s SEMINARJA NA VINOMERU Kazati na soseda, ki ni kaj naredil, a pri tem sam nič narediti, ne vodi nikamor. Interni razpis spodbuja konkurenčnost, odpira možnost vsem sposobnim. Odgovornost naj se plača in uresničuje. Odgovornost naj bo kompleksna. Dvoličnež po značaju ne more biti na vodilnem delovnem mestu. Stimulacija fizične norme ni najbolj pametna, saj pri tem zanemarjamo kvaliteto.. V našem kolektivu največkrat grešimo v odnosu do ljudi, ki kaj hočejo, znajo in zmorejo. Vsak napredek ustvarijo ljudje in ne elaborati. Napol opravljeno delo je neopravljeno delo. V ceno ženskih modnih artiklov je všteta tudi ženska neumnost. Poznati napake pri delu, a jih ne odpraviti, je premalo. Ponekod je najti tako velike kose odpadkov, da si lahko iz treh „flik“ narediš četrto srajco. Nekateri ljudje so taki, da hočejo biti pri zaslugah prvi, ko pa gre za odgovornost, manjkajo. Je bilo to omalovaževanje? 15. junija je bil v organizaciji OZD občni zbor sindikata, na katerem bi morali stvarno oceniti delo v preteklem obdobju, ugotoviti napake in načrtati delo za prihodnost, upoštevaje pri tem resolucije in program slovenskih sindikatov. Na občni zbor smo povabili 95 delegatov in gostov, udeležba pa je bila zelo slaba, saj je prišla komaj polovica vabljenih. Posebej zamerim vodstvenim in vodilnim kadrom tako neresnost in se sprašujem, zakaj nezanimanje za delo sindikata? Vsak je pravočasno dobil gradivo, pa vseeno ni bilo širših razprav, četudi je bilo v poročilu podčrtanih precej odprtih problemov. A Med drugimi bi morali razpravljati tudi o lanskem poslovnem uspehu, ki ni bil zadovoljiv. Vemo tudi, da imamo kadrovske težave in da življenjski pogoji naših delovnih ljudi niso na zavidljivi ravni, prav tako pa medsebojni odnosi v preteklem obdobju niso bili zadovoljivi. O vseh teh stvareh bi se morali pogovoriti, izreči kritiko in samokritiko. Prav tako se srečujemo s perečimi stanovanjskimi težavami, saj še veliko zaposlenih nima urejenega stanovanjskega vprašanja. Slabe stanovanjske razmere povzročajo nerazpoloženost pri prizadetem; delavec postane nezadovoljen in temu Boris Kralj in Silvester Mihelčič sta pripravila za učence poklicne šole uro umetniške besede in glasbe. Učenci so bili zelo zadovoljni, zastavlja pa se vprašanje: ali ne bi kazalo kaj podobnega organizirati tudi za delavce? (Foto: Pavle Riznič) primeren je tudi njegov delovni učinek. Kljub vsemu temu nihče izmed delegatov ni čutil potrebe, da bi spregovoril. Kam to pelje? Morali bi se zavedati, da vsi, ki smo bili izvoljeni, dejansko zastopamo vse delovne ljudi v kolektivu, obnašamo pa se ravno obratno, kot bi se morali. Na tem občnem zboru smo izvolili vodstvo sindikalne konference, v kateri so predstavniki vseh osmih organizacij sindikata iz TOZD. Sindikalna konferenca bo imela nalogo usklajevati delo osnovnih organizacij v TOZD, razpravljala bo o stvareh, ki so pomembne za vse TOZD. Izvoljena je bila tudi tričlanska komisija za sklepe, ki bo sestavila sklepe občnega zbora in nakazala delo sindikalnih organizacij TOZD v bodoče, kot konferenca na ravni podjetja. Želim, da bi se vsi, ki smo bili izvoljeni v sindikalne organe, zavzemali za delo in se borili za boljše dni naše prihodnosti ter da bi v pravem smislu zastopali ljudi, ki so nas izbrali in nam zaupali. ANTON MATJAŠIČ Delegacijo Nemk iz pokrajine Franken in Članice konference za družbeno aktivnost žensk večih dolenjskih občin je po BETINIH prostorih v Metliki vodil Toni Gašperič. Na fotografiji: gostje so si z zanimanjem ogledovale tudi lepo okolico tovarne (Foto: Ria Bačer) »Neverjetno: FRIZER V TOVARNI« 27. junija je 13-članska delegacija nemških žena napredne SPD stranke in Bayreutha, Nuerenberga, Fuertha in še nekaterih drugih manjših občin pokrajine Franken obiskala Belo krajino. Nemke so bile na enotedenskem obisku pri dolenjskih ženah, ki so lani oktobra bivale v Nemčiji. Med njimi so bile tudi