385    -
Naši dopisi.
iz Slatine na Rumunskem meseca oktobra. *) — Letina se je pri pšeaici ia ječmeau letos le srednje obnesla; pri koruzi bila je celo slaba, in to so razun sena, katerega smo imeli veliko,  poglavitni pridelki naše de-
*) Srčna Vam hvala!                                              Vred,
žele. Izvažalo se je žita do zdaj prav malo; amerikanski trg, potem pa zelo dobra žitaa letina v Banatu so rumunskemu izvažanju žita zelo na škodo.
Vina pridelali smo letos, enako slovečemu 1. 1879., veliko in dobrega. V vinogradih pri Dragašani v okraji Olt samih pridelalo se je nad dva milijona veder, med temi pridelal je prefekt in razumen veliki posestnik Dimitriu Simolescu v svojih vinogradih, ki obsegajo 300 oralov, nad 200.000 vadrov. Sadje obrodilo je bogato, posebno poletne in zimske češplje, iz katerih se kuha žganje „Zuika", brez katere Rumunec ne more prebiti.
V  Brejoi-u, kjer imamo svoje poglavitne naprave in pa naše črne gozde v gorovji pri reki Lotiu, imam vsajenih od 1. 1879. okoli 20 jablan in hrušek iz kmetijskega vrta na Poljanah v Ljubljani; to sadje je glede dobrote in lepote tako, da bi mu bila vsaka hvala premala.
Pšenica prodaja se tukaj Chila mare, to je, 400 ok (po 1*27 kil) po 70 do 80 frankov (po 45 kraje), ječmen po 45 do 50 frankov in stara koruza po 50 do 60 frankov, žito postavljeno na kolodvor ali na brodarske postaje donavske.
Vino prodaja se vadro (10 ok) po 2 do 6 frankov, kakor je dobrota.
Goved, katere je leta 1879. vsled kuge poginilo nad 757o^ se je zdaj zopet popolnem zaredila in cena goved je zavoljo zaprtja meje avstrijske padla. Vol za zaprego velja 3 do 4 uapoleondore (24 do 32 gold. v zlatu), krava velja 12 do 20 gold. zlatega denarja. Pitane živine skoraj ni v deželi, ker onih, ki se spitajo v tovarnah za žganje špirita, je komaj vredno omenjati. Goved pripeljava se s paše naravnost v mesnico. Samo po sebi se razume, da tako meso ni nič posebnega. Jaz s svojo družino skoraj celo leto ne jem govedine.
Pri nas imamo v letu tri dobe za jedi: od vseh svetnikov do konca svečnika prav dobro prešičevino, pitane purane in gosi; od meseca sušca naprej tri mesece jagnjetino in ves drug čas kuretnino, in pri tem se počutimo prav dobro.
