Mf~ Uredništvo |e v Kopitarjevi nlloi Ste?. 8/in. Ro;. opisi ie ne vračalo; netr<.n' Si ŽENSKO VPRAŠANJE. (Ga. Ivanka Klemenčič.) (Konec.) Javno pravo in ženska. Tako bi se bili dotaknili poglavitnih točk ženskega vprašanja s socialnega stališča. To vprašanje pa sega predvsem na javnopravno poprišče. Naš državljanski zakonik je do zadnjega časa vzpore;al žensko z nedoraslimi in slaboumnimi. Ženska ni mogla postati niti varuh lastnega otroka, niti ni mogla podpisati javnih listin kot priča. Ako je mož umrl brez op >-roke. ni imela skoro nikake pravice do njegove dedščinc. Veliko tega so v drugem letu vojne potom § 14, iz venienili ženski v koris' — ker jc to pač zahteval | javni interes. Veliko krivičnih določb jc pa še ostalo in jih bo treba v bodoče popraviti. Stvar ženstvr. je, da v tem oziru formulira svoje zahteve. Žensko vprašanje in politika. Žensko vprašanje je končnp v najtemnejši zvezi s politiko. Saj se vse naše javno in zasebno življenje ureja ">oto>;. konodaje, potom upravnih in »mouprav-nih korporacij in oblasti, ki so ob ; -bi politične ali je pa pot do rjih poliWčna. Ta-ko tudi vse, kar tiče ženske is življenja, v •bmočj« politike. Do zadnjega časa jc veljale« in marsikje Še velia nnčolo. da ž«t,stwi ». vi noh- tiko in da politika ni za ženske. Kako malo resnično je to, nam pričajo mnogoštevilne dobre in slabe žene, ki so imele velik vpliv na politiko svoje dobe, kakor nam pripoveduje zgodovina. Nesrečen je bil ta vpliv le tedaj, če se je morala ženska posluževati politike le tajno in neodgovorno; tedaj se je politika v ženskih rokah izprevrgla v osebno intrigo, v zastrupljeno orožje. Dočim so pa bili to le posamezni slučaji, so pa ženske splošno stopile v stik s politiko šele začasa narodnega probu-jenja in demokratičnega gibanja. Stranke so jih pozvale na sodelovanje vsekakor samo v domačem strankarskem boju. Tudi pri nas. Zato se ne smemo preveč čuditi, če narodna in demokratična ideja med našim ženstvom tako dolgo nista prodrli globlje. Šele veliko dr. Krekovo prosvetno delo med ljudstvom, ki je obsegalo prav posebno tudi žensko, in pa šola sedan c vojne, v kateri je ves svet napravil ogromen korak naprej v političnem snoznanju, je tudi ženstvo vsaj narodno vzbudila. Tn baš temu dejstvu se imamo Slovenci zahvaliti, da je velika Krekova misel: maj-niška deklaracija, prešla našemu narodu v kri in meso. V javnem življenju se mora uveljaviti tudi ženski duh. Svet napreduje v kulturi in pravičnosti. V tem nas sedanji grozni čas ne sme motiti; val, ki nas je pogreznil tako globoko, nas dvigne tem više in ponese tem dlje. Kakor pa človeštvo napreduje, tako vse bolj ceni in priteza duševne sile. Čira različncjše so te sile, tem bolje, ker le tako se je mogoče ogniti enostranosti v kulturnem razvoju. Tako čimdalje bolj prihaja do veljave tudi ženski intelekt. Ta intelekt, ta genij jc ves umerjen v eno samo smer: materinstvo. Dočim moški vse motri ie s stvarnega stališča, se pa ženska oklepa osebnosti, vidi povsodi le človeka. Vsak zase sta moški in ženski duh enostranska in potrebujeta drug drugega v korekturo in izpopolnitev. Šele oba skupaj moreta najti zlato srednjo pot. Pomislimo: ali bi se bili alkoholizem, javna nenravnost in militarizem tako strašno razpasli, ako bi bila ženska vedno soodločevala v politiki? Ali ne bi bil znal materinski ženski genij boljše poskrbeti za sirote, reveže, bolnike in jetnike, za delavke in nedorasle po tovarnah in delavnicah, za revne matere in dojenčke, za ženske, ki so potrebne pravnega varstva proti moški brutalnosti, za ženske, ki so postale zločinke po kdove čegavi krivdi, pa se morajo zagovarjati pred moškim sodnikom, ki žen3kc ne razume, ne more razumeti? Ali ne bi bile šole, zlasti dekliške, boljše, ako bi imela pri njih uredbi besedo tudi ženska? Ali ni čudno, neum-ljivo, da ženska pri vsem tem doslej ni imela nobene besede in jc še n;ma? Bodi dovolj. Ženstvu gredo politične pravice. V tem oziru je v vseh kulturnih državah pot že jasno začrtana. Jugoslovani stojimo, tako trdno upamo, tik pred veliko nalogo, da si nanovo uredimo svojo hišo — kot gospodarji in ne več tlačani. Glejmo, da bo pri tem v vsem prišel clo veljave tudi ženski intelekt, cla bo ženski materinski genij dal pečat vsem uredbam, da se bo poleg trde moške roke povsodi poznala tudi mehka ženska roka. Le tako bo naša jugoslovanska država mil in svetel dom, nc pa neprijazna, mračna ječa. Ženstvo se mora organizirati. V ta namen je pa treba, da se ženstvo samo živo zave svoje velike naloge, se zanjo vname in nanjo pripravi. Predvsem se mora ženstvo organizirali, strniti svoje moči, ustvariti si močno in ugledno zastopstvo na zunaj, Ta organizacija mora biti samo ženska, pod izključnim ženskim vodstvom. Ženske morajo najprej same med seboj priti na jasno, kaj hočejo, same morajo svobodno zavzeti stališče nasproti vsem vprašanjem, ki tičejo nje same in javnosti, kal«re del so. Pravico samoodločbe tudi za Žensko glasilo. Da bo pa moglo ženstvo svoje mnenje svobodno in neomejeno povedati in zastopati tudi v široki javnosti, mora imeti svoje lastno glasilo. Tudi glasilo mora biti v ženskih rokah in neodvisno. Narodno izobraževalna organizacija ženstva. Tol iko za najlastnejšo žensko stvar. V ostalem se pa mora naše ženstvo čutiti kot nerazdružen del celokupnega naroda in se nemudoma strniti z našimi splošnimi ljudskimi četami. Z njimi se mora uriti, z njimi iti v boj in na delo, V tem oziru je Matica naše ljudske izobrazbe, naša S. K. S. Z., že poskrbela. V njej sami in v posameznih naših izobraževalnih društvih se ustanove ženski odseki. Kakor mora vsaka zavedna ženska postati član naše ženske organizacije, tako mora vsaka zavedna, krščansko in narodno čuteča Slovenka biti član krajevnega izobraževalnega dru štva. Tu bodi ognjišče ženske samoiz-obrazbe in splošnega socia'nega ter narodnega dela, žensko društvo pa rešuj, širi in zastopaj posebne ženske interese in načelna vprašanja, ki tičejo žensk. Katoličanke naprej! V vseh kulturnih narodih na svetu se ženstvo organizira v dosego in obramba svojih socialnih, javnopravnih in političnih pravic. V tem pa povsodi prednjači liberalno in socialnodcmokratično ženstvo, dočim se katoliško, žal, kar ne upa svobod-no na plan, marveč sledi naprednemu ženstvu nekako skrivoma, po ovinkih, iz ve like dalje. Zakaj tako? Kristusova cerkev je vendar osvobo-diteljica ženske, njena najzvesteiša zaščit-nica, skozi vsa leta ženske duševne tema njena edina luč, v vseh težavah njena tolažba in njena moč — pa bi kristjani, pa bi zavedni katoličani ostajali zadaj, ko gre za nravno in socialno povzdigo ženstva7 Pripadniki vere, ki v nebeški Kraljici tako visoko časti devico in mater, spadajo n? čelo ženskemu gibanju, Pomnimo: Kdor hoče naprej, kdor si hoče zagotoviti prostor na solncu, ta mora nastopiti pogumno in odkrito. Življenje je boj: boj za obstanek, boj za etične cilje in večne ^deale. Kdor hoče v tem boju obstati, ne sme biti bojazljivec in omahljivec, Pokažimo katoličani tudi v ženskem