tri Belokranjke. Izmenjava delegacij poteka že tretje leto in ima namen ustvarjati trdnejše vezi med prebivalstvom krajev, kjer je živel in delal veliki reformator Primož Trubar. Na obisku v Beli krajini so gostje najprej pogledale lepo urejen metliški muzej, pokušale letino v vinski kleti, nato pa obiskale tovarno BETI. Kot predstavnice nežnega spola jih tekstilna industrija še posebej zanima. Nemke so bile presenečene nad urejenostjo tovarne in njenimi izdelki, saj so v trgovini tudi precej nakupile, posebno pa so se čudile temu, da ima tovarna svoj frizerski salon. „Kaj takega še v Nemčiji nismo videle," so dejale. Gostje je nato v spremstvu predstavnic konference za družbeno aktivnost žensk sprejel Franc Vrviščar, predsednik metliške občine, nato pa so si ogledale še Pavliničevo lončarijo v Gradcu, otroški vrtec v Črnomlju in tovarno ISKRA v Semiču. Posebno ganljivo in lepo je bilo, ko je Irene Winckelmann, predstavnica nemške delegacije, poklonjeni šopek iz vrtca, po- Danes se vam prvič oglašam, toda upam, da se bom še velikokrat. Sem mati, gospodinja in uslužbenka. Rada prebiram naše glasilo VEZILO, kajti v njem zasledim precej zanimivih stvari. Nekaj pa me le moti: ne oglašamo se me, matere, gospodinje, delavke. Ker je v VEZI-LU nekaj stalnih rubrik, se mi je porodila misel, zakaj ne bi še me imele svoje, saj nas je največ v podjetju. Prepričana sem, da nas je veliko mladih in starih gospodinj, ki bi bile voljne izmenjati misli in izkušnje o današnjih družinskih in tudi družbenih problemih, kakor tudi o preizkušenih receptih, nasvetih, o vzgoji otrok, opremi stanovanja, vzgoji rož na vrtu in na oknih, o lepih pleteninah in kvačkanih vzrocih in še o marsičem. Za začetek vam predstavljam koledar vlaganja sadja in zele- nesla k spomeniku na Gričku. Med gostjami, ki so vse članice napredne stranke SPD, je namreč tudi precej takih, ki so krepko okusile strahote fašističnega režima. R. B. njave, ki ga s pridom uporabljam že deveto leto, odkar sem sama gospodinja. MAJ — JUNIJ: vlagamo češnje, ribez, jagode, hruške, gobe, maline, zelene orehe in smrekove vršičke. JULIJ: grašek, stročji fižol, paradižnik, kumare, špinačo, cvetačo, marelice in borovnice. AVGUSTA pridejo za vlaganje na vrsto paprika, stročji fižol, breskve, ribez, slive, maline, murve, hruške, jabolka, belice, rdeča pesa. SEPTEMBER: pozne breskve, buče, grozdje, jabolka, kumare, hruške, lubenice, paprika. OD OKTOBRA dalje vlagamo južno sadje kot: banane, pomaranče, mandarine in ananas. M. M. Na počitniški praksi Že nekaj dni sem srečeval po tovarni nove, mlade obraze. Nekako preplašeni so se mi zdeli. Iz razgovora sem izvedel, da so v Beti na počitniški praksi. MARIJA MATEKOVIČ je končala drugi letnik administrativne šole v Novem mestu: „Praksa je zelo koristna stvar. Človek se tu v praksi veliko več nauči kot v šoli. Lepo so me sprejeli v tovarni. Vse, kar moram delati, mi razložijo in stvari postanejo jasne. Delala sem že v računovodstvu in v splošnem sektorju. V treh tednih, kolikor traja praksa, se bom veliko novega naučila. SONJA BABIČ je letos obiskovala prvi letnik ekonomske srednje šole v Novem mestu in je prinesla domov lepo spričevalo. ,,Rada bi povedala, da imajo v Beti lep odnos do praktikantov. Razkazali so mi tovarno, me seznanili s posameznimi oddelki in z delom, ki ga opravljajo posamezni ljudje. Po praksi bi šla rada kam na počitnice, pa ne vem, če bo kaj iz tega. Človeku, ki hodi v šolo, vedno manjka denarja. JOŽE STEPAN obiskuje elektrotehnično srednjo šolo v Ljubljani: „Precej strokovne literature sem že prebral tu. Tovariši iz Betr so me seznanili s sistemom računalništva, kar me še posebej zanima in kar mi bo prišlo v šoli prav. Tritedenska počitniška praksa človeku zelo veliko da. Vesel sem, da bom preživel nekaj dni v va-šem.kolektivu." TONI GAŠPERIČ Gospodinje, oglasite se! M\\\\VM\\\\\\VNw\\\\\\\\\> j Potrebujemo več in čiste