Stev. 43. PoSftnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1924. Uhaja vsako sredo ob 6 riutra|. - Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. - Posamezna Številka 1 Din. — V inseratn.m delu vsaka drobna vrstica ali nia prostor 10 Din. eno m Spisi in dopisi se poiiljajo Uradniitvn Domoljuba, naročnina, reklamacij, in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Strahoviti napori korupcije. 2e ob sestavi Davidovičeve vlade pred tremi meseci smo rekli, da Pašič in korap-cionisti no bodo še odnehali in da imajo pripravljene močno rezervo, kadar bodo začeli boj za velesrbstvo, centralizem in korupcijo. Te rezerve so se sedaj pokazale. Vršila pa se je stvar sledeče: Radikali, kateri stranka danes poleg liberalcev najbolj izrazito predstavlja centralizem, velesrbstvo in korupcijo, je uvidela, da vlada čisto resno dela za dve stvari: Za sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi na podlagi avtonomije, za preganjanje korupcije. Zato je resno zahtevala, da stopijo tndi Hrvatje v vlado, na drugi strani pa je predložila zbornici oster zakon zoper korupcijo. Obenem so bili skupščini že izročene obtožnice proti državnim tatovom in goljulom in je bilo na tem, da bi v par dneh sedelo nekaj odličnih radikalnih prvakov, ki so državo oškodovali za stotine milijonov, v ječi. Tedaj je Pašič poklical svoje rezerve. Njegov bojni načrt je bil: na vsak način vreči vlado, čeprav ima večino v skupščini in tako prepreči sporazum ter obsodbo korupcionistov. Znano je, da je svoj čas odstavil generale, ki se mu niso zdeli dovolj zanesljivi velesrbi in centralisti, ter postavil na njih mesto samo take, ki so bili pripravljeni vsak hip braniti sedanjo ustavo. Sedaj je prišel trenutek za to. Pritisnil je na vojnega ministra generala Hadžiča, da odstopi in s tem je bilo dano znamenje za napad na vlado sporazuma m enakopravnosti. Pričakoval je, da bo radi tega padla celotna vlada. Toda vlada |e izjavila, da nima vzroka odstopati, ker 'nia večino v zbornici in ker je tudi kralj za njeno politiko. Tedaj je Pašic pritisnil na dvor. Re-kel je, da je tudi on za sporazum med Hrvati, Slovenci in Srbi in da je magari prijavljen tudi z Radičem delati. Zato da naj vlada odstopi in naj se 9tvori nova vlada iz vseh strank. Seveda se je Pašic lagal, kot vedno. On je besen sovražnik Slovencev in Hrvatov, zato odločno proti sporazumu. Vendar je na to kralj pozval Davido-vičevo vlado, naj odstopi ter naredi mesto novi vladi iz vseh strank z istimi smernicami, kot jih je imela dosedanja vlada. Tako je Davidovičeva vlada morala odstopiti tik pred sprejetjem zakona proti korupciji in tik preden bi imeli romati v ječo veliki radikalni korupcionisti. Nato je kralj sklical na dvor vse načelnike strank k pogajanjem. Vladna večina (Davidovič, dr. Korošec, Spaho) so pristali na skupno vlado pod sledečimi pogoji: 1. Delo za sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi se mora nadaljevati; 2. korupcija so mora brez usmiljenja preganjati; 3. radikali se morajo otresti vseh tistih, ki so kradli državni denar in ki so odločni nasprotniki sporazuma. Radikali teh pogojev niso hoteli sprejeti. Nato je kralj kljub temu, da radikali niso hoteli iti na te zahteve zbornične večine, naročil radikalu Ljubi Jovanovicu, da sestavi vlado. ' ' ;j Jovanovič je hotel pridobiti za vlado Davidoviča, toda ta je odklonil, ker večinski blok trdno vztraja na svojih zahtevah.' sporazum, proti korupciji. Nato je kralj pozval k sebi Davidovima in ga pregovarjal. Davidovič je odklonil. V pondeljek je bila sklicana narodna skupščina na novo jesensko zasedanje. Ker je letna doba prejšnjega zasedanja potekla, je bilo treba voliti novo predsedstvo. Skupščina je čakala cel dan na otvoritev, toda pogajanja za vlado se niso se dovršila. Tedaj se je z dvora raznesla vest, da bo upostavljena prejšnja orjunska vlada — Pašič-Pribičevič, kar naj bi vplivalo na ljudsko večino, da odneha v korist radikalom. Skupščina pa se ni udala, temveč? se je zvečer sestala ter na svojo roko brez vlade izvolila novo predsedstvo. In sicer: je izvoljen za predsednika radikal Ljuba Jovanovič, ki so ga volili zato, da pokažejo dobro voljo, za podpredsednika pa Radi-čevec dr. Maček in Slovenec dr. Hohnjec. Ko to pišemo, še ni znano, katera vlada je imenovana. Gotovo pa je, da se bije orjaški boj med centralizmom in sporazumom, med korupcijo in poštenjem, med velesrbsko vsemogočno kliko in ljudsko večino, med absolutizmom in demokracijo. Večinski blok izjavlja, da se bo, pa naj pride kar hoče, do konca boril za enakopravnost vseh v državi in za vlado ljudstva. Centralistom raste grebe;:. Spet hočejo slepariti. »Kmetijski liste spet piše v tistem žga-njarskem tonu, kakor je bil navajen pisati, preden so prevarili samostojneži z Zerja-vovo pomočjo slovenska ljudstvo, da jim je pred volitvijo v konstituanto v toliki meri zaupalo, tla so mogli izglasovati nesrečno centralistično ustavo. Kasneje je slovensko ljudstvo izpregledalo in postavilo samostoi-neže pod kap. Sedaj se iznova hočejo vsiliti kmetskim volivcem. Takole pišejo y svo» MILO »GAZELA" ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vae manjvredne, conejle Izdelke. DOBITI OA V VSAKI TRGOVINI. jem »Kmetijskem listu«: »Ni nam mogel biti Eog bolj naklonjen, kakor je bil takrat, ko so klerikalci stopili v vlado.« Ko izrazi to svoje veliko veselje, začne z zmerjanjem, ki ga jo zmožen samo kakšen žganjar. Na poldrugi strani 61 krat napade »klerikalec,-. Če bi hoteli na vse te izbruhe odgovarjati, bi morali porabiti nekaj številk Domoljuba«. Toda mi vemo, da slovensko ljudstvo' nikdar več ne l>o šlo za ljudmi, ki so prodali slovensko ljudstvo centralizmu in znajo samo zabavljati. Naš kmet je prepameten. Vidi se pa iz vsega pisanja, da se pripravljajo na novo sleparijo. Samostojne?.! in davki. Strašno je zabolelo Pucljeve ljudi, ker smo v »Domoljubu« pribiti, da more bili kriva centralističnih davkov, ki gredo v Belgrad, pa od n;'ih pridejo samo kapljice domov, samo centralistična vlada in da je (.-•<;,i centralizma sokriv ravno naš preljubi Fucclj. Zato otepajo v ;Kmetijskem listu«; z dne 13. oktobra okrog sebe z vsem mogočim. Jeze se na Narodno vlado iz leta 1918. da je potrdita stare davščine in med njimi iudi osebno dohodnino. V svoji zlob-noiti pa nalašč pozablja seveda, da leta 1918 ni skoro nohc>n kmet na Slovenskem plačeval osebne dohodnino, čo je g. Pucelj takrat vedel, da se bo denarna vrednost ou leta 1918 tako izpremonila, naj bi takrat povedal. Čemu je molčal. Iudi z ..Markovim protokolom' bi se radi rešili odgovornosti za velike davščino na Slovenskem. Ali g. liukovec, tajnik SKS ne ve, da bi tndi Markov protokol no bil mogoč, čo bi njegov poveljnik g. Pucelj in dri;?i samostojni poslanci no glasovali za centralizem ? Iu mi srno takrat opozarjali tudi samostojne generale, i'a kopljejo grob slovenskemu kmeta. Nismo molčali, kakor so gospodje leta 1918. Toda kljub našemu opominu so delali za to, da bolgrajski biriči spravijo našega kmeta na boben. Samostojneži bi nekaj radi od klerikalcev. Bravec, ko to bere, naj se nikar ne 6meje. Stvar je čisto resna. Berete lahko v zadnjem »Kmetijskem listu«. Tisti klerikalci, čez katere 01 krat v eni sami številki zabavlja, da so ničvredni, naj na komando »Kmetijskega lista« popravijo naenkrat vse, kar je Pucelj zavozil s svojim centralizmom in v svojem ministrovanju pokvaril. Toliko zaupanja imajo celo samostojneži do naših ministrov. Kot dobri prijatelji jim povemo, da bodo naši ministri res veliko Pucljevih grehov nad slovenskim kmetom popravili. Odpuste pa se grehi samo spo-korjenemu grešniku, zato se bodo morali samostojneži odreči najpoprej centralizmu, potem naj pričakuje odpuščanja od slovenskega ljudstva. Brati ne znajo. V »Kmetijskem listu« beremo, da hočejo klerikalci grofom, barohom, cerkvenim in samostanskim veleposestnikom zagotoviti zemljo še v naprej. Točno tako stoji zapisano, pravijo, v »Slovencu« od prejšnjega torka. »In »točno tako se pa tudi v resnici vrši,« lažejo naprej. Šli smo gledat v »Slovenca«, ki ga »Kmetijski list« navaja in brat izjavo ministra Kulovca, pa smo se mogli prepričati samo o tem, da, ali go-21 spodje okoli »Kmetijskega lista« no znajo brati ali pa imajo posebno veselje nad tem, do se v vsaki številki parkrat debelo zlažejo. Vsega tega, kar pišejo, ni v »Slovencu« in no v Kulovčevi izjavi. Še ena debela. Kar na celo in samostojno so v »Kmetijskem listu« izkuhali tudi tole: »V skupščini se obeta nov davek za kmeta. Koro-šceva vlada bo skupščini predložila zakon, s katerim bo ukinjena prosta žganjekuha za kmeta. Na ta način, pravijo klerikalci, da bodo iztisnili iz kinetskih žepov novih 500 milijonov dinarjev. — Vprašali smo naše poslance kaj je na tem, pa so nam rekli, da je tolike modrosti zmožen samo r Kmetijski list . Z največjim veseljem ga prepuščamo samostoinežem, če je v našili vrstah kak nergač. »Kmetijski list'-: pravi, da vse odpadke iz Slovenske ljudske stranke vabi, naj pridejo k njemu. Mi smo prepričani že od nekdaj, da se samostojneži med odpadniki dobro počutijo. Izdajalsko glasovanje za centralizem in pisava zadnjega »Kmetijskega lista- nas o tem še posebno potrjuje- Radič in slovenski radičevci. Radič in njegova vera. Naši bravci velikokrat slišijo in berejo o Radiču, ki je voditelj Hrvatske republikanske seljačko stranke (HRSS). Na razna vprašanja, kakšen je Radič v pogledu vere, je »Domoljuba v zadnji številki odkrito povedal, da je i»ž svobodoinislec, kakor jih je žalibog toliko med slovensko in hrvatsko gospodo. Že pred leti je pisal strupene čianke proti veri, pa tudi sedaj, ko je voditelj hrvatskega naroda, no more zatajiti svojega sovraštva (lo Cerkve. Kadar govori pred velikimi množicami sicer večkrat omeni Boga, ker ve, da ima opraviti s preprostim ljudstvom, ki je v 6rcu verno, toda redko se vzdrži, da ne bi na en ali drugi način udaril po duhovnikih, po škofih in Cerkvi. »Domoljub« je že omenil, da je zadnjič en cei govor posvetil