vprašanju in gibanju tistega širokega, vase za upajočega duha kakor v politiki in znanosti. Tok časa se ne cla zadržati — stopaj-mo z njim, da ne zaostanemo in nas drugI nc pohodijo, MLADENIŠKI (TELOVADNI) O^SEK S. K. S. Z. Zb oruje v prostorih šenipeterskega prosvetnega društva ob 9. uri dopoldne. Predsedstvo prevzame g. S m o d c j iz Celovca. Ko dospe predsednik Zveze Orlov drž. in dež. poslanec dr. Lovro Pogač, n i k, predseduje on. Prvi referent urednik »Mladosti« A. Komljanec poroča o sedanjem stanju orlovske organizacije in o nalogah, ki nas čakajo. K resnim nalogam spada načelna' vzgoja, naraščaj, glasilo, berilo, starejši bratje, katoliški značaj, stik s Hrvati, stik s Čehi, moralna vzgoja, premembe v organizacij«, ustroj, seje in razgovori, mikavnost v org., godba in njen dvojni učinek, kritika, paneško znamenje. * Predsednik dr. L. Pogačnik se ob zah« valnih besedah referentu spominja odsotnih in padlih delavcev v mladeniški organizaciji zlasti slavnega dr. Kreka. V klicu »slava« vstanejo navzoči. — Povdarja važnost mlad. glasila »Mladosti« med vojno, ki jc omogočila, da se duševna nit v mladinskem gibanju ni pretrgala, ampak da moremo kar začeti in nadaljevati org življenje. * Drugi referert bogoslovni profesor dr. Josip Ličan razvije šc nukslore do-l>olni!nc misli. Meni zlasti goriške razm«-••(?, navade in razvade kakoršne so se bile Stran X udomačile, pa tudi prednosti, k"i bi jih naj bili tudi drugi deležni. Najprej glede službe božje. Tu in tam zlasti po mestih so nastale velike razvade. Izostajajo in se ne udeležujejo božje službe. Orli naj bi pomagali zlo odpraviti in se večkrat korporativno udeležili službe božje. — Glej resolucije! Moška mladina je pred vojsko ob nedeljah hodila v gostilne, vdajala se grdim plesom. Iskala je zabave in jo bo tudi pozneje. Mladenič, sam sebi prepuščen, premalo prevdari, kaj je dobro in ni. Orlovska organizacija naj poskrbi za pošteno zabavo in podučne izlete. Za mlajše manjka zabavišč. Potikajo se, marsikaj slabega vidijo, zaidejo v izprijeno družbo. Izkušeni Orli naj bi postali SLOVENEC, 3ne U. sepfemFra 191«, prijeno družbo na to reč pozorni. Mnogo reči se da danes napraviti in popraviti samo z dobrodelnostjo. Mladeniči sami ne morejo iz lastnega veliko prispevati, pač pa sodelovati. Vsem Slovencem bi mnogo koristili ipodučni izleti v primorske kraje, zlasti mladeničem. Videli naj bi morje .primorska mesta, slišali o pomenu vsega tega zato v te kraje podučne izlete pod vodstvom strokovnjakov za to in ono vprašanje. Tretji referent iz Celovca urednik r»Mira« vlč. g. S m o d e j pojasni marsikaj, Ha postane jasno to in ono na Koroškem. Poroča o stanju mladeniške organizacije na Koroškem. Pred vojno lepo razvijajočo se mladenišo organizacijo je razbila vojna (vihra, njeno vstajenje pa je onemogočilo preganjanje vsega slovenskega življa na Koroškem. Politična oblast na Koroškem prepoveduje tudi strokovna zborovanja in onemogoča tako vsako kulturno delovanje med ljudstvom. Edino, kar se danes zaenkrat na Koroškem na izobraževalnem pc1 more doseči, so uprizoritve glediških iger. Kljub vsem težavnim razmeram pa se taora naša mladeniška organizacija oživiti, Ha reši moško mladino, ki se ponekod vdaja gostilniškemu življenju, zlasti kegljanju in kvartanju, ki je velika nevarnost za moralo naših bodočih mož. Dr. Karol Verstovšek pošlje pismo. Prosi, da se mu pošljejo vsi sklepi in nasveti, da začnejo tudi na Štajerskem z delovanjem odsekov. Debata. Predsednik otvori debato, K besedi se oglasi g. Č e r n i v e c: Kaj študirajmo in kaj delajmo? Zdaj je marsičesa treba, cesar prej ni bilo treba. Naraščaj vzgojiti je zelo potrebno, vendar ovire so. Prehuda vojaška stiska je rodila odpor zoper svako disciplino. Nevarnost je, da prežene anti-militaristični vzduh tudi potrebno disciplino. Manjka ljudi, ki bi pomagali delati za mladinsko vzgojo. Ožive naj orlovski večeri. — G. duhovni svetnik š p i r i t u a 1 Stroj: Velika je važnost in velik je uspeh 'evharistične vzgoje. Pogosto sveto obhajilo je zvezano s pravim življenjem. Dobro bi bilo izbrati izjave iz izkušenj. Navaja zgled. Duhovni in učitelji naj skrbe za pogosto sveto obhajilo. Mladi naj večkrat skupno pristopajo. Morebiti naj bi tudi pri organizaciji obstoial poseben oddelek, G, U rh: Oddaljenost krajev in raztre-senost otežuje na deželi evharistično vzgojo. Vendar prevdarnost in potrpežljivost vodi k uspehu. Skrbi naj se za Marijine vrtce. — G. T o m a z i n se pridružuje zlasti misli za skrb treznostne in čistnostne vzgoje. — G. M a j d i č je delal pri organizaciji tudi med vojno, Težav z vzgojo m!a-deničev je veliko. Velika nadloga so izprijene ženske. Pri debati se je še povdarjala vzgoja k varčnosti, o nekaterih vajah, ki naj se ne vpeljejo, dr. L. Pogačnik je omenjal pozornost pri Zvezi Orlov, da ne bi prišli odseki pod komando slabih častnikov in narednikov, — Z ozirom na 11. uro se debata prekine, ker začno ta čas drugi odseki. Preden prebere referent resolucije, omenja dvoje direktiv. Z ozirom na M a-rijine družbe. Orlov, organizacija se jih veseli, ker skrbe v mladeničih za nadnaravno življenje za svetost. — Orel jim pomaga, ker jim pripravlja tla, in ker raz-naša verskonravno popolnost v vse kulturno življenje. Pri telovadcih, ki niso v orlovski organizaciji, odobruje Orel, kar imajo dobrega, v ostalem pa povdarja svoj katoliško kulturni značaj. Resolucije S. K. S. Z, v mladeniškem odseku. 1. Da vzgojimo značajen rod, naj se znova poživi orlovska organizacija, ker hoče mladeniče po katoliških načelih vzgajati za Boga in blagor naroda, s tem da pospešuje zdravje, znanje in zlasti krščansko krepost. 2. S. K, S. Z. poziva vse vzgojitelje, starše, duhovne, učitelje in vse, ki so tozadevno pomagati zmožni, naj razširijo orlovsko glasilo »Mladost « med mladeniči od 14, leta naprej. 3. Želeti je, da se Orli udeleže večkrat korporativno službe božje v domači cerkvi. 4. Da se obvaruje mladina od redelj-skega pohajanja gostilen ,naj se ji v nedeljo popoldne poskrbi za pošteno zabavo, kak' podučen izlet ali kako zanimivo predavanje. 5. Ustanove naj se ▼ vsaki večji župniji nedeljski rekreatorijd, kjer se z igrami, izleti, telovadbo itd. zabava nedoletna mladina in odtrga vplivu izprijene družbe. 6. Orli naj se pritegnejo kolikor mogoče k sodelovanju pri dobrodelnih ustanovah. 