vode Zaradi nečiste vode so v barvarni težave 4. ^^X\XXXNXXXV>AXXXXXVX>XXXXXXXX^XV>XXXXXXXVXXX>>>WWOv>XXXXXXXXXXXXX>>XA>X\XXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXX>XVsX> Letos je dovolj dežja. Še preveč. Tako lahko vsaj upamo, da zaradi pomanjkanja vode ne bo manjkalo električne energije. Vsaka dobra stvar pa ima tudi slabo plat. Menjajoče se vreme prinaša s seboj umazano vodo in tako onemogoča delo v barvami. Kaj se dogaja? Voda je v barvarni repro-material. Vsak dan je porabimo okrog 780 kubičnih metrov. Če hočemo, da bo delo normalno potekalo, mora biti voda brez delcev in soli, ki so v njej. Če ima voda nedovoljene primesi, nastajajo težave, ker je potrebno proces barvanja ponavljati. V nečisti vodi so delci zemlje, gline itd. Ker so ti delci statično nabiti, se med seboj odbijajo in se ne morejo zdru- žiti v kepice, ki bi jih lahko s filtriranjem odstranili. Metliški rezervoar in filtri za čiščenje vode v deževnih dneh ne morejo opraviti svoje naloge, zato priteče v tovarno motna in umazana voda. Nemalokrat pa se tudi zgodi, da vode sploh ni, ker morajo čistiti bazen in filtre. Motnost vode je mogoče odpraviti s pomočjo kemikalij, vendar v tako majhni količini, da se ta voda lahko uporablja tudi v gospodinjstvu. Ze danes občutimo, da so zmogljivosti vodovoda premajhne, če pa računamo še z razvojem mesta in tovarn, bo voda kmalu spet resen problem. Nujno bi bilo poiskati novo črpališče, vendar tako, ki bo dovajalo boljšo in čistejšo vodo. Tla proti Kolpi so naravni filter, zato bi kazalo to možnost raziskati. Seveda pa to ni samo stvar naše tovarne, temveč občine nasploh. Problem pa je tudi v tem, ker je voda „trda“ in vsebuje soli kalcija, magnezija, železa itd. Vse to vpliva na nekvalitetno beljenje, barvanje in apreturo. Da bi se temu izognili, dodajamo snovi, kar pa proces barvanja podraži. Za mehčanje vode bi morali kupiti jonske menjalnike. Ti predstavljajo sicer večjo naložbo, vendar bi se obrestovala v boljši kvaliteti proizvodov, pa tudi pri varčevanju s kemikalijami. Za nekaj se bomo morali odločiti, seveda čimprej. IVAN BIŠČAN V barvami večkrat stojijo stroji in ljudje ob njin, Ker je zaradi nečiste voae proizvoanja muicu«. pa se tudi, kadar je treba postopek barvanja ponavljati. Lep dan Prvič se oglašam s pisanjem. Rad bi zapisal, da sem bil zelo vesel, ker sem si lahko ogledal naše matično podjetje. Moja želja se mi je izpolnila, ko sem kot delegat TOZD MIRNA peč prišel na občni zbor sindikalne organizacije. Prijazni Jože Gerkšič mi je razkazal tovarno. Četudi je on zaposlen v menzi, mu stroji niso neznani. Razložil mi je vse od začetka do konca. Ker sem prvič vse to videl in preveč zavzeto gledal, moj spremljevalec pa je hitel dalje, sem se v tovarni skoro izgubil. Naša tovarna je res velika, lepa in stroji vredni občudovanja. V barvarni niso delali, a je bilo vseeno čutiti vonj po kemikalijah. Vroče mora biti v tem proštom, sem si mislil. V konfekciji je bilo pri strojih veliko mladih deklet. Pogledovale so me kot „tujca“, da mi je postalo kar malo nerodno. Rad bi si ogledal tudi skladišče, vendar tokrat ni bilo priložnosti. Morda bo kdaj drugič. MARKO MAKSE ZA EN DAN Za tiste, ki si moija za več dni ne bodo privoščili, je VIATOR organiziral enodnevne izlete iz Črnomlja v Selce. Od 14. julija dalje bo avtobus vozil vsako nedeljo z odhodom iz Črnomlja. Za celodnevni izlet s kosilom in vožnjo vred bo moral udeleženec plačati 90 din. f ^ Novi uredniški odbor Pred kratkim je VEZILO dobilo novi uredniški odbor. V njem so: Slobodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travru-kar, Milan Bračika, Maijan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik je še vedno Toni Gašperič. V ______________' Spremembe v tekstilni industriji Vsakdanje skrbi Marsikatera delavka v do-bovskem obratu Beti računa na pomoč solidarnostnega stanovanjskega sklada. Trenutno šteje kolektiv 150 