Glas zaveznikov Leto I - St. 28 informacijski dneonik iP. W. B. Cena 2 liri TRST, sobota, 21. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Pellico A • Telefon it. »3854 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave I* 9, finančni in pravni oglasi I* 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) I* 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unione Pubbllcltši Italiana S. A„ Trst, Via Silvio Pellluo št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Prvi govor predsednika Tremaoa v Evropi« suet. na katerem bodo usi narodi imeli mir,. Sestanek med Churchillom in Stalinom Potsdam, 21. julija Predsednik Truman je imel popoldne svoj prvi govor v Evropi. Govoril je ob priliki dviga ameriške zastave v ameriškem zasedbenem področju Berlina. V Potsdamu je bilo uradno objavljeno, da sta imela ministrski predsednik Churchill in ge-neralisimus Stalin v sredo zvečer razgovor, ki je trajal tri ure. Oba velika državnika sta skupaj večerjala. Večerji so prisostvovali samo tolmači. Na poziv predsednika Trumana je prispel v Potsdam vrhovni upravitelj ameriškega vojnega brodovja. Britanski minister za trgovinsko mornarico je prispel pred njim. Edenovo zdravstveno stanje se jc bistveno zboljšalo. Moskovski 'tisk ne prinaša danes nobenih poročil o konferenci v Potsdamu. Nekateri londonski časopisi se pritožujejo, da se konferenca v Potsdamu vrši v preveliki tajnosti, toda »Times* priporočajo, naj bodo potrpežljivi in počakajo na uradno poročilo o sklepih konference. Predsednik Truman, ministrski predsednik Churchill in ge-nerallsimus Stalin se bodo danes popoldne ponovno sestali. Razpravljali bodo po sporedu, ki ga dnevno sestavljajo zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze. O včerajšnji večerji pri predsedniku Trumanu sta Churchill in Stalin izjavila: »To je bila prva priložnost, ki se je nudila zastopnikom treh velesil, da se lahko sestanejo izven konferenčne dvorane*. Povabili so po pet predstavnikov vsake države. Slavnostne večerje so se udeležili: ameriški zunanji minister James F. Byrnes, vojaški svetovalec VViJliam D. Leahy, veleposlanik v Moskvi W. Harri-man, predsednikov svetovalec Joseph E. Devies in član severnoameriškega odbora za reparacije Edwin Pauley. Veliko Britanijo so zastopali: lord 'Chervvell iz Oxforda, vodja delavske stranke Clement Attlee, sir Arthur Cadogan in major Arthur Birch iz britanskega zunanjega ministrstva, dočim se zunanji minister Anthony Eden večerje ni mogel udeležiti. Sovjetski gostje so bili: komisar za zunanje zadeve Venčeslav Molotov, veleposlanik v Združenih državah Andrej Gromiko, Stalinov osebni tolmač ter Arkadij Sobolev, predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva. Predsednik Truman, ki ga stalno obveščajo o ameriških notranjih zadevah, se bo danes sestal z generalom Bradleyem. Razpravljala bosta o novih nalogah, ki jih bo moral reševati general Bradley kot šef urada za odpuščene ameriške vojske. ! Trumanove besede V svojem govoru, ki ga je imel predsednik Truman ob priliki obreda dviganja ameriške zastave, je med drugim izvajal: ^Združene države se borijo za mir in blagostanje vsega sveta. To zastavo dvigamo v imenu na-roda Združenih držav in s pogledom