7. Priporočajo se podučni izleti v pri-morje, kjer naj bi kak strokovnjak eno ali drugo partijo poljubno razložil vdeležen-cem. O sias 9n brez nas. Mažari in Nemci rešujejo sedaj jugoslovansko vprašanje. Seveda vsak po svoje in brez nas. Zato se pogajajo. Pravijo, da hočejo končno veljavno rešiti jugoslovansko vprašanje, pri tem pa pač ne vprašajo, ali smo mi s tem zadovoljni in ali je taka »rešitev« tudi v korist same države m dinastije. V mažarski javnosti rastejo načrti o rešitvi jugoslovanskega vprašanja kakor gobe po dežju, toda vsi so izdelani tako, da ostanemo mi še nadalje hlapci Nemcev in Mažarov, brez vsakih pravic na svoji rodni grudi. Nas Slovence in Istro prepuščajo Nemcem, vse drugo naj pa požre nenasitni mažarski imperializem. Tako razumevajo pravico samoodločbe. Poglejmo mažarske načrte o »rešitvi« jugoslovanskega vprašanja! I. Hrvatski naj pripade Dalmacija (brez dubrovniškega, korculanskega in kotorskega okraja) bo-senska okraja Bihač in Travnik, zato pa mora Hrvatska odstopiti Ogrski tri slavonske županije. Na ta način bi dobila Ugrska tri slavonske županije, bosenska okrožja Banjaluko, Tuzlo in Sarajevo, celo Hercegovino in dalmatinske okraje Dubrovnik, Korčulo in Boko Kotorsko. S tem bi prišli Mažari zelo poceni do morja, Hrvati in Slovenci bi Pa bili za vedno ločeni od balkanskega zaledja. II. Hrvatska dobi Dalmacijo in Bosno-Hercegovino, za odškodnino pa odstopi Ogrski tri slavonske županije, odreče sc vsem pravicam do Reke in hrvatskih primorskih okrajev Sušak z mestoma Bakrom in Crikvenico, obenem pa odstopi 10-20 km širok pas ozemlja ob železniški progi Gjekenes-Reka. HI. Hrvatska in Slavonija posebej, Dalmacija posebej, Bosna in Hercegovina posebej, dobe avtonomijo v okviru krone sv. Štefana, Te se ne smejo združiti, nimajo nobenih skupnih zadev, a z :>materjo-dezelo« (Ogrsko) občujejo potom posebnih ogrsko-hrvatskih oziroma ogrsko-dalma-tinskih in ogrsko-bosenskih delegacij. Ta načrt je menda izdeial grof Karoly. IV. Hrvatska dobi Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Ogrski pa odstopi pravico do Reke, hrvatsko Primorje (okraje Crikvenico, Sušak, Bakar) in okoli 60 kilometrov široki pas ozemlja ob kranjski meji. Tako bi prišla Ogrska do morja in razdelila Hrvate od nas Slovencev. Povdarjamo, da živi na Ogrskem samo 8 miljonov (v resnici 5) Mažarov in nad 12 miljonov nemažarskih narodov. Na Dunaju in v Budimpešti pa naj si zapomnijo, da delajo račun brez krčmarja. O naši lastni usodi bomo odločevali mi sami. predlogu tako, da so bili ta predlog prvotno podpisali tudi poslanci Hummer, Kraft, Nagele, Steinvvender in Felschik; a ker so posvetovanja z ministrskim predsednikom in finančnim ministrom pokazala, da vlada v željenem kratkem času zahtevanega velikega finančnega načrta ne bi mogla predložiti in ker dalje z ozirom na strankarske razmere v parlamentu ne bi bilo ugodno, da bi se zborovanje finančnega odseka odgodilo, so razen Hummerja vsi drugi glasovali le za meritorni del predlo ga, odgodit ev odseka pa odklonili. GosnodarsKolinanCna posodila Mriie-Odrske io Nemčije z Ukrajino. ' Kijev, 10. septembra. (Kor. ur.) Ukrajinski minister Gutnik, avstrijsko - ogrski veleposlanik grof Forgach in nemški veleposlanik baron pl. Mumm so podpisali danes pogodbo, ki ureja gospodarsko in finančno razmerje med Ukrajino in Avstrijo-Ogrsko in Nemčijo do konca gospodarskega leta 1918/19. Ukrajina bo dobavljala osrednjima velesilama določeno množino žita, sladkorja in drugih živil ter surovin ali njih izvoza. Najvažnejša ukrajinska živila, posebno žito in sladkor, se bodo plačevala temeijem ukrajinskih notranjih cen. Osrednje velesile bodo dobavljale Ukrajini velike množine premoga in mineralij. V pospeševanje prometa med omenjenimi velesilami in Ukrajino ter prevoza in o železniških tarifih in o carinah so sc sklenili dogovori. V zvezi z gospodarsko pogodbo se jc sklenila finančna pogodba v višini 1600 milijonov karbovancev, ki zagotovi Ukrajini valuto osrednjih velesil, katero 'potrebujejo, da utrdijo vrednost svojega denarja, osrednje velesile pa dobe potrebna ukrajinska plačilna sredstva. Kurz znaša 50 karbovancev za 100 kron in 85 karbovancev za 100 mark. AVSTRIJSKO URADNO FOROČILO. Dunaj, 11. Uradno: Na Asiaški visoki planoti sta omagala dva sovražna poizvedovalna poskusa. V ozemlju Asolone, kjer se je posrečilo Itar lijanom s pomočjo močnega topništva vdreti v naše črte, je protisunek pešpolka št. 99 zopet vzravnal položaj. — jN^a fronti ob Piavi močnejši boji. V seji 11. t. m. je finančni odsek najprej rešil predlogo o davku na premog in jo v tretjem branju sprejel z 20 proti 17 glasovom. Za poročevalca v zbornici je bil izvoljen poslanec Kraft; poslanec ICuranda je izvolitev odklonil. Nato je prišla na vrsto predloga o sladkorni užitnini, ki je bila sprejeta z 21 proti 16 glasovom. O predlogu poslanca Mastalke, naj se vlada pozove, da ukrene vse potrebno, da bodo mogle sladkorne tovarne ves letošnji pridelek sladkorne pese tudi res predelati, se bo vršila posebna razprava. Na vrsto je prišel vinski davek, o katerem se je otvorila razprava, Odsek je sprejel naslednje resolucije: Schieglovo, naj se uvede monopol na sladkor, premog, železo, špirit, petrolej in žito; Miklasovo za skorajšnjo preskrbo umetnih^ gnojil za vinogradnike in poljedelce in Steinvvenderjevo za odpravo prevelike razlike med ceno surovega sladkorja in ra-finade. Poslanec Renner je predlagal, naj se dnevni red izpremeni tako, da pridejo najprej v razpravo direktni davki, t. j. naklade na pridobitni in zemljiški davek. Poslanec Kraft je v imenu nemško-nacionalnih članov izjavil, da izprememba dnevnega reda ni potrebna, ker bodo Nemci tudi v plenarni seji poslanske zbornice glasovali za splošne konsumne davke le tedaj ako bosta vlada in odsek poskrbela tudi za direktne davke. . Rennerjev predlog je bil nato odklonjen. i . . Parlamentarna korespondenca pojasnjuje glasovanje o včerajšnjem Teuflovem NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. Uradno: Pri obrambi angleških delnih sunkov južno Yperna in severno prekopa La Bassee smo ugrabili ujetnikov. Južno ceste Peronne-Cambrai so privedli ponovni napadi Angk-ev zopet clo silnih bojev južno Gouzeaucourta in okoli Epehyja. Na nekaterih mestih je prišel sovražnik clo naše prednje črte, s protisunkom smo ga odbili; ostalo nam je 300 ujetnikov. Odbili smo delne napade Francozov, ki so na obeh straneh ceste Ham-St. Quen-tin presenetljivo in po pripravi s topovi napadli. Krajevni boji so se bili severno Ailette. Med Ail ctto in Aisno se je popoldne topovski ogenj zopet razvil do velike sile. Zv rečcr je izpadel sovražnik z močnimi napadi, ki so omagali pred našimi črtami. Nemško večerno poročilo, Berlin, 11. septembra zvečer. Na bojnih frontah miren dan. Francosko uradno poročilo, 9. septembra zvečer. Naše čete so danes zopet na več točkah bojišča napredovale. Severno Somme smo vzeli vasi Etrailles in Roupy; onstran Crozatskcga prekopa smo se polastili krajev Grand Seraucourt, Clastres, Montescourt, Lye-rollus in Remigny. Naše čete so zasedle višino 113, južno Contescourta, kolodvor Essigny-le-Grand in višino 117. Severno Oise smo vzeli utrdbo Liez z gozdom, ki leži severno od nje, ob Oisi smo vzeli opekarno in kolodvor Servais. Razširili smo tudi naše postojanke severno Laffau-xa in med Aisno ter Veslo. A.mcriško poročilo, 9. septembra zvečer. Na Woewri smo odbili sovražno poizvedovalno stražo, ki je napadla našo prednjo postojanko. Z ostale fronte se ni nič poročalo. Nasllstva boljševikov. Moskva, 10. (K. u.) Osrednji odbor v Jaroslavu je sklenil, naj se vsi odkriti sovražniki sovjeta ustrele, sumljivi zapro v koncentracijskih taborih, vsi ostali »me. sčam« pa prisilijo, da bodo delali. Varšava, 11. (K. u.) »Monitor Polski« poroča: Državni oddelek je dobil 9, t m brzojavko poljskega zastopstva v Moskvi, da so v Moskvi in • drugih ruskih mestih v zadnji hdneh ustreli brez sodnijske razprave veliko podanikov kraljevine Poljske, S sibirske fronte. London, 11. (K. u.) Reuter je poročal 4. t. m. iz Vladivostoka: Velike važnosti jc, ker sc je razširila sibirska fronta na približno 4000 milj ob zahodni sibirski železnici. Boljševizem v Blagovješčenku, Ta-ri in v drugih mestih bo polagoma zamrl, ker je odrezan od zahoda. Tako se bo ruska fronta lažje uresničila. Zmedeni politični položaj, ki se je razvil vsled nesprav* llivega boja obeh strank na Daljnjem Vzhodu, se bo vsled stika z višjimi političnimi silami v notranji deželi razvil v dobrobit koristi Rusije. Usmrčeni bivši ministri. Ksjev, 9. Iz Moskve se poroča: Usmrtili so bivša ministra Ščekloviteza in Hvo-stova, dalje policijskega ravnatelja Bilec-kega m višjega svečenika Vostorogova. Ri:si pošiljajo zlato v Nemčijo. Berlin, 10. V soboto so odposlali h Moskve v Berlin prvo četrtino ene milijarde zlata, ki tehta 42.860 klg; dalje so poslal: bankovcev v vrednosti 90,900.000 rubljev. Zlato se vozi v štirih vagonih. Posebni vlak najstrožje stražijo. Maribor, 9, septembra. minulo sredo se je nadaljevala pred tukajšnjo okrajno sodnijo razprava v pravdi radi žaljenja časti, ki jo je naperil rav« natelj mestne klavnice Kern proti tiskarju Rabitschu kot odgovornemu uredniku »Volks-Zeitung« radi žaljenja časti. Ra-Ditsch je v svojem listu očital Kernu, da je poslal za 200.000 do 300.000 kron za mariborsko mesto namenjenega prekaje-nega mesa trgovcu Kreuzerju v Ljubljano, Pri prvi razpravi Rabitsch začetkoma ni hotel imenovati svojih informatorjev, a konečno je predlagal, da se zaslišita kot priči uradnika prehranjevalnega urada Slavičsch in Kahler. Pri razpravi dne 4. L m. sta tudi res bila zaslišana ta dva kot priči, a sta oba zanikala, da bi bila obdolžila ravnatelja Kerna čina, ki mu ga podtika Rabitsch. Kreuzer je izjavil pod prisego, da Kerna niti ne pozna in da ni bil ž njim nikdar v nikaki zvezi. Priči Sla-vitseh in Kahler sta oba izjavila, da nista nikdar omenila imena Kern napram Rabitschu. Rabitsch je Kahlerju razburjen oči-taJ/ >c PrisežeI po krivem. Kohler je to očitanje utaknil mirno v žep. Rabitsch je bil obsojen na 200 kron denarne kazni ali 20 dni zapora. Premogovni odsek mariborskega magistrata se je pretekli teden bavil z vprašanjem preskrbe s premogom, ki je zelo slaba. Za minulo zimo je deželna komisija bila obljubila Mariboru 1430 ton premoga na mesec — na papirju. Dobilo pa je mesto komaj četrtino obljubljene množine. Pa še ta množina je padla v prvi polovici avgusta na 180 in v drugi celo na 105 ton premoga. Občina je po podžupanu Nosku intervenirala pri deželni komisiji za premog za Štajersko v Gradcu, kjer so sicer gospoda Nasko sprejeli prav prijazno; toda premoga le niso dali. Kje pa naj ga tudi vzamejo? Trboveljski premogovnik baje producira samo še 15 odstotkov mirovne množine! Danes živi Maribor tudi glede premoga v pravem pomenu besede od nosta do ust in bati se je, da ostane mesto danes ali jutri brez luči, brez premoga za kurjavd in vsled tega tudi brez kruha. Tudi glede drv razmere niso nič boljše. Cene za sadje na debelo so določene, za Marib or: Jabolka: namizna I. vrste 95 vin., II, vrste 85 vin, in navadna namizna jabolka 60 vin. za kilogram. Kuhinjska jabolka 52 vin. in jabolka za mošt 28 vin. za kilogram. Hruške: Namizne I. vrste 78 v, II. vrste 68 vin., kuhinjske 44 vin,, za kuhanje in mošt 21 vin. za kilogram. Češplje: domače, trgane 65 vin., iste tresene 40 vinarjev za kilogram. Slive 70 vin. in 75 vin. ter mirabele 105 vin. za kilogram. Kmetje so s temi cenami nezadovoljni, ker se jim zde prenizke. Zato sadja sploh ne trgajo, ampak puste, da gnije na drevesih. Sadja, ki pade z dreves, sploh nihče nc pobira. 1 V RllSljl. Petrograd gori. — Klcnje v Petrogradu. Amsterdam, 11. (K. u.) Reuter obja-vlja sledečo senzačno poročilo iz Washin- * gtona, ki še ni nikjer drugod potrjeno: Ameriško poslaništvo v Kristijaniji je dobilo zanesljivo poročilo, da gori Petrograd na dvanajstih mestih in da se vrši na cestah splošno klanje= \ Politične novice, + Nemško-nacionalna gonja proti Jugoslovanom. Nemškonacionalna stranka je za danes sklicala zborovanje na Dunaj. Kot priprava nanj se je 10. t. m. sešel počitniški odsek. Navzoč je bil tudi grof Barbo. Odsekovo poročilo poudarja, da se je tekom parlamentarnih počitnic razvilo složno sodelovanje nemškonacionalnih poslancev z nemškim narodnim svetom za Avstrijo in se zagotovilo uspešno varstvo nemških interesov na jugu. Nato so se obširno pečali »s fanatično propagando Slovencev in nastopom knezoškofa Jegliča ter pretežne večine njegove duhovščine«. Soglasno so poudarjali, da vlada tej slovenski politični struji ne sme v ničem niti najmanj udovoljiti. Ako ministrstvo te zahteve, ki je tudi v državnem interesu, ne bi hotelo vpoštevati, bo naletelo na navdušen nemški odpor. Tako poročajo nemški listi. Tudi na današnjem zborovanju nemškonacio-nalne stranke tvori jugoslovansko vprašanje eno glavnih točk. + Absolutizem v zunanji politiki. Ker so uveljavili takozvane debatne pogodbe med Nemčijo in Rusijo, ne da bi si bili iz-poslovali privoljenja nemškega državnega zbora, so demokratično misleči ljudje v Nemčiji zelo vznevoljeni. Berlinski »Vor-■vvarts« je objavil oster članek, v katerem med drugim izvaja: Naša diplomacija še vedno misli, da dela lahko preko glav prebivalstva. Tako postopanje ne more inozemstva prepričati, da je nemška zunanja politika bolj kot je bila v soglasju z voljo ljudstva. — Pri nas v Avstriji-Ogrski j^ seveda še hujše, ker je naša vlada ratificirala brest-litovski mir, ne da bi ga bila predložila parlamentu. + Krivda vsenemcev. V »PreuBlsche 'Jahrbiicher« obračunava prof. Hans Del-briick z vsenemci in» pravi med drugim: Tako gotovo, kakor vojne nismo hoteli, moramo vendar priznati, da smo imeli na Nemškem gibanje, ki je vzbujalo sum drugih narodov, in ki mu je javno mnenje posvečalo veliko premalo pozornosti, vsekakor pa vse premalo ostro zavrnilo »Preufiische Jahrbiicher« si morejo dati izpričevalo, da so davno pred vojno pisale, da so vsenemci veliko nevarnejši nego socialni demokrati, ker bi nas mogli oni zaplesti v vojno, kateri bi se mogli drugače izogniti. Poslanik v \Vashingtonu, grof Bernstorff je vsenemške hujskače ostro grajal, in ko je gospod pl. Heydebrand enkrat v državnem zboru mlatil patetične in šovinistične fraze, ga je državni kancler pl. Bethmann-IIollv/eg brezobzirno pobil Obrambe ni manjkalo, a kako neizmerno nam je škodovalo vsenemško početje, kako zelo so enako razpoložene sovražne šovinistične stranke vsako pretirano besedo izkoriščale, o tem nas je poučila šele vojska. Napačna mornariška politika admirala pl. Tirpitza, ki je namesto I podmorskih čolnov gradil dreadnought za areadnoughtom, ki pa sedaj vendar ne morejo preprečiti blokade Severnega merja, a s0 sum Angležev do besnosti raz-dražili, je pri tem najnesrečnejše sodelovala. Najboljše sredstvo, da se dokaže svetu, da je vladajoča Nemčija vsenemškim stremljenjem končnoveljavno in nepreklicno pokazala vrata, ako bi vlada dala zbrsti vse tiste vsenemške hujskarije pred vojno in bi iz sovražne literature doka ( zala, kako zelo nam je to početje škodovalo in pripomoglo, cla se je užgala vojna katastrofa. — Delbruck opisuje nato, da je vsenemško rovarjenje prekrižalo vsa jtprovna prizadevanja ih prihaja do zaključka, »da nista ne nemška vlada, ne nemški narod storila vsega, kar je bilo po-trebno in v njunih močeh, da bi zajamčila poštenost naše mirovne volje in spoštovanje pred pravicami manjših narodov.