ljudi. Prevladujejo seveda ženske. In ta kolektiv nima niti enega stanovanja. Za posojila se je do zdaj zbralo komaj po 40 tisočakov na leto. S tem so lahko ustregli le redkim prosilkam. Sindikalna organizacija je zato dala pobudo, da bi se kolektivi v Dobovi skupaj odločili za graditev stanovanjskega bloka, kajti potreb po stanovanjih bo čedalje več. Druga velika težava, s katero se ubadajo delavke matere, je neurejeno otroško varstvo. V Dobovi sicer imajo otroški vrtec, vendar ta ne more sprejeti vseh otrok. Okrog 30 jih je v varstvu, prav toliko pa so jih odklonili ob vpisu. Med novo sprejetimi je polovico otrok delavk iz Beti, polovico pa drugih. Najtežje je z malčki do 3. leta. Te vrtec po vrsti odklanja in tako si morajo zaposlene matere oskrbeti zasebno varstvo. Za varovance otroškega vrtca, ki ima trenutno prostore v šoli, kuhajo hrano v obratu Beti. To je odobril obratni delavski svet, sicer bi bila stiska v vrtcu še večja. Delavke se med drugim pritožujejo tudi nad neustrezno preskrbo. Kadar delajo v dopoldanski izmeni, ne morejo kupiti kruha, popoldne ga pa ne dobijo. V kraju pogrešajo zelenjavno trgovino in delikateso. Prepričane so, da te želje niso pretirane in da bi jih trgovsko podjetje Posavje lahko uresničilo brez večjih stroškov. Želijo si tudi zobozdravstveno ambulatno, da ne bi izgubljale časa s čakanjem v Brežicah. To pa zahteva nekaj več denaija, ker bi morali ambulanto v Dobovi opremiti. Delovne organizacije bi gotovo priskočile na pomoč. J.T Še pred nekaj leti je tekstilna industrija zaposlovala veliko število delavcev, zato smo jo smatrali kot delovno intenzivno industrijo brez večjih ekonomskih učinkov. Po letu 1960 pa je v tej panogi opaziti velik prodor znanosti tako na področju osnovnih surovin, kot v tehnično tehnološkem smislu. Rezultat vsega tega so spremembe v položaju tekstilne industrije nasploh. Delovno intenzivna in malo akumulativna tekstilna industrija je po modernizaciji in vpeljavi sodobne organizacije dela prešla med visoko akumulativne. Danes nihče več ne dvomi v bodočnost te veje gospodarstva. Rešitve, ki so bile sprejete na tehnično tehnološkem področju, imajo lahko ekonomske učinke samo v primem, če hkrati moderniziramo tudi organizacijo dela. Vprašanje produktivnosti in organizacije dela ob sedanjem stanju tehnike pri nas, kot one, ki jo bomo dobili v kratkem, ostane stvar znanstvene organizacije dela v našem podjetju. Če pa danes v samoupravnem sistemu posvečamo več pozornosti uveljavitvi samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev, s tem ni rečeno, da lahko zanemarimo produktivnost. Nasprotno! Organizacije združenega dela bodo morale zaradi potrebe po večji donosnosti posvečati tem stvarem veliko večjo pozornost. Vsekakor je potrebno, da se strokovni kader v organizacijah združenega dela aktivno vključi v vse politične in strokovne skupine, ki predstavljajo organizacijsko moč in napredno silo naše družbe. Namen samoupravljanja ni le v boljši in pravilnejši ureditvi medsebojnih odnosov, temveč v večjih pravicah in odločanju o vseh stvareh, ki izvirajo iz delitve dohodka. Znano je, da nova ustava razen pravic nalaga tudi dolžnosti. V organizaciji Pred štirimi leti se je pričelo v Beti šolanje konfekcijskih tehnikov pod mentorstvom Tekstilnega centra Kranj. Pogoji za vpis so bili naslednji: končana poklicna šola - konfekcijska smer. Kandidatke, ki so se vpisale v šolo, pa so morale ustrezati tudi kot vestne, marljive in aktivne delavke, kajti prijavljenih je bilo šestdeset kandidatk, sprejetih pa je bilo štirideset. Nekaj pa jih je v času šolanja izstopilo. Sedaj obiskuje šolanje še petindvajset dijakinj v četrtem letniku. Pogoji za šolanje so težki, študij je izreden, zahteva izredne napore in samo-odpovedovanje. Šolanje se je združenega dela je ena takih dolžnosti skrb za povečanje produktivnosti. Prej so se s tem ukvarjale le nekatere strokovne službe, zdaj