zasmehovanju hrvatskih škofov in njihovega pastirskega lista o svetem leta. nak je Radič in njegova vera. V tem pogledu se prav nič ne razlikuje od naših liberalcev. Radičevo ropublikanstvo. Radič je prišel na površje na Hrvatskem največ na ta način, da je ob vsaki priliki poudarjal, da hoče hrvatsko repnbhko. Tudi svojo stranko naziva republikansko. Hrvatsko ljudstvo se je besede republika oklenilo, kakor nekake rešilne bilke. Pod to besedo so si preprosti ljudje predstavljali rešitev iz vsega povojnega zla, posebno pa zmago nad srbskim nasilstvom. Bila je to čarobna beseda, ki je ljudi kar omamljala, da niso videli več trde resničnosti. Toda počasi se njihove misli obračajo. V zadnjem času je Radič sam jasno uvidel, da se z glavo ne da skozi zid. Šel je rad ali nerad s svojimi poslanci v Belgrad, da se tam na parlamentarnih tleh poizkusi s svojimi nasprotniki. Pred enim mesecem je, kakor znano, celo sklenil, da gredo njegovi ljudje v vlado. Težak prehod — na našo pot. Ko je torej šlo za to, da njegovi mini-stri v Belgradu prisežejo pred kraljem je moral Radič pokazati, da le ni tak republi-kanec, da ne bi mogel sedeti skupaj s Srbi, ki časte svojega kralja. Najprej je začel ljudstvu dopovedovali, da biti hrvatski republikanec ne pomeni sovražiti kralja. Potem je razlagal, kako je na Angleškem. Tam imajo kralja, a vendar pride ljudstvo do besede. Tako monarhijo je hvalil in jo slavil j.a vzor. Na velikem shodu v Vrpolju pa je rekel naravnost: »Nam je potrebno za našo mednarodno skupnost, da je ta dinastija (Karadjordjeviči), potrebna nam je, da se sporazumemo in uredimo način, kakšon položaj bo imel kralj v tej 6kupni državi.« Tako se je republikanec Radič sprijaznil z mislijo na monarhijo, ki ji načeluje kralj. Radič je s tem, da je priznal monarhijo v noši državi, zopet storil korak v stopinjah, ki jih jo hodila pred njim Slovenska ljudska stranka. Mi smo vedno poudarjali, da je poglavitno v ljudski državi, da pride ;!o veljavo ljudska volja. Manjšega pomena je potem, ali to državo na zunaj predstavlja kralj po angleškem vzorcu ali pa predsednik po amerikanskem. Poglavitno je, da jo vladavina res taka, da so izključene razno intrigo, ki so na dvorih tako pogostne, in da so ne morejo vtikati neodgovorni či-nitelji v državno posle, ampak da pride do veljavo narod po svojih izvoljenih zastopnikih. Kepublikanstvo torej ni več Radiču poglavitna stvar in njegova težka naloga bo tedaj hrvatskemu ljudstvu dopovedati, da naj se sprijazni s srbsko dinastijo Karadžor- dževičev. Radič in hrvatstvo. Radičevo republikanstvo tedaj no bo več mnogo vleklo. Dvignil pa je ta mož tudi zastavo samostojne Hrvatske. S tem je postal vodja hr/atskega naroda Za 6eboj ima danes prav radi tega, ker vid.jo v njem rešitelja hrvatske misli, velikansko večino hrvatskega naroda. On tudi poudarja na vseh shodih hrvatstvo in poveličuje svoj narod kot nekaj posebnega. Radičevstvo in hrvatstvo sta zato danes dve besedi, ki se prelivata druga v drugo. Njegovi častilci na Slovenskem. Slovenci smo majhen narod, zato se prigodi, da tudi majhni ljudje med nami vidijo čez naše ozke meje. Ker so majhni, ne vidijo dovolj jasno in zato s posebnim spoštovanjem občudujejo, kar je tujega. Imeli smo svoj čas ljudi, kakor je bil Dež-man, ki ga je bilo sram, ko je gledal če? domačo ograjo, da je Slovenec, in je postal nemčur. Ko je bilo nemštvo na višku in si je nemški cesar Viljem vihal brke po konci, so ga tudi pri nas nekateri posnemali in mislili, da so potem veliki. V zadnjem čas« smo doživeli na Slovenskem častilce Pasi-čeve brade in ljudi, ki so se valjali v prahu Dobro in poceni ie kupuje v manufakturnl trgovini A. * E, SKABERNE - Ljubljana, Ms»tnl Ut >a pred dozdevno veličino srbskega naroda. Pašičeva zarja gre k zatonu in tako častivci vsega tujega iščejo med sosedi novih mali-kov, da jim zažigajo kadilo. Podobno so jo tudi gospodu Prepeluhu, ki je bil pred par leti šo priden socialdemokrat, posrečilo najti prav blizu domačega plotu vzor, ki mu sedaj poje hvalnice. Ta njegov vzor jo — hrvatski Radič. Slovenski list »Avtonomist« napiše vsaj polovico vsake številke o hrvatskem Radiču. Hrvatsko narodno gibnnje hoče prenesti k nam na slovenska tla. Kdor mora brad ta list, so čudi, da ne zagleda na ljubljanskih ulicah g. Prepeluha s pisano hrvatsko čepico na glavi in s tamburico v roki, tako navdušeno slavospeve poje voditelju Hrvatov. Ne čudimo se takim prikaznim, ker vemo, da so se vedno dobili ljudje, ki so bili nad vse srečni, če so se pri velikih gospodih naučili, kako se ti odkašljujejo in kako pljujejo. Žalostno je le to, da ravno med Slovenci vedno znova vstanejo pedenj-mo-žici,ki bi bili radi veliki in ki jih izkušnja ne nauči, da se je s tujim perjem košatiti ne samo smešno, ampak tudi nevarno kot uči zgodba o sraki. — Ml privoščimo Hrvatom njihovega Radiča, naj ga časte in obožujejo! Slovenci smo pa samosvoj narod, ki ni maral nemštra in je prebolel dobo netopirjev, ki ni preueool klečeplazenja prod srbstrom in s« Žerjavevci žalostno falirali ter bo izpljunil kot mlačno tiste Slovence, ti so našli maiika r radieevskem hrvatstru. Čimprej bo prišel g. Prepeluh do spoznanja, da se hrvatske manire našega kmeta in delavca ne primejo kot tudi ne bo nikoli nosil hrvatskih opank, tem manjša bodo njegova razočaranja. Čimprej se bo umaknil s političnih tal, kjer je revež že parkrat nesrečno spodrsnil, toliko lažje bo zgodovina slovenstva položila čez njega in njegova izpreminjanja plašč pozabljenja. Zavezniki. Naši bravci imajo sedaj jasno sliko o Radiču in o tistih, ki bi radi z njegovo pomočjo pri nas prišli na vrh. Radič je pač naš sobojevnik v boju proti velesrbstvu, ki hoče Slovence in Hrvate gospodarsko, politično in kidturno uničiti, kakor so tudi sobojevniki muslimani in Davidovičevi demokrati. Toda kakor je nesmiselno reči, da bi bila zato za nas primerna muslimanska stranka, pravtako vemo, da za nas Slovence in sicer verne Slovence ni primerna hrvatska in po vrhu še po svojem voditelju svobodomiselna, veri sovražna stranka. In taka je Radičeva stranka. Radič povdarja hrvatstvo in pridiguje boj proti katoliški Cerkvi, mi pa povdarjamo slovenstvo in branimo vernost slovenskega naroda, ker vemo, da bi bilo slovensko ljudstvo brez katoliške vere že zdavnaj izgubljeno. Da se z Radičem skupno bijemo proti velesrbstvu, je pravilno, krivo in pogubno Pa je hrvatsko svobodomiselno stranko presajati na verna slovenska tla. Toliko našim somišljenikom v ravnanje. Oskrbništvo Fužine D. M. v Polju pri Ljubljani |Ke -. fe mogoče - priletne]šo DEKLO za enojno službo, in oženjenega LOOARJA z Izpitom « pristavo. o5oa ■•Šepni koledar naše Kmetske zveze naj gotovo kupi vsak naš kmetski somišljenik. S tem podpira našo stvar in tudi stanovsko zavest. Stane Din 10.—. Vprašajte po njem pri naših zuupnikih na deželi ali pa ga naročite naravnost na naslov: Tajništvo jugoslovanske Kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. — V Ljubljani se lahko kupi tudi v Jugoslovanski knjigarni. d Za slovensko kmetijstvo. Poljedelski minister dr. Kulovec je za kmetijski potovalni pouk v Sloveniji dovolil 60.000 Din, za kmetijsko-gospodinjsko šolo v Marijani-šču 24.000 Din in za strokovni pouk potom »Kmetovalca« 50.000 Din. Žal, da je letošnji kmetijski proračun prenizek, da bi se moglo še več storiti za Slovenijo, toda z novim proračunom, ki stopi v veljavo aprila prihodnjega leta, se bo zopet začelo po načrtu dvigati slovensko kmetijstvo — seve, če ne bodo centralisti na vladi. d Za poškodovance po povodnji je bilo v proračunu določenih 5 milijonov dinarjev. 1 milijon je minister razdelil, o ostalih 4 milijonih pa ni duha ne sluha. Zato je poljedelski minister dr. Kulovec dobil denar iz rezervnih proračunskih kreditov ter razdelil 1 in pol milijona, poleg tega 3 mi-lijono prostovoljnih prispevkov in 50 vagonov koruze, obenem pa poskrbel za posojilo devet milijonov. Finančni minister je dal naredbo, da se tisti, ki so trpeli po povodnji, oproste davkov, več pa nima, ker je Pašičeva vlada ves denar potrošila. d Zaprisega vojaških obvezancev — starejših letnikov, ki je bile napovedana po vseh okrajih, je na odločno zahtevo naših poslancev preložena za nedoločen čas. Županska zveza za Slovenijo je zaprosila vojno ministrstvo, da se prisega vrši v vsaki občini posebej. S tem bi bilo ljudem prihranjenih mnogo sitnosti. d Težko stanje naših izseljencev v Kanadi (Severna Amerika). Zagrebški 5>Ob-zor« piše: Danes smo prejeli pismo našega čitatelja-izseljenca iz Ontarija v Kanadi. Naš prijatelj nam opisuje težko stanje, v katerem se nahajajo tamošnji izseljenci. Isti nam poroča, kako je on sam že tam od 24. maja, ali do dane3 ni mogel najti dela in zaslužka. V Kanadi je na tisoče in tisoče naših ljudi, ki so lačni in nagi, in število samomorov raste dan za dnem. Mnogi so vedeli za težko stanje v Kanadi, a so šli z nado, da bodo šli lahko v Združene države, ne vedoč, da se tak prestopek kaznuje s pet letno ječo. Razni agenti prekomorskih družb opisujejo našim ljudem stanje v Kanadi v rožnih barvah ter jim zagotavljajo obilico dela. In tako naši ljudje potrošijo na potu ves svoj imetek, a koncem koncev ostanejo lačni in nagi. d Korupcija v Sloveniji. Pod prejšnjo vlado, ki je na debelo kradla iz državnih kas in oborožila Orjunce sebi v varnost, so tudi ljubljanski liberalni učitelji mislili, da smejo korupcijo uganjati. Imajo namreč svojo tiskarno v Ljubljani. Da bi razne knjige, ki jih izdajajo in delajo z njimi ogromne dobičke, lažje in hitreje prodajali, so jih pošiljali »uradno, poštnine prosto«. Da so to dokazali, so pritiskali na ovoje pečat prosvetnega oddelka v Ljubljani. Stvar ima v rokah g. državni pravdnik. d Razmejitev pri Žireh ustavljena. Centralistična vlada g. Pašiča je sklenila z Italijo tako pogodbo, da bi pomenila nova meja strašno krivico za Žirovce. Potegnjena je tako nenaravno, da bodo nekateri posestniki skoro uničeni. Zato je Davidovičeva vlada na zahtevo slovenskih ministrov