uprtim v boljši svet, na katerem bodo vsi narodi imeli mir». «Ne smemo pozabiti — je nadaljeval predsednik — da smo stopili v boj za mir in blagostanje človeštva. Ne borimo se torej za teritorialne pridobitve. V tej vojni nočemo niti pedi zemlje niti kakršnekoli druge stvari, ki bi imela denarno vrednost. Hočemo le mir in blagostanje za ves svet. Želimo, da bi prišel čas, ko bomo lahko v miru vršili ravno tako velike naloge kot smo jih že izvršili v vojni. Ce bomo sposobni spremenili ogromni vojni stroj v delo miru, bomo stali pred najave' -tlejšo dobo človeštva. To tudi hočemo dosečh. Predsednik je zaključil svoj dvominutni govor s sledečimi besedami: *Ta trenutek je zgodovinskega pomena, ker bomo lahko, dokazali, kako resnično svobodni narod z uspehom brani interese vsega sveta». Zastava, ki so jo dvignili med predsednikovim govorom, je slavna ameriška zastava, ki je plapolala nad sedežem Eisenho-werjevega glavnega stana v Al-žiru in kasneje pod rimskim nebom. Obred dviganja zastave se je vršil ob dveh popoldne. Poleg predsednika Trumana so bili navzoči še vojni minister Stim-son, general Eisenhoioer, general Patton, general Lloyd, ameriški član medzavezniške nadzorstvene komisije v Berlinu L Parks ter general Bradley, Najlepši red v Grčiji Atene, 21. Julija Grška poročevalska agencija po. roča: Poveljnik britanskih četi v severni Grčiji je prispel v Atene in obiskal ministrskega predsednika Vulgarisa, kateremu je zagotovil, da vlada v vsej grški Maoedonlji in v Traclji najlepši red ter da ni bilo v zadnjem času vzdolž vate grško severne moje ali v notranjosti tega področja nobenega izpada. Nu drugi strani so preiskave nepristranskih opazovalcev ugotovile, da je obrekovalna gonja beograjske in sofijske radijske postaje proti Grčiji brez vsake podlage. Negrira sklical pregnano vlado Merico, 21. Julija Zadnji predsednik španskega re. publlkanskega ministrskega sveta Juan Negri-n je sklical sestanek vlade, ki So se ga .udeležili nekdanji ministri, med njimi tudi zunanji minister Alvarez del Vayo. Mislijo, da je bil namen sestanka zbližan j e vseh izgnanih panskih strank. Osebnosti s sestanka treh Ameriški zunanji ministec JAMES F. B VRNEŠ Letalska vojna proti Japonski bo postala boj gigantov VEČINA BRITANSKE MORNARICE ŽE NA DALJNEM VZHODU - PODROBNOSTI O OPERACIJAH Washington, 21. julija Predstavnik britanske pomorske misijo)), v Wa»bingfconu je izjavil, da je večji del britanske mornarice že na Daljnem Vzhodu. Nobena moderna pomorska vojna edlnlca ne bo ostala v domačih britanskih vodah razen tistih, pri katerih iz. vršujejo popraila in izboljšave oborožitve. Samo dve izmed šeststo letečih veletrdnjav, ki so predvče raj* n,im napadale štiri japonska industrijska mesta, se nista vrnili na oporišče. Letalci, ki so se udeležili poleta so izjavili, da so videli velike požare. Dosedaj je bilo med cilji letalskih napadov z zažigalnlmi bombami na japonskem domačem ozemlju bombardiranih 46 japonskih ir.est. Letalski dopisnik britanske radijske družbe piše: Odkar vemo, da bodo britanska letala »Lincoln* začela napadati Japonsko, je jasno, da bo postala letalska vojna proti Japonski predvsem boj gigantov. Bombno letalo »Lincoln* je podobno letalu »Lancaster*, je