pa je to postala skrb vseh zaposlenih v organizaciji združenega dela. Razum- ; ljivo, da morajo strokovne in odgovorne službe izdelati potrebno dokumentacijo, na tej podlagi pa se bodo delavci prepričali in delovali tako, da bo prišla produktivnost dela do izraza kot važen sestavni del do- j nosne proizvodnje. MARJAN PAVLOVIČ nekoliko zavleklo, ker so težave s predavatelji za strokovne predmete. Honorarji za predavatelje so sorazmerno nizki, predavanja pa potekajo v popoldanskem času, se pravi: po rednem dopoldanskem delu. Razredna skupnost oziroma absolventke niso bile deležne razumevanja kolektiva glede študijskega dopusta, vemo pa, da velja za vse zaposlene v podjetju enak pravilnik. šolanje se polagoma bliža koncu, zato bi prosili za več razumevanja in za dosledno izvajanje pravilnika. RAZREDNA SKUPNOST 4. LETNIK STTS Motiv iz proizvodnje v TOZD Dobova, kjer so zaposlene pretežno ženske, med njimi tudi matere. Otroško varstvo je zanje eden najbolj perečih problemov, ki teija rešitev (Foto: Jožica Teppey) Pričakujemo prve tehnike S konkurenčnostjo do boljše kvalitete IIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHItIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllillllllllllllllllUllllllllllllllllllllUUillilllllllllllllllllllllllllllItttItntttIHIHIIIliUllt Že nekaj časa delavci tovarne BETI govorijo, da je potrebno spraviti v življenje parolo, da konkurenčnost prispeva k uspehu. Izhodišče temu je nedavno sprejeta makroorganizacijska shema podjetja. Precej naporov je bilo potrebno vložiti, da je bilo to delo gotovo, posebno še, ker je sovpadlo z reorganizacijo podjetja po ustavnih določilih. Z organizacijo podjetja po TOZD se je pokazala potreba po novih delovnih mestih, nekatera prejšnja delovna mesta pa so dobila novo funkcijo in nove naloge. Ce se z novo organizacijo podjetja ne uveljavijo tudi novi odnosi, potem ne bo pričakovanih rezultatov. Kaže, da so bili pri nas vsi dosedanji napori zaman. Globoko sem prepričan, da nam je vsem ta resnica več kot znana. Ker gre za nova delovna mesta, jih moramo po zakonu razpisati. Razpisali pa bomo samo tista delovna mesta, za katere smo prepričani, da imamo kader v podjetju. Delovna mesta, ki jih ne morejo zasesti domači ljudje, bo potrebno razpisati v časopisih: Delo, Dolenjski list, Dnevnik itd. Z internim razpisom hočemo spodbuditi konkurenčnost. Radi bi dosegli to, da bi vsako delovno mesto dobilo pravega človeka. Kakršnekoli špekulacije bodo zatrte že v kali. O vsakem kandidatu bo potekala javna razprava v kadrovskih komisijah po TOZD in vsakega predlaganega kandidata (od kadrovske komisije) bo sprejel na delovno mesto delavski svet TOZD. Vsak kandidat naj bo prepričan, da se bojavno razpravljalo tudi o njegovih moralnopolitičnih in strokovnih kvalitetah. Le na ta način je možno uveljaviti načelo: pravi človek na pravo mesto. Hotel pa bi še opozoriti, da ni nobene nuje, da bi že v tem razpisnem roku izpolnili vsa razpisana delovna mesta. Delovno mesto, za katerega ne bo ustreznega kandidata, bo najbrž ostalo nezasedeno, dokler ne bomo našli pravega človeka. Razpisi za vsa delovna mesta bodo izobešeni na oglasnih deskah v TOZD v začetku julija. Razen naziva razpisanega de- lovnega mesta bo navedeno še potrebno število delavcev, zahtevana kvalifikacija oziroma izobrazba in potrebna praksa. Razpis bo trajal 10 dni. Prijave na razpisana delovna mesta bodo sprejemale razpisne komisije v TOZD in DS SS. Prepričan sem, da bo s tem razpisom uveljavljena konkurenčnost in sposobnost kandidatov in da bomo po tej poti na vsako delovno mesto dobili človeka, kakršnega delo zahteva. V našem kolektivu je to možno izpeljati, menim pa tudi, da bodo delavski sveti opravičili in sprejeli zaupanje, ki jim gre pri reševanju vsak dan težjih nalog. Tistim, ki bodo izbrani na nova delovna mesta, že vnaprej želim veliko uspehov! NIKOLA LADIKA Pravi človek na pravem mestu