Za gospodarje
Maribor, dne 27. decembra 1S35.
Lesna trgovina in sankcije.
V našem lißtu amo že večkrat pov-darjali, da trpi naša lesna trgovina vsled izvajanj kazenskih odredb proti Italiji nepregledno škodo. Naš lesni izvoz pačiva in za slučaj, da bi se sankcije še dalje časa zavlekle; bo lesno trgovanje za vsem uničeno. Naša lesna industrija podvzema obupne korake, da bi dobila kako nadomestilo za zaenkrat zgubljeni italijanski trg. Kako zelo težko se bo pa dokopala do neznatnih uspehov, nam naj pojasnijo naslednje številke.
Že skozi leta je oskrbela Jugoslavija eno (tretjino celotne italijanske lesne potrebe, ki znaša na leto 1,500.000 fcu-bikov. Italija™ eo kupili od nas letno
500.000	kubikov, kar znaša pri letni povprečnosti 700.000 do 800.000 kubikov dve tretjini deželne produkcija
Ker so sedaj Italijani odpadli kot naš najboljši lesni odjemalec, so lesni iz-vozničarjiii opozorili našo vlado, naj jim skuša odpreti one trge, kamor sploh niso prodajali lesa ali zelo malo, kakor v: Španijo, Francijo, Angleško ter v Egipt.
Španija rabi letno 500.000 kubikov mehkega in 100.000 kubikov trdega lesa Mehki les je kupovala od Švedov in Fincev in od nas je šlo na Špansko le 20.000 kubkov. Trdi les in sicer
60.000	do 70.000 kubikov, so pokupili Španci od nas. Naši izvozničarji bi radi sedaj na Španskem prevzeli pošiljke mehkega lesa
Kar se tiče Francije, je prejemala Jugoslavija le nekatera naročila za Alžir v severni Afriki, pa še ta so odpadla, ker pobirajo v Alžiru na kubik uvoženega lesa 400 Din carine. Avstrija plača samo 200 Din uvoznine. Lesni trgovci opozarjajo našo vlado, naj vsaj toliko doseže pri Franci ji, da bodo tu-
di oni z Avstrijci glade carine vsaj jed»
naki.
Največ upanja stavijo naši lesni trn govci na Angleže, ki rabijo za svojat ogromno razsežne domini jone zelo v«» Irko losa. Res je, da imajo Angleži gie-> da lesno kakovosti in dimenzij svoje! posebne želje, katerim bi pa naši lasmi) trgovci radi ustregli.
Kar se Uče Male Azije in Egipta, fo v teh krajih naš konkurent Rumunajaj ■n mi niti v poštev ne pridemo.
Prad polomom bi lahko rešita našo) lesno trgovino izdatna državna podprt ra za razširjenje jugoslovanskega paro. plovnega prometa do baš kar omenja, nih trgov.
Upravičeno se bojijo naši kani izvoa-i ničarjd, da jim bo ostal rtahjamski feg zaprt tudi potem, ko bo sklenjen nAj mod Italijo in Abeainijo in bodo sank. rije prenehala.
♦
Ocena dela v vinogradu.
Delo vinogradnika ali viničarja laMnni presojamo na recsi kopi, veni m pletež, Pri rezi ni zadostno, da j« pravilno te-, vršona, ampak poleg rezi snaži vsak vinogradnik tudi les. Če je na trs ju stari ra skorja in slabo odstranjena starina* je to znak nemarnega vinogradnika, oz, nemarnega viničarja če ee trs lepo oHn std, se s tem uniči veliko škodljivcev in tre je varnejši prod njimi.