« Kakor hitro maršal Hindenburg zapadno fronto zopet utrdi, se mora začeti takoj politična akcija. + Grof Liitzow o bodočnosti Av-sfrije-Ogrske. Bivši c. in kr. avstrijski veleposlanik, je objavil v »N. Fr, Pr.« članek, ki ga končava tako-le: Ko se je pričela vojska, se je veliko govorilo, da bo skupno prelita kri približala narode in pomladila monarhijo, jo okrepila in združila. Želeti je, da dovede častni konec vojske do takega izida, a dozdaj se to še ni zgodilo. Dolgo časa sem živel v inozemstvu, zato poznam mišljenje naših sovražnikov. Geslo, naj se monarhija razdeli, ni rodilo čustvo sovraštva ali maščevalnosti; vodilne kroge entente vodi marveč čustvo, da bo ostala monarhija v svoji sedanji obliki trajno »središče viharjev«, kar bo tudi proti volji vodilnih krogov provzročalo motitve zdaj v tej, zdaj v drugi smeri. Če se nam posreči poskus, da si uredimo lastno hišo, se bomo znatno približali svetovnemu miru. — Tako Liitzow. Nemci in Mažari pa delajo na to, da ohranijo Avstrijo - Ogrsko tako, ki naj še v bodoče tvori ognjišče mednarodnih zapletljajev. + Nagobčnik groiu Czerninu. »Prager . Tagblatt« poroča z Dunaja: V četrtek so nameravali na Dunaju slovesno podeliti grofu Czerninu diplomo podeljenega mu častnega meščanstva. Zadnji hip so pa odpovedali slovesnost, češ, da je grof Czernin zbolel. V resnici je pa biio tako-le: Grof Czernin je nameraval govoriti govor, ki naj vzbudi pozornost. Govor so pa na višjem mestu prej cenzurirali in prepovedali. Grof Czernin je zato odpovedal slovesnost. Listi v Nemčiji so že prejšnji dan pisali, da bo govoril grof Czernin v dunajski mestni hiši senzačen govor. Glavne misli govora, ki ga je nameraval govoriti grof Czernin, je nato objavil v »Neue Fr. Presse«. Ker berlinski listi niso mogli slutiti, da se bo bivšemu zunanjemu ministru prepovedalo govoriti, kako da sodi o miru, so že poročali, da je Czernin govoril govor in da so mu burno pritrjevali. »Reichs-post«, ki je držala s Czerninom, dokler je bil minister, ga zdaj ostro napada, češ, da se zdaj zato tako sili v ospredje, ker bi rad bil zopet minister, —■ Res: boj med Cz erninom in Burianom postaja zanimiv, '+ .Poljska kriza. Varšavski listi trdijo, da bo najbrže sestavil novo poljsko ministrstvo Kuharzcvski, + Sestanek dr. Trumbiča z dr^ Šu-steršičem. V nemških listih čitamo poročilo, da je prišel v Bern v Švici 5. t. m. dr. Trumbič, ki stanuje v istem hotelu kakor dr. Šusteršič, s katerim sta se že ponovno posvetovala. Mi sicer ne verjamemo tem vestem, ker vemo, da se dr. šusteršič z veleizdajalci ne druži. Prepričani pa smo, če bi ta vest vendarle bila resnična, da ga kranjski deželni odbor takoj izključi iz svoje srede, -j- Grško-katoliška cerkev uvede celibat. Lvovski škofijski list je naznanil, da se v svrho povzdige duhovskega stanu v grško-katoliški cerkvi ukrenejo gotove odredbe, ki bodo pospeševale celibat. Stvar je vzbudila veliko presenečenje; lvovska grško-katoliška duhovščina in ukrajinski Narodni svet sta vložila na metropolita grofa Septickega protest; prišlo je tudi mnogo odposlanstev, a zaman. Dne 10. t, m. so se oglasili pri metropolitu podpredsednik Romanczuk, poslanci Pctruševič, dr. Levicki, gosposkozbornični član Bar-vinski i, dr. ter prosili, naj ne uvede celibata. Šepticki je ostal neizprosen, — Poslanstvo je nato metropolita svarilo, naj s tem vprašanjem ne začenja boja. -f Bavarski kralj namerava obiskati tudi Carigrad. -f Cesar Viljem delavstvu. 11. t. m. je cesar Viljem govoril Kruppovemu delavstvu v Essenu o. R. Povdarjal je' da ni opustil nobenega koraka, ki bi mogel sedanjo vojno skrajšati in opozarjal na ponovno izraženo mirovno pripravljenost Nemčije. Sedaj gre zato, da sovražnik kolikor mogoče izgubi. In to se godi. Mornarica je v Skageraku potolkla mnogo močnejšega sovražnika, podmorski čolni glodajo na sovražnikovi življenjski moči kakor črv. Neizmerno junaštvo vojske in mornarice pa mora imeti trdno oporo v delu in mišljenju ostalih. Kdor razširja po sovražniku raztrosene krive govorice, je izdajalec in zapade trdi kazni, pa naj bo grof ali de-lavec. Sedaj gre za vse. Poziva celokupno delavstvo, naj se sklene z njim in celokupnim nemški mnarodom v znamenju njegovih besed z dne 14. avgusta 1914. leta: »Ne poznam več strank, marveč samo Nemce,« Kdor je zato, naj vstane in v imenu vsega nemškega delavstva odgovori z »da«. Navzoči so se pozivu odzvali z glasnim »da«. + Akcija za mir. Iz Berna prihaja poročilo, da se pripravlja v najkrajšem času akcija za sporazum med vojskujočimi se velesilami. Dalje se poroča iz Haaga, da bodo vojskujoče se velesile sklenile pozimi premirje. Berlinska velenemška »Deutsche Tageszeitung« je pa nevoljna na avstrijskega ogrskega zunanjega ministra grofa Buriana, ker je govoril časnikarjem govor, ki je bil prav za prav prikrita mirovna ponudba. Velenemce seveda to zelo j"ezi, ker bi ta v zaledju bivajoča vojna družba najrajši videla, da se vojska »brez njih« vojskuje, dokler bo še kak vojak živel; seveda vojska jim prinaša dobičkov, pred pravicami malih narodov, Dnevne novice. — Iz pisarne S, L. S, Vse one, ki pošiljajo na pisarno S. L. S. prošnje, naj bi poslanci posredovali pri njihovih prošnjah za vojaške dopuste in oprostitve, opozarjamo, naj pošljejo natančne podatke in sicer te-le: natančno ime in priimek tistega, ki ga hočejo oprostiti, bivališče (občina in vas), okr, glavarstvo, rojstno leto, šaržo, kje sedaj služi in vojno pošto, posebno pa podatke glede domačih razmer (delavne moči, število živine, velikost polja, travnikov, število in starost otrok, e-ventuelno bolezen) prav tako, kakor so navedli v svoji prošnji. Posebno važno pa je, da navedejo natančni datum in številko, pod katero je šla prošnja od c, kr. okr. glavarstva na ministrstvo, Brez tega datuma je priporočilo pri ministrstvu skoro nemogoče. — Krajevnim odborom S, L, S. se te dni razpošljejo tiskovine, katere naj blagovolijo izpolniti in potem vrniti. Nekateri krajevni odbori še niso javili svoje u-stanovitve tajništvu S. L. S, — Če bi pri razpošiljanju tiskovin kak krajevni odbor pomotoma izpustili, naj nas opozori. — Prošnja Rdečega križa. Švicarski urad za internirance v Davos in okolici je poslal Rdečemu križu zdravniško poročilo z dne 7. avgusta 1918 civilnega interni-ranca Mihaela Klopčiča s Kranjske, rojst. 