lahko veliko več da od sebe. Korist ima posameznik z zadovoljstvom in večjimi osebnimi dohodki, pa tudi Podjetje. Kdor je sposoben in vesten, ima primemo izobrazbo in moralno politične kvalitete, lahko napreduje. r 1 ■ 1 1 Ca j se 1 ■ i izplača c delati in kaj ne 1 L ■ Pri sto različnih proizvodih je potrebno vestno in natančno planiranje, da bi lahko še več ustvarjali Večina v podjetju ve, kakšne izdelke proizvajamo v BETI. Manj pa jih je, ki bi vedeli, koliko zaslužimo pri posameznem izdelku. Dobro je že, če s prodajno ceno pokrivamo stroške svojega dela, materialne stroške in amortizacijo, vendar se uspešnost poslovanja v glavnem vrednoti po tem, koliko ustvarimo čistega dobička. To pa je odvisno predvsem od dveh razmerij: od položaja na tržišču ter od naše notranje organiziranosti in produktivnosti. Ko primerjamo prodajno ceno in naše stroške proizvodnje po kalkulacijah, pridemo z enostavnim odštevanjem do dobička. Razumljivo je, daje za nas boljši tisti izdelek, pri katerem je dobiček večji. Na tej osnovi razvrstimo izdelke z največjim dobičkom v kategorijo A, slabše v B in najslabše v C. To izračunati pa ni tako enostavno, zlasti pri nas, ker imamo pestro proizvodnjo z več fazami dela, ki se med seboj prepletajo. Da bi točno vedeli, kateri izdelki so bolj dobičkanosni, moramo proučiti rentabilnost posameznih blagovnih skupin. Pri tem nam delo zapleta dejstvo, Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Janeza Ajdiča se iskreno zahvaljujem vsem, ki so me tolažili v najtežjih trenutkih in so sočustvovali z mano. Hvala sindikalni organizaciji Beti Mirna peč in kolektivu za podarjeni venec, hvala vsem, ki so dragega moža spremljali na zadnji poti. Žalujoča žena Rozalija Ajdič da imamo v kolekciji sto proizvodov z različnimi tehnološkimi postopki in z različno tržno konjukturo ter metražo in volno. V podjetju imamo 37 različnih delovnih faz, pri katerih je soudeleženo različno število strojev in pri katerih se dela v različnih izmenah. Sto različnih proizvodov pa potrebuje za iz-gotovitev tudi neenako število minut v posamezni fazi dela. Pri vsem tem ni več možno planirati proizvodnje „od oka“ tako, da bi zadeli pravi izdelek in točne količine za prodajo, da bi bile vse zmogljivosti enakomerno zasedene in da bi dosegali še najboljši dobiček. BETI je pri reševanju teh vprašanj pritegnila k sodelovanju Biro za operacijske raziskave pri Gospodarski zbornici. Problem je popolnoma rešljiv, če te podatke obdelamo na računalniku, in sicer tako, da se izdela globalni računalniški program, potem pa samo spreminjamo: tehnološko zaporedje, normative časa izdelave pri določeni delovni fazi, porabo materiala, sedanje zmogljivosti, nabavne cene, prodajne cene itd. Ko spremenimo katerikoli element, se rezultat popolnoma spremeni. Novi izračun pa računalnik pokaže v eni minuti, ker ne spreminjamo vsega računalniškega programa, temveč samo določeni podatek na novi luknjasti kartici. Na ta način bi odpadli mnogi izračuni in materialne bilance v pripravi dela, največja pridobitev pa bi bila v tem, da nam računalnik pove, koliko nas kaj stane in kakšen bo pričakovani dobiček. Na tej podlagi bi v podjetju tudi lahko sprejemali odločitve na kolegiju. Optimizacija imenujemo postopek proučitve donosnosti posameznih blagovnih skupin in z njeno pomočjo bi izvedeli tu- di, kakšne izdelke naj delamo na ozkih grlih proizvodnje, tako da bi tam delali izdelek v čim krajšem času. S takim izborom programa se lahko poveča produktivnost tudi za 30 odstotkov, to pa pomeni, da bi imeli na istih strojih z enakim delom kot doslej za 30 odst. večjo proizvodnjo in veliko boljši finančni uspeh. Pri vsem tem pa nisem upošteval še zmanjšanih zalog, kar je prav gotovo tudi eden pomembnih pokazateljev pri zmanjšanju stroškov in večjem dobičku. V podjetju smo napravili nekaj preizkusov in ugotovili deset osnovnih problemov, ki jih bomo skušah rešiti in s