razmejitveno delo ustavila, da se izvrše novi razgovori z Italijo. d Cenik za oglase v »Domoljubu« do-pošlje uprava našega lista vsakemu takoj, ko ga zahteva. Od ondi navedenih cen plačajo stalni naročniki samo polovico, ako imajo kaj naprodaj ali menijo kaj kupiti in če iščejo poslov ali leti službe. — Vsak najmanjši oglas v »Domoljubu« ima zelo velik uspeh. d Šmarnogorskl zvonovi. Položnice za pošljanje darov Vam na željo radevolje do-pošlje »Domoljubovac uprava. Pišite ponjo, ako je še niste prejeli in spomnite se našega lepega Marijinega svetišča I d V 61 urah preko Oceana je preplul te dni nemški zrakoplov in dospel 15. t. m. do Novega Yorka. Iz Fridrihshavna je od-plul 11. oktobra ob 6 zjutraj in torej rabit za celo pot v Ameriko le 81 ur. Pa smo se včasih čudili onemu, ki je prišel v 60 dneh okolu sveta.' d Samo katoliki v amer. drž. zavoda. V Severni Ameriki dosledno odrivajo katoličane od raznih drž. zavodov in ustanov. Le edina ustanova je — kolonija za gobavce v Luiziani, kjer strežejo 1000 gobavcem — samo katol. sestre. d Umrl je v Stari Oslici nad Škofjo Loko ondotni župnik Ivan Soukup star 57 let. Bil je rodom Ceh. N. v m. p. d Zo 23 letih so mu priznali pravico! Mestni uradnik Savič v Osijeku je te dni prejel vest, da je bil pred 23 leti po krivici odpuščen iz službe. Izplačali so mu naknadno 69.890 Din plače in mu določili pokojnino. — No marsikdo niti po tolikem času ne pride do svojih pravic! d Potegnil jih je. V vasi Praputnik na Hrvatskem je neki Franciskovic vabil ljudi, da gredo z njim v Ameriko, da ime lastno ladjo, ki bo odplula iz Sušaka naravnost v Ameriko. Mož ni hotel nikakega predujma, pač pa je sam ljudem dajal zr. vino in jih navduševal za Ameriko. Dobi! jih je prav mnogo za svoj načrt. Ko je prišel dan odhoda, se je zbrana četa s potoki solza poslovila od svojcev, izseljenci so zadeli Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE — Lpibl|ana, Mestni trg 10 njivo ali travnik. C« ne bol podpisal, ne dobiš f voje kovčke na rame in odrinili proti Su-šaku. S harmoniko so prišli v pristan, kjer jih je obljubil počakati Franciskovič s svojo ladjo. Toda v pristanu ni bilo ne brodar-ja ne broda. In tako so morali ljudje nazaj v Praputnik, kjer je bilo zopet veselo snidenje. Franciskovič pa se najbrž ne bo tako hitro zopet pojavil v Praputniku. d 60 letnico obstoja je 15. t. m. praznoval zavod čč. šolskih sester v Mariboru. Bog daj še nadalje obilo blagoslova! d Most se jc udri. V Sarajevem so ljudje zapazili pod mostom pri klavnici mrtvo otroško truplo. Nabrala se je cela množica gledalcev. Pod njih težo se je most zrušil ter se udri v 4 m globoko strugo. Voda ni bila globoka, vendar so bile 4 osebe nevarno ranjene. d Žalostna smrt vojaka. Te dni so napravili 4 častniki iz Mostara izlet na konjih do Širokega Brega. Častnike je spremljal redov Dragoljub Vnčie. Na povratku je Vu-tič na nepojasnjen način padel 8 seda, a ena noga mu je obtičala v stremenu. Spla-Beni konj se je open j al in skakal in se naposled spustil v galop ter vlekel 1 kilometer daleč nesrečnega vojaka s seboj. Kon-žno je udaril konj z Vučičem v neki brzojavni drog in šele tu se je izmaknila Vuči-čeva noga iz stremena. Eden od častnikov je zdirjal v Mostar po zdravnika, toda med tem je Vučie, ki je imel vso razbito glavo, že izdihnil. d Nesrečno ponočevanje. V Šikolah pri Pragarskem 60 se minulo nedeljo stepli vaški fantje. Streljali so z vojaškimi in lovskimi puškami. Bitka je trajala od 11 do 1 popolnoči. Bili so 4 težko in 2B lahkora-njenih. Mater enega izmed udeležencev je vsled žalosti zadela kap. d Mlin je pogoreh z vsemi poslopji posestniku Leberiču v Zgor. Kungoli. Škcda znaša 500.000 Din. d Tiskarna pogorela. V Subotici je dne 15. t. m. pogorela hiša veleposestnika Sej-dela v kateri se je nahajala tiskarna ^Tipografija«-. Škoda znaša več milijonov Din. d Orjunee g moril dva orožnika. V Črnem Kalu v Istri je dne 14. t. m. orjunee Stanko Molk umoril dva orožnika, ki sta bila ondi splošno priljubljena, Čeprav sta bila Italijana. Bil je uslužben pri Windisch-griitzu v Planini in so ga sedaj zaprli v Ljubljani. Molk je svoje strašno dejanje priznal. d Orjuuski razbojniki zopet streljajo. Prejšnjo nedeljo so orjunski razbojniki iz Vira, Domžal in Radomelj v Jaršah nekemu fantu prestrelili nogo, v neko hišo pa so skozi okno ustrelili. Krogla je obtičala v peči. d Če norec avtomobil vozi. Tovarnar Martinušifc je vozil svoj avtomobil, v katerem je bil tudi veleposestnik Rajh. Vozil je tako divje, da je podrl nekega kolesarja in ga vrgel 6 m daleč v neki jarek, na nekem ovinku pa se je avtomobil radi prehitre vožnje prevrnil in pokopal oba gospoda pod sabo. Rajh je bil na mestu mrtev. d Padec z jablane. Iz Št. Vida pri »Stični se nam poroča: V nedeljo 12. t. m. je neki gospodar šel jabolka obirat. Veja se mu je odčrhnila in je le nekaj metrov Igloboko padel, a zlomil ei je obe roki. Go- spod jo še vedno Isti, ki je zapovedal: Sedmi dan počivaj! d Oče sina smrtno ranil. V nekem prepiru je posestnik Jan. Florjančič v Lasi-govcu pri Ptuju z nekim ostrim železjem smrtno nevarno ranil svojega sina. d Moža mesto medveda. V neki židovski rodbini v Vojvodini je mati v polsnu izpraskala možu oči, ker je na klic sanjajo-čega otroka: s Mati, medved me bok hotela ubraniti svoje dete pred dejanskim napadom. Iz polsna jo jo zdramilo šele moževo vpitje. Soprog bo skoro gotovo ob vid. d Samomor v zmedenosti. Dne 16, oktobra so našli v kozolen z vrvjo obešenega Matijo Vidie, gospodarja v Babni gorici 0, občina Rudnik. Že dalj časa so domači opazovali na njem, da se mu je nekaj duh omračil in da včasih zmedeno govori. Bil je pošten in priden gospodar. d Umor v Ljubljani. V nedeljo zvečer je nekdo ustrelil v neki ulici trgovca Ferdinanda Pipana, ko se je vračal s svojo ženo domov. Pipan je bil takoj mrtev, žena se je onesvestila, morilec pa je pobegnil. d »Ima vremena!« Dne 27. okt. se vrši pri okrajni sodniji v Dubrovniku razprava o nesreči, ki se je dogodila na ondontem tramvaju dne 8. februarja 1922, torej pred 82 meseci! d 43.000 organiz. katol. učiteljev šteje takozvana protestantska Nemčija, a le oko-lu 40.000 liberalnih. Posebej so ti katol. učitelji osnovali društvo za obrambo katol. šole. Njega ustanovitelj je sedanji nemški državni kancler dr. Marks. d Samomor. V noči 19. t. m. se je v Lukovici s službeno puško ustrelil poskusni orožnik Alojzij Ljubič. Vzrok samomora ni znan. MED BRATI IN SESTRAMI. Preganjanje »Goriške straže«. Italijani so uvedli pravcato gonjo proti f Goriški StTažb. Ker neustrašeno brani pravice Slovencev in se odločno upira nasilju fašistov, jo ti seveda strašno sovražijo. Urednike so že osebno napadali in jim grozili z maščevanjem. Sedaj jo je pa pričel preganjati tudi državni pravdnik, ki je naprtil v zadnjem času kar dve obtožbi in je bil njen odgovorni urednik Kemperle obakrat kr.i-to obsojen, zadnjikrat na 5 mesecev zapora in 100 lir globe. Značilno volitve. Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v Piranu (v Istri). Fašisti so s silnim terorjem hoteli zasesti vsa odborniška mesta. To se jim je tudi posrečilo, toda na tak način, da je ostalo 80 odstotkov volivcev doma, volit jih je pa prišlo le 20 odstotkov. Ta j>zmaga« pomeni velik poraz fašistov, TržaŠko-koprska škofija praznuje letos štirinajststoletnico svojega obstoja. Brezposelnost na Goriškem. V celi Italiji in tudi na Goriškem vlada velika brezposelnost. Fantje in možje se v velikem številu selijo v Ameriko. Zlasti v Brazilijo je že odšlo mnogo goriških Slovencev. VOJAŠKE ZADEVE. Vprašanje: Imam dva brata. Prvi je služil v bivši Avstriji 2 meseca in v Jugoslaviji tudi dva. Drugi pa je služil polni rok. Ali imam jaz kot tretji pravico do skrajšanega roka? A. ,V. P. Odgovor: Nimate pravice do skrajšanega roka. Le če bi bila oba Vaša brata služila polni rok, bi imel tretji pravico do skrajšanega. V Vašem slučaju se pa smatra, da je starejši brat služil skrajšan rok in morata dva naslednja služiti polni rok. Vprašanje: Od 31. januarja t. 1. služim pri vojakih. Moj prvi brat je služil od leta 1914. do prevrata, drugi od januarja 1917 daljo kot enoletni prostovoljec in 2 mesc-ca v Jugoslaviji. Ali imam pravico do skrajšanega roka? J. M. L. Odgovor: Če je brat služil od 1. 1014. dalje kot aktivni vojak in ne kot rezervist ali črnovojnik, tedaj se smatra, da je služil polni rok. Dijaški rok se pa smatra za 3skrajšani rok*. Vi bi torej morali po pravilu, ki je razložen v prejšnjem odgovoru, služili polni rok. Vprašanje: Moj drugi sin je rojen leta 1902. in služi polni rok pri bohiičarski čeli. Prvi sin pa je rojen 1900 in je služil pred prevratom od 6. februarja 1918 dalje v Jugoslaviji pa od 12. febr. 1921 do 30. avgusta 1922. Imam še štiri mlajše otroke. Ker sem v silni stiski, bi prosila, da bi bil drugi sin, ki sedaj služi, oproščen. Ali je kaj upanja, da bi bil oproščen? Vsi so nezakonski. Davkov no plačujem nič. T. G. V. Odgovor: V Vašem slučaju bi bila prošnja za oprostitev sina čisto brezuspešna, ker se vsled večjega števila ostalih otrok, izmed katerih je vsaj eden gotovo za delo sposoben, ta »in ne more smatrati za hranilca družine. Le če bi nihče v družini ne bil sposoben, bi lahko prosili za oprostitev omenjenega. Popolnoma varno naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici u Ljubljani — r. z. z o. z. ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UN!ON«. — Hranilne vloge te obrestujejo nafbolfše z ozlrom na višino zneska In odpovedni čas Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani — Vrhutcga jc njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, »tavbišč in zemljiSČ v tu- In inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5881 Prolflil* Jaz ,van Kucler iz Vnanjih Goric 79, II CKIllf. preklienjem vse razžaljive in mogoče pohujšljive besede, ki sem jih govoril dne 8, sept. o družini Jožeta MARINKO od ravnotam, ter se zahvaljujem, da od tožbe odstopa. ™2j Vnnnje Oorice, dne 18. oktobra 1924. Porotni prsteni 14 kar. zlato 6 kar. zlato amerib. duble vedno v zalogi r. ČUBIN Ljubljana, Prešernovo 1 Belenburoova 7 p Volitve za kmetijsko družbo se je v Lukovici samostojna stranka udeležila le z dvema praznima glasovnicama. p Država ima vsake tri mesece novega gospodarja. Zdaj si pa mislite zavoženo, uničeno domačijo, nad katero gospodari vsake tri mesece nov gospodar z zavestjo, da bo čez tri mesece zopet šel in bo prišel drugi. Kaj bo z gospodarstvom? — Tako je z našo državo, kjer je zavoljo nesrečnega centralizma vsake tri mesece drug gospodar. Kaj bo s tako državo. Samostojneži, ali vas kaj peče vest radi izdajstva in zločina, ki ste ga povzročili nad slovenskim ljudstvom? p Samostojneži vprašujejo naše poslanec in ministre, kdaj bodo. izpolnili svoje obljube; ki so jih dajali ob volitvah. To so pravi: kdaj boste izvlekli Slovenijo iz močvirja, v katerega smo jo pomagali pahniti mi samostojneži in kdaj boste raztrgali centralistične verige, ki smo jih mi pomagali natakniti slovenskemu ljudstvu. Na to odgovarjamo: Naši ministri so v 3 mesecih več naredili, k< t minister Pucelj v enem letu. Započeli so boj zoper korupcijo, ki je žrla slov. davke, započeli so delati za sporazum med narodi, in začel se je izdelovati zakon za izenačenje davkov. Le pustito naše ministre na vladi vsaj toliko časa, kot je bil Pucelj, pa se bo še marsikaj popravilo. Res pa je, da se niti v petih letih ne da vse to dvigniti iz razvalin, kar so samostojneži s svojim glasovanjem za velesrbski koruptni centralizem pomagali uničiti. p Davki in Kmetijski list. Samostojneži se vedno bolj grabijo za glavo, ko vidijo, kam je slovensko ljudstvo prignal centralizem, za katerega so glasovali tudi samostojneži, ker jih je dr. Žerjav najel in plačal zato. V petih letih bomo vsi slovenski kmetje na bobnu, priznava Kmetijski list. To je čisto res, če bo še naprej vladal centralizem, kateremu so nas pomagali prodati samostojneži. Zato pa naši ministri in poslanci vodijo tak odločen boj proti centralizmu, da preprečijo reko slovenskih milijonov v Bel-grad. Kaj pa ste vi samostojneži v tem boju naredili. Niti koraka, ker ste sami navdušeni centralisti. p Kdo je povišal davke. Kmetijski list bi silno rad zatajil samostojno hudodelstvo nad slovenskim ljudstvom, ko so samostojneži glasovali za centralizem in s tem postali sokrivi ne samo vseh krivičnih davkov in izmozgavanj slovenskega ljudstva, temveč tudi ogromne korupcije, ki se mora uganjati samo v centralistično urejeni državi. Zato bi Kmetijski list seveda klerikalcem rad naprtil svoje grehe. Pa se muči ob potu svojega obraza. «Klerikalci ste v Zagrebu omogočili radikalno vlado, ki je sklenila davke. Samostojneži čisto dobro vedo, da so takrat klerikalci v Zagrebu preprečili liberalno-radikalno vlado, ki bi Slovence še vse drugače odirala, kot jih je radikalna. Zakaj znano je, da je Pribičevič neprimerno hujši sovražnik Slovencev in Hrvatov kot kakšen radikalni Jovanovič. — Saj vemo, samostojneži, da vas vest peče radi izdajstva nad Slovenijo, toda s tajenjem si je ne boste prav nič olajšali. .... P ^bičani samostojneži. Nismo še pozabili, da jo — kakor je sodnijsko dokazano — samostojno kmetsko stranko ustanovil dr. Žerjav, veliki centralist ter plačal nekatere takratne samostojne voditelje s precejšnjimi vsotami. Načrt jo bil ljudstvo preslepiti, da se pri volitvah odloči za centralizem. In načrt se je žal posrečil. Samostojneži so agitirali za avtonomijo in prisegali, da z liberalci nimajo nobeno zveze. Ljudstvo je verjelo ter v večini glasovalo za liberalce in samostojneže. Po volitvah so pa samostojneži in liberalci skup potegnili ter glasovali za — centralizem. Na to ne bomo pozabili zlasti tudi ne v teh dneh, ko nas central istčni davki od velesrbsko vlade uzakonjeni izmozgavajo. p Pucelj ia dr. Knlovec. Puclja silno jezi, da v enem letu svojega ministrovanja ni toliko naredil za slovensko kmetijstvo kot dr. Kulovec v dobrih dveh mesecih. Veste, g. Pucelj, do kmetov je treba res ljubezen imeti, potem se res kaj naredi. p Kmetijski list laže kar naprej. Pravi, da imajo naši ministri 40.000 mesečne plače, Pucelj pa je imel kot minister — 700 Din. Obojno je taka bedastoča, da se je Pucelj sam smejal, ko je to bral. Dejstvo pa je, da je Pucelj bogatin, naši ministri pa žive od danes do jutri. p Kdaj bo boljšo? Kadar bo padel samostojno radikalni centralizem, in še takrat ne takoj. Samostojno-liberalni centralizem je pokradel milijarde državnega denarja v korist velesrbskim porodicum. Naši ministri so dobili vse državne blagajne skoro do zadnjega izpraznjene, kljub temu, da bi se moralo iz njih dobiti potrebnega denarja do 1. aprila 1925, ko je začetek novega proračuna. Pač pa so naši ministri nov proračun sestavili tako, da bi se v Sloveniji drugo leto moglo zopet začeti boljše gospodarstvo, toda nevarnost je, da bo samostojno-liberalni centralizem, ki besno sovraži Slovence in Hrvate, zopet vse uničil. In ta centralizem imajo na vesti samostojneži in Žerja- vovci. se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah Kupimo vsako množino BUKOVIH DRV. Družba »Ilirija«, Ljubljana, Kralja Petra trg žt. 8. 6528 NOŽE ZA RIBANJE ZELJA PRODAM. — Dravlje žtev. 41.___6599 Odeje velike 145 X 200, ), dobro prešite, Iz moč-kambrika, s fino pavolo, »»»j« nega rožnatega --------, ■ oo 220 Din; fini flanel porhant po 14 Din in razn »rtonlfO po skoro polovični ceni razpoš.lr OStanKe pošti tekstilbazar - l]ufc ■g. 6544 """ """ ljana, Krtkov Wr Volilna borba na Angleškem je postala zelo živahna. Glave stranke, ki bodo merilo svoje moči, so tri in sicer liberalna, konservativna in delavska. Vse stranke so izdale manifeste na narod in prirejajo volilne shode, na katerih nastopajo vodilni angleški državniki. Dočim se je ob prejšnjih angleških volitvah bila odločilna bitka vedno le med liberalno in konservativno stranko, sta sedaj obedve obrnili svojo ost na Mac Donaldovo delavsko stranko. Ponekod sta celo postavili skupne kandidate proti delavskemu kandidaiu. Mao Donalda pa to n<5 straši, ampak upa, da mu bo ljudstvo z ozirom na sedanje uspehe njegOve politike poverilo svoje zaupanje in mu omogočilo nacionalizacijo rudnikov in prometnih sredsteiv, kar obljublja delavska stranka v svpjem programu* Vso tri stranke so postavile 1330 kandidatov. Delavska stranka kandidira tudi nekaj invalidov med njimi dva brez nog. Na Češkem se liberalne stranke pripravljajo na ločitev cerkve od države. Kakor hitro bi bil ta predlog sprejet v parlamentu, bo katoliško narodna stranka prisiljena izstopiti iz vlade in preiti v opozicijo. Italija. Parlament se sestane 12. novembra. Musaolini si mnogo prizadeva, da bi pridobil tudi nekatere opoziciortalrio stranke, da bi ga v parlamentu podpirale. Del liberalne stranke pod vodstvom Sa-lnndre je res skleriil podpirati Vlado, do-5im se drugi del temu odločno upira. — Fašisti bodo 28. oktobra t. 1. ž velikimi slovesnostmi proslavili drugo obletnico pohoda na Rim. Po celi Italiji se bodo vršila fašistovska zborovanja in druge prireditve. Na narod bodo izdali manifest. Francija bo v kratkem priznala Rusijo ter z njo stopila v trgovske stike. Vladna kriza na Madžarskem. Iz madžarske vlade je izstopil poljedelski mini? ster Szabo-Nagy. Povod njegovega odstopa so zahteve zemljoradnikov glede pravični izvedbe agrarne reforme; glede znižanja železniških tarifov in še nekatere drugo zahteve, ki jih hočejo zemljoradniki na ta način izsiliti od vlade.__ Svetujemo vam enkrat za vselej, da »I pri nakupu manulakturnega blaga ogledat« veliko zalogo v trgovini MIH. LAPUH v Skoffl Loki, Spodnji trg. — Stofl od Din 55.— dal>. Ostanki pod lastno ceno!__Cene najnižje! Volneno in perilno blago kakor tudi vse vrste manulnklumega biaga dobita r veliki izbiri in po ugodnih cenah pri tvrdki /?. Miklauc Ljubljana Lingarjeva ulica - Medena ulica - Pred Škofijo. Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo/ a1 n Koledarčki Jugoslov. Kmetske zveze se dobe tudi pri tajništvu okrožja Knictakih zvez v Novem mestu (tiskarna Krajec, pritličje, levo). Letošnji koledarčki so po vsebini boljši od lanskih, zato naj somišljeniki pridno segajo po njih. Cena 10 Din. n Povpraševanje. L. 1881 v župniji Mekinje rojeni Jožef Košir p. d. Vrtačnikov, je bil v Ameriki v državah Colorado in Minnesota. Zadnji njegov naslov iz 1. 1918 je bil Tioga Bax 87; od tedaj ni nobenega glasu več o njem. Ako bi kateri njegovih tovarišev kaj vedel o njegovem sedanjem bivališču ali morebitni smrti, se prosi, da isto proti nagradi sporoči Primožu Košir na Brezjah pri Mekinjah, p. Kamnik. — Auton Ogrin, rojen 1. 1877, pristojen v Mekinje, je zadnjikrat pisal I. 1914 iz Minilesote, od tedaj ni nobenega sporočila o njem. Fr. Iskra, župan na Zduši, p. Kamnik prosi, da proti odškodnini njemu naznani, or bi kaj vedel, če in kje imenovani še živi ali pa je že umrl. n Živinorejska zadruga v Prtidosljah nad Kranjem priredi v nedeljo 2G. oktobra zadružno premovanje goveje živine na Brdu pri Predosljih. Dopoldan ob pol deseti uri se začne pregled in orrna prignane živine, popoldne ob 3. uri pa je iivinnrcjslio zborovanje in razdelitev nagrad posestnikom priznane živine. — Zadruga stopa po dveletnem delu pred javnost, zlasti pa pred gorenjske živinorejce z zadružnim premovanjem, da pokaže uspehe svojega zadružnega dela, drugim pa da pobudo za skupno delo v živinorejskih zadrugah. Živinorejci Kranjskega sodnega okraja, zlasti pa občinski zastopniki sosednih občin se vljudno vahite, »—afcanafcMa 11 Ji IRDH oonopsriE TRSTENIK. (Smrt vzornega mota.) Dne 17. oktobra smo pokopali v visoki starosti Bolnikovega očeta s Paugršice. Rajnik je bil po celi okolici znan zidarski mojster. Če bi se spravilo skupaj vse hiše in štale, ki jih je pokojnik pozidal, bila bi i« precej velika vas. Krog njega se jo tbral ccl krog trsteniškib zidarjev, ka-tnrim nikdar ni manjkalo dela. Kajti Boštnikov oče so bili mo}ster-poštenjak, kakršnih se ne dobi veliko. Bil je pa tudi globoko veren, otroško pobožen mož. Lepo se je pripravljal na smrt Vsak ue-lavnik je prišel k sv. maši in ni ga ustavil ne sneg no dež, ne zima ne blato, četudi ni bil blizu cerkve. v nedeljo pred smrtjo je bil pri službi božji. Razume se, da mu je bilo pogostno rt. obhajilo v veliko tolažbo. Tudi v apostolstvo mož so je vpisal. Dan češčenja sv. R. Telesa pa je cel dan premolil v cerkvi. Bog nam nakloni še veliko takih mož! IZ PREDDVORA NAD KRANJEM. (Izobraževalno delo.) Naše kat prosvetno društvo zre lahko i ponosom na svoje delo, ki ga je vršilo v pretekli sezoni. Najbolj delavna sta bila dramski in orlovski odsek. Dramski odsek je odigral sledeče igre: Trije tički, Pod vaškim znamenjem, Strahomir, Na betlehemskih poljanah. Cigani, Miklora Zala, Ve-leturist iu Dekle z biseri. Orlovski odsek pa je priredil telovadno akademijo ter imel 106 telovadnih nr, 36 sestankov, 10 predavanj in mnogo deklamacij. Telovadci so se udeležili tehnične in org. tekme ter nastopili na več zunanjih prireditvah. Na našem odru je 15. avgnsta gostoval Ljudski oder iz Ljubljane z igro Težke ribe. 5. oktobra pa je naše prosv. društvo otvorilo sezono za leto 1924/25 * igro Charlejeva teta ter jo ponovilo dne 19. oktobra. Na praznik Vseh svetnikov pa se vrši priljubljena igra »Mlinar in njegova hči«, ki pa se ne bo ponovila. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, na kar opozarjamo. Začetek ob 3. uri popoldne. Uljudno vabimo. LOM. (Gasilska veselica.) Veselica gasilskega društva se je vršila 12. •ktobra brez nereda in pretepa, brez ples« in harmonike. Namesto te so se glasile tamburice in pesmi. Ker je bilo ravno farno žegnnnje » Lomu, je bilo na veselici ogromno ljudstva. Se pred mrakom so odšli triiški, kriški in kovorsbi gasilci in drugi udeležniki mirno loinur. MEKINJE. • (Razno.) Tukajšnji nadučitelj g. I. Primoži« je bil imenovan šolskim nadzornikom kranjskega okra- & C as ti tajno 1 — 28. sept. so invalidi pri nas :ali i* ruščine prevedeno duhovito igro »Svatba Krečinskega«; naše iiobi-až. društvo pa priredi M. oktobra popoldne Pinžgarjevo narodno igro »Veriga«. — Ponavljanje sv. misijona bomo Imeli od 16. do 21- nov. tega leta. V ta namen bosta pritla dva gg- misijonarja ii misijonske dražbe. fit. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Odgovor Kmetijskemu listu.) V »Domoljubne št 40 sem odgovoril n* Kmet list v kolikor se je dopis tikal nieue in sem izjavil, da ne bom izival, če bom pa po nasprotnikih izvan, bom odgovarjal. In ker so me izzvali in natvezali zopet laži, bom zopet odgovoril. Zakaj se g. dopisnik kot sem Vas že po. novno pozval, ne podpišete? Zakaj se skrivate fie vedno pod zaščito Pucljevega hrbta? t'e piSete resnico, zakaj se bojite izdati svoje ime? Zakaj ne odgovorite jasno na tiste točke, o katerih sem javno trdil — in na tej trditvi še vedno vstrajam — da lažete? Vprašal som vas, koga smatrate la »nesramnega klerikalnega črnuha, ki laže in prav pošteno ljudi skube« in odgovarjate, da je to dopisnik v št 38 Domoljuba. Zakaj se ne i z mit« točneje? V št 38 sta bila iz St Jerneja dva dopisa. Enega sem pisal jar. in sem se tudi podpisal. Na tistega mi dopisnik »Domovine« še do danes ni odgovoril in je »ato javno razglašen za laž-nika. Drugega dopisa pa jaz nisem pisal. Cc smatrate pa mene. pa jasno odgovorite, ne po ovinkih, da boste lahko svojo trditev dokazali pred sodiščem. — Pravite, da je na »veliko kaplan0T0 jezo« veliko tistih, ki berejo Kmet list Jaz pa pravim, da jih je prav malo in to je ravno »moje veliko veseljo« da ga tako malo berejo in da toliko bolj berejo »Domoljuba«. Da nisem pritožbe »oper volitve spisal jai, sem jasno dokazal le zadnjič, ko sem rekel, da sem bil dne 20. julija ko je bila pritožba spisana, doma v Mirni peči na birmi, ce mi dokažete, da sem le cn stavek napisal na pisalnem stroju kar sem v St Jerneju, to je od 6. avgusta 1923 pa do danes, Vam takoj izplačam lfl.OOO Din. Kar se tiče »čitania slabega občinskega gospodarstva, si natančneje oglejte dopis g. lupam Krbina v 41. štev. Domoljuba. V drugem dopisu Kmet lista št. 43, ko pra-vl»o, da sem dne 13. julija, t I. dan pred volitva-ml tožil v trafiki št 2 rujno vince in sladko pel, zopet dvojna lai. Rujnega vinca nisem točil. Ce pa sem slučajno prišel po cigarete in so mi ponudili — ker so bili ravno pri botriji — kozarec, piva, ali mislite g. dopisnik, da Lom vas vprašal ta dovoljenje, če ga smem piti?! iladko pa tudi nisem pel, ker po Izjavi g. organista sploh pevec nisem. Sicer pa, ali mislito, da bom prišel zopet vas vnrašat, kdaj naj bom vesel in kdaj naj se kislo držim?! Ker ste me izvali, si posledice sami pripišite! Informiral sem se, kje m v trafiki dobili tisti dan pivo in sem zvedel, da pri g. Re-ccljnn. Tega sem dne 15. okt naznanil glavarstva. Ce b« g. Recelj zato kaznovan, se naj zahvali iz-»ivajoiemu in lainivemn dopisnika Kmetijskega lista. — Kovači« Anton, kaplan. __ Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo Kolinsko Schich t schiclriovo Pravo Jelen* varuje VaSe drago perilo. Pri nakupu pazite ua ime ..SdUCht" in na znamko ..Jelen i S GDSPDMre Gnojite jeseni travnike. Letos smo imeli na travnikih obilno košnjo, čemur je bil vzrok predvsem deževno vreme, torej zadostna vlaga. Z obilno košnjo smo pa vzeli iz tal veliko hranilnih snovi in prihodnje leto se moremo le tedaj nadejati obilnega in dobrega pridelka na travnikih, in sicer tudi ob neugodnem vremenu, če nadomestimo hranilne snovi, ki smo jih s pridelkom vzeli iz zemlje, s pravim gnojenjem. S hlevskim gnojeni gnojiti travnike je sicer zelo uspešno, toda imamo ga premalo, da ga nam primanjkuje še za bolj potrebne njive. Gnojnico seveda zvozimo vso na travnike tekom jeseni, zime in spomladi. Toda tudi nje je malo. Seči moramo torej po gnojilih izven posestva: po umetnih gnojilih. Za travnike so po dosedanjih izkušnjah najbolja fosforna gnojila, predvsem Tomasova žlindra, ter kali-jevu gnojila, najboljša je kalijeva sol. (Kajnit je tudi kalijevo gnojilo, se pa dandanes pri dragi prevožnji ne izplača, ker je kali v njem predrag.) Le na tistih travnikih, kjer je dovolj fosforove kisline in kalija, zrasejo tečne debelje, dobre trave in druga okusna zelišča. Tomasova žlindra je za travnike izmed najboljših fos/orovih gnojil, ker je njen učinek trajen in se uspeh pozna po več let. Dobra je tudi kostna moka, ki ima razen večje rcnožine fosforove kisline tudi nekaj odstotkov dušika, ki je dragoceno rastlinsko hranilo. Ce hočete torej imeti v prihodnjem letu dobro letino sena, pognojite že sedaj jeseni in pozimi svoje travnike z gnojnico, b Tomasovo žlindro ali kostno moko in s kalijevo soljo. Na oral travnika vzamemo 300 kg Tomasove žlindre in 100 kg kalijeve soli. Kjer ni gnojnice, vzamemo spomladi še 100 kg apnovega dušika. I. Kako je bilo nekdaj. Stari ljudje Se danes pomnijo kako malo je bilo jnjega dnk v naših krajih sadnega drevja. Posamezne orjaške tepke, jablane prav navadnih sort, črešnje drobnice, orehi koščatki in samorasle češplje in drobne slive, po vinorodnih krajih grenke breskve — to je bilo običajno sadno drevje tistih časov. Rastlo je pač tam, kamor ga je zanesel slučaj, bodisi, da se je zasejalo samo, bodisi, da ga je gospodar zasadil namenoma — navadno pa brez prevdarka in reda. Rastlo je tudi iz večine brez nege in strežbe. Taki so bili tedanji sadni vrtovi. Sledove in ostanke zasledimo še dandanes marsikje po naši domovini. Večji prostori zasajeni s sadnim drevjem v kaki somerni razvrstitvi in premišljeni vreditvi po plemenih ali celo po sortah so bili skoro neznani. Kar se je količkaj obneslo naravnost iz selena ali iz izrastkov iz korenin (češplje, "dive, orehi, breskve), to se je razmnoževalo samo, mnogokrat tudi s pomočjo miši, veveric in drugih takih :;pomagačev«. Za jablane in hruške so pa kopali divjake po grmovju in gozdih in jih presajali k hišam, kjer se je našel primeren in ugoden prostorček za sadno drevo. Mnogi taki divjaki so ostali j divjaki« vse žive dni. Navadno so jih pa požlahtnjevali redki, a zato tembolj čislani ^umetniki«, ki so znali »cepiti« (po-žlalitnjevati v razkol ali precep). Da pri tem poslu niso dosti gledali na izbiro plemen in sort, je umljivo samo ob sebi. Vse je bilo prepuščeno slučaju. Kar je prišlo slučajno pod roko v grmovju — najsibo divja jablana, ali hruška ali črešnja — tisto so izkopali, ne glede na starost ali obliko in tisto so posadili, ali bolje povedano zateptali v zemljo, kamor je pač slučajno naneslo. Sorte je navadno izbiral cepljač, ki je slo-mik cepiče, kjerkoli je vedel za kako sorto, ki je bila po njegovem mnenju dobra. Iz-večine je šlo za to, da je drevo le vcepljeno«, ker so mislili, da se požlahtni že s samim cepljenjem. Po nekaterih krajih, kjer so se tega posla poprijeli izobraženi, ki so imeli posebno veselje do sadjarstva —- navadno so ! bili to pri nas duhovniki in učitelji — je šlo hitreje in bolje. Zanesli so med ljudi i boljše ljudi boljše sorte in začeli tudi z negovanjem sadnega drevja. Odločevale so i tudi druge okolnosti, Zelo ugodno podnebje, prikladne lege in primerna zemlja — vse to je ugodno vplivalo na razvoj sadjarstva. Prvotno so sadili sadno drevje zgolj s tem namenom, da bi imeli sadje za dom. Le v bližini večjih mest so ga prodajali že v davnih dobah tistim meščanom, ki niso imeli posestev. Takrat se je povžiio največ surovega sadja. Šele pozneje, ko je bilo pridelka vedno več, posebno ob dobrih letinah, so ga začeli sušiti za pomladno in poletno rabo in za slaba leta. Tako je bilo sadjarstvo pred sto in več leti — pa ne samo pri nas, ampak skoro po vsem svetu, razen v vročih krajih, kjer uspeva južno sadje, ki raste in zori brez posebne človeške brige skoro samo od sebe. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja 20. t. m. lira 3 Din, funt šterling Din 308, dolar 68—69 Din, francoski frank Din 3.55 do 3.60, češka krona 2 Din, švicarski frank Din 13.25. CENE. g Tržišče z žitom. Kupčija z žitom je v splošnem mlačna. Cene pšenici so približno stabilne ter z ozirom na visoko stanje dinarja precej visoke. Vzlic temu je inozemstvo začelo živahneje kupovati blago, ker vidi, da so cene precej stalne. V drugem žitu je za enkrat Še malo prometa. g Ljubljanska biagovna borza. Cene se razumejo franko Ljubljana, kjer ni drugače označeno. Pšenica domača Din 380 baska Din 420—430; oves baški Din 815—d^O; koruza baška Din 330; v storžih Din 190; moka baška na bazi nulerca Din 305—315: laneno seme Din 685; stročnice: fižol srib-ničan« Din 500, franko Postojna Din 615; 2>prepeličar« Din 450, franko Postojna Din 550; >mandalon« Din 350, rjavi Din 350. Sadje: jabolka za mošt franko nakladalna postaja Din 0.60, sortirana Ia, franko nakladalna postaja Din 225. g Les v Ljubljani. Smrekovi in jelovi hlodi, 4 m dolžine 25—60 premera, franko nakladalna postaja Din 305; hrastovi napol suhi plohi, 2 in 3 m dolž., 80—100 mm, od 20—50 cm širine, franko meja Din 1225; deske III., franko meja Din 520; hrastovi frizi 6, 7, 8, franko meja Din 1500—1520; oglje prima, vilano, franko meja Din 115. Lesni trg je vzlic valovanju dinarja in lire vendar še precej živahen ter je posebno zanimanje za stavbeni les od strani Italije v zadnjem tednu porastlo. To pomenja, da so se naši sosedje že navadili na naš trg, ki jim ga niti Avstrija ne more nadomestiti. Razven stavbenega lesa je bilo precej zaključkov za oglje in za bukova drva, ki so v zadnji dobi v ceni zelo narasla. Tudi grški kupci se zanimajo za naš les, ne morejo pa priti blizu, ker so jim naše železniške tarife previsoke. g Tržišče s svinjsko mastjo. V Zagrebu so začetkom minolega tedna poskočile cene svinjske masti od 38 na 39.50 Din za kilogram. Vzrok leži baje v tem, ker so splošne zaloge še majhne. g Tržišče z jajci. Izvoz jajc na tržišča postaja zadnje čase vedno slabši, čeprav so se cene dvignile na Din 1.70 do 1.90 za komad. Ta cena je pa z ozirom na inozemske cene očividno previsoka. V inozemstvu cene popuščajo posebno zaradi naraščajočega dovoza jajc iz Italije in Bolgarije. Cene v Švici se gibljejo od 240—245 švicarskih frankov za zaboj (1440 komadov). g Tržišče hmelja. Žalec. Kupčija se šibko razvija. Prav živahne kupčije še ni bilo, vendar se cene prilično drže. Zal le, da se ravnajo ne samo po položaju na zunanjih tržiščih, temveč tudi po tečaju dinarja. Zadnje dni so cene nekaj boljše, pri čemer igra važno vlogo množina ponujenega blaga. V okolici Braslovč se je neka večja partija prodala po 105 Din za kg. Običajne cene se kretajo okrog 100 Din in tudi nižje. ŽIVINA. g Ljubljanski živinski sejem. 15. t. m. Na semenj je bilo prignanih 170 konj, 66 volov, 85 krav, 4 teleta in 105 prašičev. Povprečne cene sra kg žive teže so bile: voli debeli prvovrstni Din 13.50, drugovrstni Din 13—13.25, voli za vprego Din 12.50 do 12.75, krave debele Din 9—10, klobasarice Din 7—9, teleta Din 17—18, prašiči 6—10 tedenski do Din 250, prašiči debeli za kg Din 17—18, prašiči peršutarji Din 15.25 do 16.50. Par dobrih konj Din 16.000. Ta sejem je bil srednje obiskan in kupčija bila slaba. Vkljub temu, da so prodajalci popuščali pri cenah, se kupčija ni mogla živahno razviti. Cene so v zadnjem tednu precej padle. Vedno najnovejše volneno blago za Ženske obleke in bluze A. & E, SKABERNE » Ljubljana, Mestni Uj^lO. Če se izvozne prilike ne izboljšajo, je pričakovati ša nadaljnjega padca cen. g Živinski sejem v Mariboru 14. t. m. jo bil precej živahen, kupčija je bila pa slaba in cene so nazadovale. Povprečno so jo plačevalo za kg žive teže: voli debeli Din 12.75—13.50, poldebeli Din 12—12.50, voli za vprego Din 11.50—12, biki za zakol Din 9.25—13.50, klavne krave debele Din 10.50—12.75, plemenske krave Din 8.50 do 11, krave za klobasarje Din 5.25—8, molzno krave Din 10—12.50, breje kravo Din 10—12.50, mlada živina Din 10.50—13. LETINA. g Pridelek koruze v naši državi. Po poročilih iz vseh strani naše države bo letina koruzo tako obilna, kakor že dolgo let ne. Lačuna se, da bo povprečni pridelek na hektor znašal od 20—50 stotov, kakor, so pač kraii več ali manj ugodni za gojitev: koruze. S temi prideikom bo kmetovalcem nadoknadim' primanjkljaj v pšenici. Tudi1 kakovost komze je letos zelo dobra. g Pridelek sladkorja v Jugoslaviji. Pridelek sladkorne pese je letos tako obilen, da raše sladkorne tvornice ne morejo po-deiati niti vsega pridelka, ampak morajo celo peso izvažati v inozemske ivornice. Posamezno naše tvornrco bodo po ceni po-delale naslednje količine sladkorne pese: Peokerek 15.900 vagonov, Novi Vrba3 16 tisoč vagonov, Osijek 16.000 vagonov, Cr« venka 18.000 vagonov, Usora 900 vagonov, Čuprija 10.040 vagonov, Beograd 12.000 vagonov in Beli Manastir (Beljc) 12.000 vagonov, skupno torej 108.000 vagonov. Ti bi dali 11.000 vagonov sladkorja. Ker se za denrači konzum potrebuje le 6(X>0 vagonov, se bo torej mo^lo izvoziti 5000 vagonov sladkorja. — Ni čuda, da ponujajo tvornice sladkor celo že po 12 Din za kilogram. DAVKI. g Osebna dohodnina. Osebne dohodnine mora vrag vesel biti, ker napravjla toliko jezo in natolcevanja med davkoplačevalci in sosedi. Nedavno pride k meni kmet, ki plačuje 44 Din direktnega davka in ima doma kopo majhnih otrok, pa so mu naložili blizu 200 Din osebne dohodnine. Pritoži se? Pa kako? Da bo plačeval še nekaj stroškov za pritožbo 1 Govorilo se je tolikrat, da bi se zvišal obdavčljivi dohodek — nekje so predlagali 20.000 Din. Ni še nič preveč, ako se pomisli, da se v Avstriji do 1200 kron ni nič plačevalo in je treba ta znesek primerno sedanji valuti z 60—70 pomnožiti, kar znese 70—80 tisoč. Ne verjamemo, da bi se toliko zvišalo; pa če bi se tudi, bo kmet šo zmeraj moral prenašati razne sekature davkarij! Za manjšo kmete, do gotove vsote direktnega davka — pa tudi za obrtnike — recimo do 30 Din naj ne pride noben kmet nič v p o.š t e v, ker pri 70 Din direktnega davka, ima 350 Din čist. kat. prinosa. Ako pa ima kdo več, naj se mu k zemljarini doda majhen pribitek, če ni zadolžen. Tako bodo saj srednji kmetje imeli enkrat mir, večji bodo pa tudi vedeli, kedaj pridejo do plačila. Koliko manj pisari] in manj sitnosti bi bilo! To osebno dohodnino bi bilo treba temeljito preurediti. £Dalje jrlej v naslednjem stolpen spodaj.) IGRA IN DOMIŠLJIJA. Duševni otrokov razvoj moro mati prav posebno pospeševati, ako otroka nikoli ne pusti brez dela. Njegovi starosti primerno ga zaposluje zdaj z igro, zdaj s kramljanjem in pripovedovanjem, zdaj z malo pomočjo, ki jo zahteva od njega in pozneje tudi resnično delo. Saj celo čisto majhen otrok ne more biti brez dela; igra se z ročicami in nožicami, usti in jezikom. Z vso resnostjo jih preklada in žene pri tem svoje glasove, da ima s tem opravka cele ure. Nato pa utrujen zaspi, da potem iznova prične s svojim važnim delom. To delo jo seveda spočetka zgolj zunanje in mehanično. Kmalu pa že dobi v roke igrače, s katerimi se zabava, pa tudi že vadi roke, ki so od začetka strahovito nerodne in oči z opazovanjem. Prijemi jo, postavlja, prestavlja, podira, dela vnovič, poizkuša in izpreminja, kakor mu narekuje neka notranja moč, ki jo imenujemo fantazijo. Tako jo pri igri vedno zaposleno telo in duša, telo z rokami, očmi in jezikom, ki so pa vsi trije na neznan način tesno v zvezi z dušo, namreč, da otrok pri tem sicer silno otročjem delu že začenja misliti in preudar-jati, seveda šo zelo preprosto. Vendar je ravno igra prvo okence, skozi katero pokuka otrokova duša v svet, ki si ga seveda otrok misli po svoje. Silno majhen in omo-jen jo otrokov svet, preprost in enostaven, a ravno ta preprostost in enostavnost otroka zadovoljuje in osrečuje. Z igračami, s stvarmi in z živalmi je otrok v najboljšem razumevanju; z njimi se pogovarja, veseli in žalosti. Materino delo posnema v občevanju z njimi: kakor ravna mati z njo, tako ravna mala hčerka s svojo punčko. Otrokova igra je pa tudi verna slika vtisov, ki jih je dobil iz svoje okolice. V igri se poka- že otrok, kakršen je; vse njegovo razpolo-žen jo stopi v igri na zunaj. Ako zna mati iz svojih otroških spominov izbrati in prj. rediti svojemu otroku pravilno zaposlenost in zabavo pri igri, si je vnovič osvojila njegovo srce in mu nudi res to, kar rabi za čuvstveni in duševni razvoj. — Najboljšo igrače so take, ki more z njimi otrok samovoljno razpolagati; zato naj ne bodo dragocene, nego preproste in enostavne. Otroku naj nudijo mnogo različnega dela, ker s tem pospešujejo delovanje fantazije. Lepo in umetno izdelane igrače otroka kljub visoki ceni kaj malo zanimajo. Nič mu no pomaga taka igrača, za katero mu mati venomer zabičava, naj pazi na njo. Prav pogosto tako igračo ra^dere, da bi videl, če je notri kaj za njega, ker mu zunaj ničesar no nudi. In potem je kazen in jok, a čisto brez potrebe, ker je otrok ravnal prav po svojem nagonu. Če drugič zopet dobi podobno igračo, bo pač storil prav tako in na ta način mati naravnost neguje uničevalni nagon. Otrokova narava zahteva izpremembe; zato mu jo je treba tudi privoščiti, le mati mora gledati, da pri zbiranju pravo zadene. — Boječi in bolj sanjavo razpoloženi otroci naj se pozneje prav pridno udeležujejo skupnih zabav in iger; sami naj izdelujejo kar največ igrač in drugih drobnarij. Priporočajo tudi, da'Se otroku odstopi skrb za kakšno rožo ali žival; mati naj si ga tudi kmalu vzgoji za pomagača pri svojih delih. Kako ponosen je otrok, ko mati vpošteva njegovo delo in se mu nekako zdi, di bi mati slcoro brez njegove pomoči ne mogla izvršiti nobenega dela. — Pri igri ni treba razločevati med dečki in deklicami, ker je mnogo takih iger, ki ugajajo enim in drugim; saj se pozneje sami ločijo in sodelu- RAZNO. g Kuhanje žganja za domačo porubo. Na podlagi zakona je dovoljeno v svrho naprave žganja za lastno potrebo nakupiti si sirovin in sicer: za družine od 5 članov po 1000 kg; za družine od 6 do 10 članov po 1600 kg; za družine od več nego 10 članov po 2000 kg. V ta števila družine je računati samo tiste člane, ki so najmanj 18 let stari ier imajo pravico do trošarine prostega žganja. Vsi oni, ki si nakupijo večjo količino surovin (vinskih