Ljubljana, petek 6. decembra 1940 Cena t Din Izhaja vsaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din Uredništvo: c.jubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. M3riDor, Grajski trg št ?. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev I, telefon št 65 Rokopis« se ne vračajo Borbe za S. Ouaranto in Argirokaslro Napadi in protinapadi na vseh bojiščih v Albaniji — Italijani hočejo ustvariti novo enotno fronto in opustiti dosedanjo v več ločenih odsekov razcepljeno bojno črto Leto XXI., št. 186 opiavuiSivu ujuoijami cvnaiijeva o — Telefon 9tc/ 3122, 3123. 3124, 3125 312* Lnserainj jooeiek: Ljubljana. Selen* burgova UL — Iel 3492 ln 3392 Podružnica Marmor. Grajski trg ŠL 1 — Telefon 2455. Podružnica Oeije Kocenova ulica 2 Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubliana « 17 748 Zanimive razprave v Franciji V zadnjem času je izšlo v Franciji več zanimivih razprav, deloma v knjigah, deloma v večjih francoskih listih in revijah. Razprave skušajo francoskemu čitatelju prikazati potek vojnih in političnih dogodkov v času od začetka nemške ofenzive na zapadnem bojišču pa do francoske prošnje za premirje Ker se skoro vse te razprave ujemajo v zaključku, da je bila sklenitev premirja za Francijo neizogibna in da je francoski narod na svojo veliko srečo našel v dneh največje odločitve sposobnega moža. ki je Francijo še lahko rešil pred popolnim zlomom, namreč maršala Petaina. se vsakemu inozemskemu —in verjetno tudi francoskemu čitatelju — vsiljuje dcmneva. da je namen vse te literature dokazati da ie bila za Francijo v onih usodnih dneh mogoča ena sama izbira- ona za katero se ie odločil maršal Petain s Evo^mi naiožiimi sodelavci, torej pot premirja in kapitulacije. Dramatični dogodki sredi juniia so čitateljem pač še v svežem spominu Dne 10 junna se je Reynaudova vlada preselila iz Pariza najprej v Tours od tam Da 15. junija v Bordeaux. Vrhovni poveljnik francoskih čet general Wey-gand je imel nalog da se še nadalje upira pro.diraiočim Nemcem ob Loiri in Garonni Toda Nemci so 14. iuniia vkorrkali v Pariz in nadaljnji odpor Francozov se je zdel vedno mani mogoč Revnaud se je obrnil na preds°d-n;ka Zedinjenih držav Roosevelta s po-z;vom na pomoč, medtem ko je iz Londona prejel predlog o angleško-francoski uniji. V noči med 16. in 17 junijem pa je moral Reynaud podati ostavko. Zamenjal ga je maršal Petain. ki je 17. junija opoldne sporočil francoskemu narodu, da se je odločil zarrosti Nemčijo za premirje. Ozrdje teh dramatičnih dogodkov je ost?!o v marsičem nepojasnjeno. Nove razprave, ki se sedaj pojavljajo v Franciji, ga osvetljujejo samo z ene strani Sem lahko štejemo na primer kni'go poslanca Montignyja: »Popolna rcsnica o dramatičnem mescu francoske zgodovine« Njen splošni pomen je v tem. da je v njej zbranega mnogo važnega gradiva, ki pa se nanaša bolj na utemeljevanje kakor na razlago velikega francoskega preokreta. Nekako v isto vrsto lahko štejemo tudi poskus Alberta Fabre-Lucea, da bi v svojem »Dnevniku Francije« dokumentarično podprl trditev o neizogibnosti Petaino-ve odločitve. Za razliko od Montigny-jeve knjige pa zajema knjiga Fabre-Lucea razdobje, ki sega od marca lanskega leta do julija letošnjega leta. Medtem ko se Montignv opira predvsem na vojaške pomanjkljivosti, zaradi katerih bi po njegovem mnenju Francija neizogibno izgubila vojno, ako bi jo nadaljevala, se Albert Fabre-Lu-ce dotika tudi vprašanja diplomatske odgovornosti. V središče svojega utemeljevanja postavlja tragično nasprotje med Daladierom in Reynaudom. vendar z manjšo prizanesljivostjo glede Reynauda, kakor je to storil pisatelj Mauro;s. Albert Fabre-Luce ne prikriva, da je napisal svoje delo kot odkrit pristaš francosko-nemškega sodelovanja. To sodelovanje bi po njegovem mnenju bilo mogoče tudi že poprej, ko bi se Francija le ne bila tako navezala na Anglijo. Na koncu svoje knjige objavlja avtor umišljen razgovor med starim in mladi mFrancozom, pri čemer daje mlademu Francozu na jezik naslednjo izjavo: »Leta 1919 smo hoteli ukiniti narodno suverenost. Sedaj je odpravljena Zedinjene evropske države so že tu. * V potrditev pravilnosti teh tez. kakor jih zastopata Montigny in Fabre-Luce, je pred kratkim tudi francoski generalni štab uradno objavil nekaj zanimivih podatkov, ki naj dokažejo da je b;lo vsako upanje Francije na uspeh v tej vojni brez voiaške osnove Francoski generalni štab ugotavlja, da bi mogla Francija ob sklenitvi premirja postaviti proti 125 nemškim divizijam samo 25 svojih divizij. Da še te so bile že v razsulu in slabo oborožene Generalni št"b nadalje dokazuje, da bi bil tudi v kolonnah nadalinji odpor nemogoč medtem ko bi soreiem angleškega predloga o uniji med Anglijo in Francijo »dejansko pomenil samo predajo vsepa franrosk°ga imperija in voinega brodovia Angliji« Tudi po mnenju francoskega generalnega štaba je bila torej Franciia iz vojaških in političnih razlogov prisiljena odločiti se za kapitulacijo. V istem duhu je tudi polslužbeni »Temns« objavil seriio člankov, v katerih dokszuie neizogibnost tega izhoda V svoiem organu »Arlete« išče minister Bailbv potrditve te trd;tve v moralnem stanju francoske armade Tednik »Sept Jours« ie pričel pred kratkem z reportažo, namenjeno najširšemu krogu francoske javnosti, ki naj dokaže diplomatsko in politično neizogib- Rim, 5. dec. br. (Štefani). Davi objavljeno 181. službeno vojno poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva pravi: Na grški fronti je prišlo tudi včeraj na frontah obeh armij do vrste napadov in protinapadov. Formacije naših bombnikov in strmoglavcev so uspešno sodelovale z oddelki vojske ter so bombardirale vojaške naprave, vozne poti, mostove, avtomobile z zalogami hrane in streliva ter čete na pohodu. Posebej in ponovno je bila bombardirana cesta Premete-Perati, ki je bila na več krajih razrušena. Bombardira na so bila nadalje oporišča sovražnika na Krfu, v Zanti in Prevezi. Neka formacij* naših lovcev se je spopadla s skupino sovražnih letal. 5 sovražnih lovcev je bil« sestreljenih. Od naših se 2 letali nif*a vrnili na svoja oporišča. Dne 29. novembra je naša podmornica »Delfino« potopila neki grški rušilec na Egejskem morju. Preko Švice so sovražna letala priletela nad severno Italijo in bombardirala Turin. V bližini neke bolnišnice je bil en civilist ubit, 3 pa so bili ranjeni. Nekaj požarov je bilo takoj pogašenih. Poškodovane so bile ena čistilnica, ena predilnica in ena tovarna preprog. Na vojaških objektih ni bilo nobene škode. Italifanske in angleške letalske izgube Rim, 5. dec. br. t Štefani). Davi so bili objavljeni službeni podatki o angleških in italijanskih letalskih izgubah v mescu novembru. Podatki se nanašajo na bojišča v Egiptu, Sudanu, Keniji, Albaniji in na fronti ob Kanalu, kjer sodeluje v letalski ofenzivi proti Angliji tudi poseben italijanski letalski zbor. Po teh podatkih je bilo v omenjenem času sestreljenih ali uničenih na posameznih letališčih 247 angleških letal. Med njimi je 25 letal, ki so bila verjetno sestreljena in se lahko smatrajo za Atene, 5. dec. j. (AR). Grška armada je I včeraj zabeležila nov važen uspeh v po- ' teku svoje ofenzive. Grške čete so zasedle I kraj Premetije (Premeti) ter strategično I zelo pomembne strateške pozicije okrog mesta. Kakor na tem srednjem frontnem odseku, se tudi na južnem in severnem frontnem sektorju ofenziva uspešno nadaljuje, dasi se italijanski protipritisk ni nič zmanjšal, marveč postajajo italijanski protinapadi na posameznih točkah še močnejši, kakor so bili doslej. Na skrajnem levem krilu so Grki prodrli že neposredno pred Santi Quaranta, ki ga italijanska posadka z vso naglico izpraznjuje. Ni več računati, da bi Italijani skušali mesto braniti. Včeraj so se pred Santi Quaranto bili ogorčeni boji med pehoto, katerih pa so se udeleževale tudi močne formacije grških in italijanskih letal, ki so se medsebojno obstreljevale s strojni-cami. Zapadno od Podgradca so grške čete spet nekoliko napredovale ter zasedle več važnih višinskih postojank. Italijanski odpor je bil tam včeraj slabejši kot minule dni. Grška letala so ugotovila, da se še zmerom močni oddelki italijanskih čet in prateži pomikajo od Podgradca v smeri proti Elbasanu. Posebno poglavje predstavlja Argiroka-stro, ki bo morda delil sliČno usodo kakor Korica. Dejstvo je, da so Italijani Argi-rokastro, kakor tudi okoliške postojanke že skoraj popolnoma izpraznili ter se tam zadržujejo le še šibke poslednje straže. Verjetno je, da grške čete Argirokastra enako kakor spočetka Korice, niso še zasedle edinole iz previdnosti ker si hočejo najprej povsem utrditi položaj okrog mesta. Zaradi izboljšanja vremena je bilo včeraj na obeh straneh zelo aktivno letalstvo Več stotin grških in italijanskih letal je napadalo zveze v frontnem zaledju. Grška in angleška letala so ponovno bombardirala Elbasan. dočim so italijanska letala spet izvršila večji napad na posamezne točke otoka Krfa .Na več krajih je prišlo v okviru teh akcij do ogorčenih zračnih nost premirja, v listu »Gringoire« pa je znani zunanjepolitični publicist Ray-mond Recoulv prikazoval vojaško indu strijsko in splošno gospodarsko nad-moč Nemčije nad Francijo pred samim izbruhom vojne, in to s podatki, ki da so bili splošno znani Kakor vsi prejšnji avtorji, smatra tudi Recouly da je sedaj sodelovanje z Nemčijo za Francijo edina rešitev. 2e iz tega površnega pregleda si či-tatelj lahko napravi približno sliko o tem. kakšnemu namenu služi vsa ta francoska literatura zadnjega časa. Sama na sebi ie gotovo zanimiva zlasti za inozemskega opazovalca, ki mu razni podatki v teh razpravah lahko pomaga-io pri ustvarianiu lastne sodbe o vzrokih in povodih francoskega poraza ter nagibih, ki so bili za sedanie državnike v Franciji odločilni za sklenitev premirja z Nemčijo ter sedanja prizadeva- taka, le da o njih uničenju še niso zbrani podrobni podatki. Ob istem času je bilo uničenih 46 italijanskih letal. Polkovnik Trizio po smrti odlikovan Rim, 5. dec. br. i Štefani). Kakor je bilo objavljeno že v 178. vojnem poročilu, je padel v Albaniji polkovnik Trizio na čelu svojega 47. pešadijskega polka, ko je ta prešel v protinapad proti sovražniku Tri zio je bil za svoj pogum po smrti odlikovan z zlato svetinjo. Komunike o tem pravi, d?' je bil pokojni polkovnik 30 dni neprestano v borbi in da se je nasproti sovražniku zmerom znal uveljaviti. Stališče Italije do arabskih držav Rim, 5. dec. br. (Štefani). Italijanska vlada je danes opoldne objavila služben« izjavo, v kateri znova zavzema svoje stališče do arabskega sveta. Izjava pravi: Velika Britanija, ki je neprestano v skrbeh, da bi se Arabci s svojimi simpatijami postavili na stran Italije in Nemčije, je pričela razširjati med Arabci vest, da hočeta Italija in Nemčija okupirati arabske dežele in jim zagospodovati. Da bi se taki propagandi napravil konec, izjavlja italijanska vlada, da je bila od nekdaj prijateljsko razpoložena do Arabcev, da jim je vedno želela prcspeh in da bi dosegli p< svoji sposobnosti mesto, ki jim pripada med narodi po zgodovini in naravnem položaju njihovih dežel. Italijanski vladi je bilo zmerom na tem, da bi si Arabci pridobili neodvisnost. Italijanska vlada jim zagotavlja, da lahko glede na to tudi v bodoče docela računajo na simpatije Italije. Italija podaja to svojo izjavo v popolnem sporazumu s svojo nemško zaveznico. spopadov, v katerih so Grki po informacijah lastnega poveljstva sestrelili skupaj z Angleži okrog 10 italijanskih letal. Grška vojaška sodba o poležajsi Grški vojaški zastopnik v Atenah je o sedanjem položaju na bojišču dal naslednjo izjavo: Dejstvo, da so se Italijani na mnogih frontnih odsekih umaknili na nove postojanke v ozadju, si je mogoče tolmačiti samo na ta način, da so se skušali izogniti široko zasnovanemu obkroževal-nemu manevru grške armade. V centralnem frontnem odseku so Grki zasedli strateško zelo važno gorsko skupino Fra-šeri, severno od Premetija. Premetije se mora smatrati na tem frontnem delu kot najvažnejša točka. Mesto leži 20 km se-vernovzhodno od Argirokastra, ki na svoji strani pomeni zdaj najgloblje proti grškim četam potisnjeno italijansko operacijsko bazo. Italijani so prav tako morali prepustiti Grkom vas Lusmio, ki leži neposredno pred Premetijem. Italijanske čete se zdaj umikajo v zapadni smeri od tega frontnega odseka v ozadje. Pripomniti je treba, da tvorijo teren na tem odseku številni griči in gorske verige, med katerimi razen ozkih gorskih steza ni nikakih prometnih zvez. Grški vojaški zastopnik je nato