1. 1889., interniranega v Švici od 8. januarja 1917. Ker manjkajo vsi drugi osebni podatki, se poročilo ne more dostaviti. Prosimo, naj se oglasi Mihael Klopčič osebno ali pa sporoči, če je komu znano njegovo sedanje bivališče pisarni Rdečega križa v Ljubljani. — Nadalje opozarjamo slavno občinstvo, naj se zaradi poizvedovanj o ranjenih, bolnih, pogrešanih in vje-tih vojakih iz Kranjskega obrača edino le na pisarno Rdečega križa v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 4 (Alojzijevišče), ne pa na poizvedovalni urad na Dunaj, ker ta pošilja tja naslovljene dopise brez vsake pripombe pisarni Rdečega križa v Ljubljani za nadaljnje poslovanje, kar povzroča zamude pri poizvedovanju in obilo nepotrebnega pisarjenja in dela. — Sirotišnica za vojne sirote v št. Vidu nad Ljubljano se bo otvorila v začetku oktobra. Do takrat bo vsaj eno nadstropje toliko dovršeno^ da bo mogoče sprejeti prve sirote. Za sprejem prosi veliko število vsled vojske osirotelih dečkov, pa jih bo mogoče prvo leto sprejeti le kakih 15, Če bi sredstva dopuščala, bi se jih sprejelo lahko 50 do 60. Sirotišnica v Grobljah je sprejela okoli 50 deklic. Več jih letos tudi ne more sprejeti. Škofijsko društvo za varstvo sirot ima ogromne stroške in bo utonilo v dolgovih, če mu ne bo dohajala znatna podpora. Temu in onemu se je med vojsko premoženje znatno pomnožilo. Ali bi ne bilo prav, če bi se spomnili tistih, ki so v vojski vse izgubili, ko so zgubili očeta in nimajo nikogar, ki bi jim rezal vsakdanji kruh? Zapoved krščanske ljubezni zahteva, da plačuje vsakdo ubo-gim sirotam obresti od svojega imetja. Spominjajte se ob vsaki priliki naših sirot in pristopajte škofijskemu društvu za varstvo sirot kot ustanovni člani. —• Čebelarji, ki so naročili sladkor za čebele pri čebelarski podružnici v Kranju, naj pošljejo čimpreje denar g. Žontarju Primožu v Kranju, Umrl je 10. t. m. v Trstu Franc Povšič, c. kr. profesor slovenske goriške gimnazije. — Iz Idrije. Popraviti moramo »SIo-venčevo« poročilo od 10. septembra 1918 v toliko, da se sestanek skupne Jugoslovanske Strokovne Zveze ne bo vršil ob 9. dopoldne, ampak ob 9. uri zvečer. Vabljeni so tudi nečlani krščanskega mišljenja. Poročal bo načelnik J. S. Z. dr. Jakob Mo h o r i č. — Strašna železniška nesreča. Včeraj zjutraj jc v Scheidemiihlu na Poznanjskem tik pred kolodvorom zavozil otroški do- sebni vlak v tovorni vlak, ker je prevozil znamenje za stati. En sprevodnik, en potnik in 33 otrok je ubitih, 1 žena in 15 otrok lahko ranjenih, 2 otroka težko ranjena. — Preki sod je razglasi general, polkovnik Sarkotič v okrajih Bos. Dubica, Bos. Gradiška, Prijedor in Prnjava v Bosni. — Lov na dezerterje po cerkvah. Iz Splita poročajo, da se vrši po celi Dalmaciji lov na dezerterje, katerega izvršuje vojaštvo tudi po cerkvah. Ko sc konča ma-, ša, obkolijo cerkev in odpeljejo vsakega moškega, ki nima vojaških listin. — Mačehovsko postopanje z Dalmacijo. Zadarski »Narodni list« piše: Žitni zavod je objavil cene moki in drugih mlev-skih proizvodov za 1. 1918-19, Cene se razumejo po 100 kg čiste teže brez vreče in sicer za mekinje od postaje mlenja, a za vse druge proizvode od postaje sprejetja. Samo za Dalmacijo veljajo cene franko parnik Reka. Dalmacija mora pri 100 kilogramih plačati žitno hrano za 14 K dražje, kar znaša letno najmanje 3,500.000 K. Tako krivično postopajo centralne oblasti z jugoslovansko Dalmacijo, — Razprava proti upornim mornarjem v Kotoru, Zaderski cenzurirani »Narodni List« piše: Nekateri časopisi so pisali, da je prišel poslanec Soukup v Kotor branit 50 mornarjev, obtoženih zaradi upora, dočim smo še daleč od sodne razprave. Soukup je prišel v Kotor, da zbere podatke in zasliši obtožence, katerih ni 50 ampak 400. Nato je Soukup odpotoval; Med 400 obtoženci je 90 odstotkov naših iz Dalmacije, Hrvatske in Istre, dočim so drugi Čehi, nekaj Mažarov in še manje Italijanov, Razprava se prične 15. novembra in bo trajala približno 3 mesece. Mažari so že preskrbeli za branitelje, za Čehe je bil tamkaj Soukup, samo za Hrvate se noben ne briga. Cenzurirani »Narodni List«-£ravi dalje: V interesu teh naših ubogih ljudi, ki so goli, bosi in lačni — zaradi lakote so prodali že tudi čevlje — in ki že 7 mesecev gnijejo po ječah, naj delajo vplivni ljudje na to, da se ta proces uniči, ali naj se pa odgodi do po vojski, ljudje pa izpuste iz ječe, — Temu poročilu dodaje tržaški »Lavoratore«, da je socialno demokratični poslanec Oliva pred mesecem dni v tej stvari odpotoval na Dunaj, da se posvetuje s poslancem Scitzcm, kaj bi se dalo storiti za brambo teh obtožencev. 2e preje se je bil poslanec Seitz obrnil na generala Arza, načelnika generalnega štaba, da bi teh nesrečnikov ne zadela tako tragična usoda kakor je druge. Dr. Puecher v Trstu zagovorništva ni mogel sprejeti, ker ni vpisan kot vojaški zagovornik, Socialno demokratični odbor v Trstu je sklenil pridobiti enega izmed treh tržaških vojaških zagovornikov (Gefter-Woudrich, Luzzatto in Rabi) za to, da sprejme žago-vorništvo v kotorskem procesu obtoženih italijanskih mornarjev; stroške bo prevzela socialno demokratična stranka. — Draga ceha. V IIz na štajerskem so poleteli trije izletniki, ki so naročili v gostilni z mesarijo štiri pečene piske s salato. Piske jim je zaračunala gostilničarka z 225 kronami; za vsako 56 K 25 v., češ da je porabila pri praženju 3 kile masti. — Množino moke in kruha bodo V Nemčiji zvišali 1. oktobra na staro višino. lj Pričetek šolskega leta 1918—19 na ljubljanskih utrakvističnih gimnazijah (I. in II. drž, gimnazija). Vpisovanje v I, razrecf dne 16., sprejemne izkušnje v I, razred 17. septembra. Ponavljalne, dodatne in sprejemne izkušnje v II. — VIII. razred dne 18. septembra. Vpisovanje v II. _ IV, razred dne 19. dopoldne, v V. — VIII. razred dne 19. popoldne, — Sv, maša dne 20., pričetek pouka dne 21. septembra ob 8 uri dopoldne. lj Zamenjava kopalnih cilindrov. Radi hitre naprave nadomestnih cilindrov pri kopalnih pečeh, kateri so se hišnim posestnikom pred časom odvzeli v svrho zamenjave, je predsednik prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani osebno posredoval pri tvrdki Joh. Dobner & ing. M. E. Tuttner na Dunaju, kjer se mu je obljubila hitra izvršitev del, Vrhutcga je prejel danes od imenovane tvrdke pismeno zagotovilo, da se bode z montiranjem nadomestnih cilindrov te dneve pričelo in da je vzrok zakasnitve edinole naenkrat nastalo delavsko gibanje in pa transportne težkoče. Prepričal se jc obenem, da so novi cilindri faktično žc gotovi, V pisarni društva hišnih posestnikov so med 6-—7 uro zvečer na vpogled hišnim posestnikom pogoji, pod katerimi jc tvrdka zavezana napraviti nadomestne cilindre. Hišni posestniki naj bodo uverjeni, da bode naše društvo strogo pazilo na to, da se izvrše obljubljena dela brez odlašanja. lj Neužiten kruh. Kakor se nam poroča, prodaja aprovizacija c. kr. državne železnice skoro popolnoma neužiten kruh. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 9. septembra. Novorojencev 16, mrtvorojenec 1, umrlih 29. Od umrlih je 15 domačinov in 14 tujcev. Umvli so: za grižo 4 (med njimi 1 tujec), za jetiko 7 (med njimi 2 tujca), za različnimi boleznimi 18. — Za nalezljivo boleznijo so oboleli, in sicer za grižo 4 domačini, 2 vojaka in 2 tujca. Primorske mmrice. p Velik plen tržaških vlomilcev. V noči 9. t. m. so tržaški tatovi vlomili v skladišče papirja Maksimilijana Tenze v Trstu, ulica San Lazzaro 17, in odnesli iz železne blagajne 60.000 kron. p Napad z ročnp granato. Franc Jev-šček, 14 letni fant od Skrljev, občina Bale, je nesel kosilo iz Biteža svojemu očetu, ki je kosil pri Škrljih na svojem posestvu. Kar se izza nekega zidu prikaže klobuk, roka se dvigne in zaluča proti fantu ročno granato. Ta se pred njim razpoči in ga ^trašno razmesari. Roke so mu hudo razdejane, prsti desne roke vsi preč, težka rana na glavi, desna noga pa tako prestreljena, da mu je le še na koži visela. Nesrečnega fanta so prepeljali takoj v Gorico v bolnišnico, kjer se mu je podelila naj-skrbnejša pomoč. A razdejanje telesa je bilo preveliko. Fant je že drugo jutro podlegel težkim ranam in umrl. Nesrečna družina je bivala v begunstvu v Drag.atušu na Kranjskem, in je oče s fantom prišel domov, da nekoliko obdela svoje njive in pokosi travnike. Zdaj pa ta strašni udarec po zlobni roki. Kdo je bil zalučal ročno granato, še ni dognano, ranjki je še izpovedal, da je videl nekega 16 letnega fanta, Iki je bil prišel tam proti njemu. — Po goriški deželi leži povsod še veliko granat in idrugih razstreljivih izdelkov, ponekod eo kar celi kupi nevarnega materijala. Naj bi .vendar vojaška oblast dala po svojem mo-fetvu povsod odpraviti ta materijal, da ne bo na ljudi povsod prežala smrt, nagla in heprevidena! Otrokom in odraslim pa zopet kličemo: Pazite, kod stopate, zlasti po travnikih; s tem orožjem nobene šale in takega orožja se niti dotakniti! p Umrl je v bolnišnici v Trbovljah 20-letni begunec Rafael Skamina, doma iz Pševlika pri Renčah, Bil je uslužben kot pomožni delavec pri premogokopni družbi V Zagorju. p Dar za goriške begunce. Gospod A.rtur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini, je daroval že ponovno 50 kron za goriške begunce, in sicer iz nek.e kazenske poravnave. Bog plačaj! CssuodiEirske Rokice, g Kmetijski invalidni tečaji na Grmu. Pokazala se je potreba kmetijskega pouka invalidom kmečkega stanu med vpj-sko. Skrbeti je treba, da se kolikor mogoče pridrži in ohrani kmetijstvu delavne moči — naše vojake, posebno naše invalide. Kar telesno tie zmorejo, naj pomagajo duševno! In ravno v tem oziru, v kmetijski strokovni izobrazbi, smo šc daleč za drugimi narodi. Da se zopet začne na Kranjskem s kmetijskim poukom, katerega ni bilo med vojsko kakor v drugih kronovi-nah, so se po zgledu drugih kronovin vpeljali kmetijski invalidni tečaji na Grmu, katerih namen je, kmečke sinove in go-spodarje-invalide v kmetijski stroki duševno izobraziti ter jih s kmetiiskim delom, v kolikor se da, napraviti zopet zmožne za razna dela, je torej nekako or-topedična šola. Poučuje se splošno kmetijstvo in najvažnejše panoge, ki pridejo na Kranjskem v poštev. Invalidi, naši fantje, z velikim zanimanjem slede pouku in so se do sedaj pri delu izkazali zmožne za razna glavna opravila. S pridnostjo in vztrajnostjo se da mnogo doseči! — Prvi kmetijski tečaj se je začel pod vodstvom kmetijskega strokovnega učitelja inženirja Vedernjaka sredi avgusta. Pripomogli so k temu vlada, deželni odbor, deželna komisija za invalide in vojaška uprava, ki bi pa lahko še bolj podpirala posebno glede prehranjevanja te tečaje, kakor to po drugih kronovinah že stori. Le želeti je, da ne ostane pri tem prvem tečaju, kakor si to mislijo na merodajnih mestih, ampak da sledi temu tečaju še mnogo takih, pa z daljšo dobo. Ti tečaji so ne le v splošno korist našega kmetijstva, ampak tudi v blagor naših invalidov, kateri so pač zaslužili, da se zanje primerno v tem oziru poskrbi. g Najemnina se bo vendar smela zvišati. Na pritožbo osrednje zveze društev hišnih posestnikov na Dunaju proti izvrševanju določb v varstvo najemnikov je justično ministrstvo odgovorilo, da je dovoljeno zvišati najemščino, ako je ista v razmerju z najemščino drugih stanovanj v hiši znatno nižja. g Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Intcresentje dobe pri trgovski in obitniški zbornici v Ljubljani pojasnila o ravnalnih cenah za strešno lepenko; o rav-nalnih cenah za hidravlično apno v okraju Litomerice; o ravnalnih cenah za dalma- tinski portlandccment; o potrebi velikih množin jesenovih, javorovih in breskovih desk na Nemškem; o pribitkih k lesnim ravnalnim cenam za skladiščno in nadrobno trgovino z lesom; o uvozu soli iz Nemčije (dovoljen samo za Češko); o eks-portni valuti pri blagovnem izvozu v Ukrajino. Informacije je le pri krajših poročilih mogoče dati tudi pismeno. g Dohodki avstrijskih državnih i elcz-nic so znašali meseca julija 1918 119 milijonov 382.400 kron, t. j. 30,418.000 K več nego lani. Od tega odpade na osebni in prtljažni promet 47,275.200 K, za 14 milijonov 487.562 K več nego lani, na tovorni promet pa 72,107.200 K, za 15,931.360 kron več nego lani. Prometni davki znašajo v osebnem in prtljažnem prometu približno 8.2 milijona kron, v tovornem pa 11.3 milijona kron, skupaj torej 19.5 milijona kron. Prebitek upravnega 1. 1917/18 znaša 218.7 milijona kron. g Vrcdncst krone je glasom poročila generalnega tajnika avstrijske-ogrske banke, viteza pl. Scbmida, padla takole: 100 holandskih goldinarjev stane 522 K 50 v; kodanjske, kristianijske in stockholmske menice so dražje za 45.17 odstotkov ozir. za 44.61 odstotkov in 55.76 odstotkov, švicarske za 40.49 odstotkov, za berlinske je treba plačati 168 K 75 vin. in cclo za bolgarske 128 K 25 vin. Kilogram zlata, ki je stal v miru 3300 K, stane v zasebnem prometu 20.700 K, srebro 537 K in platina 50.000 kron. 9 g Možnost dobave praznih sodov. Iz Uk rajine in sicer iz Borszzo\va sc bo izvozilo večje število praznih sodov. Z ozirom na veliko potrebo sodov utegne tudi v Avstriji biti zanimanje za nakup takih sodov. Interesentom se je obrniti neposredno na c. in kr. deželno mesto v Lvovu (k. u. k. Landcsstelle in Lemberg). g Delniške družbe. Izšla je naredba finančnega mini?tra o državnem dovoljenju za ustanovitev in zvišanje temeljne glavnice pri družbah z omejeno zavezo in za zvišanje ustanovnih glavnic delniških družb in komanditnih družb na dclnice. g Prodaja hrvatsko-siavonskih gozdov. »Uj Nemzedek« piše: Kakor s popolnoma zanesljive strani zvemo, se pogaja hrvatska »provincijalna« vlada z ogrsko vlado o predaji hrvatsko-siavonskih gozdov, ki so erarična last. Gozdovi merijo 300 milijonov oralov, katerili vrednost pa znaša okoli 2 milijardi kron. g Hrvatsko centralo za zdravila usta« nove v kratkem hrvatski lekarnarji v Zagrebu. g Sladkor Iz Ukrajine. Iz Odese poročajo, da so osrednje sile doslej v Ukrajini nakupile 4 milijone pudov (1,310.000 stotov) sladkorja. Sedaj se pogajajo za na-daljni