pa mnogo večje in lahko nosi nena. vadno velike tovore. Pqdročje, na katerem dnevno operira zavezniško letalstvo, obsega 4« milijonov km9-. Nobenih novih poročil ni o obstreljevanju japonske obale iz topov vojne mornarice. Moštvo, ki se je udeležilo zračnih napadov poroča, da so zabeležili obširne požare in druga velika uničenja, kt jih je povzročilo preko 600 letečih veletrdnjav ha področju petih japonskih industrijskih mest. Letala z marianskih oporišč so težko prizadela 29 ciljev v mestih Fiikei, Hosl, Okazaki in Itahi ter poškodovala čistilnico mineralnega olja v Amagisaklju pri Osakl. Uspehi so bili dobri, oziroma odlič- ni. Pzogrešajo že nadaljno letečo veletrdnjavo. Fukei, sedež industrije na zapadni obali otoka Hon-šu, je dožive) tako nenaden napad, da je Ml še razsvetljen, ko so bombniki odvrgli svoj tovor. Vidljivost Je bila dobra. Ostala mesta so letala bombardirala s pomočjo naprav za bombardiranje skozi gosto prevleko oblakov. Oblačnost je zmanjšala japonsko obrambo na najnižjo mero. Posadke napadajočih letal so videle, kako plameni požarov prebijajo oblake. Hosi, pristanišče, ribiških ladij, so opisali kot eno samo morje ognja, ki se je videlo še iz daljave preko 80 km. Požari so se razplamteli v mesti-ma Okazaki in Hitaki. Ogromen žar se je pojavil na nebu, ko je bila zadeta čistilnica mineralnega olja v Amagasakiju in ko so se vneli re-rjervarji. C.ete, ki napredujejo ob železniški progi od Peguja proti jezu reke Sitang, so zasedle kolodvor v mestu Laya. Ko so skušale naše sile na. pasti sovražnika v okolici mesta Mitka, približno 50 km severovzhodno od Peguja, so naletele na velik odpor. Razumljivo je, da so tu Japonci osredotočili veliko število svojih čet. Ker pa niso skušali ovirati zasedbe nekaterih vasi, lahko mislimo, da štedijo svoje moči za skupen odpor. Deževje Je začasno prenehalo In vode so upadle. Sovražnikove sile. ki štejejo od 6.000 do 10.000 ljudi, so od dne do dne šibkejše ter čakajo priložno4stl, da zapustijo področje okrog Peguja. Vojakom primanjkuje živeža, hranijo se s tem, kar pokradejo po vaseh ali najdejo | v pragozdu. s NAPAD NA KOLODVOR riške oblasti v Berlinu prevzele nadzorstvo nad nemškim patentnim uradom. Vsi arhivi urada so ostali nepoškodovani. Vojno ministrstvo jgvlja, da so MnerlSke vojne izgube dosegle gte-dlo 1,053.101 mož. Od >44,810 mrtvih, 039.048 tega je ranjenih, Izjave kralja Leopolda Pariz, 21. julija Belgijski lsralj Leopold je v prvem razgovoru, ki ga je imej po politični krizi, izjavil dopisniku lista «Starš and Stri,pes*: «Sem človek in kot tak podvržen zmotam po nemških četah. Ob zasedbi ni postopal na isti način kot večina belgijskega naroda. Verjel je v nemško zmago in ni zapustil dežele, da se pridruži vladi v Londonu*. Druge obtožbe, ki jih je Van Ac-ker navedel proti kralju, so sledeče: kralj je zapovedal, da belgijski ‘*wujriun, ven. lil AVI O«.