naglasil, da se po načinu umikanja italijanskih čet očitno vidi italijanska želja ustvariti novo zvezno frontno črto ter popolnoma opustiti sedanje v več ločenih odsekov razpadle bojne črte. Novo frontno črto bodo nedvomno skušali Italijani z vso trdo-vratnostjo braniti. Čeprav italijanskim četam še nikjer ne grozi takojšnje zajetje, vendar je sovražnik spoznal pretečo nevarnost ter se v celem umika na novo obrambno črto. Črta italijanskega umikanja poteka zdaj med naslednjimi točkami: Santi Quaranta—Simara—Ar^Tokastro— Tepeleni—Premetije—Klisura. Klisura leži v soteski približno 18 km severnozapa- nja za dokončno mirovno ureditev odnošajev z velesilama osi Toda na drugi strani nam ta literatura razodeva, da se o vsem tem vodi danes v francoskem narodu živahna diskusija in da skuša vlada s svoje strani vplivati na razpoloženje vsakega Francoza, ko si pod vplivom raznih ugibanj in domnev postavlja vprašanje o odgovornosti za zlom in kapitulacijo. Mnogi inozemski opazvalci v Franciji, med njimi predvsem švicarski novinarji, so mnenja, da se je potreba o prikazovanju neizogibnosti prošnie za prenrrie pokazala predvsem zaradi tega. ker da je mnogo Francozov, ki o tei nuinosti niso tako orepričani kakor navedeni avtorji To vprašanie ie seveda tem bolj zanimivo in pereče kol;kor boli stopa v ospredje možnost nadaljevanja dosedanjih razgovorov med Francijo in Nemčijo. dno od Argirokastra ob bregovih reke Aoos. Na severnem frontnem odseku so na desnem krilu italijanske obrambne črte gr ške čete po zavzetju Podgradca prisilile sovražnika na umikanje proti zapadu k-še zmerom traja Prav tako grške čete trajno napredujejo tudi na ostalih front nih odsekih Italijani so povsod poizku šali s Drotisunki ustaviti grško napredo vanje vendar iim to ni uspelo Prav ta ko se ie italiianskemu poveljstvu izjalo vilo Drizadevanie oiačenia in reorganizacije naiboli iznns+nviienih hoinih črt Tu di vzdrževanje zveze med posam^zrvnr 'taliianpk^mi armadami postaia kakor ie videti, od dneva do dneva *e?avnei5e Službeno volno poročilo Atene 5 dec br (At ag ) Vrhovno po velistvo gr:ke vojske ie i.bjavil« v pretekli noči svoje 39 službeno vojno poročilo, v katerem nravi: V gorah zapadno od Podgradca so se razvile hude borbe na nož ki so se zaklju čile z novim uspehom orške vojske Grško topništvo je z intenzivna akcijo strlo odpor sovražnika severno od Premetija Ob črti na obeh straneh ceste iz Premetija piv/t' severu ie sovražnik skuia' zaustaviti grško prodiranje s protinapadi pri katerih se >e pos'uževa! tud' -vklopnih avtomobilov m tankov Vse niegove akcije pa so biile za man Nase čete so zavzele Premet' Italija ni so imeli v teh boj'b velike izgube Ujetih je bilo 500 italijanskih vojakov in oficirjev ter zaplenjenih 6 topov in velike množine vojnega matera.la NaJa letala so razvijala včeraj zelo uspešne akcije. Izvršila sr> vrsto izvidniških poletov in napadov na premikajoče se sovražne kolone Uspeh teh napadov je bil ne-ovržno ugotovljen. V letalskih spopadih ie bilo sestreljeno eno sovražne letalo Vsa grška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Atene, 5. dec. s. (Reuter.) Nocojšnja poročila z bojišča javljajo, da se nahajajo v Argirokastru sedaj samo še zadnje straže italijanske vojske, ki krijejo umik ostale vojske. Tudi Santi Quaranto Italijani še nadalje izpraznjuje jo. Verjetno bodo morali pri umiku prepustiti Grkom mnogo važnega vojnega materiala. Pri Podgradcu so Grki danes dalje napredovali po cesti proti Elbasanu. Grške čete so popolnoma zasedle planino Kami-ja, deloma pa tudi že Mokro planino. Grško letalstvo je danes ponovno napadlo italijanske čete na cesti proti Elbasanu. Berlin, 5. dec. AA. (DNB) V zadnjih tednih so bila v Berlinu obširna rumunsko nemška gospodarska pogajanja, pri katerih so določili temeljne črte gospodarske-skega sodelovanja po vzpostavitvi političnih odnosov med obema državama. O priliki svojega bivanja v Berlinu je general Antonescu imel priložnost seznaniti se v razgovoru z merodajnimi nemškimi osebnostmi z najpomembnejšimi vprašanji, ki se nanašajo na tesno gospodarsko sodelovanje med obema državama. Rumunski gospodarski minister Kančikov je bil na-vzočen pri teh pogajanjih Doseženi sporazum so v sredo v Berlinu podpisali poslanik Clodius v imenu Nemčije, za Rumunijo pa rumunski poslanik v Berlinu Cresianu in državni podtajnik v gospodarskem ministrstvu Dimitriu. Glavni akt tega sporazuma je protokol o nemško rumunskem sodelovanju pri izvedbi rumunskega desetletnega načrta, ki se glasi: V nameri da izvede gospodarsko obnovo Rumunije z 10 letnim načrtom, se je rumunska vlada obrnila na nemško vlado za podporo in sodelovanje pri izvedbi tega načrtač Nemška vlada je izjavila, da je pripravljena na vseh gospodarskih področjih nuditi svojo tehnično finančno pod poro za obnovo Rumunije Za praktično izvedbo tega sporazuma pa sta se vladi sporazumeli v sledečem: 1. da bo Nemčija za ves čas 10 letnega načrta dajala obilne dolgoročne kredite pod posebnimi pogoji, ki bodo potrebni zaradi izvedbe načrta. 2 da se bo nadaljevalo že obstoječe sodelovanje na kmetijskem in gozd Uem področju za pospeševanje proizvodnje in da bo Nemčija v ta namen in v okviru odobrenih kreditov dobavila potrebno količino orodja in strojev za razvoj ru munskega kmetijstva in bo dala na razpolago potrebne naprave ta Izsuševanje in namakanje kmetijskih področij. 3. Da bo Nemčija dajala za načrtno pospeševanje industrijske proizvodnje v Rumuniji v okviru Nove Evrope in sodelovanju z rumunsko industrijo ter v soglasju z desetletnim načrtom na razpolago svojo tehnično in finančno podporo. 4. Da bo Rumiinlja v okviru desetletne ga načrta zgradila prometne zveze in sicer že!ezn?ško mrežo, kakor tudi petrolejske cevi do tržiSč rumunskega gospodarstva in v okviru novega evropskega reda medtem ko bo Nemčija IzvrSIla dobave za izvedbo tega načrta in v okviru predloženih kreditov. Grški vojaški krogi ugotavljajo, da se sedaj Italijani umikajo tudi s postojank na fronti, kjer to neposredno ni bilo potrebno. Iz tega sklepajo, da organizirajo Ita-'ijani za vso fronto novo obrambno črto. Radiiska postaja v Argirokastru že 24 ur ne deluje. Akcije &mlesk*h letal v Albaniji Atene. 5 dec. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja: V ostri bitki nad sovražnimi postojankami na fronti v Albaniji so včeraj angleški lovci sestrelili večje število sovražnih letal, ne da bi sami pretrpeli izgube Po grških poročilih je bilo ob tej priliki sestreljenih 10 italijanskih letal, vendar to 5e ni oficielno potrjeno. Na cest? med Tepe1 en i i em in TOisuro so angleški bombniki skupno z lovskimi letali napadli sovražne vojaške kolone na umiku. Prav tako je bilo bombardirano vojaško taborišče in cestno križ!šče pri Klisuri. Več bomb je poškodovalo tudi cesto Tepeleni—Berat, kakor tudi most, preko katerega vodi cesta. V bližini Tepe-lenija je bil bombardiran transport motornih vozil in napadene so bile tudi vojaške zgradbe severno od mesta. Pri Santi Ouaran+; so napadli angVški bombniki neki italijanski rušilec. Dve bombi sta rušilec direktno zadeli, več drugih b^mb pa je padlo v neposredno bližino. Rušilec se je ustavil in močno nagniL Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh poletov. + Vajna v Afriki Rim, 5 dec br (Štefan!) V vzhodni Afriki so mehaniziram sovr?žn- element' napadi4 naše postojanke vzhc rrženih s topovi in so se ti zelo d bro ob t osli Letalski tooovi imaio večio prcboi->n m^č nego strojnice in njihovi streli tudi dalje nosijo. Za oborožitev lovskih letal b-d-v uporabljeni tudi 37 mm leta1 ski tokovi, kakršne nosijo ameriška lovska letala. Vrsta novih dogovorov med Anglijo in Turčijo Ankara, 5. dec. j (Reutei-) Uradno je bilo objavljeno, da sta turška in britanska Vlada sklenila vrsto dogovorov od katerih si Velika Britanija in Turčija nadejata, da bodo pripomogla k znatnemu pc-večanju izmenjave trgovinskega promefa med obema državama. Novo sk'enjeni dogovor pomeni dodatek k dogo-vuru o plačilnem prometu, ki je bil sklenjen med Turčijo in Veliko Britanijo 3. februaija 1940. Katastrofa ameriškega potniškega letala Chicago, 5 dec. br (DNB) Včeraj popoldne se je v bližini tukajšnjega letališča ponesrečilo veliko potniško letalo ki je prispelo iz New Yorka Letaio je treščilo na tla in se popolnoma razbilo V aparatu je bilo 7 ljudi, ki so vsi izgubili življenje. Pet švedskih letal se je ponesrečilo Stockholm, 5. dec. br. (UP). V pretekli noči se je izgubilo in bržkone ponesrečilo 5 švedskih vojaških letal. Letala so se odpravila na nočno vajo. Do elanes dopoldne se -niso vrnila na svoje oporišče. Kakor kaže, so v temi in oblakih izgubila orientacijo. Naknadno se je izvedelo, da so davi našli 3 izmed teh letal. Bila so hudo poškodovana. V njih je bilo 5 letalcev ranjenih. Ostali 2 letali še zmerom pogrešajo. Položaj v Rumuniji Med Madžarsko in Rumunijo je nastala nova napetost Intervencija Rima in Berlina Budimpešta, 5. dec. p. Nova napetost, ki je zavladala med Madžarsko in Rumunijo zaradi znanih govorov v Al bi ji Juliji, prihaja do izraza v obojestranskih napadih v tisku. V madžarskih političnih krogih poudarjajo, cia so tudi merodajni činitelji osi Rim-Berlin opozorjeni na to stvar, in da je v najkrajšem času pričakovati skupne intervencije Rima in Berlina v Bukarešti, da bi se enkrat za vselej likvidirali podobni spori med Madžarsko in Rumunijo in to v duhu dunajske arbitraže. BTlln, 5- dec. p. Bivanju maršala Keite-la v Rumuniji pripisujejo v Nemčiji politični krogi veliko važnost. Dasi navaja uracno poročilo kot cilj Keitelovega potovanja v Rumunijo samo inšpekcijo nemških čet v Rumuniji, smatrajo v berlinskih političnih krogih, a tam sneg ali snežni dež T^iota se bo dvignila v južnih kraj:h. v severnih pa ne bo nobene spremembe. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Tri sloveče zdravnike smo izgubili Medtem ko so včeraj popoldne v škof jI Loki z vojaškimi častmi položili k večnemu počitku nepozabnega dr. Toneta Jamarja, so v Ljubljani položili na mrtvaški oder vseuč. prof. dr. Janeza Plečnika in p rim arija dr. Pavla Krajca. Vseučili&ki profesor dr. Janez Ljubljana, 5. decembra V večernih urah so nam sporočili, da je umrl eden izmed naših najuglednejših, zaslužnih znanstvenih delavcev, univ. prof. dr Janez Plečnik šef anatomskega instituta na medicinski fakulteti univerze kralja Aleksandra, brat arhitekta, mojstra Jožeta Plečnika. Z dr Janezom Plečnikom odhaja od nas ena izmed čvrstih, star>h korenin, iz kakršnih je rasla kultura naše polpretekle in novejše dobe. Po rodu Ljubljančan, je v Ljubljani študiral klasično gimnazijo, nato pa medicino na Dunaju. Kot mlad zdravnik je služboval po raznih mestih, nato pa je bil daljšo dobo sodni izvedenec ljubljanskega sodišča. V zvezi s to funkcijo se je mnogo bavil s problemi patološke anatomije, a ko je bila po osvobojenju ustanovljena v Ljubljani univerza s prvimi petimi semestri medicine, je bil imenovan za profesorja in je kot edini naš strokovnjak v tej panogi prevzel vodstvo anatomskega instituta. V teh letih je v predavalnici in ▼ secirni dvorani vzgoiiH nekaj generacij našega zdravniškega naraščaja. Bil je eden tistih redkih znanstvenikov, ki kljub specializaciji nikoli ne izgubi celote izpred oči in jim je njihova veda zmerom samo droben delec v vsem človeškem dejanju in ne-hanju. Bil je človek izredne humanitete. Kakor je do dna poznal vse niti, ki sestavljajo materialni ustroj človeškega organizma. tako je do zadnjih potankosti poznal vse niti in vso bedo človeškega srca. V njegovi predavalnici se mso šolali samo zdravniki, temveč ljudje. Kolikor mu je dopuščal čas. se je rad ukvarja'1 tudi z literarnim in posebej še filološkim delom Med drugim je oskrboval slovensko izdajo učbenika anatomije, nap>sal pa je tudi večje število poljudnih razprav. Pozornost je vzbujal njegov svojevrstni slog, v katerem je neprestano iskali pristnega, domačega izraza. Nekatere njegove originalne filološke domislice pa med strokovnjaki niso našle priznanja. Dr. Janeza Plečnika spremimo na poslednji poti v soboto ob 16. iz kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Pokojniku b'as spomin preostalim pa naše iskreno sožalje! Kirurg-primarij dr. Pavel Krajec Ljubljana, 5. decembra Komaj je dr. Tone Jamar nastopil svojo poslednjo pot v objem rodne zemlje, že je slovensko javnost presenetila novica o nagli smrti drugega uglednega ljubljanskega zdravnika dr. Jamarjevega prijatel a. V noči od srede na četrtek ie umrl nagle smrti hišni zdravnik Leonišča, kirurg g. dr. Pavle Krajec. Podlegel je za možgansko kapjo. Zvečer okrog 20. ure ga je prvič napad'o. Trije zdravniki, njegovi dobri tovariši in prijatelji gg. dr. Merčun, prof. dr. Lavrič in dr. Jemec, so si prizadevali, da mu rešijo življenje. Toda ob izredno močnem krvnem pritisku je kmalu sledil drugi napad. Dr. Pavle Kra ec je še sprejel poslednja tolažila iz rok kateheta Premrova, potem je ob 2. zjutraj izdihnil. Pokojnik je bil iz ugledne novomeške družine tiskarnarja Krajca, ki si je za slovensko knjižno kulturo pridobil lepo zaslugo s ponatisom Valvazorievega dela. Rodil se je 23. junija 1888. Bil je torej v najlepših letih. Imel je za seboj mnogo zdravniških izkušenj. Gimnazijo je študiral v rodnem mestu, medicino na Dunaju. Takoj po promociji je moral v vojno, ki pa jo je srečno prestal. Leta 1920 je nastopil službo v Leonišču kot asistent dr. Eda šlajmeria. katerega je potem tudi nasledil kot kirurg in hišni zdravnik. Obenem je do zadnjega vršil službo pri OUZD. Ne samo zaradi operaterske spretnosti, marveč še prav posebno zaradi svoje Izredno prikupne prirodnosti je bil dr. Pavle Krajec močno priljubljen v vseh slojih. Zadnjo pot bo nastopil v soboto ob 14. iz mrliške veže na šlajmerjevi cesti, kjer je bilo že danes položenih na krsto mnogo lepih vencev. Pogreb s konduktom bo šel do mitnice na Dolenjski cesti. Ker je bil pokojnik sanitetni rez. kapetan 1. stopnje, odlikovan z redom »v. Save 4. stopnje, bo truplo na poslednjem slovesu od Ljubljane počivalo na topovski lafeti. Pri dolenjski mitnici bo krsta preložena v avtofur-gon, ki bo pokojnika prepeljal v šnrhel pri Novem mestu, da najde večni počitek v družinski grobnici. Z pokojnikom žaluje brat prof. Janko Krajec v Novem mestu in širši krog sorodnikov. Dr. Pavlu Krajcu časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! »Haf živi brucmajor!