tem izboljšati poslovanje. O tem pa vas bom informiral v naslednji številki. Inž. NIKOLA PODREBARAC Elektronski računalnik je zapletena naprava, ki lahko da odgovore na nešteto vprašanj iz proizvodnje. Pričakujejo, da bo stroj že kmalu izračunal tudi donosnost posameznih izdelkov (Foto: R. Bačer) Dom v Seči je zaživel : V Seči, v domu, ki smo ga mislili prodati, je v julijskih in avgustovskih dneh veselo. Semkaj prihajajo naši delavci, a tudi tujcev ne manjka. Niko Jaklič, upravnik počitniškega doma, mi je izpod košatih brk povedal, da gostje zelo radi pijejo metliško črnino. Pa še kaj drugega. Do prvega kopališča je dom resda nekoliko oddaljen, a hoja baje MARIJA IVANČIČ: „ V Seči sem dober mesec, toda v morju se še nisem kopala. Ni časa. Vstanem ob šestih, pospravim čike in vse drugo od prejšnjega dne. Nato je treba pripraviti zajtrk, pa kosilo, pa spet večerjo. Zvečer skrbimo, pospešuje prebavo. Za dobro postrežbo skrbita Marija Ivančič in Marija Žlogar. Prikupni in poskočni dekleti. Okrog skled in loncev se vrtita Maruška Kuplen in Seka, ženski, ki sta vedno razpoloženi za šalo. Za sobarico je svetlolasa Vida Nemanič. Tako sem vam predstavil osebje našega doma. Prepustimo jim besedo: da se gostje kar najbolje počutijo. Veliko jih zavije sem. To so Koprčani in vaščani Seče. V glavnem. Tu bom štiri mesece. Nekaj denarja bo „kapnilo“ v žep. Zadovoljna sem, četudi mi je malce dolgčas po Metliki. Je pri nas kaj novega? “ !! i : i i : : i :< MARIJA ŽLOGAR: „Tu sem dobrih štirinajst dni. Delo me zabava in z Marijo se odlično razumeva. Vsaka od naju vstane malo bolj zgodaj vsak drugi dan. Tako gre lažje. Tu bom dva mesca. Čas bo hitro minil. Ne, časa za kopanje ni in tudi mika me ne najbolj. V prostem času raje poči- vam, kot da bi se žgala na soncu. Danes dobimo semkaj učence poklicne šole, zato tudi časa za klepetanje ni na pretek. “ To sem razumel kot poziv, naj neham vrtati z vprašanji. Zaprl sem usta in tako je bila moja delovna soba pospravljena. TONI GAŠPERIČ VIDA NEMANIČ: „Tu sem za sobarico. Drugače pa sem končala tretji letnik vzgojiteljske šole. Skrbim, da so sobe vedno lepo urejene, da je vse čisto. Zaslužim tri tisoč dinarjev na mesec. Za denar si bom kupila oble- ke. Šla bom v Trst. Nekaj dinarjev bom dala tudi na banko. Za čas šole. Da, tudi šoferski izpit bom šla delat. To pa tudi nekaj stane. Počitnice bom tako preživela ob delu. Denar je potreben. Še posebej šolarjem. “ •NI PROSTOR JE ŠE Naš počitniški dom v Seči pri Portorožu bo letos kar dobro izkoriščen. Do sredine avgusta so vsa ležišča v domu ž oddana, tisti, ki se doslej za letovanje v našem domu na morju še niso prijavili, pa to še lahko store. Veijetno bo v drugi polovici avgusta in v septembru še kaj prostora. Omenimo naj še, da bo letos dopustnike v Seči od doma do kopališča prevažal naš kombi. Enodnevna oskrba velja 40 dinarjev, enako plačajo zakonci naših delavcev, ki niso zaposleni. Zakonski tovariši pri nas zaposlenih delavcev, ki so v službi drusHe morajo odšteti 20 dinarjev več. isti, ki niso Si v Sečo aE drugam namoije, računajo na kopanje v Lolpi. Letos se je poletna sezona slabo začela. Do zdaj je bilo v Lolpi malo kopalcev, šele zadnje dni si pogumni upajo v vodo. Na letliškem kopališču je zaenkrat več takih, ki iščejo zraka in očitka, kot pa plavalcev. Kronika Po vsej Beli krajini se je začela žetev. In veliko zaposlenih v BETI pri tem napornem aeiu pomaga. Namesto na dopust, bo marsikdo te dni šel na žetev. Razveseljivo je le to, da je videti vse manj srpov, pa vse več traktorjev. Novo zaposleni v DSSS so: Anton Stepan, Gordana Relič, Angel Prošev, Branka Krajačič in Franc Novak. Odšel je Niko Struna. TOZD KODRANKA - prišli: Anton Ahec, Štefica Biček, Jože Križan, Nikola Drkušič in Anton Prus. Odšla sta Jože Kokalj in Danica Jakovac. TOZD PLETILNICA -odšli: Mirko Starešinič, Anton Težak, Jelena Kortojev in Franc Novak. ODLIČNA IGRA