«, t'-------------------------------- ----------* , —jc - *---- — v -... r.734 progrešanih in 121.509 vojnih metode, ne pa principov*. Kralj je j Kongo ne stopi v vojno; potoval je jetnikov. Izgube vojske znašajo nadaljeval: cimam čisto vest, ki v N«mcu. - ■—*— ^ K,1a ■ er a a O mi/ul i *o3i hh . ... __- i »17.442 mož, izgube mornarice oa ,35.659. A je mnogi, katerim seir zaupal, nimajo*. "Ko je govoril o očetu svoje druge Ob priliki nesreče Prevoznega le. žene, je kralj izjavil: »Pravijo, da ala, ki je kmalu po o e u s si ri«y. j je bil lndustrijnlec in sodelavep z rega letališča padlo na železobe- nacisti. , To ni res. Vse zlonamerne >nskl most, je izgubilo življenje ; vesti prvih let vojne So neresnične, angleških vojakov. ! B1J a«m vojni ujetnik in tudi posto- Tekom noči so gasilci in civilisti Pali »o z menoj kot z vojnim ujet-hotegnili iz vode, ki jo je pokrivalo ° <>m.» preče olje, le u trupel. Trupla I* _ . . rgifnajt"vojak"doeiej ae ni o “3n iicKer o Leopoldi! . ^ j . Srušeij, »i. julija ____________ ^______________________ , aU, ''“ki predsednik nika Van Ackera je govoril zaatop- Londonski mestni svet je odobril Achille Van Acke-r je pri današnji nlk socialistične stranke, ki je Iz- mod*™M*'anje {razpravi v belgijski poslanski zbor- : javil, da bi v primeru, čebi se pc- 1 ° n0V , _ pre®tolnice. De- niči bran s a isue, da, je ustanov skušalkraljLeopoldvrnitlprotivo- L^vo^Tst ta z S.l/lmpre3 1 kraljevina vB^gijl potrebna, da iji parlamenta, delavstvo odgovori, ttstmh okrajev kjerJ° novih |pa je kralj Leopold izgubil potreb«, ,0 , lasltviJo splošne stavke, lestmh okiajev. Kjer so zdaj za. ugied in vpliv, da bi mogel izvše -jmarjeni deli mesta. Velik — v Nemčijo, s katero je bila Belgija v vojni. Njegova poroka je zmanjšala njegov ugled v narodu. Kralj j® dal navodila vsem belgijskim diplomatskim zastopnikom, naj vzdržujejo korektne odnošaje z Nemci in naj ne smatrajo, da je Belgija v vojni z Nemčijo. Kralj Leopold ni storil ničesar, da bi pospaill organiziranje nove bolgij-jske vojske v Veliki Britaniji. V I kraljevi okolici so obsojali delova-| nje tictlh častnikov in vojakov, ki so bežali preko meje in se bojevali. Po izjavi ministrskega predsed- ‘zjizžszfiit Kako bodo rešili vprašanje Nemčije »čelih gradnje mest. ugled In vpliv, da bi mogel izvše-vati svojo nalogo. Belgijski minl. strski predsednik je nadaljeval: »Četudi ni izdal dežele, vendar Je ostal v deželi tudi po njeni zasedbi Predstavnik komunistične stranke Je rekel, da komunistična stranka ni v načelu niti proti kraljevini niti Proti socialistom, marveč samo proti kraljevi osebi. v kmetskih rokah, javnopravnih ln državnih velegozdov pa le 40%. V Jugoslaviji je bilo pred vojno 440 lesno industrijskih podjetij in 2160 žag, od teh v Slovenji 2103. V načrtu je veliko pogozdovanje goličev v hribih in Krasa ter predelava lesa v domačih tovarnah v nizkovredne dokončne izdelke. 7.e pred vojno je bilo gospodarskega kadra premalo, zdaj pa je položaj še slabši. Strokovnjakov za vodilni kader je sicer še zadosti, primanjkuje pa gozdarjev in logarjev. Pripravljajo otvoritev gozdarske šole v Mariboru. Tudi »Gozdarski vestnik*, ki je bil pred vojno eno izmed najuglednejših tovrstnih glasil v Evropi, bodo obnoviH. Vsak dan se vrača okoli 4.000 Jugoslovanov iz različnih. taborišč v Nemčiji. Slovencev je doslej prišlo domov 29.644 tujcev 12.983 in neregistriranih tranzitnih po-vratnikov 36.668, skupno 79.295 oseb. Anketno komisijo za zbiranje materiala o preseljevalnem, početju Nemcev v poletju 1941 iz Go. re-njske ln jugoslovanske