« Stara tradicija v mladem visokošolskem mestu Ljubljana, 5. decembra Ljubljana postaja prikupno vseučiliško mestece z razgibanim študentovskim življenjem. Zadnje dni, bolje večere smo po ljubljanskih ulicah lahko opazili skupine akademikov in akademičark, ki so v majhnem sprevodu, navadno oboroženi z lampijončki, korakali za svojim vodni-kom-brucmajorjem in prepevali brucov-ske popevke To so prvoletniki na univerzi — bruci in bruculje. Vsi ti morajo po starih študentovskih običajih ob vstopu v akademsko življenje prestati brucov- ski izpit, ki jim šele daje pravico uvrstiti se med starejše tovariše in tovaršice. Brucovske večere prirejajo akademska kulturna in strokovna društva za svoje staro in novo članstvo. Bruci morajo najprej prestati teoretični del izpita pred posebno izpraševalno komisijo, nato pa še praktičen del v okviru zelenega carstva. Posebno za zeleno carstvo so pisana pravila, ki določajo, kako se smejo in morajo študentje družabno poveseliti! Ne gre za navadno popivanje, pač ka za določen razred celotne zabave, kadar se snidejo Zadnja pot dr. Toneta Jamarja Krsto s truplom ramkeea dr. Toneta Jamarja so popoldne pripeljali v rojstni krai v Skofio Loko. koder ie bil ob 16. pogreb izpred njegove hiše na Glavnem treu na farno pokopališče. Pogreba v Skofji Loki se ie udeležilo mnogo znancev in prijateliev priljubljenega pokojnika iz loške okolice pa tudi iz Liubliane jih ie mnogo prišlo, da pospremijo na poslednji poti enega naš'h najbolj socialn;h zdravnikov. Med pogrebci je bPo posebno veliko število zdravnikov, zdravniško zbornico je zastopal dr. Meršol. Trgovsko bolniško društvo šef zdravnik dr. Schrott in ravnateli Podgoršek okrožni urad dr. Drobnič in dr. Kuhelj. m°stni zdravniSki fizikat dr. Rus in dr. Debeljak. Lek^rnar-sko zbornico ie zastopal tajnik mr. ph. Piccoli. Ko ie domači župnik e. Podbevgek ob aristenci duhovščine opravil obredne molitve. se ie razvil sprevod proti pokopališču. Mnogo vencev so no«dli pred krsto, ob kateri ie stooala voiaška čarina straža. soredai pa četa voiakov škofiel~ške-ga planinskega polka s polkovno godbo in zasfcnmiki domačega Sokola s praporom Na grobu se ie od svoie^a rainke^a tovariša plovil dr Meršol. M ga ie prikazal predvsem kot svetal zgled zdravnika Za niim ie spregovoril starosta Sokola notar br Stevo fiink. S klenimi besedami ie preS^l tr-ikoinikovo živlienie in ga prikazal koit najzvesteiš^ga sina svojega naroda. Koi po končanih študijah ie šel službovat v siromašno I^tro in v rudarske Trbovlje, koder ie večino svoje zdravniške pomoči opravil brezplačno V svetovni vojni so fa zanosili v Judenbur čer modernega umetniškega plesa, ki ga priredi v ponedeljek v opernem gledališču plesalka Marta Paulinova, bo obsegal naslednji spored: L del: Grečaninov ciklus »Otrokov dan« (plesi Jutrnja molitev, Razbita igrača, Obisk pri stari materi, Valček stare mame, Njanja pripoveduje... in Otrok gre spat). II. del: L. M. Škerjanc: Marenka. Norec (ples brez spremljave), Sivic: Nespametna devica in Škerjanc: Nocturne. Plesalko bo spremljal pianist prof. Marjan Lipovšek. Vstopnice od danes dalje v predprodaji pri operni blagajni. u— Združenje trgovcev v Ljubljani poziva vse one člane, ki še niso zadostili okrožnici št. 2123, da nemudoma prijavijo Mestnemu poglavarstvu oddl. XXII zaloge trdega ln jedrnatega mila in Istočasno prosijo za podaljšanje razprodaje mila. Tudi prosi Združenje, da mu pošljejo člani živilske stroke brezpogojno izpolnjen izkaz o zalogah živil. Zadeva je zelo nujna. (—). o— Herojska kavalKada (Oklahoma Kid) je eden največjih akcijskih filmov zadniih let. Divji in romantični predeli Oklahome in Teksasa so poprišče dramat-skih akcij tega filma, v katerem se zopet pojavlja — James Cagney — »vražji junak Amerike«. Na indijanskem ozemlju se odigravajo scene, ki druga za drugo elektrizirajo vse gledalce. — Ubijejo očeta .. . Ubijejo brata . . . Kraj njega ropajo razbojniki, ubijajo in odvajajo žene .. . Nato pa se pojavi on — »Oklahoma Kid« — kot strašen osvetnik na braniku potlačenih in ponižanih, on, ki ga je zakon obsodil in družba zavrgla — kakor orel se spusti na gnezdo črnih pijavk ki so davile ves narod. »Herojska kavalkada« je romantični ero o Divjem zapadu, ali pri tem ne smemo pozabiti da je ta film režrf-rai L1 o v d Baccon, danes eden največjih režiserjev velikih filmskih dram! To, kar ni uspelo Cecdliu B. de Mrieju. to je ustvaril Lloy.e to dokončno uredili, kar bi bilo nujno potrebno Opekarska cesta namreč nima pločnikov, namesto njih ima na vsaki strani precejšen jarek. Dohode do hiš :n prečne ceste posreduieio m~stički Zdaj ko so cesto v vsej dolžini preko-aM in popravili bi bili morali urediti tudi pločnike na obeh straneh Na ta način bi b la zelo prometna cesta ureiena in bi tudi odpadla nevarnost, ki io oreds^avliaia do-sebno v nočnem času brezobzirni kolerar-ji brez svetilk. u— Dela na novem mostu č^z Gruberjev prekop, ki bo vezal Strelska ulico s Hradeokega cesto, prav počasi napredujejo. Zdai gradiio komai ogrodje tik rad vodno gladino. Ljudie so precei črnogledi glede končne dograditve m se sprašujejo zakai dela tako oo polževo napredujejo. Gruberiev nrekot) ie tako ozek. da bi ga lahko kmalu preskočili. — Podobno kakor s tem novim mos+om ie tudi z novim jezom na Ljubljanici med Ambroževim trgom in šentpetrrko vojašnico Vendar se da počasno naoredovanie dela ori graditvi jezu še nekam opravix5t;. ker zahteva taka naorava veliko o^oornost Zaradi novega iezu so marali tvd: zbet~o-nirati še nevai deiset metrov struge, kar so v celoti dovršili. §©K0L Sokolski internat v Mariboru. Sokolska župa Maribor je otvorila s 1. decembrom t L svoj »Zupni internat« v prostorih so-kolskega doma društva Maribor - matica na Aleksandrovi cesti 5. Internat je namenjen prvenstveno kot prencčevalnica udeležencev raznih župrih tečajev in ima temu primerno urejeno veliko spalnico z 2ff posteljami. Vendar pa je župa pripravit tudi prenočišča za ostalo sokolsko član« stw», ki želi prenočevati v internatu. Pravico do prenočišča ima vsak sokolski pripadnik, ki se izkaže z veljavno legitimacijo in plača prenočnino, ki je določena na 12 din dnevno. Internat je prvi svoje vr» ste v naši banovini. »Sokolska volja« prinaša poleg krasno pisanega uvodnega članka niz citatov raznih velikih jugoslovenskih mož pod skupnim naslovom »Idejne osnove Jugoslavije«. Razen mnogih zanimivih vesti iz raznih društev slovenskega sokolskega zbora ima v podlistku dramski prizor za praznik zedinjenja, prizor so nekatera društva za letošnji narodni praznik tudi že izvajala. Tudi ostala vsebina lista je izbrana in nudi čitatelju obilo zanimivega čtiva. — Tudi naslednja številka, ki je izšla včeraj je zanimiva. Uvodnik obravnava vprašanje druge sokolske petletke, ki naj bi bila posvečena zlasti poglobitvi sokolskega gospodarskega dela. Priobčena je slika soustanovitelja sokol stva Jindricha Fiigner-ja, ki se ga je ob 75 letnici njegove smrti sokolstvo spominjalo. Ostali del lista obravnava večinoma s strokovnega stališča slavnostne akademije na praznik Zedinjenja. Sokolstvo v Ljubljani. V ozemlju ljubljanskega mesta deluje danes deset sokol-skih društev, med njimi matica jugoslo-venskega sokolstva. Ljubljanski Sokol. Vsi mestni okraji razen Poljan imajo že svoje sokolsko društvo in vsa prav uspešno delujejo. Skupno štejejo 3103 Mane, 1098 članic, 952 naraščaja in 1041 dece. kar da skupno 6194 pripadnikov. Za strokovno vodstvo skrbi 110 vaditeljev in 80 vaditelj ic, telovadba se vrši v 8 sokolskih domovih in dveh najetih telovadnicah, za poletje pa imajo društva 9 lastnih telovad;šč, eno vežba pa na najetem prostoru. Matično društvo se pripravlja na gradnjo lastnega doma in zbira v ta namen potrebna sredstva. Sokol v Starem trgu. Finžgarjevo ljudsko igro »Verigo« uprizore pripadniki sokolskega društva »Loška dolina« v dvorani Sokolskega doma v Starem trgu v nedeljo. 8. t. m. Začetek ob 15 ur:. x>o predstavi na bo sv. Miklavž obdari staro in mlado in z njim bomo mia1ce zara-jali ob veselih zvokih. Z igro zač^nia sokolski oder svoi o letošnjo sezono ter vabi prebivalstvo Loške do ine. da se predstave nolnoštevilno udeleži. Objave Pokojninskemu skladu za zdravniške vdove daruje Zveza blagajniških zdravnikov din 200 mesto venca na grob vzornega svojega člana g. dr. Jamarja. Smučarski klub Liubljana prireji Miklavžev večer v sobato 7. t m. ob 20. v dvorani restavracije na glavnem kolodvoru. Jaka Smodlaka nam ie obliubil sodelovanje, dosoela ie škotska ekipa, bo tudi nokai poi^č h norcev itd. Sx>red bo torej pester. Zato vab mo prijatelje, da nas v večjem številu poseti;o. Sm k! Dar CMD. G. Meta Rainerjeva. učte-l.iica v Braslovčah je nakazala Družbi sv. Cirila in Metoda m^sto cvetja na grob ge. Mariji Lušinove v Sodražici 50 din. Iskrena hvala! V počaščen Je spomina g. dr. Toneta Ja-marja je daroval za Dom slepih g. Josip Ciuha, trgovec v Ljubljani, 200 din. Iz Celja e— Nov rezervni major, v fin rezervnega majorja je napredoval g. inž. Vojo Knop, obratovodja kemične tovarne d. d. Hrastnik—Celje v Celju. Gosp. inž. Vojo Knop je koroški borec. Dne 29. aprila 1919 se je udeležil tudi bojev v Vovbrah, kjer je padel junak Srečko Zuncer, čigar poveljnik je bil podporočnik g. Josip Sribar iz Celja. Za hrabrost, ki jo je v teh bojih pokazal g. inž. Vojo Knop, je bil odlikovan z zlato kodajno. e— Šahovski hirnlr. Celjski šahovski klub je v sredo zvečer zaključil svoj splošni turnir. Prvak je postal Niko Latinovič z 8 točkami in pol izmed 10 dosegljivih. Sledita Božo Pleterski s 7 in pol in Skitek ml. s 5 točkami. Vsi trije so prejeli lepe nagrade ln imajo pravico igrati na glavnem turnirju za prvenstvo CŠK, ki se prične drevi. Vsi lanski igralci se še lahko prijavijo za gLavm turnir. Razpisane so štiri lepe denarne nagrade in pol metra visok kip »Delo«. e— Važno predavanje za zasebne nameščence. Celjska podružnica Zveze zasebnih nameščencev priredi v torek 10. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma preuavanje o razvoju pokojninskega zavarovanja v zvezi z najnovejšo zakonodajo. Opozarjamo privatne nameščence na to aktualno predavanje. MIKLAVŽE V AN JE DAT i' Jutri ob 20. uri. — Celje, Narodni dom. e— Oster mraz. Včeraj zjutraj so kazali toplomeri v mestu Celju 10, v okolici pa 12 i stopinj pod ničlo. e— L mri je včeraj v Celju v starosti 78 let g. Anton Gornik, oče trgovčeve soproge ge. Loibnerjeve v Celju. Pogreb srčno dobrega in odločno narounega moža bo v ! nedeljo ob 16. iz mrtvašnice na mestnem ' pokopališču. Pokojnemu lep spomin, svoj- ! cem iskreno scžalje! e— Ob^treiil sc je. Ko je 271etni sin po-sestnice Jože Slemenžek iz Konjic čistil v j sredo puško, se je puška sprožila. Naboj j je zadel Siemenška v levo roko in mu I razmesaril prste. Ponesrečenec se zaravi v 1 celjski bolnišnici. e— usodni padci. V torek je padel 321et-ni lesni trgovec Ciril štiglic z Rečice ob \ Savinji z motornega kolesa ter si zlomil 1 desno nogo ped kolenom in se poškodoval i tudi po obrazu. Ko se je vračala Tletna i uracinikova hčerka Kornelija Birsova iz Ce- j Ija v sredo iz šole, je pačila in si nalomila • levo reko v zapestju. V Loki pri žusmu je j padel 771etni občinski revež Josip Truntek ■ čez skalo in si nalomil desno nogo v glež- j nju. Vse tri so oddali v celjsko bolnišnico. Gospodarstvo Znižanje tvorniške cene za jedilno olje v cvetličarnah I VENCI, CVETJE B_.At4 v veliki izbili in poceni 99R O Z A Frančiškanska 3, nasproti Unlona — in Gosposvetska 1, poleg »Figovcac. Iz Zagreba nam poročajo, da je ban odredil nove maksimalne cene jedilnemu olju. Proizvajalci bodo prodajali olje - v ao-» dih po 200 kg po 19.58, (doslej 20.79 din), v sodih po 100 kg po 18.93, v sodih po 50 kg po 20.16 za kg neto, postavljeno v tvor-nlci z vračunanimi stroški za prevoz z železnico ali ladjo do postaje kupca in z vračunanim 5% skupnim davkom na poslovni promet. Kupec si sme pridržati sode brez plačila. Kilogram olja v kantah po 20 kg pa bo producent prodajal po 19.68 din bruto za netto postavljeno v tovarni in z vračunanimi stroški za prevoz do kupčeve postaje ter 5 odstotnim cavkom na poslovni promet. K tej ceni sme proizvajalec dodati še banovinsko trošarino. Tovarniškim cenam smejo trgovci na debelo dodati le efektivne stroške za prevoz cd razkladalne postaje do svojega skladišča in občinsko trošarino. S posebno fakturo smejo trgovci na debelo prodati trgovcem na drobno tudi sode. in sicer za 200 kg po 130 din za 100 kg po 65 din in za 50 kg po 35 din, kar obenem predstavlja bruto za- služek trgovca na debelo. Pri prodaji olja v kantah smejo trgovci na debelo, razen navedenih efektivnih stroškov dodati tovarniški ceni olja še po 0.65 din za kg kar bo njihov bruto zaslužek. Trgovci na drobno smejo prlračunati dobavni ceni olja trgovcev na debelo še efektivne stroške za prevoz blaga v svoja skladišča, lokalne občinske trošarine, kolikor njihovi lokali niso v isti občini kakor ve-ietrgovčevi in še 1.00 din za kg. Tako Izračunani znesek predstavlja prodajno ceno za 1 liter olja v trgovini na drobno. Dopuščeno je zaokrožiti ceno največ do prvih nadaljnjih 25 paia pri litru. Cena enega litra olja se mora v vsakom primeru izračunati na podlagi cene 19 58 din za kg olja, ki velja za veletrgovca pri dobavi olja v sodih po 200 kg. Gornja odločba velja sicer le za področje banovine Hrvatske, vendar bo nižja tvorni® ka cena očitno veljala tudi za Slovenijo, ki jo mora oskrbovati Prva zagrebška tvornica olja. t!? a— Razdeljevanje nakaznic za kurivo. Od 9 decembra dalje se bodo razdeljevale nakaznice za kurivo osebam, ki prejemajo po sklepu seje mestnega sveta redno me-fečno ubožno ali vzgojno podporo. Zadevne nakaznice se bodo izdajale v socialno političnem uradu mestnega poglavarstva na Rotovškem trgu 9, soba št. 3 po sledečem vrstnem redu: 9. dec. osebam z začetnico rodbinskega imena od A do F, 11. decembra z začetnico od G do J, 12. dec. l začetnico K do L, 13. decembra z začetnico M do P, 14. dec. R do š, 15. dec. T do Ž. Vsakdo mora imeti s seboj krililo, s katero prejema podporo. a— Naval na. PieSesraovo lajMtoio ▼ Studijski knjižnici. Smiselno in skrbno je prirejena Prešernova razstava v študijski knjižnici. Zanimanje vzbuja »Jutro« z napisom o Blasnikovi faksimilirani izdaji Prešernovega cenzuriranega rokopisa, nadalje karikature štirih prešernoslovcev Kidriča, Prijatelja, Puntarja in žigona. Smotrna spominska razstava zasluži priznanje vse naše kulturne javnosti. Odziv občinstva je izredno živahen in številen. Zlasti dijaška in šolska mladina si pod vodstvom svojih vzgojiteljev z zbrano pozornostjo ogleduje razstavo, ki bo odprta še danes in jutri, a— Himen. Po starokatoliškem cerkvenem obredu sta se poročila strojni ključavničar Alojzij Cof in Frančiška Potočnik roj. Lešnik, oba iz Studencev. Po rimskokatoliškem obredu pa so bili poročeni gozdarski inženjer Drago Volk in gdč. Ana Klančnikova, Rudolf Tkavc, zasebnik, in Terezija Lajhova. Novoporočencem obilo sreče! a— Sokolski Miklavž na slavnostnem pohodu skozi Maribor. Predsnočnjim je tisočglava množica, med katero je bila po večini mladina, z navdušenjem sprejela sokolskega Miklavža, ki je s svojim razkošnim spremstvom prispel v Maribor. Sedem sijajno razsvetljenih avtomobilov je bilo obdanih od množice, ki se je razveselila Miklavževega prihoda. Včeraj popoldne pa se je pojavil sokolski Miklavž s svojim spremstvom v veliki in lepo okrašeni dvorani Sokolskega doma. kjer je obdaroval na stotine in stotine Sokoličev in Sokoličic, med drugim tudi tiste, ki zelo radi telovadijo. Prelepa igra »Miklavž prihaja«, bogata obdaritev in modrovanja šaljivega Gašperčka so silno navdušili mladino, ki je sokolskemu Miklavžu iskreno hvaležna za pozornost in dobroto, ki navzlic težkim časom ni izostala. a— Pikica ln Tonček. Zasedba v tej mladinski igri. ki bo upr^orjena danes popoldne, je sledeča: Tončka Naratova kot Pikica, Danica Savinova kot Tonček, Košuta kot Pikičin oče, Rasb^rgerjeva kot n'ena mati, Gorinškova kot Pik*čina vzgojiteljica Filomena. Nakrst kot učitelj, Cmobori kot vražji Marko, Gorinšek kot Kazalec, Blaž kot Brbljač. Po končani igri pa pride na oder Miklavž s svojim spremstvom. Zadnja darila se sprejemajo še danes do 12. pri dnevni blagajni. a— Predavanje v »Vzajemnosti«. Ponedeljek 9 t m. predava v okviru »Vzajemnosti« književnik Anton Tanc o veikem ruskem mislecu in pisatelju Levu Tolstoju. a— Obrtno sribanje v Mariboru. Mariborska mestna obrtna ofrast je v preteklem mescu izdala na novo 20 obrtnih pravic, črtala pa tri. a— Upepeljena domačija. V Savcih pri Sv. Tomahi pri Ormožu je zgorela domačija posestnika Boštjana Kekca. K sreči se je posrečilo gasilcem iz Polenšaka, da so preprečili nadaljnje razširjenie ognja. Kekcu so zgoreli vsi pridelki, med drugim tudi 1800 kg sena, 1000 kg slame ter več^a ko'ičina koruze, pšenice, ajde, fižola in ovsa. škoda gre v težke tisočake. Vzrok nožara je slab dimn'k. a— pazite na kolesa. Delavcu Antonu Benčanu iz Snodnje Dobrave so odnesli z dvorišča Nassimbenijeve hiše v Vrtni ulici kolo znamke »Herkules«. K povišanju cene za petrolej Kakor smo že v nedeljski številki poročali, je uprava monopolov predpisala novo višjo ceno za petrolej, ki znaša od 1. decembra t. 1. 9 din za liter (doslej 7 din). Zadevni odlok je bil objavljen v »Službenih novinah« od 2. decembra in se glasi: Z odlokom upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov od 25. novembra, ki ga je še isti dan dobril finančni minister, je odločeno, da se poveča prodajna cena petroleju za razsvetljavo počenši s 1. decembrom t. 1. Odslej znaša cena: 1. za potrognike 9 din za liter; 2. za prodajalce na drobno 10 din za kg; 3. za prodajalce na debelo: a) kadar petrolej kupujejo v vagonskih cisternah pri polnem tovoru 9.45 din za kg franko železniška postaja kupca; b) kadar petrolej kupujejo v sodih in kantah v količini najmanj 1500 kg ali 100 kant po 14 50 kg petroleja 9.75 din za kg franko skladišče kupca v sreskem mestu; 4. za kante, v katerih se pošilja petrolej, se računa 15 din za 1 kanto; 5. monopolska taksa za petrolej se počenši s 1. decembrom poviša in se pobira: a) od uvoznikov in rafinerij, ki so obvezane prodajati petrolej po enotni cent, 4 din za kg petroleja; b) od uvoznikov in rafinerij, ki niso obvezane prodajati petrolej po določeni ceni 5 75 din za 1 kg. Organi finančne kontrole so popisali vse zaloge petroleja pri trgovcih z navodilom, da petroleja ne smejo prodajati, dokler ne dobe novih navodil. Medtem so že izšli novi predpisi v »Službenih novinah«, trgovci pa še vedno ne smejo prodajati petroleja, ker finančna uprava še ni prejela novih navodil. Zato se je včeraj Združenje trgovcev v Ljubljani telegrafsko obrnilo na monopolsko upravo s prošnjo, da se vendar dovoli nadaljnja prodaja petroleja po novih zvišanih cenah. Razikjecje kontrole een na kmetijsko orodje in potrebščine Na osnovi uredbe o kontroli cen sta trgovinski minister in minister za socialno politiko odločila, da se kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen izvaja tudi na naslednje predmete: pluge z živinsko vprego, plužne glave, brane vseh vrst, priprave za robkanje koruze, škropilnice za trto in sadje, vile, grabi je, žvepleni cvet, šivalne stroje za hišno uporabo, cement, semena lucerne, detelje, repe vseh vrst, zelenjave in stročnic, steklo za svetilke in okna, vrvarske izdelke za kmetijsko uporabo, vreče iz konoplje in umetna gnojila vseh vrst. Urad za kontrolo cen pri trgovinskem ministrstvu in upravna oblastva II. stopnje bodo takoj pričela izvajati kontrolo cen glede gornjih predmetov. Težkcče romunske petrolej ske industrije Po razširjenju vojne na Sredozemsko morje, ki je Rumuniji onemogočilo izvoz nafte in njenih derivatov po morski poti, so nastopile v rumunski petrolejski industriji težkoče glede vnovčenja petroleja, ne morda zaradi tega, ker ne bi bilo kupcev, temveč zaradi tega, ker so prevozu po Dunavu in po železnici postavljene meje glede na razpoložljiva prevozna sredstva, zlasti cisterne in ladje s tanki. Kakor poroča rumunski list »Monlteur au Petrol Roumain«, je znašala letos rumunska produkcija mineralnega olja do konca septembra 4.53 milijona ton nasproti 4.69 milijona ton v istem razdobju lanskega leta. V zadnjih mescih pa je produkcija precej nazadovala. V letošnjem avgustu je znašala še 524.000 ton (lani 539.000), v septembru pa je že popustila na 441.000 ton (lani 516.000). Tudi vrtalna dela so morali omejiti. V avgustu so bila vrtalna dela na višku in je bilo navrtanih 29.931 m (lani v avgustu 23.249), v septembru pa le 18.312 m (16.985). Ker je prekomorski izvoz onemogočen, je celotni izvoz mineralnega olja iz Rumunije v septembru znašal le 256.000 ton, nasproti 321.000 tonam v lanskem septembru. Od septembrskega izvoza je odpadla polovica na Nemčijo, 12.6% je šlo v Grčijo, 11.7% v Italijo, 5.4% v Švico, 4.6% v Jugoslavijo, 4.3% v Turčijo, 2.6% v Bolgarijo in 1.4% v Slovaško. Kakor poroča agencija »Europa Press«, je zmanjšana prodaja spričo polnih zalog prisilila rumunsko vlado, da je predpisala omejitev produkcije nafte na 1000 ton dnevno odnosno na 300.000 ton mesečno in je pričakovati, da bo v naslednjih mescih produkcija še manjša, očitno zaradi tega, ker pozimi prevoz po Dunavu nI mogoč. Gospodarske vesti = Maksimiranje cen koruze, k°ruzne moke in zdroba; Po uredbi o prometu s koruzo ima določiti banska uprava po zaslišanju urada za kontrolo cen prodajne cene koruze in mlevskih izdelkov koruze. Kraljevska banska uprava, je stavila po zaslišanju strokovnjakov na^ednje predloge: Cena normalni koruzi s 14o/0 vlage bi stala franko postaja v Sloveniji 304 din. Preprodajalci koruze bi prišteli k tej ceni prometni davek in običajni trgovski zaslužek. 1 žen sporazum o plačilnem prometu in trgovinski izmenjavi z Belgijo, ki pa so ga belgijske oblasti objavile šele 18. novembra, tako da se sedaj lahko praktično izvaja. Zato je pričakovati, da bo v kratkem trgovinski promet z Belgijo zopet obnovljen. = Koruzni kruh v Rumuniji. Rumunska vlada je Izdala naredbo, ki določa, da se mora 1 čam v tednu prodajati izključno koruzni kruh. Mlini naj bi mleli mlevške Izdelke normalno v naslednjem razmerju: koruzni zdrob 20«/», koruzno enotno moko 60%, otrobe 18%. Najvišja cena koruznih mlevskih izdelkov pri normalni meljavi in pri prodaji na debelo pekom in trgovcem franko mlin ali skladišče veletrgovca bi bila za koruzen zdrob 470 din. za koruzno moko 383 din, za otroke 225 din. Pri večjih nakupih bi se dajali na te cene popusti, ki so v predlogu za veletrgovce določeni. Te cene še niso definitivne določene, vendar morejo trgovci računati, da bodo cene določene približno na ta način in v tej višini. = Vprašanje mednarodnega kabla Beograd—Maribor zopet aktualno. 2e od leta 1936 je na dnevnem redu vprašanje mednarodnega telefonskega kabla Beograd— Maribor, že ponovno je bilo vprašanje tik pred rešitvijo, pa je bilo zopet odloženo. Zdaj poročajo iz Beograda, da je to vprašanje postalo znova aktualno in da se na pristojnih mestih znova proučuje. V strokovnih krogih zatrjujejo, da ni ovire za nabavo in polaganje tega kabla, ker ima naša država na razpolago potrebne količine bakra in svinca za ta kabeL = Pogajanja za uvoz bombaža lz Rusije. Po ponovni odložitvi je naša delegacija za nakup ruskega bombaža te dni vendar odpotovala v Moskvo. Iz Beograda poročajo, da se bo naša delegacija pogajala zaradi dobave ruskega bombaža v vrednosti 1 do 2 milijona dolarjev, kar bi predstavljalo količino okrog 4000 ton. = Pred pogajanji za dobavo bombažne preje iz Italije v okviru določenega kontingenta. Nedavno je direkcija za zunanjo trgo\?r.o izdala večje število dovoljeni zu uvoz bombažne preje Iz Icaiije. Za trenje četrtletje je ostalo še okrog 500 ton bombažne pieje, ki bo zdaj uvožena. Iz Beo-graJa poročajo, da bo vsa količ'na 500 ton ponudena Prizadu, če med našimi uvozniki m Italijanskimi izvozniki ne pride do sporazuma. Na iniciativo direkcije za zunanjo trgovino bo še ta mesec prišlo do pogajanj med pred.«'avnlki naše *oks tilne Industrije in italijanskimi predilnicami glede dobave bombažne preje v okviru kontingenta za zadnje letošnje četrtletje. Pogajanja bodo verjetno v Beogradu. = Vprašanje monopola za Izvoz krompirja. Poročali smo že. da je bil zavrnjen načrt naredbe. po katerem bi se izvoz krompirja v zvezi z izvajanjem kontrole poveril izključno Prizadu. Pogodu in Prevodu. Na zadnji seji sveta za zunanjo trgovino ie prišlo to vprašanje znova v razpravo. Ker ni bilo doseženo so2'fs1e bo predi os iznešen pred gespodariko-finanč-ni ministrski odbor. = Vprašanje dobave novih radljsldb postaj za Beograd In Zagreb. Na nedavnih licitacijah za dobavo in postavitev radijskih postaj v jakosti 120 kilovatov v Zagrebu in Beogradu so bile predložene tri ponudbe, in sicer od tvrdk Phllipps, Lo-renz in Telefunken odnosno Siemens. Stroko\na komisija je stavila ministru za pošto, telegraf in telefon predlog, da se za Beograd osvoji ponudba tvrdke Siemens, ki je najpovoljneiša in je tudi za zagrebško postajo že odobrena. Vsaka od teh radijskih postaj bo veljala po 13 milijonov dinarjev, dobavni rok pa znaša 14 mescev. Pričakovati je, da bosta obe postaji končno urejeni v 20 mescih. Državni odbor za nabavke bo še ta teden o tem definitlvno sklepal. = Povišanje odkupne cene za sladkorno peso v prihodnjem letu. Da se v naprej zasigura čim večja zasajena površina, so na merodajnih mestih že določili minimalno odkupno ceno za sladkorno peso v prihodnjem letu, ln sicer na 42 din za 100 kg, medtem ko je bila za letos odkupna cena po/lšana na 32 din. .= Mestna hranilnica v Osijeku se je odpovedala zaščiti. Na prošnjo Mestne hranilnice v Osijeku je ban dr. šubašič odločil, da se s 1. januarjem ukine odlog plačil, ki ie bil tej hranilnici odobren leta 1935. Obenem je ban razrešil dolžnosti komisarja pri Mestni hranilnici v Osijeku g. Tišlerja, ki ga je pa upravni odbor Mestne hranilnice postavil za kontraktual-rega ravnatelja hranilnice. = Vključitev baltskih držav v ru»ki g°-spodarSki sistem. V zvezi z ukrepi za vključitev baltskih držav v gospodarski sistem sovjetske Rusije so bile te dni ukinjene carinske meje med Letomsko, Estonsko in Litvo na eni strani ter Sovjetsko Rusijo na drugi strani. Istočasno je bil v vseh treh državah uveden rubelj kot zakonito p^il-no sredstvo. — V vseh treh državah so izvedli tudi podržavljenje industrijskih podjetij in večjih stanovanjskih hiš. Po zakonu, ki ga je predpisala estonska vlada, so v mestih podržavljene vse stanovanjske hiše ki imajo preko 220 m* koristne ploskve v ostalih krajih pa vse hiše ki imajo preko 170 m* koristne ploskve. Ostale hiše ostanejo lastnikom. Podržavljenje pa so vse hiše. ki so bile last družabno-političnlh organizacij in vse hi?e onih lastnikov, ki so pobegli v inozemstvo. <= Obnovitev trgovinske Izmenjave z Belgijo. Po okupaciji Belgije od strani Nemčije se je naš trgovinski promet z Belgijo docela ustavil, o priliki zadnjega zasedanja Jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora pa je bil dose- Borze S. decembra Na beograjski in zagrebški borzi so se grški boni danes trgovali do nespremenjenem tečaju 42. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo t>o tečaiu 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo pri stalni tendenci za Vojno škodo povpraševanje do 446 50 (v Beogradu je bil oromet do 448). Zaključek je bil zabeležen samo v delnicah Trboveljske do 370 in v delnicah Kudeliar* VoVovar do 570. DEVIZE Ljubljana. Ofic elni tečaji: London 174 57 — 177.77. New York 4425 — 4435. Curih 1028.64 — 1038 64. Tečaji na svobodnem trgru: London 215 90 — 219.10. N*w York 5480 — 5520 Curih 1271.10 — 1281 10. Curih. Beograd 10 Pariz 8 85 London 15.60. New York 431. Bna^eli 6") 25. Milan 21.7250. Madrid 40. Amsterdam 22 ^ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 446.50 den.. 4*'o agrarne 57 den. 4% severne agrarne 51.75 bi.. 6% begluške 77 bi.. 6% da^ agra~n° 70 50 d^n.. 6°'o šumske 71 bi.. 7% s^abiliz. 95 dem. 7°'o invest 93 den.. 7®'" Se':eman 101 den . 7% B'air 94 50 den.. 8% Blair 101 den.: delnice: Narodna banka 6400 den.. PAB 193 den.. Trboveljska 370 — 372.50 (370). Se-čerana Vel'ki B-čkerek 700 den. Beosrrad. Voina škoda 447 den.. (448\ 4°/o agrame 58 den.. 4% severne agrarne 57 den.. 6% begluške 77.50 — 77.75. 69/« dalm. agrarne 71 — 71 50. 6"'« šumske 70 den.. 7°/» invest . 99 50 den. TU Sei;gm~n 101 den.. 7% Blair 96 d-n. 8"'o Blair 101.51 den.. Narodna banka 6550 bi. (6500). PAB 198 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chlcago. 5. decembra Za*°tni tečaM: pšenica: za dec. 90 25. za mai 87. za Julii 92.625: kernra: za dec. 61.875. za maj 60.875. 7a julij 60 875. + Wlnnlpeg. 5. decembra. Z--četni tečaji: pšenica: za dec. 7t 25. za maj 77.25, za hilii 78 875. ■f Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremen jena. Pšenica: zn oSeniro veljalo orfkunne cenp pc uredbi Oves: b^Ski. sremski 320 — 322.10. Rž: baška 342.50 — 345: ban. 340 — 342.50. Ječmen: baški ln sremski 357.50 — 360; pomladni 412.50 — 417.50. Moka: franko ml'n v dunavskl ban: krušna moka 358 Otrobi: franko mlin brez skupnega davka ln vreč 180. Flžo': baški in sremski beli brez vreč 445 — 450. !z živlienia na deželi GRADEC V BELI KRAJINI. Iz našega, kota, kjer se Lahinja izliva v Kolpo, se malokdaj oglasimo. Nimamo mnogo časa. Jesenska poljska dela ln Iskanje onih redkih vinskih jagod, ki nam jih je letos Bog dal, nam je vzelo čas, da se nismo oglasili. Zato pa je izredno marljiv brezposelni podzemeljski dopisnik »Domoljuba«, ki se iz dolgega časa vtika v vse mogoče zaceve. S svojo obrabljeno brezovko šviga najrajši po tujih hišah, namesto da bi z njo skrbno odstranil smeti izpred svojega praga, kjer se jih je v teku časa obilo nabralo. Je to go spod, ki se najraje praska tam, kjer ga ne srbi in namesto ljubezni seje razdor. Nedavno je poročal, da je Podzemelj dobil elektriko in da je križ iz električnih žarnic svetil vso noč. Lep je bil in zlasti deca je uživala v krasni razsvetljavi. Starejši pa so električni križ na zvoniku opazovali z mešanimi čuvstvi, ker za današnje razmere hi draginjo je bilo kar preveč svetlobe. Čitali smo tudi, da je s težkim srcem zapustila podzemeljsko vas mlada učiteljica, gospodična Jožica žlebnikova. Čudimo se, da je dopisnik o tem tako poročal, kajti po vsej verjetnosti je njemu najbolj d:bro znano, kdo je napravil težko srce — toda ne gospodični učiteljici, temveč številni de-cl, ki jo Je ljubila. Iz Šmarja pri Jelšah gj— Gasilska čitalnica. Agilna gasilska četa pod vodstvom gg. Skale in Drobneta je zasnovala načrt za organizacijo gasilske čitalnice v novi zgradbi gasilskega doma. Zamisel je prav lepa. Na seji je bilo sklenjeno, da bo čitalnica naročila vse domače dlnevnike in revije in nekatere tuje časopise. Mesečna članarina bo tem manjša, čim več članov ustanoviteljev se bo prijavilo pri občinskem tajniku g. Drob-netu. šj— Elektrika. V teh resnih časih se ljudje sprašujejo, kako bo z razsvetljavo v dolgih zimskih nočeh, če bo manjkalo petroleja kakor minilo leto. S tem v zvezi krožijo govorice o skorajšnji realizaciji pobožne želje o elektrifikaciji tolikanj zapuščenega. šmarskega sreza. Kolikega pomena bi bila električna energija za našo dolino, ni treba razlagati Odločujoči čini-teljl pokrenite akcijo, saj ^je trg Šmarje središče sreza in menda edini trg v Sloveniji, ki je brez elektrike. šj— Sv. Štefan pogodbena pošta. Krožijo vesti, da je občina Sv. Štefan pokre-nila akcijo za pretvoritev tamošnje nabi-ralnice v pogodbeno pošto. Kaj je dravska direkcija pošte odgovorila, ni znano. Potrebno bi bilo, da bi se zadeva prenosa pošte iz Šmarja naposled uredila. Dnevniki, Id jih tamošnje ljudstvo prejema, niso več dnevniki, temveč tedniki. Kolikokrat sel izostane, ker za tri dinarje prehoditi okoli 25 km po ilovnati poti je res nerodna zadeva! Iz Hrastnika 1— Dve nesreči v rudniku. Pri razkladanju sviža je padel rudar Anton Kolšek in si rlomil nogo. V jami se je vsekal v koleno 201etnl rudar Franc Povše. Oba. so oddali v ljubljansko bolnišnico. Naše gledališče DRAMA Petek 6.: Lepa Vida. Red B. Scbota, 7.: Krog s kredo. Izven-Nedelja, 8. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predsta/va, združena z obiskom sv. Miklavža. Ob 20.: Lopa Vida. Izven. Panec.eljek, 9.: zaprto. Opozarjamo p. n. u bon en te reda B, da im&jo namesto napovedanih »Cigant>v« drevi predstavo Ferda Kozaka sodobno dramo »Lepa Vida« z Mi*o Danilovo v nasl°vpi paroji. Sprememba repertoarja je bila potrebna zaradi obolelosti gospe NablocKe. Nadalje bodo igrali v »Lepi Vidi« glavne vloge Levar, Kralj, Jan in Avgusta Danilova k. g. Delo spada med tiste igre letošnje sezone, .za katere kaže občinstvo nenavadno zanimanje, o čemer pričajo doslej razprodane predstave. Snovno zanimiva, igralsko učinkovita in udarna slika konflikta v Industrijski rodbini je našla v javnosti živahen očmev. Dramo je zrežiral dr. Bratko Kreft. Vis°ka pesem materinske ljubezni, ld je zmožna najtežjih žrtev, je kitajska igra »Krog s kredo«. Glavni vlogi bosta igrala v njej Sajičeva in Jan. Delo je zrežiral Ciril Debevec. Scena po načrtih L Vavpotiča. Nedelja v drami. Poseben dogodek za mladino bo popoldanska nede'jska uprizoritev Golieve mladinske priljubljene pravljice »Princeska in pastirček« z Levarjevo in Simčičevo v naslovnih vlogah. K tej predstavi se bo prišel sv. Miklavž s svojim sijajnim spremstvom poslovit od mladine. Tako bodo imeli otroci dvojni užitek. Igra sama nudi s svojo pravljično poezijo gozda, zabavnimi osebami in živalmi, otrokom zvrhano mero zabave, nastop sv. Miklavža pa bo zanje poleg tega pomemben dogodek, ki bi ga starši morali privoščiti svojim otrtkom. Za predstavo bodo veljale znižane cene. — Zvečer pa bodo uprizorili »Lepo Vid o«, sodobno dramo Ferda Kozaka. OPERA Petek, 6.: zaprto. Sobota, 7.: Carmen. Izven. Gostovanje al-tistke Elze Karlovčeve in dehut Ivana Ivanova, Nedelja, 8. ofb 15.: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Friderika. Izven. Ponedeljek, 9.: Plesni večer Marte Paulimo-ve- Izven. Zarlmivo g°stovanje v operi bo jutri zvečer, ko bo gostovala Elza Karlovče-va, altistka, prvič na našem odru v naslovni partiji Bizetove opere »C a r m e n«. Karlovčeva se je dosiej z vsem poudarkom uveljavila kot Lota v »Wertherju« in cer-kovnica v »Jenufi«. Njen močni igralski temperamvt in nenavadni pevski mate^al, s katerim razpolaga, obetata, da bo njena kreacija ciganke Carmen zelo zanimiva. Poleg Karlovčeve k. g., bo debu-tiral mladi baritonist Ivan Ivanov, gojenec našega konservatorija. Pel bo arijo toreadorja Escamilla. Dona .To-seja bo .podal Franci, Mlcaelo Ribičeva. Dirigent dr. švara, režiser Debevec. Koreo-grafa inž. P. Golovln in B. Zilato. Nede'ja v operi. Opozarjamo, da se bo vršila popoldne pri globoko znižanih ccnah baletna predstava. V kore:igTa-fiji šefa baleta Inž. Golovina in Borisa Pilata bo izvajal naše baletni zbor solistične in ansambelske plese in raznih oper, operet ln baletnih večerov. Pester spored, pri katerem bo zastopanih p:leg tujih tudi nekaj sloveAskih skladateljev, bo zelo zanimiv. — Zvečer pa bo prva repriza Leharjeve spevoigre »Friderika« s Sonjo Ivančiče-vo v naslovni partiji in gostom Josipom Gostičem v partiji mladega Goetheja. Zgodba Goethejeve mladostne ljubezni, ki je vsebina libreta, pa daje spevoigri nadpovprečno vrednost. Opozarjamo p. n. Občinstvo na plesni večer mlade sl°venske plesalke Marte Panli-nove, ki bo v ponedeljek 9. t. m. Mlada plesalka moderne izrazne smeri je pripravila samostojen plesni večer. Svojske plesne kompozicije so ustvarjene na glasbo, dk^us modernega ruskega skladatelja A. Grečani-neva in na novo še ne izvajano skladbo L. M- škerjanca »Nocturne«. Glavni poudarek večera pa bo na koreografiji »M a f e n-k a«, za katero je napisal L. M. šker janec glasbo na plesalkino zamisel. Na sporedu bo še ples »Norec«, izvajan brez spremljave, ln »Nespametna devica« Pavla šivca. Značaj plesov je v moderni smeri z m:čno individualno črto. Pri klavirju jo bo spremljal prof. Marjan Lipovšek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sob c ta, 7.: Nenavaden človek. Nedelja, 8.: Nenavaden človek. PoslednjSS. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 6. ob 15.: Pikica in Tonček. Premiera. Sobota, 7.: Proslava SOOletnice Gutenberga. Nedelja, 8. ob 15.: Pikica in Tonček Ob 20.: Na cesaričin ukaz. R D Petek, 6. decmebra LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven^ek vsrelih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor). — 12: Miklavževi darovi (plršče). — 12.30* Poročila. objave. — 13: Na-oovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: T:\iskcorom-t-ni pregled: Gornjesavska dolina in njena smučišča. — 18: Ženska ura- Vrg-ja značaja (ga. Angela Vede). — 18.20: Mozart: Mala nočna glasba (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Lcben). — 19: Napovedi, ooročila. objave. — 19 25: Nac. ura. — 19.50: O izseljencih. — 20: Akademski pevski kvintet. — 20.45: K nc3rt radijskega orkestra. — 22* Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert nvcd~i;h in umetnih pesmi (gdč. Štefka Korenčanova na citrah spremlja g. V. S'-ok). Beograd. 19.40: Narodne oesml. — 20.15: Simfonični koncert. — 22 50: Lahka in Dlesna muzika. — Zagreb 17.15: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Klavir. —20.30: Pester spored. — Prajr» 18.30: Konccrtni večer. — Sofiji 19: Mali orkes^r. — 19.50: Humperdinkova op^ra: »Ja^tro fn Me+va do njega. Močna čuvstva to najbrže niso b la Ker je bil mlad in zaljubljen, ji je povedal zgodbo svojega življenja. Poslušala ga je prijazno in malce podsmehljivo, a vsaj poslušala ga je, da, celo nekaj vprašanj mu je zadala. Vkljub vsemu prizadevanju pa je ni mogel pripraviti, da bi izp.e-govorila o sebi. Misel, kaj je neki doživela zadnjih deset let, ga je mučila. Gotovo se je bilo že sto in sto moških zaljubilo vanjo na življenje in smrt. Časih se mu je zazdelo njegovo nagnjenje val ki zaman buta v zid njenega smehljajočega s3 ravnodušja. Tedaj je bil besen nanjo in si ponavljal, da nima srca in ni vredna, da bi jo moški ljubil. Kadar pa je nato opazil v njenih očeh le najmanjše znamenje sočutja, je bil spet ves zaverovan vanjo. Kar prehitro za Luka je prišel sobotni v čer. »Queen Mary« se je bila po zadnj.m po o ilu javilo sto milj vzhodno od nantuckeiske sveiln? ladje in je morala torej jutri okrog deve ih pristati ob pomolu. Kakor doslej, je Luke tud danes večerjal z Diano in njeno materjo v Conrad jevem hotelu. Ko je pri odhodu iz obednice kren la gospa Morvenova naprej, je šepnil D ani: »Ali bi mogli urediti tako. da bi imela nocoj nekaj časa za pomenek na samem?« Pogledala mu je v oči. »To ne bi obrodilo nič dobrega « Luke je stisnil zobe. »Vem Saj tudi nič ne pričal-ui^m« vČemu torej?« je tiho vp ašala »Moram se enkrat do kraja pogovoriti z vami... ia razčistiva položaj.« »Nu prav,« je odvrnila in pobesila oči. »Na vašo lastno odgovornost!« V veži se je obrnila k materi. »Midva z Lukom bi rada šla nocoj še malce v mesto.« »Nu, to si lahko —!« je ogorčeno začela gospa Morvenova, a Dianin pogled ji je zavezal jezik. Ko sta stala zunaj na stopnicah, je rekel Luke: »Ne popeljem vas ne plesat, ne na kako predstavo ali v kak no-čni klub Rad bi vas pa spravil na čeden, miren kraj, kjer bova lahko govorila.« »Mar je kaj takega v New Yorku?« Prikimal je. »Ako hočete biti zvečer sami, vam je treba samo izbrati restoran, ki je opoldne prenapolnjen.« Dal je šoferju neki nrdaljen naslov. Ko sta sedela v vozu. jo je prijel za roko in si jo pritisnil na ustnice. Umaknila mu jo je. »Prosim, Luke. nikar me ne silite, da bi se vas morala varovati. Nocoj želim biti vsaj enkrat ta, ki sem.« »Ne zamerite, Diana.« Stopila sta v miren restoran z majhnimi predeli ob stenah, kjer si lahko sedel, ne da bi te kdo opazoval. Lokal je bil malone prazen in nihče ju ni mučil z običajno zabavno godbo. Luke se je vdal bolestnemu veselju, da je mogel gledati Diano. »N kar me tako ne g^jte,« je rekla. »Veste, da vas ljubim?« Prikimala je. »In to ni tisto plehko čuvstvo. ki pojo o njem v omlednih, priskutnih popevkah. Kar podrlo me je.« »Ali je to moja krivda?« »Ne. Kaj morete za to, da ste takšni, kakršni ste.« »Stvar je brezupna.« »Da.« »Zakaj ste jo potem izrekli? Hotela sem vam prizanesti bolečino.« »Moral sem vam povedati,« je Luke strastno odvrnil. »Je nekaj, kar sili človeka, da mora z besedo na dan, pa naj bo upanje še tako majhno.« Diana je obmolknila. »Kaj se mislite res poročiti z Meddyjem?« »Moj Bog, to me spravlja ob pamet! S takim človečkom! V Oxfordu se je vse norčevalo iz iz njega.« «Mlad je še,« je trmasto odgovorila. »Vesel je in dobrosrčen in rad me ima.« »In četra milijona ima na leto!« je Luke trpko dodal. Kljubovalno ga je pogledala. »Nu da, zakaj pa ne! Saj nismo otroci. V življenju mora človek računati z dejstvi.« Luke je skomignil z rameni. »Verjemite mi,« je Diana nadaljevala, »Meddy je dokaj boljši od vseh drugih častilcev, ki mi jih je mati predstavila.« »A kaj je tega treba?« je vprašal Luke »Ženska, kakršna ste vi. vendar lahko izbira.« Diana se je grenko nasmehnila. »Na žalost hodi moja mati napačno pot Kar preočitno kaže, da išče zame boga tega moža. Značajni moški,' ki bi mi utegnili biti po godu, se je zaradi tega plašijo.« švedski novinar opisuje svoje vtise po nemških bombnih napadih na dve angleški mesti Oouslošena S u Irmaton in Br stol Londonski poročevalec štokhclmskega lista »Svenska Dagbladet« je, kakor poroča Nemški poročevalski urad, kot prvi nevtralni novinar obiskal Birmingham, Bris bol ta Southam-tan po zadnji napadih nemških bombnikov in podrobno opisuje svoje vtise. Poročevalec pravi, da je nemško zračno orožje vse angleške luke ter industrijska mesta, ki jih je napadlo po Coventryju, zadelo prav tako uničujoče kakor Coven try sam, glede Coventryja pa priznavajo v Londonu samem, da ga bo mogoče obnoviti šele po vojni. Totalna nemška zračna vojna se je začela šele sedaj z vso resnostjo, piše švedsiki novinar, provincialna mesta trpijo sedaj huje, nego je trpel London prej. Southampton je doživel zadnji dve soboti dva napada, drugi je bil posebno hud. Nastalo je Protiletalska baterija v nekem nemškem mestu ob Reni Jubilej dopisnice Bivša Avstrija je prehitela Nemčijo Pred nekoliko dnevi je prešlo 75 let, od kar je tedanji svetnik v berlinskem glavnem poštnem uradu Heinrich Stephan poštni konferenci v Karlsruheju preda-gal. nai bi poleg običajnih pisem uvedli nov pripomoček za dop.sovan.ie. d pisnico. ki jo ie on imenoval »po'tni list« To naj bi bil odprt list iz močnejšega papirja, ki bi imel na sprednji strani prostor za naslov in znamko, na zadnji strani pa prostor za sporočila. Dopisnica pa se ni pojavila prvič v nemškem poštnem premetu, temveč ie tu Če še ne veš, zda} izveš' da je sovjetski admiral Kuznecov izdal dnevno povelje, v katerem sporoča nove vojaške naslove za oficirje in mornarje sovjetske mornarice; ■da koncentrirajo Angleži v Sin~apuru veliko število letal, ki prihajaio iz Avstralije; da bodo vsa židovska podjetja na Slovaškem prevzeli arijci; da bodo otvorili v Marburgu velik Behringov biološki zavod za raziskovanje nalezljivih bolezni da so potresemerni aparati zabeležili nekoliko rahlih potresnih sunkov v Sili-striji ob Donavi; da ie prestolonaslednik Irana izročil prometu nov orjaški svetilnik v Khafren Elaju; da se v Zedinjenih državah silno širi hripa; da je general Weygand zaključil svoj obisk v Afriki; da ie viceadmiral norveške voine mornarice Soarle umrl nagle smrti v hotel ki sobi v Oregonu; (ia bodo angleške banke poslovale na dan Novega leta 1941.; da so v Kodanju navzlic vojni znižali ceno za plin in elektriko; da je ameriški milijonar Mitchell Steele izvršil samomor; da se nahaia v Švici okoli 30.00^ francoskih državljanov, večinoma vojakov. Umor vseučiliškega profesorja V Havani sta dva neznana moška ustrelila prof. dr. Pabla Fernandeza Usal oja s fakultete za narodno gospodarstvo Storilca sta ušla. Domnevajo, da sta bila med tistimi študenti, ki so zahtevali, na se profesor odpusti. VseučiLšče so zapri do 7. januarja Nemčijo in ostale države prehite'a stara Avstrija. Prof. Hermann z vojne ak de-mije na Dunaiu je nekai pozneie nego Stephan in ne da bi vedel za Stephan ve pobude, v nekem članku predlagal uvedbo podobnih dopisnic, ki naj bi ne smela vsebovati več nego dvanaist besed in za katere naj bi bila poštn'na o ti nižja nego za običajna pisma Avstrijska postna uprava je niegov predlo? takoi sprejela, teda združila ga ie s predlo*! ki jih j a postavil Stephan 30. nov. 1865 v svoji spomenici Sprejela je obliko dop snice. kakršno je predlagal Stephan. a ie zavrnila njegov previsoki porto na p otn o m ie iz Hermanncvega predolga pob ala nizko poštnino, zaradi kat;re se ie dopisnica potem tako zelo razširila, in j~ zavrnila njegovo omejitev teksta na 20 besed. Prve dopisnice ali »koresp • denč e karte«, kakor iih ie imenova a a st ijska poštna uprava, so izdali 22. sept.mbra 1869. Več cest je bilo še vedno zaprtih, ker moštva še niso mogla prodreti tja, da bi začela pospravljati. Stari pripomočki zoper prehlad Ce se nas loti prehlad, nam je na razpolago cela vrsta učinkovitih in preprostih domačih zdravil. Zoper hripo je priporočljiv lipov čaj. Ce kašljamo, dodamo močnemu kaduljevemu čaju nekaj jesiha in popijemo vsake pol ure polno žlico te pijače, ki naj bo čim toplejša. Pri vseh obolenjih sluznic v ustih in grlu je zelo učinkovito pogosto grgranje s sokom borovnic. Ovitek iz skuhanega ln Iztisnjenega krompirja, ki si ga položimo okrog vratu, preden se vležemo, dela čudeže v primeru hripavosti in bolečin v grlu Proti hripavosti in nahodu učinku ie imenitno tudi rmanov čaj, ki ga pijemo zjutraj in zvečer. Ugrabitev z ovirami Mlada dama je v Rimu v toplem novembrskem soncu počasi šetala po glavni ulici. Nenadno je privozil do nje eleganten avto, iz njega je planil mlad moški, potegnil še-tajočo damo v avtomobil in ga pognal v divjo brzino. Na tej divji vožnji se je avtomobil zaletel v neki zid, pokrov hladilnika je šel na kose, toda motor je še tekel in vozilo je nadaljevalo svojo pot dokler ni policistu ob nekem vogalu uspelo, da je skočil na stopnico ln ugrabitelja prisilil, da je ustavil. Mlado damo so vrnili njeni družini, mladi mož pa je moral v preiskovalni zapor Sedaj bo imel precej časa na razpolago, da bo premišljeval o svoji romantični lju-bezensld vožnji, kajti bil je zaljubljen" v mlado damo in si je ni znal na drugačen način pridobiti. Ladijsko spremstvo z zaščitnimi baloni Huda železniška nesreča Trčila sta dva ekspresna vlaka Na železniški progi Barcelona-Madrid se ie primerila te dni huda železniška katastrofa. Trčila sta ekspresna vlaka in sicer s takšno silo. da sla obe lokomotivi skočili s tira Do nesreče ie prišlo zategadelj. ker so signali kazali da ie prega odprta Strojevodia na lokomotivi, k ie vozila vlak iz Madrida sploh ni mogel prijeti za zavoro nasprotni vlak i? Barcelone pa ie vozil v trenutku nesreče z brzino 90 km. Do trčenia ie prišlo pri mestu Ve'illa de Ebro 51 km jugovzhodno od Saragose. Ker ie železniška oos*aja v »em kr ju oddaljena od mesta, niso mogli takoi i>d-slati reševa!cev na pomoč V zač -tku nesreče so reševali ortnike samo trii° že- i lezničarji. ki so ostali ne cško ovani. Mnogi ranienci se nahaiaio v težkem stanju mnogi so zaradi hudega mraza — bilo je 16 stopinj pod ničlo — takoj izdihnili. Sanitetni vlaki so prispeli niakraj nesreče nekai ur potem ko se ie zgodila katastrofa. Med žrtvami je tudi mnogo vojakov. ki so se vozili z dopusta v vojašnice. Nesreča se ie primerila ob po1 petih zjutraj. Vlak iz Madrida je dob I na postaji Velilla napačno povelie. nai krene dalie. iz nasprotne smeri oa ie dirial z največjo hitrostio vlak iz Barce ^ne ki je vozil z vso silo. da bi popravil zamud). Udarec ie bil strašen S-alni voz je vrgel sunek s takšno sTo s tira. da S" je povzpel na tovorni vagon pred njim. st »li vagoni pa so se prekucnil: čez nasip. Lokomotivi sta se p > trčenju ?a il dru?a v drugo P rečila nava'aio š evi o mrt" ih s 53. a jih ie golovo še več Ko k^ je ranjenih ne povedo, gotovo pa ie tud to število veliko. Ogromne jame v Novi Mahlki Netopirji so pomagali odkriti čudo podzemlja V Novi Mehiki (Zediniene držive) so začeli na novo raziskovati ogro.one p d-zemeliske jame. ki so bile znane že nekaj časa. Preurediti iih hočeio v vel ko turistično atrakcijo. Te »Caribadske jame«, kakor jih ime-nuijeo, ie odkril že 1 1902. neki cowboy, ki je jahal skozi deželo Iz velike skalne razpoke ie vzletela pred niegovimi očmi ogromna jata netopirjev, ki ie bila videti v nesigurni svetlobi zahaj čeea dne kakor velik, proti nebu dvigajoč se stiber di - a. Edinstveni pojav je tra al ce o uro Na-slednie jutro se ie cowbov z vrvjo spustil v razpoko in ie cdkril celo vrsto jam. Sprva mu odkritja niso h ter verjeti, šele dvajset let pozneje so poslali tia znan- Tat odnesel 300 srajc V neko trgovino z moškim perilom v bližini Prage ie vlomil tat. ki se je poskrbel s srajcami menda do konca svojega življenia in še čez. kajti m žakar je odnesel nič manj nego 25 tucatov teh srajc. Trgovini je napravil za 27.000 Kč škode. stveno odpravo, da jame preišče To delo je bilo tako težavno, da so ga čez neltaj časa opustili Raziskani del jam. k. gre v dolžino kakšnih 10 km. so sedai uredili tako. da ie dostop vani ah k. Po vseh znak.h oa sodiio strokovn aki. da gredo iame v dolžino preko 100 km. Vp; ašanje pa je. ali bo mogoče potovalce p nabiti, kajti jame so v pustem delu Nove Mehike, težko ie priti do njih in so oddaljene n. pr. od New Yorka 3000 km. Velik britanski konvoj spremljajo na morju tudi zaporni baloni Družina zgorela v avtomobilu Pri neki avtomobilski nesreči v Calver-tu (Teksas) je izgubila življenje osemčlanska družina. Tovorni avto se ie zaletel v osebni avto. ki je začel goreti. Preden so se ljudje v niem mogli rešiti, so jih zajeli plameni in so vsi zgoreli. Da se preprečijo nalezljive bolezni Britsko ministrstvo za prehrano poziva angleško prebivalstvo nai zelo oprezno postopa z živili. Vsako kapljico vode je treba pred uporabo prekuhati, prav tako tudi mleko. M AL9 POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! ANEKDOTA Angleški pisatelj Charles Dickens, pisatelj »Davida Copperfielda« in drugih romanov, je bil v angleški javnosti tako priljubljen, da so mu preprosti ljudje ob vsaki priliki pošiljali darove: cvetje, slaščice in mnogo druge reči. Ko je umrl, so roditelji sporočili to vest otrokom z največjo obzirnostjo. In zgodilo se je. da je neki deček, ko je slišal žalostno novico o Dickensovi smrti, zaplakal: »Kaj, Dickens je umrl? Potem bo umrl tudi sv. Miklavž ...« VSAK DAN ENA »Gospod plačilni, ali sneži zunaj?« »Oprostite — to ni več moj revir ...« (»New Torker«) več tucatov velikih požarov, iz vseh sosednih leet so morali priti gasilci na pomoč. V eni sami mestni četrti je pogorelo približno 1200 m dolgo in 600 m široko področje. Cele mestne četrti so bile C eno samo ognjeno morje. Bilo je strašno hoditi skozi ceste, ob katerih so stale hiše kakor izgoreli okostnjaki in je bilo vse v razvalinah. Zadnji veliki nemški napad na Bristol se je izvršil pet dni prej, nego je švedski novinar prišel tja. Navzlic temu se je dvigal še vedno dim Izpod kam eni tih ruševin. V središču Bristola je vsa poslovna čtrt porušena. na področju več štirjaških kilometrov je ogenj razsajal tako, da ni ostala nobena hiša cela. Biti je moralo pravo zareče peklo, vročina je bila takšna, da je debele Pogled v neko tvornlco vojaških avtomobilov v Zedinjenih državah BELEŽKE Minister dr. Marko vič o sodelovanju z Madžarsko Budimpeštanskl dnevnik »Magjarorsag« objavlja razgovor z jugoslovenskim ministrom pravde dr. Lazarjem Markovičem o potrebi čim tesnejših odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Minister dr. Marko-vič je dejal med drugim. »Budimpešta in Beograd se nahajata na isti politični liniji, mi same nismo tega doslej opazili Naši dve državi sta v prvi vrsti poljedelski državi, Maožaiska pa, je poleg tega še močno industrializirana. V sedanjih prilikah je jugoslovenski trg nadvse prikladno tržišče za proizvode madžarske industrije. Jugoslovenski in madžarski narod imata celo vrsto sličnih lastnosti. Oba sta prežeta nacionalne misli. Jugoslovenski kakor madžarski narod smatrata za največjo svojo svetinjo narodno neodvisnost in svobodo. Zaradi tega se tudi medsebojno visoko spoštujeta. Danes se spreminja oblika Evrope. Madžarska in Jugoslavija ne moreta igrati glavne vloge pri uvajanju novega reda v Evropi. Potrebno pa je, da hodita obe državi pri preurejevanju Evrope po skupni poti in ne več ločeno kakor doslej. Naša prva naloga je danes čim bolj poglobiti prijateljstvo med našima narodoma.« Novi pre&pisi za sestav-Ijanje javnih proračunov »Hrvatski dnevnik« poroča, da sestavljajo v finančnem ministrstvu novo uredbo o sestavljanju državnega proračuna. Uredba lt>o obsegala tudi določbe za sestavljanje banovinskih in občinskih proračunov. Čim Ido uredba objavljena, bodo ukinjene vsa doslej veljavna navodila za sestavo državnega in samoupravnih proračunov. Večletni načrt za javna dela V torek se bo pričela v kabinetu gradbenega ministra Danila Vuloviča velika konferenca o javnih delih. Konferenci bo predsedoval minister Vulcvič sam. Glavna tcčk„ dnevnega reda je sestava večletnega načrta za javna dela širom države na račun že večkrat napredovanega velikega notranjega posojila. Javna čela bodo obsegala obnovo naših glavnih prometnih zvez, popolnitev cestnega omrežja, širokopotezna iiidrotehnična in melioracijska dela in pa preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Posebna pažnja bo posvečena tudi elektrifikaciji posameznih banovin. Na konferenco so poklicani tudi načelniki tehničnih oddelkov vseh banskih uprav. čiščenje v Dalmaciji Splitski »Hivatski glasnik« objavlja poročilo o seji sreskega odbora Hrvatske se-Ijačke stranke za splitski srez. Glavni poročevalec je bil bivši poslanec Paško Ka-literna, ki je ostro grajal akcijo hrvatskih frankovcev in komunistov, češ da skušajo zanesti razdor in prepir v vrste pristašev HSS. Dejal je. da je v Dalmaciji cela vrsta ljudi, ki so miselno daleč od HSS, a se kljub temu neprestano vmešavajo v njene posle in poskušajo zanašati nedisciplino med njene člane. Na konferenci je bilo tudi ugotovljeno, da sta občinska odbora v Klisu in Lačevici v rokah levičarjev in pa disidentov HSS, ki nimajo s stranko nobene zveze več in so bili že davno izključeni. ,Zakaj Je Italija siromašna" Pod tem naslovom objavlja zadnja številka italijanskega informativnega kulturnega biltena »Kulturinform«, ki izhaja v Beogradu, članek, iz katerega posnemamo; »Italija je siromašna, ker je bila po egoizmu vodilnih hegemonij potiskana ob stran, čim se je politično zedinlla, je našla že vse zemlje zasedene, vsa pota pa zaprta po drugih narodih, ki so jo prehiteli. Ako je zahtevala zase pravico, so jo ljudje starih imperijev, prežeti napadalnega duha, obtoževali. Ako je zahtevala nekoliko širši življenjski prostor, so ji ponudili puščavo ali pa obljubo, da bedo v malih količinah prevzeli njene sinove v službo bogatih ino-zemcev, ki se pehajo le za velikimi dobički in odklanjajo težko delo. Tik pred sankcijami je na primer prišel v Rim Eden. rušilec prijateljstva in svojega imperija, •da bi ponudil Mussoliniju peščeno puščavo in s tem potolažil nezadržno potrebo italijanskega naroda po delu na najširšem prostoru. Ako se je poprej boril italijanski narod za svoje zedinjenje, se bori sedaj zato, da bi se dvignil v boljšo bodočnost in da bi postal enak vsem drugim, kakor je tega sposoben in kakor mu to pritiče tudi po priročnih pravicah.« Ameriška pomoč Angliji Francoski list »Journal des Debats« je napisal te dni uvodnik o ameriški pomoči Angliji, o kateri sodi med drugim: »Splošni vtis je, da želi Roosevelt povečati svoja pomoč Angliji, da pa želi pri tem postopati obzirno in postopoma. Njegovo" stališče ni bilo nikdar prikrito ali sumljivo. On smatra, da mora Amerika pomagati Veliki Britaniji, kolikor je to mogoče, da pa se Zedinjene države ne smejo zaplesti v vojno. Da bi uresničil svoje na-meie, se bo gotovo spretno trudil da ne bi s svojim postopanjem odbil ameriškega javnega mnenja. Zato je pred nekaj dnevi dejal, da se mora revizija zakona o nevtralnosti, ako bi bila potrebna, začeti s pobudo kongresa, ki še vedno zaseda Predsednik pa ima v kongresu prijatelje, ki prav lahko prevzamejo pobude, ki bi jih Roosevelt smatral osebno za koristne « Vzgojne naloge v sovjetski, vojski Moskovski poročevalec »Frankfurter Zei-tunga poroča, da je gladilo rdeče vojske »Krasnaja zvezda« objavilo te dni govor, ki ga je imeli predsednik SSSR dne 19 septembra v vojaško-politični akademiji sovjetske vojske. Kalinin se je v tem svojem govoru dotaknil predvsem vzgojnih nalog vojske, ki jo naj prevzame j', 'ako zvani »politovci«, torej bivši po-lirični komisarji v vojski. Z vojaškimi zadevami se morajo pečati tudi civilisti, katerih žrtve v primeru vojne so prav tako velike kakor onih na bojišču Ako pa naj civilisti svoje žrtve omeje na najnižjo mero se morajo potruditi, da S' pridobe vsai nekaj vojaških sposobnosti. zlasri v pogledi; obrambe. Kalinin je nato slavil znamenite vojskovodje stare Rusije kakoT Suvorova in Ku-tuzova pri čemei je pripomnil da ni v zgodovini niti enega voiskovodie svetovnega slovesa ki ne b bil istočasno ljubljenec vseh svojih vojakov Svetovno znani vojskovodje niso bili le m-jstr1 strategije in politike temveč so si vedno znali utreti pot v srca svojib vojakov Sedanji svetovni položaj zahteva, je doda! Kalinin. da se čut odgovornosti okrepi pri vsakem sovjetskem državljanu. Končno je Kalinin opozoril še na vrednost tradicije v vojski ter svetoval, naj bi ji rdeča vojska posvetila največjo pozornost. Ruski vojak mora bolje kakor doslej poznati tudi zgodr vino svojega regimenta zlasti pa mu morajo biti znam vsi zaslužni možje njegovega polka ter nj:h velika dejanja. Španci naj se navadijo spati Iz Madrida poročajo, da je španska vlada objavila uredbo, ki povsem na novo ureja vse špansko Javno življenje. V uvodu uredbe čitamo, da se špansko življenje na veliko škodo španskega delavskega prebivalstva razvija do preveč poznih ur, zlasti v primeri z razmerami v ostali Evropi. Zaradi poznega zapiranja nočnih lokalov ter s tem povzročenega pomanjkanja spanja nastaja velika škoda za narodno zdravje ter nered v javnih in zasebnih uradih. Zato je sedaj odrejeno, da bodo morala vsa podjetja v mestih od 1. decembra dalje zapirati svoje lokale ob pol dvanajstih dopoldne, zvečer pa najkasneje ob osmih, namesto ob desetih ali celo treh zjutraj, kakor se je to dogajalo doslej. Tudi gledališča in kinematografi se morajo odslej zapirati najkasneje opolnoči. Kavarne bodo odprte le do 1. po polnoči. Tudi veselice in druge zabave ne smejo trajati odslej dalje kakor do 1. po polnoči. Nove puške v ameriški vojski Listi poročajo, da je ce dni prejela ameriška vojska novo na po1 avtomatično puško, tako zvano »Garandovko« ki je bila iznajdena že pred 11 leti in tedaj tudi patentirana. Sedaj izdelujejo to puško ameriške tvornice streliva v množestveni proizvodnji. Nova puška je na pol avtomatično orožje, ki deluje na zračni pritisk. V nasprotju s strojnicam^ nima nikake opore, temveč se nosi na rami. Pri preizkušnjah se je ta puška baje odlično obnesla, dasi so ameriški vojaški strokovnjak; bili najprej proti njeni uporabi. B-ez vsake nege ter v najslabših prilikah je pu?ka pri preizkušnjah izstrelila po več milijonov strelov, vsaka, ne da bi se vidno branilla Povprečni strelec lahko odda z nove. puško do 40 strelov na minuto. Baie je »Garandovka« zelo pripravna tudi za protiletalsko obrambo. Samomor zagrebškega industrij ca v Franciji Zagreb, 5. dec. o. V Niči si je vzel življenje znani zagrebški industrijec Alfred Mtiller. Nekdaj je bil solastnik velikih opekarn v černomercu pri Zagrebu, večjega števila hiš v Zagrebu in kina Balkan, že nekaj let je živel v tujini, sedaj pa si je zelo zaželel povratka v rodno mesto, a tega ni mogel doseči. V navalu maloduš-ja se je odločil za smrt. Naši novi rezervni oficirji Z zadnjim kraljevim ukazom so napredovali za rezervne podporočnike: pri pešadiji: Vladimir Jevšek Leo Kra-mer, Bogdan Šlenc, Ziarkc Car, Rudolf Godler, Albin Razlag, Franc Orehek, Ferdo Zanoškar, Oto Najman Bogomil Breznik, Oton Smole, Jožef Zapušek. Ladislav Lazar, Adolf Kubinek. Ante Skupin. Vladimir Pogačnik Venceslav Mimica Stanislav Nedoh, Viljem Čekuta Rudolf Kalivoda Branko Komac. Gabrijel Vršič. Vekoslav Bezjak. Teodor Petrič. Vladimir lic. Dragan Turk. Karel Kajfež, Dušan Majnerič, Franc Herič; pri artileriji: Emili Kokič Teodor Tran-ger, Ivan Rozman. Jože Duhovnik. Valens Vodu:ek. Josip Gradišar Ivan