V  jeseni moglo bi se sila veliko ovčjega mesa dobiti, toda, ker je skoraj po nič, jedo ga le najubožnejši ljudje. Na sto tisuče ovac se zdaj v jeseni pokolje, da se v Suhanah pridobiva iz njih loj za kupčijo, in pri tem se meso s kostmi vred popolnem zavrže oziroma vniči. Konj je veliko v deželi in domači padli so v ceni na 3 do 5 napoleondorov. Konji so mali, pa zelo strajni, bodi-si v pripregi ali za jahanje
Fr. Schollmayr. Iz Gorice 26. nov. (Izv. dopis.) V torek, 20. t. m. je umrl v Gorici č. g. Matevž Pire, prvostolni vikar, 78 let star. Rojen 7, septembra 1805. v Črnem Vrhu na Kranjskem, posvečen v mašnika 19. avgusta 1832., je služboval v Gorici 36 let, in se je skazal v tej dolgi dobi ves čas kot jako marljivega delavca v vinogradu Gospodovem. V ta namen in pa v povzdigo vedno dragega mu naroda slovenskega je pridabljal takoj od začetka in do koijca življenja na Goriškem ude družbi sv. Mohorja. V tem oziru ima on neprecenljive zasluge za naš narod. Ko je pri nas še vse spalo, se je on zanimal za razvoj slovenskega slovstva, in mu je bil vedno zvest podpornik kot naročnik in kupovalec domačih časnikov in knjig. Rad je vabil k sebi nadarjeno mladino, jo podpiral in navduševal k marljivemu prebiranju domačih knjig. Tudi je učencem in drugim rad izposoje-vul primerno berilo iz svoje knjižnice. Kot poverjenik družbe sv. Mohora je imel mnogo znancev in spoštoval-cev tudi med našimi kmeti; duhovnike, učitelje in druge izobražene ljudi je pojedine dobro poznal, in nikdor med njimi mu ni zameril,  kedar jih je pokaral zarad mlač-
-    386
nosti v narodnem oziru. Kakor je bil priljubljen v mesta med družinami, kamor so ga vabili, enako radi so zahajali kmetje in rodoljubi k njemu, ker so vedno kaj novega izvedeli od njega, in so se smeli ž njim prosto pogovarjati o narodnih rečeh. Rad se je pogovarjal o nekdanjih šolah, in ponosen je bil na svojega ožjega sorojaka Cigaleta, kateremu je rad priporočil marlji-vejše dijake, ki so šli na Dunaj šolat se. S kratka izgubili smo v pokojnem Pircu prezaslužnega narodnjaka^ ki bo nam na omenjene strani kot spodbujevalec in razširjevalec domače knjige skoro nenadomestljiv, in bomo jako zadovoljni, ako dobi količkaj vrednega mu naslednika tudi kot vikarja velike cerkve v Gorici, kajti tu je le malo kedaj slišati besedo božjo v slovenskem jeziku, in temu odrejajo prostor tukaj v pravem pomenu besede — samo za dekle, ki morajo zgodaj k maši ob nedeljah, če hočejo slovensko pridigo slišati. Pa da pustimo to žalostno stran, naj povemo, da je bil četrtek 22. t. m. dan pogreba pokojnega Pirca jako lep in se je udeležilo sprevoda mnogo priprostega ljudstva, pa tudi izobražene gospode. Ker je bil ta dan tudi občni zbor cecilijanskega društva, katerega se je udeležilo veliko duhovnov s kmetov, prišlo je k pogrebu sosebno mnogo duhovščine, ne glede na to, da je bil navzoč tudi ves prvostolni kapitel in je bil v veliki cerkvi med mrtvaškimi molitvami tudi sam naš knezonadškof. Po vsem tem ni dvomiti, da bodo rodoljubi v obče skrbeli tudi za vreden zunanji spomenik pokojniku, ki je tolilio žrtvoval in se trudil za narod slovenski. Naj v miru počiva! — Občni zbor cecilijanskega društva imenoval je za svojega predsednika mons. Fr. Mercina, prvo-stolnega dekana v Gorici, ki ne ljubi samo, ampak tudi dela na polji cerkvene glasbe. Enako sposobni gospodje na to stran sede v novem društvu kot odborniki.
Iz Kovorja došel nam je uže pred več meseci dopi?, kateri se je bil pa po naključbi založil ravno ob času svečanosti GOOletnice. Zato prosimo gospoda p. n. dopisnika , naj nam ne šteje v zelo zakasnenja. Priobčimo dopis zdaj, ker smo ravno brali, da sodnija kamniška išče nekega 25 let starega cigana po imenu Majer zarad umora. Morebiti je ravno tukaj popisana dogodba v zvezi z onim ciganom, za katerim sodnija sledi:
„7. dne meseca julija ob ^/46. uri pride nagloma deček do mene s prošnjo: prosim, gospod, pridite Fr. Kosjeka, kajžarja in čevljarja na Brezovem , s sv. zakramenti previdet, ker ga je neki cigan vstrelil. Jaz se hitro napravim in hitiva s cerKvenikom k bolniku in kmalu prideva k hiši, katera je le četrt ure od Bistrice^ Bolnika najdem v veliki nevarnosti in hudih bolečinah^^ da ni mogel pri miru biti. Vstreljen je bil v levo roko,^ trebuh in stegno. Ker pa je malo prej bruhal, bilo je znamenje, da so čeva in znabiti želodec ranjeni. Ko sem ga s sv. zakramenti previdel, pride iz Tržiča zdravnik in pisar od sodnije, pozneje tudi sodniški zdravnik iz Kranja. Izprašujejo ženo in sosede, kako se je ta godilo. Tako pripovedujejo: Kakih 15 ciganov, možki in ženske in otroci, so se uže tri dni tukaj potikali, pred nekaj meseci pa celi teden. Cigani so med sabo imeli prepir, in eno ciganko strahovali, katera je pribe-žala v malin, v katerem je bila sama gospodinja doma. Za njo pridejo cigani in tepejo s palicami ciganko in gospodinjo, poslednjič jih vendar iz hiše spravi. Potem pokliče moža, ki je ravno domu prišel in jih začne z-bičem odganjati. Začeli so ga s palicami pretepati. Na to priteče prej imenovani France Kosjek z vilami na pomoč. En cigan potegne dolgo pištolo (karabinar) in ga 15 korakov daljave vstreli, da precej pade. Cigani na to stečejo. Skoda, da tržiških žandarjev ni bilo doma. Tretji dan, to je, 9. julija, je revež z velikimi bolečinami umrl.   Komisija in sekcija  je pokazala,  da
so bila res čeva ranjena. Ali so jih uže zasačili ali ne mi ni znano, najbrže ne. To so res dvakrat cigani Koliko imajo res ljudje pred cigani trpeti. Brez deh hočejo dobro živeti.                                           L. K."
Iz Ljubljane. (Shod narodnih poslancev) bil je preteklo nedeljo v Ljubljani, navzočih bilo je 15 poslancev vršil se je razgovor o političnem položaji in pokazalo seje popolno soglasje vseh narodnih poslancev Volil se je klubov izvršilni odbor 7 udov, iz kateregg bili so izvoljeni gg. P. Grasselli, dr. K. vitez Blei-weis, Klun, Murnik, dr. Poklukar, prof. Suklje in dr. Vošnjak.    Sklep sam priobči se čez nekaj dni
—  (Veseli dnevi pri družini gospoda deželnega predsednika barona JVinklerja,) Poroka baronice M. Wink-lerjeve z g. grofom Pače-om bila je pretekli četrtek v tukajšnji škofijski kapeli. Večer pred poroko zapeli so pevci ljubljanske čitalnice nevesti pod oknom. — Dva dni po poroki praznovala je družina gospoda predsednika god preblagorodne gospe predsednikove; 30. dne pa god ljubljenega našega predsednika gospoda barona Andreja Winklerja.
—  (Beseda v spominj pokojnega očeta dr. Jan, Blei-iveisa)j priredjena preteklo nedeljo v ljubljanski čitalnici, vršila se je v napolnjenih in okinčanih prostorih čitalničnih. Navzoč bil je gospod deželni predsednik baron Winkler in veči del deželnih naših poslancev, ki so prišli na ta dan popoludne v razgovor v Ljubljano. Tudi lepega spola bilo je zelo veliko navzočega. Muzikalni del ;,besede": zbori, samospev Medenovinpa sviranje godbe vojaške vršilo se je lepo, lepi svečanosti primerno.