Koroške so ustanovili. Sestoji lz 9 članov ter Ima nalogo, da zbere vse podatke o žrtvah, preišče delo izdajalske pete kolone ter ugotovi domače izdajalce. Težko poškodovanih Industrijski li obratov v Sloveniji ni veliko. Popol. notna so porušene Sirčeva tovarna v Kranju, pivovarna v Laškem, Doktor in drug v Mariboru in nekaj manjših mariborskih podjetij. Nemci so odpeljali veliko strojev iz industrijskih obratov iti elektra-ren. Zaleba čakati več let, da bi lahko začela delati težka Industrija, od katere so odvisne vse manjše industrije. \ Kar se tiče izločitve dela nemške industrije, je treba upoštevati, da to lahko pomeni propad nemškega gospodarstva. Rešitev tega vprašanja je odvisna seveda od izjav zavezniške komisije za reparacije, ki posluje sedaj v Moskvi. Ta komisija lahko priporoča premestitev Industrijskih naprav v one zavezniške dežele, ki so v vojnem času trpele zaradi nemške okupacije, vendar morajo te inaprave koristiti predvsem vojni proti Japonski, V ameriškem Im britanskem aa- prolzvodnjo omejiti in nadzorovati, če hočemo zagotoviti trajen mir. Vojaška uprava bo dopustila proizvodnjo le v tistih industrijah, ki so potrebne za oskrbo zasedbenih sil in nemškega prebivalstva z neobhodno potrebnimi proizvodi. Nekatere industrije bodo morda zalagale še naprej zavezniške države. To velja med drugim za I. G. Farbenindustrie, katere naprave v Mariboru so pred vojno lahko proizvajale razna cepiva. Preko črte prihaja mnogo ujetnikov, ki imajo vročino zaradi bolezni- berl-beri. Njih strelivo zaradi patruljnih pohodov močno zmanjšuje. , Vojaške operacije na Kitajskem C.ungking, 21. Julija V napadu, ki ga je v sredo tn v četrtek Izvršila skupina 14, ameriških letal nad Rumeno reko v severni kitajski in bližnjem ozemlju, je bilo poleg ž,e javljene škode poškodovanih tudi 52 lokomotiv. Lovska letala so poškodovala tri lokomotive in železniške zaloge na progi Peiping-Hankov in Tatung-Puhov. Na jugu so uničila več kot 21 džunk in «sampans», ki so plule med Lingling.om v srednji Kitajski in polotokom Liuhov na Jugu. V sodelovanju s kopnimi kitajskimi silami so druga lovska letala napadla japonske postojanke na področju Snihvana v pokrajini Kiangsl v Južni Kitajski. V Indo-kini so lovska letala potopila seve. rovzhodno od Hanoja sovražno prevozno ladjo. Druga lovska letala v spremstvu bombnikov so napadla objekte na področju Haiphin-ga. Letala niso naletela na sovražni odpor. Tri letala se niso vrnila na svoja oporišča na Kitajskem, Ali bodo prihodnje volitve na Poljskem nadzorovane? Washingt.on, 21. julija Podtajnik Greav je izjavil, tla bo ameriška vlada zavzela »tališče do umestnosti zavezniškega nadzorstva pri bodočih poljskih volitvah i>a podlagi poročila ameriškega veleposlanika v Varšavi. V primeru, da bi bilo nadzorstvo potrebno, bo ameriška vlada vztra. jala pri svoji pravici, da »e na podlagi enakosti z drugimi velesi-lami udeleži tega nadzorstva. Na vprašanja o ameriški politiki do nove poljske vlado je Grew odgovoril: «Amerlška vlada zeli, da s* pusti ameriške dopisnike na Poljsko, da bodo javnost obveščali o lamošnjem položaju.