nakup 2 in pol milijona pudov (819 tisoč pudov). Od te množine dobe: Bolgarija 4 odst., Turčija 9 in pol odst., od ostanka dobi Nemčija 40 odst. in Avstrija Ogrska 40 odsti g Nemčija nam bo dala zdravila. Z Dunaja poročajo, da je Nemčija obljubila, da nas bo potom nove centrale za zdravila v razmerju lastnih zalog preskrbovala z zdravili. Namesto prekomorskih in južnih zdravilskih sredstev, ki se ne uvažajo več, nam pošljejo polnovredne nadomestne preparate. iociia. a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 13. septembra, od 8. do pol 1, ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh, moko in petrolej. Izkaznice za petro'cj debe le stranke in člani vojne zveze, stanujoči v Ljubljani in Sp. Šiški, Zunanji okraji ne bode izkaznic za petrolej. Kdo je upravičen do petrolejskih kart, je razvidno iz tozadevne notice, ki je bila objavljena v našem listu. a Aprovizacija južne železnice, Kon-i sumente se nujno vabi, da pridejo tekom tega tedna po zelje v glavah in čebulo; . množina, kolikor kdo želi. Pozneje se ne bo več oziralo na zahteve. ; EeuMfen© - raašdsnOi Zgubila se je večja vsota denarja od Sv, 1 Jakoba cb Savi do Vevč, Pošten najditelj naj ; odda denar proti dobri nagradi v občinskem | uradu v D. M. v Polju. Denar je zgubila revna j oseba in je prišla vsled zgube v veliko za- Idrego. Našla sc je manjša vsota denarja v bližini deželne sodnije. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri Ivanu Nemec, Prečna ulica štev. 6 ali v deželni sedniji. Malo posestvo se prodaja skupno ali posamezne parcele dne 14. septembra, to je v ' nedeljo popoldne do šeste ure zaključeno v j tamošniih prostorih hiš. štev. 20 v Spodnjih i Pirničali, občina Šmartno pod Šmarno goro. I Prodajalo se bode gospodarsko poslopje, nji i ve, travniki in gozdi do 20 oralov. Interesen-I tje se vabijo. 3312 Prispevajte za sklad S. L. S. ©©©©©©(9©©( eieieie. Stanovanje s hrano ee išče za dijaka i. realke pri boljši družini. Plačilo po dogovoru. Po-»nudbe je poslati do petka, 10 ure dopoldan na upravništvo „SLO-/ VENCA" pod šifro „Realec" 3313. IŠČE SE izurjena prodajalca ta mesto. Prijazne ponudbe je poslati na upravništo »Slovenca« pod iifro: »Mesto« 3288. Naznanilo. Podpisani naznanjati*, da isetn samo jaz upravičen nakupovati po oelem Kranjskem hrastove ježiee. Matija ^ramap p o s. ln gostilničar, alinea 90 'Katora družina na deželi bi bila voljna iz usmiljenja sprejeti polletnega WT otroka ta svojega. Dopisi naj se naslovo pod ,Mir" 3317 na upravništvo „Slovenca" »-i i Novo, dvonadstropno hišo i:— rili i vrtom t Sp. Šiški S KAMENJAM t malo hišo in nekaj zem-jiičem v Ljubljani ali v bližini, Natančen naslov pri upravi lista pod it. 3283. Hlapec h konjem SE SPREJME. Vsa oskrba v hiši. Plača J>o dogovoru. Sprejme se tndi sterejša moč. FRANC ZORMAN, upraviteljstvo pokopališča Sv. Križ, p. Moste. 3284 Krema za britje najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 7'50 Milo za britje pristno, najboljše vrste 1 kos 3 K i kg K 34-— Pošilja proti naprej- poslatvi denarja M. JttNKER, eksportna trgovina Zagreb 39, Petrinjska 3 IIK Hrv. JDobra knjigovodkinja, ki je obenem spretna tlpliarica in ste- nografinja, iz dobre katoliške družine, zmožna slovenskega in nemškega, če mogoče tudi italijanskega ali hrvaškega jezika se sprejme takoj v službo pri plemeniti družini na Hrvaškem. Popolna oskrba in priklop k družinskemu življenju zagotovljen. Ponudbe in posebne zahteve se pošiljajo na uredništvo „Slovenca" pod šifro „vcstna in sposobna". 3296 IŠČEM izurjenega, vojaščine prostega za vodno žago na Dolenjskem. Stanovanje, drva prosto. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 3308. Srrane -t Ljubljana, Rimska cesta št. 16 :: priporoča svojo najnovejšo :: zalogo pohištva Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo iz najstarejie in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rajava in rumena. — Da se napravi temno modra, se dfi polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. PoStnine prosto pošilja 3136 Rudolf Cotii Vsem duhovnim sobratom naznanjamo žalostno «.-»- vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicali dne 10. septembra 1'JIS v Dobrepoljah na Dolenjskem v boljše življenje veleč, gospoda fCI] župnika na Jesenicah na Gor. Pogreb blagega pokojnika bode v petek dne 13. septembra ob 11. uri dopoldne iz njegove rojstne hiše na farno pokopališče v Dobrepoljah. Vsem duhovnim sobratom priporočamo pokojnika v molitev. Anton Dolinar, kaplan, Josip Kos, župnik v pok., Valentin Jerše, kaplan. malo invalid, IWt> IŠČE primernega dela v Ljubljani. Ponudbe pod: »Mizar« 3307 na upravništvo »SLOVENCA«. ZAMENJAM za dnevno donašanje % \ ozir. 11 m eka ja^ PERILO, CIGARETE, J®" oziroma ga dobro plačam. Naslov pri upravi »Slovcnca« it. 3311, IŠČE SE za takoj pridna in zanesljiva w _ tu ki fe zmožna tudi nemškega jezika, za popoldan in večer. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod it, 3309. enostaven, četudi brez pcčnic in 2 p2ci Cenjenn ponudbe v trgovini Šinkovie & Sosb, Mestni trg. IŠČE SE s« w w Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »Skladišče« 3285. vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Apothekeszur Eoifnung« finan illircllfl : Lekarna »pri upanju« :l(Ld lu, UjlOilli Glavno prodajalne v Ljubljani: lekarne Gabr. Piccoll in Mr, R. Sušnik terdrožeriji Ant. Eano in B. Gvaniara Kot zastopnik dediča po dne 20. avgusta 1918 zamrlemu g. Lovrencu Šarcu, gostilničarju in trgovcu v Ljubljani, Karlovska cesta štev. 19. poživljam s tem vse dolžuike pokojnega g. Lovrenca Šarca, da se brez odloga zgla-sijo radi poravnave svojih obvez in dolgov v moji pisarni. Ur« Frati Mnuik odvetnik v Llubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. Stanovanje s hrano SE IŠČE za starejšo gospodično iz boljše hiše. — P.onudbe na: Poštni predal 27, Ljubljana. 3274 Doile so zopet latsSnice Vrhnika. za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi {Istilno mlallltlce in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za 2ito in sadje, gepeljne, slamorez-rsite, brsoparilnike, kolle xa iganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. n Dalje opozarjam na svojo veliko za logo priznano in dokazano najboljših Franc Milit, "looa poljedelskih strojev LJubljana, Martinova cesta št. 2. ročnih mlinov pripravnih za vsako mletev. citre SO NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3304. se sprejme na hrano in stanovanje. Več se poizve v Ljubljani v Ilirski ulic! št. 27, pritličje, levo. 3305 IŠČE SE za posestvo z velikim gospodarstvom na Gorenjskem spretno, samo- s,oico kub^sioo: "m proti zelo dobri plači. Istotam tndt J®^ PERICO. ki zna dobro Prati in likati, Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod it. 3310. poučuje absolventka praškega konserva-torija VIDA ŠESEKOVA, učenka vir-tuoza prof. Hermana. Učenci se sprejemajo vsak dan od 10, do 12. in 3. do 5, v Ljubljani v Wolfovi ulici 12, II. nadstr Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih p