kajti voda raztaplja beljakovine. Meso, ki ga bomo pekli, pa sploh ne smemo umivati, kajti pečeno meso, posebno še zrezek, ima lepšo barvo in okus, če ni prišlo prej v dotiko z vodo. Meso samo osnažimo s kuhinjsko brisačo. Kadar pečemo meso, ga vedno solimo Pred pečenjem, kar pa ni pravilno. Sol takoj potegne iz mesa sok, ki izpuhteva v razbeljeni posodi in gre v izgubo. Pravilno je, če solimo tedaj, ko je meso na eni strani že pečeno, in sicer na tej opečeni strani, kajti tu so se luknjice že zaprle in sok ne more več izteči. Rav-notako solimo potem še na drugi opečeni strani in sol lahko sedaj brez škode prodre v meso. Delavski pravni svetovalec Prepis posestva na lastnika (Maribor) j V p r aš a n j e :■ Pred 9. leti je moj oče kupil od nekega posestnika dva travnika, manjši vinograd in njivo. V zemljiško knjigo se tedaj ni vpisal za lastnika teh parcel, niti ne jaz, ko sem po smrti očeta to podedoval. Letošnje leto je bilo celotno posestvo prodano na dražbi, torej tudi parcele, katere je že moj pokojni oče kupil pred 9. leti. Ali lahko sedaj zahtevam pri sodišču, da se me še vknjiži kot lastnika teh parcel? Odgovor: Ker te parcele niso bile prepisane na Vaše ime in ker je bil posestnik, ki je bil še vknjižen kot lastnik celega posestva, prezadolžen, je sodišče na dražbi prodalo celo posestvo. Od kupca tega posestva sedaj ne morete zahtevati ničesar, pač pa lahko od prejšnjega lastnika zahtevate odškodnino v višini vrednosti parcel, posebno, ker ste ga večkrat opomnili, da se naj izvrši prepis v zemljiški knji«i, a on tega ni hotel storiti. Svobodno razpolaganje z lastnino (Rajhenburg) V pr a š a n j e : Mati in očim sta kupila leta 1920 posestvo ter se nato vknjižila v zemljiško knjigo vsak do polovice. Ker se nista dobro razumela, je očim brez materinega privoljenja prodal svojo polovico za ceno din 2000, čeprav je polovica posestva vredna nad din 10.000. Mati je sedaj umrla in zapustila svojo polovico otrokom. Ali lahko sedaj po njeni smrti izpodbijamo očetovo kupno pogodbo glede njegove polovice posestva? Odgovor: Lastninska Pravica je povsem neomejena in lahko vsak za časa svojega življenja svobodno z njo razpolaga. Ker očim še živi, bi lahko samo on izpodbijal ktiPno po* ,godbo zaradi prikratbe nad polovico. Ce bi pa Vaš očim umrl, bi lahko njegovi dediči izpodbijali po njegovi smrti veljavnost kupne pogodbe, ker bi bili s to pogodbo dediči oškodovani in bi se jo lahko smatralo kot Jelno darilo. Vendar pa je rok za izpodbijanje takilr daril Ie 2 leti po sklenitvi navidezne kupne’ pogodbe. Knjiga za delavskega zaupnika (Trbovlje). Vprašanje: Kot zaupnik bi rabil kako knjigo-o obrtnem zakonu ali Delavskem pravilniku^ da bi se vedel ravnati v svoji funkciji delavskega zaupnika pri posredovanjih in tudi sicer se delavci ivedno obračajo na mene po informacije, Ali bi mi lahko oskrbeli takšno knjigo? * Odgovor: Zakon o obrtih je izšel že v treh knjigah, pa so vse razprodane in je ni mogoče več debiti. Tudi dr. Reismanova knjiga »Delovno pravo« je bila že kmalu po drugi izdaji razprodana in ie ravno tako ni mogoče več kupiti. Kakega drugega poljubnega »Delavskega pravilnika« za enkrat ni. NedavnO^ je izdala založba J. Blasnika v Ljubljani knjigo docenta dr. St. Bajiča »Delofvnopravni zbornik«, kjer so zbrani vsi važnejši delavski zakoni in naredbe. Knjiga pa stane 190 din. V -»Delavskem koledarju«, ki ga bo kmalu izdala Strokovna ikcmisija v Ljubljani, pa bo izšel obširnejši članek dr. Avgust Reismana »O pravicah in dolžnostih v službi«, kjer bo-' do poljudno razloženi najvažnejši delavski zakoni, zlasti tudi najnovejši in vam zatO' priporočamo, da v svojem krogu naročite čil? več teh »Delavskih koledarjev«, V ostalem pa lahko kot naročnik »Delavske Politike«/ vsakem primeru obrnete za pojasnila na štfa »Delavskega pravnega svetovalca«. Lel* 1933 je izdal nadalje dr. Bajič knjigo »D018!'’ siko in nameščensko pravo«, ki se met***® se tudi dobiva po knjigarnah. Turčija bo pričela Izrabljati W8M1C Petrolejsko vrelce in se bo skušala po,no'n0111a osamosvojiti od romunskega uvoza- V to svrho J nabavila v Ameriki več vrtalnih modernih strojev. Zastavljalnica ». REMU Maribor, Ortgorllltva ul. 6. mm Začetek ob 9. url dop* *e *»« d"e Za konzorcij Mata in urejuje Adolf Jelen v Mariboru, s* Tiska Lludska tiskarna d. d v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.