METLIČANOV FRUCTAL: Muhič 2, Slokar I. 2, Slokar II. 2, Fišer 28, Likar 2, Jurišič 12, Ciglič 2. Fructal je kandidat za najvišjo uvrstitev na tabtli. Odlična igra Metličanov jim je odvzela točki. Že po treh minutah igre so vodili domačini z 10:2. Na tekmi BETI: FRUCTAL, ki se je končala z rezultatom 92:68, sta sodila Brumel in Buija. BETI: Murko 9, Kosovac 2, Davtovič 20, Rožič 8, Vergot Ž. 11, Arbutina 4, Lalič 7,Me-dek 31. To prednost so obdržali vse do konca. Najboljši od gostov je bil Fišer, ki je s svojo igro zmedel naše centre, toda en igralec ne more rešiti poraza. Naj poudarimo še to, da so domačini izredno dobro izvajali proste mete. NOVOTEKS: BETI 78: 76 Novoteks: Ivančič 12, Polšak 14, S. Kovačevič 16, Seničar 9, Ž. Kovačevič 12, Splichal 4, Počrvina 6. Beti: Murko 6, Davtovič 22, Kosovac 3, Lalič 4, Jezerinac 10, Me-dek 33. Metličani so odšli domov poraženi. Domačini so hoteli na vsak način zmagati in so bili včasih grobi, pri čemer jim je pomagal sodnik Rus iz Kranja. Prvi del tekme so bili Metličani boljši, a so jih pozneje Novo-meščani nadigrali. KOVINOTEHNA (CELJE): BETI | vrhnika : BETI 83: 86 Sodila sta Brumen in Bukovec. KOVINOTEHNA: Jerič 17, Jošt 13, Sabolički 27, Jug 2, Jerič 17, Kralj 2, T. Sagadin 21, Leskovar 3. BETI: Murko 17, Vergot Ž. 4, Kosovac 11, Jezerinac 4, Dautovič 12, Arbutina 4, Rožič 2, Popovič 2, Medek 30. Gledalcev je bilo bolj malo, Metličani pa so odnesli domov dve točki. Celjani so bili še lani v drugi slovenski ligi in jih trenira nekdanji igralec Olimpije Žorga. Metličani so že v začetku igre pokazali, da niso prišli v Celje na izlet, ampak polnit Celja- I sta bila tokrat zelo dobra, pohvaliti nom koš. S pametno in požrtvo- - valno igro so gostje slavili sicer skro- pa moramo tudi vse igralce mno, a zasluženo zmago. Sodnika nerja Pšeničnika. TRNOVO: BETI 74:92 Sodila sta Rus in Gomboši. TRNOVO: Slapnik 10, Gruden 5, Omahen 12, Segar 15, Matičetov 21, Avsenik 8, Zupančič 8, Možina 5. BETI: Murko 19, Vergot Ž. 5, Jezerinac 14, Davtovič 11, Rožič 10, Arbutina 4, Medek 8. V drugem kolu za pokal SR Slovenije je Beti gostovala pri članu 1. PRVI KOPALCI Letošnje poletje Belokranjcem ni naklonjeno. Medtem ko so prejšnja leta že ves junij, julija pa sploh, tarnali nad prenapolnjenimi kopališči ob Kolpi, se letos samo najpogumnejši podajajo v Kolpo, čeprav je najto-plejša slovenska reka. Šele po 10. juliju je na metliškem kopališču, v Podzemlju in drugod opazjti nekaj več ljudi. Veterani zmagali V tekmi VETERANI METLIKA: BRŠLIN NOVO MESTO so naši dobro igrali in tudi zmagali. Tako so Metličani na tretjem mestu. Najboljši je bil Prevalšek 19, Guštin 23, Predovič 9 in Vidic 8. a lige in zabeležila zmago. Borba je bila težka, tekmo pa smo vzeli premalo resno. BETI: RADENSKA 106: 67 Sodnika sta bila Lotrič in Gomboši. BETI: Vergot T. 2, Davtovič 31, Kosovac 8, Murko 1, Lalič 12, Rožič 4, Jezerinac 6, Arbutina 7, Medek 33. RADENSKA: Benek I. 2, Rogan 7, Pintarič 21, Benek II 7, Beltram 2,T. Orozel 16, Mavko 12. Gostje s tremi srci so pokazali zelo slabo igro in so se domačini z njimi poigravali po mili volji. V drugem polčasu so igralci Radenske zavlačevali z igro, domačini pa so neumorno polnili koš in dosegli stoti- 110: 94 Vrhnika: T. Gantar 25, Mekinda 6, Gantar M. 14, Paternost 29, De Glerija 29, Seljak 5. Beti: Vergot T. 2, Murko 10, Davtovič 10, Vergot Z. Kosovac 10, Arbutina 2, Jezerinac 9, Popovič 1, Lalič 8, Medek 29. Drugi zaporedni poraz. Vrhnika je zmagala brez večjih težav. Prvi polčas so bili Metličani boljši, a so potem ,,odpovedali". Sodnika nista preveč vplivala na zmago oziroma na poraz. Z zmago je Vrhnika prevzela prvo mesto na lestvici. STEVICA MEDEK Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni uredni: Toni Gašperič, tehnična urednica: Ria Bačer. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmj in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.