Pri kopi ni dovolj, da se preobrača zemlja, ampak spraviti se mora iz zem-i lje tudi razni plevel, kakor pirnica, la-i puh, slak, škripec, dreselj dn drugi. Ta plevel srka iz zemlje treju namenjeni živež in ovira razvoj trsja Po skrbno opravljeni kopi je vinograd čist in brez plevela Marsikateri1 vinogradnik ali vii ničar ne spravlja pri kopi zadosti glon boiko v zemljo gnoj ali umetno gnojilo, in pravi, da umetno gnojilo pospešuje razvoj plevela. Kriv pa je človek, če ja
— 104 —
po umetnem gnojilu veliko plevela, kar
ga ni spravil zadosti globoko v zemljo in ker ni odstranil plevela. Pri drugi kopi je navadno, ko le malo zamahne z motiko, gnoj zunaj in kar je ostal plevel v zemlji, je vinograd. y kratkem času zelen kot sadonosnik.
Pri vezatvi je potrebno, da se ne samo veže, ampak tudi otpleje. Ne sme so vezati vse mladje v gosto šumo, da je grozdje čisto skrito, ampak nepotrebno mladje se mora odstraniti, da se lažje potrebno mladje razvije.
Marsikateri vinogradnik ali viničarse boja uničiti plevel, ker hoče dobiti iz vinograda dosti trave oziroma krmo. Poleg tega še goji v vinogradu zelje, buče in druge rasrtline kar zelo škoduje vinogradu.
Ocena v vinogradu izvršenih del je nazoren dokaz, kakšen je vinogradnik, oziroma viničar. Vsako delo zasluži svoje plačilo, toda izvršeno mora biti pravilno in vestno.
*
Kako se godi kmetu v Sloveniji
L. Cvahte.
Gospodarska kriza je dosegla višek. Pri raizmerah, kakor vladajo po vsej naši domovini, drugače tudi biti ne more. Za kmetijske pridelke, zlasti za živino, se plača tuko malo, da izgleda kot nič. Voli se prodajajo po Din 2—2.50, krave za klobasarje celo po Din 0.75— 1.25 za 1 kg žive teže. Vse drugo je ta-korekoč brez cene.
Neki kmet je prodal kravo za 120 Din. Od tega je dal 99 Din za Bata-čevlje. Z 21 Din ni maral iti domov; v žalmti je čel v gostilno In jih zapil.
V hiše sta se naselila žalost in obup Hlevi so večinoma prazni. Za živino pa smo dobili komaj toliko denarja, da smo plačali davke. Mnogi niti toliko niso dobili skupaj. Za obleko in druge potrebščine ni nič. Otroci so brez obleke in bosi. Tudi med odraslimi je mnogo takih, ki radi pomanjkanja obleke in obuvala ne morejo od doma, če pa morajo iti kam, si morajo eno ali drugo izposoditi. Otroci hodijo v šolo le v tenkih, skromnih oblekcah. Le prav malo je takih, ki bi bili zadostno oblečeni. Tako
bomo končali staro leto'. Kaj nam bode
prineslo novo, ve tudi !o Bog , * »
Gospodarska vprašanja in odgovori.
Vprašanje š. Fr. v P p. M. — Imam večji vinograd in pridelam, do 25 polov-nj atov vina. Lega vinograda je izrvrsitna, skoraj južna, grozdje vsako leto več ali manj prav lepo dozori, ker tudi bolj pozno berem. Toda z vinom sem imel že večkrat kako nevoljo, da so mi je na en ali drugi način pokvarilo, ali pa je postalo manj vredno. Teh nadlog z vini mi je sedaj že dovolj, ker imam od tega seveda vedno le škodo. Rad čitam razne gospodarske nasvete, posebno pa »Vprašanja in odgovori«, kjer sem našel že marsikaj koristnega tudi za sebe. Zato Vas uljudno prosim, da bi mi hoteli odgovoriti, oziroma nasvetovati: »Kako je ravnati z letošnjimi vini?«
Odgovor: Dobrota vina je odvisna od raznih činiteljev kakor od lege, zemlje, sorte i. dr., toda še mogoče več je odvisna od pravilne trgatve, pravilnega kipenja in pravilnega ravnanja z moštom. Letos je bilo, več ali manj, ugodno vinsko podnebje, to je: razmeroma malo padavin in mnogo sonca za vinsko trto. Ob takih pogojih je grozdje lepo dozorelo. Zgodnje trgatve so dale manj alkoholna vina z nekaj več, vendar z ne še preveč kisline. Pozne trgatve, kakor so se večinoma vršile, pa so dale prav dobra, ponekod celo izvrstna vina z 10—13 vol. odstotkov alkohola in z ravno zadostno ali celo bolj malo količino kisline ter z lepo razvito rožico (buketom).