Zal nam je, da istega ne moremo trditi o slavnostnem govoru, ker bil je govor sicer v glavni osebini poln zaslužene hvale na pokojnega našega vodjo, toda namešan s prav neumestnim pikanjem in žaljenjem naše vlade in pa naiodličnejših prijateljev pokojnega. Upamo pa, da odbor čitalničin skrbi za to, da si gosp. dr. Tavčar poišče v prihodnje drug prostor za svoje politične polemike. — Slovesnost v spominj nenadomestljivega očeta, ^egar neumrli duh je znal s čudovito modrostjo edi-niti vse Slovence, gotovo ni mesto za to, da se žalijo najiskrenejši častitelji njegovi in to možje, kateri so ga dolga leta zvesto podpirali pri njegovem vzvišenem delu ter ga v ;;boji" in pri mirnem delovanji nekoliko bolj zaupljivo in bolj pozorno opazovali, kakor marsikdo onih, ki ga slavi še le, odkar ljubljenca našega žalibog več ni med nami.
—  (Glavni odbor družbe kmetijske) zboroval je preteklo nedeljo dne 25. t. m. ter je sklepal o državnih podporah, izrekoma rešile so se prošnje za plemen ne iigoviške ovce in brave. Prošnjikov oglasilo seje:
z Gorenjskega . 18 iz Dolenjskega . 19 iz Notranjskega .     2
skupaj    .   39
Po poročilu gospoda podpredsednika v Ugovicah nakupil je za poslanih mu 250 gold. 21 ovnov (bravov) in 4 ovce, katere se pripeljejo v deželo krog srede meseca decembra.
Pri rešitvi prošenj oziralo se je sicer na vse kraje, bolj pa na one, v katerih je po ugodnejših pašah ovčje-reja uže zdaj bolj pomenljiva.
Privolili so se plemenni ovni oziroma ovce sledečim prošnjikom: Mariji Zavašnik z Lipelj v Gornjem Tuhinju 1 oven, — Andreju Sršenu s Sel v Gornjem Tuhinju 1 oven, — Francu O čepku s Potoka pri Vačah 1 oven, — Antonu Klincu s Kleneka pri Vačah 1 oven, — iViatiju Vidmarju^ s Kobilšeka pri Št. Lam-bertu 1 oven, — Boštijanu Cebašeku s Kurešeka pri Želimljah 1 oven in  1 ovca, — Matiji  Vidmarju z
Jame pri Žužemberku 1 oven in 1 ovca, — Janezu Alojziju Jakliču iz Šmartna pri Litiji 1 ovca, — Ga-sparju Novaku s Hrastnika pri Trojani 1 oven, — Janezu Peternelu iz Jaredoline pri Žireh 1 oven, — Janezu Poklukar j u s Krnice pri Gorjah 1 oven in 1 ovca, — Mihi Dežmanu s Podhoma pri Gorjah 1 oven, — Janezu Janu s Podhoma pri Gorjah 1 oven, — Janezu Bodljaju z Brezij pri Kavorji 1 oven, — Janezu Zupanu 8 Hraš pri Lescah 1 oven, — Jakobu Valantu s Hlebec pri Lescah 1 oven, — Antonu Po-harju s Polč pri Begunjah 1 oven, in Janezu Gogalji s Studenčič pri Lescah 1 oven.
Ako bi se pa prignalo več ovnov ali ako bi preosta-jali, namenjen je še Francu Dežmanu s Hraš pri Lescah 1 oven, in Francu Bonči z Zadloga pri Črnem Vrhu 1 oven.
— (O dogodbah pri občnem zboru družbe kmetijske) poročali smo na kratko uže pred tednom in povdarjali, da se je v občno začudenje vdeležilo tega zborovanja do zdaj še nezaslišano veliko število pristašev Dežmau-Schrejevih, ki so pri volitvi tajnika glasovali vsi za popotnega učitelja Kramerja. — Od kod ta izredna prikazen v kmetijske družbe občnem zboru, pojasnuje nam deloma še le kasneje zanesljivo poročilo, da je Kramer malo časa pred občnim zborom dolgo konferiral pri Dežmanu, pri občnem zboru pa za volitev odbornikov v glavni odbor delil listo, na kateri so bili med dru* gimi baron Lichtenberg, dr. Schindler in dr. Eisel, ne pa g. dr. Poklukar, ne g. Souvan ia ne g. Fr. Vi čel.