in sadnih tropin ter drož), morejo kuhati žganje le če plačajo trošarino g Zavod za semenogojstvo. Pred kratkim je bila dovršena preuredba kmetijske postaje vLeskovcu v semenogojsko postajo, ki bo s časoma v stanu skrbeti za ople-menitev semenja za celo državo. To bo ena največjih takih postaj v naši državi. g Anketa o izboljšanju živinorejo. Kmetijsko ministrstvo je za 1. november t. 1. sklicalo sestanek živinorejskih strokovnjakov iz cele države, na kateri je pozvanih okoli 20 naših najboljših ljudi, ki bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo izboljšanja naše živnoreje. Nadalje bodo pre- tresali tudi načrt zakona za zboljšanje živinoreje za celo državo. g Izredna mlečnost ogrske krave. Na veleposestvu Martonvasar od Dreherja na Ogrskem imajo kravo »Avgusta 28s, ki po-kazuje izredno mlečnost. Da se ugotovi verodostojnost množine mleka, jo kontrolira državni strokovnjak od decembra minolega leta nadalje. Ta krava je molzla na dan v decembru 40.5 litrov mleka z 8% tolšče, januarja 39.5 litrov z 8.5 % tolšče, februarja 37.3 litrov s 6.4% tolšče itd. Značilno je P« tej kravi, da ni samo mlečnost izredna, ampak tudi množina tolšče. Od 3. maja 1923 1. do 28. februarja 1924 1. je ta krava dala 11.055 kg mleka s povprečno 5.8o/o tolšče, povprečno torej 36.4 kg na dan. Krava tehta 550 kg in spada med rdeče-šekasto Bonihader-pleme, ki je bilo v zadnjih 30 letih prekrižano z simodolci. ^ Ha. Amerika »e imenuje fina rujava kotenina, Izdelana U boljšega ameriškega bombaža. - Po tokratni pranju postane sneino bela. V zalogi p« A. & E. SKABERNE m Lfnblfan«, Mesto« tri »» Jejo pri igrah, ki vsakemu posebno prija. V splošnem naj bodo otroci pri igri kar največ mogoče prosti in naj jim nihče odraslih ne ukazuje. Nadzorstvo sicer mora biti tudi pri igri, a le bolj od daleč in brez vsakega vsiljevanja. Kakšno veselje, ko more otrok sam delati, preurejati, ukazovati 1 Pri tem se poleg fantazije razvija tudi razumevanje in so prav res zaposleni glava, srce in roke. vrt. Kaj bomo delali na vrtu koncoiu oktobra in v začetku novembra? Je nekaj cvetic, ki jih moramo posaditi v jeseni, da zgodaj opomladi zacveto in zadelite. Med te spadata v prvi vrsti vrtni hijacini in tulipan. Domovina mu je Mala Azija. Od tam se je razširil po vsej zemlji. Na Ilolandskem imajo cele travnike posajene s hijacintami in tulipani. Od tam jih pošiljajo po vsej Evropi. Hijacin-tova čebula ni manjša od naše čebule. Te čebule posadimo koncem oktobra in začetkom novembra v skupinah na vrtno gredico. Hijacinti zahtevajo rahlo, z drobnim peskom pomešano in dobro zrahljano in pognojeno zemljo. V to zemljo polagamo 5 —8 cm globoko in 15.30 cm vsaksebi hija-elntove čebule. Nasajene čebule pokrijemo i listjem, slamo ali tudi drugimi primernimi vrtnimi odpadki šele tedaj, ko začne »mrzovati. Spomladi jih zgodaj odkrijemo, llijancitov je veliko vrst. Po barvi so beli, rumeni, rdeči, višnjevi in tudi pisani. Na Holandekem ji'o goje do 600 vrst, hi se po barvi, velikosti in rasti razlikujejo med seboj. Tulipan. Tulipan ima krasno veliko cvetje in cvete v raznih barvah kakor: s temno rujavi, rumeni beli višnjevi in tudi s pisanim cvetjem se debi. Po obliki so enostavni in pisani. Enostavni preje cveto. Gredica, kamor se nasade tulipani, se pripravi prav tako kot za hijacinte. Sadimo jih v istem času. Razdalja in globokost ista. Ko začne zmrzovati, jih pokrijemo s slamo, listjem ali drugimi vrtnimi odpadki. Zgodaj »pomladi jih odkrijemo. kuhinja. Zelene paradiinicc v kisu. En kilogram golenih paradlžnic operi, jim odstrani pegice, paradižnice zrezi na 1 cm debele rezance. Te deni v skledo in jih z ' ^vrelega kisa polij; to naj 24 ur stoji. Nato jih odoedi in deni s litra kisa vred in 3 dkg sladkorja ter 2 dkg soli, ter kuhaj, da se paradižnice zmehčajo. Nekoliko ohlajene stresi s kisom vred v kozarce; ohlajene zaveli s pergamentnim papirjem in shrani do porabe. Ali pa: zreeane paradižnice polij * vrelo osoljeno vodo; ko se ohlade, jih deni v steklenice, prideni par zrezanih ša-lotk in lovorjevih listov ter zalij z močnim kisom, da stoji čez paradižnice: zavezi in hrani, Porabljaj kakor kumare. Koštrunovo meso z zeleno papriko in paradižniki: Razbeli v kozi za eno žlico ma-ill in prideni eno zrezano čebulo; ko se nekoliko zarumeni, prideni dve zeleni na re«ance zrezani papriki, ko se paprika zarumeni (kakih 10 minut) duši, prideni pol kilograma košlrunovega mesa, zrezanega 'Dalje fflej v naslednjem stolpcu spodaj.) W Žrtev slabili knfig. »Pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven.« Tako se večkrat opravičujejo hralei in naročniki veri sovražnih knjig in časnikov, če jih kdo opozori, da je tako branje zanje nevarno. In da je res nevarno, zato nam je zapustil najlepši zgled na samem sebi eden najplodovitejsih pisateljev slabih knjig, namreč znani francoski pisatelj Rousaeau (Rus6). Rojen je bil 1. 1812., ob uri svojega rojstva je pa tudi izgubil svojo mater. iial da mu je mati kot dediščino zapustila celo zbirko slabih knjig. Ko je vstopil v šolo, so kmalu opazili učitelji in učenci njegovo izredno nadarjenost in vedo-željnost. Škoda le, da ga je ta njegova nadarjenost prekmalu speljala k čitanju knjig, ki mu jih je zapustila njegova mati. Tako se je zgodilo, da je že s sedmim letom prebral vse, kar so imeli doma. Potem pa je jel čitati se druge za mladino nevarne knjige, katere mu je oskrboval njegov stari oče, neki protestantovski pridigar. S tem se je seveda njegov razum napolnil z verskimi dvomi in njegovo srce z vsakovrstno pokvarjenostjo. Ni čuda, da je ta pokvarjenost kmalu udarila tudi na dan tako, da so ga pred časom odpravili iz osnovne šole. Vzel ga je k sebi neki advokat, da bi mu bil za pisarja; toda ni ga mogel trpeti in ga je kmalu odslovil. Nato je prišel k nekemu pozlatarju; pa tudi ta ga je prav kmalu odpustil Očitali so mu; da je lenuh, lažnivec in tat. Kot tak jo je potegnil na Savojsko, kjer se ga je usmilila neka plemenita gospa Warens in storila vse, da ga spravi na pravo pot. Ker se je bila gospa sama povrnila iz proiestantovske vere nazaj v katoliško, je pregovorila tudi Rusoja, da je kot 161e-ten mladenič p o« tal katoličan, pa samo na zunaj. To se je namreč pokaralo prav kmalu, ker je moral zaradi grdega življenja ne-dolgo nato zapustili dom plemenite gospe Warens. Sedaj pa se je z vso vnemo oklenil študija tedanjih brezverskih modroslov-cev in črpal iz njih vsakovrsten strup na vsa usta. Sicer se je zopet delal, kakor da hoče poetaii dober katoličan in je zato vstopil celo v duhovsko semenišče. Toda njegova splošna pokvarjenost je bila preočita, zato jo je moral kmalu odkuriti. Nato se je potikal križemsvet z nekim glumaČem, živel dolgo časa v javnem nečistovanju, s katerim se v svojih spisih večkrat celo baha, dokler ni umrl brezbožno, kakor je žive!. Tudi njegovi spisi so povečini brezbožni, kakor za guljaž, ko se nekaj minut duši, prideni še en debel paradižnik, osoli, po-krij in duši, da se meso zmehča, ga zalij s toliko juhe ali vode, kolikor hočeš imeti omake. .Ako hočeš pa še več omake, lahko pridenea nekoliko moke, preden zaliješ z juho, Ko omaka še nekaj minut vre, stresi jed v skledo in obloži z dušenim rizem, kašo ali polento. M. R. vendar se dobi včasih tudi v blatu izgubljeno zrne in tako se dobi tudi v njegovih delih1 kako zrno resnice. Zanimivo je brez dvoma posebno to, kako sodi on, sam brezbožen pisatelj, o brezbožnih knjigah. Na nekem mestu piše n. pr. takole: »Dal Bog, da bi večina naših sodobnih pisateljev ne bila nikdar prijela za pero. Zakaj v tem slučaju bi bilo naše življenje boljše in družba človeška bi imela več mira. Toda žal, da ni tako. Zakaj od vseh strani ti prihajajo, da napadajo vero, kakor pač vedo in znajo, in ji tako rušijo njene temelje, s tem pa seveda1 tudi temelje čednostnemu življenju. Z za-smehom pljujejo na velike izreke, ki sta jih rodili vroča domovinska ljubezen ini živa vera in vporabljajo svoje dušne močil v to, da razdenejo in razrušijo vse, kar je Človeku svetega.---Pojdite vi, slavni spisi, katerih bi naši očetje v svoji preprostosti ne bili mogli razumeti in pridružite se pri naših zanamcih onim še bolj nevarnim delom, iz katerih se dviga vsa propa-lost današnjih dni kakor strupena sopara, in podajte nekoč razsodnim ljudem dokaz, kako globoko je bila padla v naših dneh omika in znanosti Zakaj, ko vas bodo brali1 — bodo namreč bolj pametni kot smo mi— bodo dvignili svoje roke in iz dna duše govorili: Vsemogočni Bog, ki držiš v rokah zemeljske in božje duhove, odvzemi nam 5omiko< in »napredek«, v katerega so nas pognali naši očetje in daj nam nazaj nedolžnost nekdanjih dni, ki nas edina more osrečiti in ki je tudi tebi tako ljuba.-? Pristavimo še, da je Rušo zapisal te besede v razpravi, ki (i je znanstvena akademija v Dijonu (Dižonu) prisodila prvenstvo ra&pišanih nagrad. Na drugem mestu piše Rus6, pač poučen iz lastne skušnje: ^Deklica, ki hoče nedolžna ostati, ne bere nikakih romanov.« — Zopet poudarja: ;Kako prav bi bilo, da bi bila večina naših pisateljev molčala; več mini bi bilo med ljudmi, pa tudi več nravnosti. Zakaj, če motrimo velike prevrate, ki jih je povzročila tiskarska obrt od svojega postanka do danes, in pa njen velik razvoj, ki ga doživlja dan za dnem, nam ni težko reči, da bodo vladarji kmalu obžalovali svojo nepremišljenost, v kateri so dovolili svobodo tiska.« In zopet je priznal isti Rus6,| da se vselej strese, kadarkoli gleda na svo- i ja dela, strese strahu. »Nikar, da bi poučeval, pohujšuje, namesto kruha daje strupa.« PRODAM MLIN na A pare kamnov in stope, vse v dobrem stanju. — FRANC MAKSE, Zalog št. 16, Novomesto. l' DOMOLJUB 1924 Stev. 43. Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) V veži na stopnicah je sedela njegova sestra Lena. Poleg njo je stal Matija, ki je bil v mestu in je pravkar prišel domov. >Bil bi v Zabukovju, Henrik?