Kako tedaj ravnati z letošnjim vinom? Po burnem kipenju takoj zalijemo sode do vrha z enakim vinom. Zal iv7 am o sode vsakih 14 dni ali vsaj vsake tri tedne. Pretakati moramo oh pravem času, navadno od Božiča do Svečnice. Vino, ki ima kako napako, n. pr. tuj duh in okus, pretakamo prej, to je še pred Božičem Bolj rano pretakamo tudi vina, ki imajo ravno dovolj ali celo bolj malo kisline. Vina od ranejših trgatev, od po toči ali drugih uimah poškodovanih trt, ki imajo preveč kisline, pretakamo prvič bolj pozno, to je šele tekom meseca februar-* ja. Taka kisla vina morajo ležati dalje časa na drožeh, da izgubijo pri primer-
- 105 —
rt temperaturi krog 15 «top. C nekaj kisline.
Če ni vino dobro pokipelo in vsebuje še kaj sladkorja, ga premešamo in zvišamo temperaturo v kleti; če ni drugače, zakurimo v njej, da bo imela vsaj 15 stop. C. Če namreč preostane še kaj sladkorja v vinu, labko postane vino vlečljivo ali mlečno cikaš to.
Pred pretakanjem vina se prepričamo, če je vino stanovitno na zraku ali ne. Iz soda vzamemo kozarec vina in ga pustimo stati dva dni na zraku, če je vino zdravo in je dotbro pokipelo, se od zgoraj doli lepo čisti. V tem slučaju ga pretočimo, močno prezračimo in zmerno zažveplamo, to je, da zažgemo na 5— 4 hi vina emo azbestno žvepleno trščico; če vino še ni popolnoma pokipelo, ga ne žveplamo. Če se vino od zgoraj doli ne čisti, je pa drugače zdravo, ga tudi pretočimo, prezračimo Sn, če je ves sladkor že pokipel, zmerno zažveplamo; če še vsebuje kaj sladkorja, ga samo pretočimo, prezračimo, brez žveplanja. Če je pa vino v kozarcu po dveh 'dneh porjavelo, tedaj ni stanovitno in se nam lahko pokvari! V tem slučaju vino tudi pretočimo, vendar tako, da pride z zrakom čim najmanj v dotiko in ga močno zažveplamo, t. j. na 1 hl 1 azbestno žv. treščico. Ali pa vinu v tem slučaju še pred pretakanjem dodamo na 1 hi vina 5—10 gramov kalijevega metabisulfita, ki se dobi v drogerijah. Po tem dodatku pustimo vino vsaj še teden dni na miru, na kar ga šele pretočimo. Če vino diši po gnilih jajcih, jo tako vino treba dobro prezračiti in pretočiti v dobro za-ž v epi an sod ter čez 1 mesec pretok z močnim prezračemjem ponoviti, a tokrat v nezažveplan sod. Ako pa ima vino duh po sodu, po gnilem ali po drugem, tedaj ga istotako pretočimo öimpreje, dobro prezračimo in zažveplamo. In če tak slab duh še ne izgine, mu ga lahko odvzamemo z eponitom, ki se dobi pri kmet. družbi.
Proden nastane toplo poletje, torej v začetku spomladi!, pretočimo vino v drugič in ga zmerno zažveplamo. Preko poletja hranimo vino v hladni kleti, vedno v polnih sodih in pazimo, da se nam no pokvari. Če pa opazimo, da vino spremeni barvo in okus, ga hitro pretočimo in močno zažveplamo. V takih in vseh
drugih slučajih' pa vprašajmo najbHžja^
ga strokovnjaka za potreben nasvet.
Ljudski pravnik.
Plačilo odvetniških stroškov. Že leta
1932 ste tožili soseda zaradi žaljenja časti. Na sosedovo prošnjo ste se z njim poravnali tako, da se je zavezal plačati vse stroške, tako tudi stroške Vašega zastopnika. Stroškov pa takrat' in pla-i čol, marveč si je izposloval od meseca do meseca odlog plačila. Leta 1934 jo ta sosed umrl, stroški so pa vedno še ostali na dolgu. Vaš odvetnik terja sen daj plačilo teh stroškov od Vas. Vprašate, če ste dolžni plačati, oziroma če plačate, ali morete terjati od dedičev?, — Stvar je sledeča: Pri svojem odveti niku ste najprej sami dolžni plačati1 stroške, ker ste Vil odvetnika sami na-: jeli. Če se je s poravnavo nasprotnik zavezal plačati stroške in Vas je od-i vetnik izpustil iz obveze, potem mora odvetnik iskati plačilo stroškov samo pri nasprotniku ali pa pri njegovih dc-dičrh. Zlasti če ni nasprotnikova obvei za zastarala, ker je vedno prosil za od« log plačila nastalih stroškov. Ako od-i vetnik ves čas skozi od leta 1932 do danes ni terjal zneska od Vas in tudi niste Vi- priznali tega dolga, potem se-i veda tudi niste več dolžni plačati, ker je njegov zahtevek že zastaral. Moral bi zahtevati plačilo stroškov od Vas vsaj v treh letih, odkar je prenehalo zastopstvo. To je bilo pa vsekakor takrat, ko ste z nasprotnikom sklenili po-i ravnavo. Odvetnik pa je v Vašem ime-i nu in na Vašo odgovornost še danes upravičen, iztožiti terjatev od dedičev. To naj vsekakor napravi, pa boste ime-li mir, odvetnik pa bo prišel do svojega zaslužka.
Izplačilo izročnine. MJRD. — L 192D ste izročili svoje posestvo hčeri za 32.500 Din. Po dogovoru in zapisu v kupni pogodbi bi Vam morala prevzemnica izplačati lizročnino v treh letih. Ker je že čas potekel in Vam hčerka še ni niče^ sar plačala, vprašate, če je za ta dolg zaščitena po uredbi o varstvu kmetov in kakšne obresti lahko zahtevate. —J Vaša terjatev proti hčerki iz naslova izročnine spada pod zaščito, to je: ne morete s tožbo prisiliti izplačila terjati
— 106 —
Ve. Ce ste Imeli 'dogovorjene obresti, smete iste zahtevati že od onega časa dalje, ko ste jih dogovorno določili; ako pa obresti niste določili, potem pa jih morete zahtevati šele od onega dneva dalje, ko bi: Vam morala hčerka denar izplačati, to je od dneva dospelosti Vaše terjatve. Višino svoje terjatve izračunate na ta način:	Znesku 32.500 Din
pni štej e te neplačane in še nezastarele obresti v višini 6% od 21. K. 1932 do dne 23. 11. 1933 dalje, 3.5% od dne IG. 11. 1934 do dne 4. 2. 1935. Od 5. 2. 1935 do 15. 11. 1935 pa 1% obresti. Tako dobite povečano glavnico, od katere je dolžna hčerka plačevati 1% obresti!' in letni v plačilo dospeli obrok po tabeli, kakor je razvidna iz uredbe o varstvu kmetov. V 12 letih izza 15. 11. 1936, torej 1. 1948, boste prišli do popolnega plačila svoje terjatve. Obresti za čas od 23. 11. 1933 do dne 15. 11. 1934 mora hčerka plačati najkasneje do 15. 11. 1935. Te obresti znašajo 1% do 2. 2. 1935. Če vam teh obresti ni plačala hčerka do 15. 12. t. L, jo lahko tožite na plačilo tega zneska.
Razna obvestila.
O škropljenju sadnega drevja bo predaval ravnatelj Priol na občnem zboru Sadjarske in vrtnarske podružnice za Maribor in okoliš v nedeljo dne 29. decembra t. L, ob 9. uri dopoldne, na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Sadjarji ter ljubitelji sadjarstva in vrt,-nanstva vljudno vabljepi!
Gornja Ponikva. Gospodinjski tečaj je bil tukaj od 1. oktobra do 1. decembra. Vodila ga je učiteljica Olga Sittig. Bil je to njeni 60. in ob enem zadnji tečaj. Udeleževalo se ga je 16 deklet. Prikrojen je bil bolj za meščanske kroge. Težišče tečaja je bilo kuhanje, šivanje in snaženje. Pa tudi kmečka dekleta so se Iv kratkem času veliko naučila. Tečajni vlak jo sicer parkrat skočil jz tira, pa brez večjih nesreč. Samo nekatere vla-kovodnice in potnice so odnesle lažje poškodbe. Dne 1. decembra so priredile tečajnice lep sklep, na katerem so izrekle zahvalo učiteljticam in prirediteljem in zapele med drugim pesem o ku-_ haricah, ki so po njihovem mnenju imenitnejši stan na zemlji. Za tečajnico bi bil koristen še en tečaj, v katerem bi
se učile še tuli zunanjega kmečkega gospodinjstva. Od učiteljic hi bilo želeti, da bi se v verskem oziru tako udejstvo-vovale kakor dekleta.
Št. Peter pri Maribora. S 1. decembrom se je pričel zopet štirimesečni gospodinjski tečaj, katerega vodijo tukajšnje šolske sestre.
Griže. Pretečeni teden se je začel pri nas trimesečni gospodinjski tečaj. Oglasilo se je toliko deklet, da niso mogle biti vse niti sprejete. Bog daj, da bi vsa ta dekleta postala enkrat pridne gospodinje!
Cene in seimska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 21. decembra so pripeljali 136 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je. bilo po 10—12 Din, slanina 10—; 12. Kmetje vsled slabega vremena krme niso pripeljali, pač pa 4 voze krompirja po 0.75—1. Čebula 2—2.50, česen 8—10, zelje 1—3, kislo zolje 4, karfijola 1—5, hren 6—8, jabolke 3—6, hruške 5—8, suhe slive 9—11, celi orehi 9—12, luščeni 28—32, kostanj 4—5. Na trgu so bile 3 vrečo rži 1.25, 5 ječmema 1.50, 10 koruze 1—1.25, 5 ovsa 1, 4 prosa 1.50, 7 ajdo 1, 5 ajdovega pšena 3—350, 11 fižola 2—3, smetana 8—10, sirovo maslo 20—24, čajno 26—30. Prinesli so 114 kokoši po 18—30, 1078 piščancev 20—55, 28 gosi 30—50, 176 puranov 30—30, 38 rac 18—25, 64 domačih zajcev 5—35 Din.
Živinski sejem v Mariboru 10. 12. 1935. Prignanih je bilo: 4 konji, 13 bikov, 104 volov, 320 krav in 6 telet, skupaj 447 komadov. Povprečne cene so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 2.75 do 3 Din, pol-dobeli voli 2.25 do 2.50, plemenski voli 2 do 3, biki za klanje 2 do 2.75, klavne krave debele 2 do 2.25, plemenske krave 1.50 do 1.75, krave za k lob as ar j e 1 do
I.	25, molzne krave 2 do 2.50, breje krave 2.25 do 2.75, mlada živina 2.50 do 3.40, teleta 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 213 komadov.
Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso L vrste 1 kg 8—10 Din, volovsko meso
II.	vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in: telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, telečje meso II vrste 4 G D, svißjsko meso sveže 8—12 Din.