Pri tej priliki prisiljeni smo, kakor nam je sicer neljubo, označiti ravnanje „Slov. Nar.^^, ki je za volitev tajnikovo priporočal g. Kramerja. — „Slov. Nar." namreč bolehnost gosp. predsednika družbe barona Wurz-bacha porabi v to, da ga osebno napada, akoravno je pokojni dr. Bleiweis, enako pa tudi vsi drugi narodni odborniki njemu, političnemu nasprotniku, zmiraj dajali spričevalo popolne nepristranosti v družbi kmetijski. — Nasproti pa je „Slov. Nar." popolnem slep za to , s čigavo pomočjo si skuša g. Kramer prilastiti tajništvo, kako je pri občnem zboru delal, tako, da je lahko videl vsak, za barona Lichtenberga, dr. Schindler j a in dr. Eisel na, in kako se je nasprotovalo ravno od tiste strani lani izvolitvi gospoda Murnika, Jeriča itd., letos pa izvolitvi dr. Poklukarja, Souvana itd. Izid prizadevanja g. Kramerjevega bil je ta, da je pri prvem ne še popolno sklenjenem skrutiniji (dokazano je uže, da so volili tudi neudje) bilo izvoljenih samo šest namesto osem odbornikov in da sta bila zet barona Apfaltrerna, baron Lichtenberg in pa dr, Schindler dobila 50, oziroma 51 glasov. — Zdi se nam potrebno konstatirati to neenakomerno ravnanje omenjenega našega dnevnika, kateremu je tudi lahko znano, da dosedanji gg. narodni udje glavnega odbora to niso bili samo po imenu, pa mu morebiti tudi ni neznano, kako somišljenci dr. Schrey-Dežmanovi vpo-rabljajo kmetijsko družbo in pa celjskega „Kmetijskega Prijatelja" na južnem Stajarskem.
Skrutinija volitve odbornikov izid, pri katerem se pa ni celo nič oziralo na to , ali so volilci tudi udje družbe ali ne, bil je sledeč: Oddanih listov štelo se je 114, in glasov so prejeli:
gospod C. k. gozdni nadzornik Gol 111 glasov, „     oskrbnik Neveklovski        96     „ ;,      deželni inženir Vi čel            88      „
„     dr. pl. AVurzbach                87      „
„     poslanec Oton Detel a           78     „
„     tajnikov namestnik A. Brus  67     „ kateri so tedaj izvoljeni; dalje so dobili:
-    381
gospod poslanec dr. Po kl u kar         56 glasov
„ Franc Ks. So u van stareji 54 „ „ živinozdr. dr. Schindler 51 „ ;,     baron Lichtenberg            50     ^
,,     Adolf Galle                          37     ;;
„     vitez Gutmannsthal           29     ;;
itd. — Da pa tudi pri teh volitvah ni bilo vse v redu, priča pred vsem to, da se je dobilo uže nekaj volilnih listov podpisanih z imeni volečih, ki pa niso udje, dalje pa to dokazujejo tudi dogodbe pri volitvi tajnika.