« >I)a, nesel sem ija davke k Matija ga je nežno pogledal. >I'rav je Henrik, saj lahko storiš, kar hočeš. Planila je kvišku. »Pojdi v sabo, Henrik! Leno prepusti meni! Proč ne sme. Pravtako spada sem kakor tik Henrik je šel v sobo. Liza mu Je prinesla večerjo. Gledala ga je prijazno. >Je šlo dobro?i ga je vprašala mehko. >I)a, Liza, prav dobro.« Bleda deklica je prijazno pokimala. >Iu Lena bo tudi ostala lu, vsi ji prigovarjamo. Stregla mu je z veliko prijaznostjo in svojo tilio vnemo. Vse mu jo ponudila in vedno vpraševala, če mu ugaja. Siliti se je moral, da je jedel. In skoraj želel je, da bi ne bilo prijazne Lize pri njem. Njena prijaznost ga je danes bolela. Skrbno ga je gledala. Ne smeš se tako jeziti, Henrik. Vse I K) zopet dobro. Jesti moraš, Henrik k Kmalu na to je šel v svojo sobo. .Sam je moral biti. Za vse na 3vetu ni hoiel govoriti z nikomur, tudi z Lono ne. Konwj je mislil nanjo. Hotel je misliti, a ni mogel pri mizi sedeti na stolu. Oblečen se je vrgel na posteljo in je mežikal v luč. Da, tako je bilo. Vesel je bil, da je šel v Zabukovje. Molčali so, saino dva sta so nni posmehovala. Drugi ne. In eden ga je celo povabil, naj pije z njim. Dobri, stari rnož! Škoda, da je moral odkloniti, toda sesti tja. med te ljudi, to je bilo nemogoče. Bogve, ali je Prosen zameril? Mogoče! Celo gotovo! Henrik je skočil kvišku, sedel k mizi in pisal staremu Prosenu dolgo opravičljivo pižnio. Čustvo ljubezni do starega moža je napolnjevalo mladeničevo srce. Oe bo sedaj gledal doli v vas, bo vedel, da je tam doli nekdo, ki mu je dober. Oh, srečen je bil, da je pridobil prav majhen košček doma. Nov boj se je pojavil v mladem življenju Henrika Naglica. In v starem boju za dom, so njegovi zavezniki stopili korak od njega. Sestra Lena daleč. Ni govorila več S Henrikom; vedno je hodila okoli s temnim obrazom. Njen ponos je bil žaljen, da je grozila in svoje grožnje ni izpolnila. Bila je šibka in je podlegla. Toda ni bila samo užaljena trma, da se njena volja ni zgodila; čutila, da je močni odpor Bukovčanov po lastni krivdi prestreljen. To je vedel tudi Matija. Nekdaj je bil on tisti, ki je pridigoval mir, takrat, k« je ležala mrtva žena na mrtvaškem odru, takrat ko je prevzel otroka in je zanju iskal poti do doma. Tedaj jo njegov jasni razum spoznal dobrobit edino v miru z ljudmi. Kakor ponosna, napol razdejana trdnjava se mu je zdelo Bukovje, šibko mehko, kjer ne bo mogoče vzdržati, če ga bodo nasprotniki v dolini oblegali s sovraštvom in ga popolnoma izstradali ljubezni in veselja. Moral bo priti dan, ko so bodo morali ljudje v trdnjavi udati na milost in nemilost. Zato je želel Matija poravnave. Toda ko je iskal poti, z belo zastavo v roki, je bil zalirbtno napaden, on in Henrik in tudi na drago pokojnico so namerili svoje umazane strele. Tedaj ni Matija nič več vedel o miru, prišel je srd, upornost, in nanovo je utrdil Bukovje, močno, nedotakljivo, kakor je mislil. Tako je šlo dobro vsa ta leta. Dobro? Ali niso vsi čutili mučne lakote po ljubezni, po veselju, po skupnosti z ljudmi. Trdnjava ni dom. Dom potrebuje odprtih vrat, širokih, svobodnih ust, na katerih ne lože okovi in ne svarilni napisi, ampak samo prijazni kažipoti. Sedaj je šel torej mladi gospodar v sovražni tabor. Ni šel zato, da bi se vadil v izdajstvu, šel je, da bi pokazal zaupanje in si polagoma pridobil zaupan jo. Ali ni bilo to hvalevredno. Toda nek mučni nemir je začutil Matija v sebi, da se bo mladi bukovski gospodar tam doli ponesrečil. Iz malenkostnega povoda je nastalo na Bukovju nasprotje. Tudi oskrbnik je bil temen in ni izpregovoril besede. Bil je jezen na Leno in zdelo se je, da ne bo vse življenje pozabil te neumne igre, ki jo je igrala z njegovim sinom. Janček se je obnašal prav ravnodušno. En teden se je držal jezno na Leno, nato pa nI vzdržal dalje in je rekel dekletu: Lena, to je preneumno. Rajši zopet govorimo!« Lena se je smejala in jo zopet govorila z Jančkom, toda sama pri sebi je mislila: To ni mož. Ne bi si smel to dopasti. Pustiti bi moral, da bi šla; tepec je. (Dalje.) Ako piješ »BUDDHA« čaj, vživaš že n« zemlji raj! »DRUŽINSKA PRATIKA« za leto 1925 JE IZŠLA in se dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah z galanterijskim blagom. CENA IZVODU 5 DIN brez poštnine. RAZPRODAJALCI DOBE ZNATEN POPUSTI nArijrp poštenih starišev se želi učili UCtN tU SEDLARSKE OBRTI p,j S mojstru. Naslov: Hel. Meden, Begunje pri Cirknici] Išče se pošten in priden hlapec (tudi starejši); plača in oskrba dobra. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod številko 6321. Uninnnn poštenih staršev, z dobrimi spričo VCtjClIbd vali, ki ima veselje do PEKOVSKE OBRTI, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov mojstra jx)ve uprava »Domoljuba« pod štev. 6102, Brinje štedilnik ** J. CVEK v Kamniku._ 61% Suhe GOBE in FIŽOL kupujemo. Ponudite nam blago ali pa pišite za cene. - SEVER & KOMP., Ljubljana, Wol!ova ulica 12. 5696 vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanegi m rezanega LESA plačamo najvišje dnevna cene Ponudbe na: PROMETNA D. D, — Ljubljana — Krekov trg ši 10, Revma, protitv trganje v ledjih! Dolgoletna zdravniška zkušnja uči. da se z mojim, v celi Evropi razširjenim sredstvom, oblaiujejo iu ozdravljajo bolečine revme in protina v mišicah in sklepih ter da se napadi pojavljajo vedno redkeja tako, da konečno popolno prenehajo. — Pri zdrav, iienju protina in revinatizma doseza se sploh z mojim zdravilom s jx>močjo topečih se sestavin, ki s« nahajajo v njem in katere pomagajo izločevali se-siavine iz obolelili telesnih delov iu osvobojujejo telo bolečin. — Imam tisoče priznanj iz zdravniških in bolniških krofov ki soglasno potrjujejo veliko korist mojega domačega zdravljenji. — Naročite si takoj moje NAVODILO ZA ZDRAVLJENJE Brezplačno! Boste mi hvaležni! Brczplačiiol Pišite takoj na AUGUST MARZKE, Berlin-Wilmersdorf Bruchsalcrstrasse 5. — Odd. 303. »♦«»>♦♦».................................. Modna in manufakturna trgovina nudi vse jesenske in zimske potrebščine za h10^' ženske, krojače in šivilje. Krasno blago za ien,ke plašče in krila, razne vence in cvetlice, opreme z» neveste in novorojenčke. - Velika izbira ženski! zimskih hlač, jopic, »raje, razne vrste nogavic ter velika izbira »vilenih, barbent in volnenih RUI' »Pod velbom« - Ljubljana STARI TRG ŠT. 3. iko si nabavite v moji trgovini fez 1000 Din raz- •J1K,' Škoija 6420 nega manufakturnega blaga, najnižjih cenah. — ANTON SA l.oka, Glavni trg. želod, bokov žir, EOROVE in JELOVE STORŽE, HRA-STOV MAH, LIPOVO SEME vse druge gozdne in poljske pridelke kupuje po najboljših cenah tovarna »GOBAN« d. z o. z,, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. S5, telefon int. 924. 6414 Kidoseinl» konstrukciji In materialu. NepreKosliivi so le EKCELLfl ,zredn°nii:kacene- ^aini strmi i. GOREČ. Ifiifoljana. PalaCa Llubljanshe kredit. banke. za moške in ženske obleke, perilo 1.1, d. ter čevlje in druge potrebščine nabavite najugodneje iz osleirgoBiEie UUMMKiS 87, Kongresni 15 W Specialni oddelek za krojače. Zahtevajte cenike in vzorce! Notholfši vsake m«e za £šan|eksii9o se dobe pri Svstih! MAKS prvi bakrokollar, IJUBtJASA, S*. Petra C. 33. delavnica $p. Š!Šha ES8. FR. BLATNIK - Lukovica v lastni hiši — poleg mesarja. Priporoča svojo VELIKO zalego raznovrstnega za MOŠKE in ŽENSKE kakor tudi prvovrstnega USNJA po zelo znižanih cenah. f'e najboljše dušičnato gnojilo, ki najhitreje učinkuje ter okrepi raetline za nadaljnji razvoj. Pognojile ozimini s čilskim solitrom, da se bolje vkoreniči ter brez škode prenese zimske mrazove. — Pojasnila o pravici uporabi in brošure o vseh umetnih gnojilih BREZPLAČNO. oiiskega solitra LJUBLJANA — Gruberjevo nabrežje 16. —I—— Pri nakupu zase in za družino se Vam priporoča staro, domače podjetje s samo češkim blagom, tvrdka v LJUBLJANI pri CeŠElllCU ^garjeva ulica. JJ',, LSukno za niošks suknje, štof, kamgarn. Sukno za ženske plašče (mantlne), ualur, pliš in žasrsei Novosti v volnenem ia porhantnem blagu. — Ogrinjatke kocke, svilnate, plišaste in žametne, volnene rute in šerpe. Posteljne garniture, odeje domačega izdelka. Konjski koci, plahte itd. — Vse po znatno znižani cenil ■na Ljudska reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svofe prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 175,000.000. K m k m K m K K £ m K ZOI'KB SLABOKRVNOST, SLABO PREBAVO, BLEDICO in OSLABELOST vsako vrste vživajo ortrastli in otroci z najboljšim uspehom «AROMA-TICNO ŽBLEZNATO TINKTURO«, izdelek lekarne na Vrhniki. Izvrsten okus, ne kvari zob, prekaša vsako železnato vino. Številne zahvale na rnzpo-laeo! PolliUrske steklenico po '20 Din. Razpošilja h ... .. n t) 10 elolrlnnlo QOMi(i Ipknrilfl laeo: ruimnaac - ' ;. . . po pošti po 3, 0, 8 in 12 steklenic samo lekarna HOČEVAR na VRHNIKI. 4331 *aiboli&i SlvfiJri« stro,l m Ia firi^TIlIT za ''O111''113510 in obrtno Ul I!£ll€l rabo vedno v zalogi edino pri JOSl? ljU!)JjCSili?. ob vocl1 Wlltu Prc5srnovcaa spomenika. litotam Dotrel)SCine za Slvill*. kroiaCc, čcvlian« In sedlar«1 Gfllnntcfa m vsp rirobno htano imam r v Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posofilnico r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Ljubljani: Mestni trg 6. Vloga m hranilna knjižica in tekočI račun oi:8s!uja najugcdnsje ter Jlti Izplačuje taf.oj brez odpovodl. Vlog) z odpovsdn!m ^^ fohoro obrastuja po dogororu. r Hofete napraviti tjbsbIIb sebi in rajonom? Mi rečemo namenoma v prvi vrsti seM ker kdor more osem dinarjev pogre^li ter jih prinese ali poilje Drtiibi av. Petra Kla-verja v Ljubljano, Miklošičeva cesta Stev. 3, dobi za to lep koledar za,.sveto leto 19ZS", 1 zacimhimi pripovedkami in slikami i« ml-sijonov črne Airike, kjer živa Se ljudolrci in prodajajo stariii svojo otroke. Nadalje dobite ljubki „MiaiJoa«kl koledarček za mladino", s katerim morete otroSko srcc nadvse razveseliti. K sklepu pa podpirato s tem prispevkom tudi misijono, eno najboljših del, katero Gospod Bog, kot vemo iz vsakdanje skušnje, nc pusti nepoplačano. IIIIIIIIIIU i Najboljše se hup! brez dvoma f I ..PRI NIZKI CENT ] | igij.2arai,Uu&Haiia$v.Pe