Štajminger. Dragotin Kralj Božo Štefamm, Ratislav Stefančič. Ivan Justin. Anton Moljk Ljubomir Čemliar Boris Ble^eis. Bogdan Novak. Pavel Sinka Dušan Ševčik. Boris Po-gačar. Ivan Vedriš. Evgen Oberšn.id. Žarko Hajdin Janez Selevštk. Anton Marin-šek. Silvester Cernetič. Emil Kuženički. Josip Ahelj Franc Bahn k Ivan Erl Ivan Žagar. Alojz Sluga Franc Hrobat Vladimir Trohar Brammir Hrga. Jakob Fenan. Franc Oražen Ivan Kramar Martin Debe-Ijak Viktor Kamenar Oskar Bajde Ernest Švare Aleksei 1 uma Kare" Kveder, Albin Pervanje Stinko Hrovat Ludvik Jaki. Robert Kump Mirko Milkovič- pri vozarjih Aloizij Batestin. Štefan Čer-nelč. Zvonimir Godec; pri konjiči: Milan Glavaški. Marko Der-novšek, Božidar Očke Marian Bonač: pri inženjeriji: Gvido Prec Boris Bezen-šek, Ljubomir Grbec. Marjan Brili. Milan Kobali, Karel Zupan Henrik Majer. Stanislav Srb, Gustav Gre mer Ernest Rajh, Igor Omerza Milan Šub'c Marko Zupančič. Ciril Mravlja. Marjan Blazinšek. Izidor Martinjak Josip Podner. Ivan Pust, Ferdinand Palme Te" Žagar !zu/en pri venecilankl. cirkularlst. zmožen ve sten pošter. ln zanes ljiv, oče šestih nepreskrbljenih otrok prosi kakoršnokoll zaposlitev pri lesni industriji ali kakem drugem podjet ju kot noini ^uvai aH elitno. Alli Alojzij Zg Pirniče 101. p. Med-orte 32508 2 Beseda 1 D1d aavels • Dm ta 411 n ali laianjt naslova ■» Oin NaJmantS' znesek 2( OID Nemščino, francoščino in klavir temeljito poučujem osnovno in srednješolsko mladino in odrasle Pripravljam za Izpite mature Sprejmem še nove prijave. Aneta Potočnik, spec dipl. — Groharjeva 2-1 vhod Tržaška cesta 1-L 32402 4. Beseoe i Oin lavei Um '.a 3Uri ali iaiatjji-nasl"va 3 Oin Naj man i* ;ne«e|t V t>ln Stari upniki ln koiitork-oi rlitisti (z 2 odstotnim obrestova-njem) že deveto leto za .Sčitenih Ljubljanske kreditne banke, Kmetske po gojilnice z neomejeno za vezo in Obrtne banke v Ljubljani (tudi tisti, ki ste morali vsled zaščite prodati zamrznjene hranilne vloge izpod noml-nale) — javite vaše težnje ln naslov pod šifro »Odgovornost uprave« na ogl .odd. lista. 32524 16 Posojilo dajemo na^im c.anom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana, Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Potniki Beseda t Din davek j Otn 'A Slfrt ali daianje naslova 5 Din NaimantS' me®»-k H Din Zanesljive poverjenike za Ljubljanp, Maribor. Celje in druge večje kra je dravske banovine — -nre^me zavarovalnica »Sava«, Ljubljana. Sv Petra 2. 32552-5 I Beseda 1 Oin lavek ■ itn za šifre alt Jaianif naslova ^ Otn NaimaniS-znesek 2f Otn Skladišče veliko tn zračr.o vzamemo v najem. Medarna LJubljana. Zldo"*k^ ul 6 32570-17 ipsmjb oin lavpk >tn Ufr< %ii laiaii.. aslcra - nin Naimant* tnpsetr it otn Daruite nraktično NaitepSe darilo za »sako ro kr ie »I u topa tem nalivni pero« Dnbavlia tudi na obroke lugopatent. Ljubita na Dvoršakova 8 *2174-f Lončeno peč dobro onranjeno prodam prenosljivo. Llpuš Miro, črnuče. 32563-6 3es"HlB i OID Javek nii ta mr< «11 aaiaiiit lasiovs 3 otn NajmamS !DespK V Oln Kupim prvovrstno ovseno slamo zdravo 100 do 200 centov Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Slama«. 32533-7 Pločevinaste bobne ^ode) kupuje Jos. Reich tov. kem. izdelkov v Ma ■iboru, Tezno. 32541-7 deseda i Oin davek >in ts iUt( al) aataui« naslova s Oin NaJmantA snesefe 21 Oln Gostilno v Ljubljani u.adam v najem. Kegljišče, balini šče, vrt, lastna konce sija. Pojasnila: Ažker-ieva 42-1. 3254« 19 SetuKte ■ Oln iavek Hn » mri an laianj. nu>lnva - Oin Najmanj znesek 3f Din Opremljeno sobo veliko, čisto in mimo. s posebnim vhodom, oddam takoj ali s 15 tm v bližin! Zvezde. Naslov v vseh poslov. Jutra 32554 23 Prazno sobo oddam koudnemu gospo-u.. Bolgarska ul. 231. 32560-23 Prazno sobo svetlo ui suho primerno za delavnico mirne ln čiste obrti, pisarno ali shrambo oddam Smar Mnska c. 10. 32567 23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam, šmartlnska 10 32566 23 Posest -ierrtla ' Oln lave* Hn ta šurr »n latam, laolova s Otn Natmaniš znesel; 2r Otn »Realiteta« zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani. Prešer nova ulica 64-1. Telefon 44 20. 279 20 HIŠO dvostanovanjsko z vrtom, v bližini mesta Ljubljane, vzamem v najem, ali kupim pro ti mesečnemu odplačevanju do 800 din mesečno Cenjene ponudbe z navedbo kje. in ceno na ogl odd Jutra pod »Sončna '»gac. 20 Opremljeno sobo oddam takoj Plete r.šm kova 26 11. Sv. Kri5tof 32553 23 CNSEHIRAJ »n TT*»IIWI Eieseds i Otn davek Oln ea šifri an daiaiij* aaslova 5 Oin Najmanlš «ne«ek U' Oin Orehe dajemo pod jamstvom v trenje Medarna, Ljublja na. Židovska ul 6. 32569-33 Beseda i Otn laveE Din «a šun »it laiauj* nastnes i Oin Najmantft "inesefe Olr Prepisujemo, razmnožujemo, prevajamo, k^rig.raiiio m sestavljajo pisma ln vlo ge »Servis biro« po tre žna pisarna, Ljubljana, Sv Petra c. 27-1., telefon 21-09. 32543 31 beseda . Oin davek »ir, šilrt »n iaiauj* naslova 5 Oin Najmante zriesek H Otn Denarnica z vsebino iOO din je bi la izgubljena v sredo zvečer ob 5. url od Miklavževega 6ejma do Ma sarykove ceste. Poštene Ta najditelja prosim, da Jo odda proti nagra dl v uredništvu Jutra 32558-28 Izgubljeno Revna va enka je pijstl la na glavni po^tl zavi tek s čevlji Pošten naj-i i tel j se naproša da bi iih oddal na ogl odd Ju tra 32556 28 Izgubil se je črn tnucj damaki ovratnik v sredo 4. t m. med 5 ln 6 uro po pol dne na poti od Piskarja do Bate 1n nazaj do Tav čarjeve ulice Pošten naj dltelj se prosi, da ga odda proti nagradi v ogl dd. Jutra. 32571-28 Preklic Ukradena je bila aktovka z naročllno knlteo In pooblastilo za lnkaso. se na Ime Jurko Norak ra tvrdko Ivan Bernik. tovarna rolet Ljubliana Linhartova 8 Cenjene odtemlr-e svanm da ie ^oobln.ctt'o neveljavno In r.e nrevvame-p nobene odffovorrto-ti za ev»nt nastalo škodo. 32561 28 š€9 se prevzemnik znane odvetniške pisarne. v mestu, s sedežem okrožnega sodišča. Naslov se izve v vseh poslovalnicah »Jutra«. POTNIKA za Slovenijo sprejme takoj KEMIJSKA TOVARNA »BRILL« A. D. iz Beograda, Prednost Slovenec. Interesenti naj dostavijo svoje obširne z roko pisane ponudbe s točno navedbo naslova v hotelu »Mikllč« za Svetozara Simiča, direktorja Kemijske tovarne »BRILL« a. d., iz Beograda. ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, tasta, dedeka, brata, svaka in strica, gospoda Potočnik A'o'za SVETNIKA DRŽ. ŽEL. V POKOJU kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo stanovskim tovarišem za spremstvo ter vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Se posebej se zahvaljujemo za izraženo sožalje g. zastopniku drž. direkcije in g. drju čampi za v srce segajoč poslovilni govor. Ljubljana, Celje, Sv. Trojica v Slov. goricah, 5. decembra 1940. Rodbina POTOČNIKOVA Mestu M.Bienn /a«*1 Obilna LJubljana Umrl nam je naš nad vse ljubljeni dr. Pavel Kr šef zdravnik sanatorija »Leonlšče", zdravnik OUZD, rez. sani t. kapetan L ki., odlikovan z redom sv. Save IV. stopn je danes po noči, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 7. decembra 1940, ob 2. uri popoldne, izpred mrliške veže Slajmarjeva c. 2 do mitnice na Dolenjski cesti, odkoder bo prepeljan v Šmihel pri Novem mestu, kjer bo pokopan istega dne. Ljubljana, Novo mesto, dne 5. decembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI Seseda 1 Oln 1avek Oin «a Mfrr 411 Imani* -ia*lnv« * r»itj Nalmani« 2P Oln Velik pisalni stroj Talo rabljen, zelo po ceni takoj prodam. Ko-vačlč, Clfaletova ul 11 IV nadstropje. 32549 29 t Od Vas _____ visno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica ivetlolikalmca KAUČE novi model) po nizkih cenah dobite prt E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 34. Iz Trbovelj Uspel koncert ^Trboveljskega slavčf a" Koncert, ki ga je »Trboveljski slavdek« priredil na praznik zedinjenia. je bil g'as-bena mamfestacija umetr-,"kt rednosti. Dvorana je bi'a premalhna za števi'no ob-čmstvo. ki je hotelo nnsosrvovati koncertu in svečani izročitvi naivicje^a priznanja. Med poslu"a'ci je prc^adova'0 de'avstvo, ki je dan odlikovanja rudarske pevske mladine smatralo za -tvoj po*ebni praznik Koncert je uved'a delavska godba nakar je mladinski zbor odpe' pod taktirko g Avgusta Šuligoia sedlikovanja Sreski nače'n'k g. Bizjak je v dalj=em nagovoru naglasil g'asbeno kulturne zas'ugf pc\ckeea ?nrra doma in v tujini zaradi katerih je bil Trboveljski slav-ček na predlog kraljevih namestnikom odlikovan z vis- kim redom Jusosloa-enske krone 5. razreda V topl;h besedah je čestital k temu priznanju m'adin. pevcem in zaslužnemu pevovodii g Šuligoiu ter izroči! odlikovanje z dipl' m» z iskrene željo, da bi odlični pevvk zw tudi \ hod(/če z isto vnemo vršil uspesne pe sk<, poslanstvo Govorn ku se je zahvalila mlada pevka s kratkim prisrčnim nagovorom v katerem je obljubila da tuo p^mladek Slavčkov hodil 00 ist^h prvskih »'opiniah s katerimi se prvi član' zbora iugosloven-sk' mladinski pesmi priboril mednarodni sloves. G. Lajovic je v imenu Hubadove župe čestital odliko-vancem k najvišjemu priznanju s klenim oago-vr/rorn nag'ašuioč. da je slovenska pesem baš po zaslugi »S a vekov« postavila lepote naše g'asbe v pravo umetniško luč ter odprla domovini in tujini krasote slovenskega sveta. Delavska godba je z dovršenostjo izvedla svoj spored nakar je gdč Rczika Kontniko-va odpei'a tri pesmi. M'adinski zbor je s spremi j evan jem delavske godbe zak'jučil koncert »S'avčku« in neumornemu pevovodji g. Avgustu Šuligoju naše najtoplejše čestitke k odlikovanju. t— Občni zbor podružnice Slovenskega čebelarskega društva v Trbovljah bo 8. t. m. ob 9 na II. državni deški ljudski šoli v Trbovljah. Predaval bo čebelarski strokovnjak g. Bukovec Avgust. Čebelarji, udeležite se občnega zbora! Iz Novega mesta n_ Kino »Dom v Sokolskem domu ho predvajal največjo filmsko umetnino »Brezdomci«. V giavnih vlogah Spencer Tracy in Mickey Roony. Predigra: najnovejši Foxov žurnal. Predstave: danes v petek ob 14 za dijaštvo gimnazije, ob 16 za dija-štvo me&čan-^ke šole, ob 20.15 za odrasle. V soboto ob 13 30 za mladino V nedeljo ob 16.. 18 ln 20.15. Prihodnji film (ruski): »Volga Volga . . .« (—) 'L Anonimno se ne u pošte va. Blizu stare mitnice Branža poljubna Cen trum, Center. Čedna OlrpreJ, Domača volna Dober plačnik. Dober za sluzek, Dobre gume. Elek tropodjetje. Frizerka, Oa ranclja. Gotovina 333 Galanterlst. Harmonika. Harmonija 666, Hočem naložiti kapital. Imper petuum moblle. Ideali -ta, Idealna, Inteligenten Imam dobra spričevala. Izleti. Jugo*arapa. Kmetijski. Krojačlca. Keml čna čistilnica. Krasen razgled. Kolo. Kjerkoli. NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA krepllna DHača le BEBMET—VINO CK.M.NA 12 KKI SKt GOHfc. Sremski Kariovci viostiiničarji nudlU to Specljatlteto svojim gostom V sodčkih ad 50 1 naprei za ^nzpnšiljs B. M A R I N K O V, Sremski Kailovrt — Kruftk« eora RAZGLAS Občina Koroška Bela je razpisala za 16. ora pismeno ponuill»«*no licitacijo za sledeča dela pri dograditvi nove ljudske šole: PLESKARSKA, SLIKARSKA, TAPETNIŠKA, in POLAGANJE LINOLEJA. Interesenti naj se za vse informacije obračajo na občino Koroška Bela. Uprava občine Koroška Bela. lokomobila. Lepo stano vanje, Dobra hrar.a, La-■ia 3 Leica, LJubljana 111 Luls Wells. Lep bodoč no6t, LJubljana, Mlada Marljiv tn pošten, Nujno :n važno, Novo življenje. Novo ln staro. Pošten ln zanesljiv. Polovico čiste ga dobllka Profesor Pri dno. polteno tn zaneslj; vo dekle Prvovrstna »t vilja Po';tena. Prijeten glas, Pismeno delo Raz položi jiv kapital Rad- uoiezni 300.000. Revni starši. Snažna 66, Stalen plačnik. Soba. Sreč na. Sposobni plačilni, Staln: naslovljenec, TI ni družabnik. Tričlanski, Takoj kupL-r.. Tiho prijateljstvo. Takoj 333, Uka željna Orna. Ugodnost, Orna ln marljiva, Vpelja no Vlak, Zaželjena ere 4a. Zdravo dekle. Zanesljivost 1941. Zato. 3, 32 57 50. polnilno pero — Vas vedno razveseli! Jakec Skok In Skakec Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. lok Za zidom meri strelec Skok, preži na zidu Skakec Rok. Gotovo! Zdaj se Skok odloči: iz puške silna krogla skoči. Rektor univerze kralja Aleksandra I. in dekan medicinske fakultete sporočata tužno vest, da je dne 5. decembra t. L umrl gospod i ~ ^hfttf&ni lipi reifni univerzitetni profesor, večkratni dekan in prodekan medicinske fakultete, odlikovan z redom sv. Save III. razr. Velezaslužnemu članu profesorskega kolegija ohrani univerza trajen in časten spomin. Pogreb bo v soboto, dne 7. t. m. ob 16. uri, od kapele sv. Nilzolaja na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn&rja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.