Pri tej volitvi je posebno zanimivo postopanje g. viteza Gutmannsthala in   pa g. Dežmana.    Prvi predlagal je sam, da se vpelje pri oddajanji listov kontrola.   Ta se je vpeljala tako, da so volilci osebno prihajali k mizi predsednikovi, tam povedovali svoje ime in oddajali volilne liste vpričo družbenega predsednika, deželnega glavarja in druzih ,  odbornik gosp. Brus  pa je pisal imena,  katera je čul od glasovalcev  oziroma ponovljena čul iz ust deželnega glavarja. — Pri vseh teh pripravah pokazalo se je sledeče:  Imen glasujočih, zapisanih po g. Brusu  bilo je 107 ,  preštevanje oddanih listov pa je pokazalo oddanih 118 listov. — Pri tem potrjujejo vsi pri oddajanji listov navzoči, da ni verjetno, da bi se bilo pri zapisovanji imen  zgrešilo katero ime, popolnem nemogoče pa je,  da bi se jih bilo zgrešilo 11,   poleg tega pa potrjuje gosp. predsednik,   da so mu nekateri gospodje koj šiloma tlačili liste v posodo za to pripravljeno.   —  Od oddanih  listov glasilo se je 58 na ime g. Pir C a, 60 pa na ime g. Kram er j a, po kontrolnem zapisniku imen znašala bi bila nadpolovična večina 54,  in to sta dobila oba kandidata.   Ker se pa dveh ni volilo,  in   ker je očividno veči del ostalih 11 glasov prišlo v volilno posodo po napaki,  katera  stori volitev neveljavno, bilo je po vsem postavno, izreči volitev za neveljavno.  —  Protest,  katerega je zoper to oglasil g. Gutmannsthal in ga podpiral g. Dežman,  bil je po vsem  brez   veljavne  podlage in  nihče  bi ne bil mogel ugovarjati veljavnosti daljnega postopanja, ako bi se bila  volitev  tajnikova  takoj ponovila.   Navzoča večina tega ni hotela storiti,  ker je morebiti dobra tretjina pri prvi volitvi navzočih uže odšla,   ampak izrekla se je za ponovljenje volitve  v novo  sklicanem občnem zboru.
— {Razstava pitane živine^ kmetijskega orodja in strojev na Dunaji.) C. kr. kmetijska družba na Dunaji priredi od 4. do 6. aprila 1884. leta v prostorih mestne klavnice pri sv. Marku četrto razstavo pitane živine. Pri tej priliki se bode razstavilo tudi različno kmetijsko orodje in stroji, če se tikajo živinoreje, in sploh vsa premožna sredstva za živinstvo in prevažvanje živine; nadalje mesarsko in sušivsko orodje; raznovrstna krma-posebno pitava; razno orodje za hleve in njihovo uravnavo. Razstave take vrste so po navadi zelo mnogo brojno obiskovane, in bi bilo tedaj želeti, da se za omenjeno razstavo oglasi kolikor mogoče dosti razstavljavcev. Vsled tega si dovoljuje odbor, vse lastnike naprositi, da se je s primernimi predmeti udeleže; to tem bolj, ker leže sedanji razstavni prostori jako ugodno, in ker so vsakemu razstavljavcu v obili in zadostni meri na razpolaganje. Kot darila za nove in posebno pomenljive predmete so določene sreberne in bronaste državne in družbene medalije, Oglasbe naj se pošiljajo na odbor za IV. razstavo pitane živine na Dunaji (Co-mite fiir die IV. iMastvieh-Ausstellung in Wien L Her-rengasse 13) do 1. marca 1884. Načrti in oglasilne pole se dobivajo lahko v pisarni trgovinske in obr.t-nijske zbornice v Ljubljani.
¦    388
— (Dolenjske ceste,) Kakor včerajšnja uradna „Laib. Zeitung" poroča iz zanesljivega vira, namerava visoka vlada v kratkem na Dolenjsko odposlati inženirja z nalogom, da ogleda okrajno cesto s Krškega do Kostanjevice, katere uvrštenje med državne ceste se želi, in pa trasiranje ceste čez Gorjance, katero se ima preložiti. Vsled tega se je tudi nadjati, da se bodo spolnile želje prebivalstva, gorko priporočane tudi v deželnem zboru. — (Zahvala.) Preblagorodni gospod c. kr. deželni predsednik Andrej baron Winkler mi je povodom dvojne svečanosti, ki se je danes praznovala v prečastiti njegovi obitelji, poslal petdeset gold., da jih razdelim med uboge. — Usojam se v imeni ubogih za velikodušno to darilo javno izrekati najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani 22. dan novembra 1883.
Mestni župan: Grasselli m/p.