* Zavezniki bodo zatrli berlinsko “črno borzo,, Berlin, 21. julija Štirje zavezniški poveljniki v Berlinu so se odločili da bodo zatrli poslovanje »črne borze*, ki je v zadnjem času dosegla zelo velik razmah. žangkajikovo mnenje o vojni na Kitajskem Cungklng, 20. julija Generalisimus CangkajSek Je iz. javil uredniku lista «Yank Magazine*, podnaredniku Walterju E. Petersu, da misli, da za poraz Japoncev na Kitajskem ne bo treba velike ameriške ofenzive. Generalisimus je izjavil, da bt kitajska armada skupno z močnimi ameriškimi silami lahko premagala Japonce na kopnem, če M imela primemo opremo in oskrbo. Petersovo poročilo so Kitajci cenzurirali. Cangkajšek je dopisniku Izjavil, da bo «e pred koncem vojne odpotoval v Združene države, kjer se namerava sestati a predsed. nikom Trumanom, Izjava kitajskega ministrskega predsednika Sunga Cungklng, 21. julija Kitajski ministrski predsednik Sung je v razgovoru z ljudskim političnim svetom izjavil, da se bo vojna končala pred koncem tega leta ali najkasneje v začetku prihodnjega. Takoj, ko bodo prenehale sovražnosti, bodo osnovali vlado po. vojne obnove. Sporazumeli so se že z Združenimi državni, ki bodo pomagale pri obnovi industrij« ln pri gospodarskem razvoju dežele. Sung ni dal natančnejših izjav o pogovorih, kt jih je imel v Moskvi z generalisimom Stalinom. Sovjetsko odlikovanje kralja Mihaela London, 21. julija Bo poročilih radia Bukarest, je maršal Tolbukhin, poveljnik sovjetskih čet v srednji Evropi, izročil včeraj ob priliki nek« slavnosti v kraljevi palači v Bukarešti kralju Mihaelu odlikovanje reda Sovjetske zmage. Nadaljevanje mezdnih pogajanj Pogajanja o mezdah in delovnih razmerah v tržaškem področju so se včeraj nadaljevala med zastopniki Zavezniške vojaške uprave in krajevnimi delavskimi voditelji. Pogajanja so dospela že tako daleč, da obe stranki proučujete končne predloge. Dopisnik tOlasiu zaveznikov» je izvedel, 4a bodo pogajanja verjetno uspešno zaključena. ZADNJE VESTI Razgovori treh lične proNeme. so se osredotočili na gospodarske in poii- V britanskem zasedbenem področju v Berlinu so dovrliii priprave za parado zmage. General Franko je sestavil novo vlado, ki bo danes prisegla. Uradno javljajo iz Potsdama, da se general De Ganile ne bo udeležil konference treh. Ameriška letala nadaljujejo napade na otoka Honšu in Kinšiu. Dve sto bombnikov je drugič napadlo Šanghaj. Ameriška, avstralska in novozelandska letala napadajo For-mozo, Vzhodno Indijo lit Novo Gvinejo. DEMOKRATSKE BESEDE Britanska demokracija (Prof. C. K. Allen, Oxford> Ko smo 1931 zaradi gospodarskih in političnih neuspehov Mčeli nekoliko dvomiti v pravilnost naiega vladnega ustroja, smo izbrali odbor članov parlamenta za preučevanje izvrševanja javnih poslov. Na razpravi je bil zaslišan tudi lVinston Churchill. Ko so ga vprašali, ali veruje v parlamentarni način vlade, je odgovoril: «Da, to je ie najmanj neznosna oblika vlade, ki so jo do zdaj izumili?* Večkrat slišimo na drugi strani govoriti o »socialni demokraciji* Ta izraz poudarja tisto razmerje med ljudmi, ki ga Je francoska revolucija imenovala »bratstvo*, ki ga je sovjetska revolucija imenovala «tovarištvo» in ki ga je izrazila ameriška deklaracija neodvisnosti kot «samo po sebi umevno resnico, da so vsi ljudje rojeni svobodni ln enaki.* G. K. Chesterton se Je nekoč ponorčeval Iz tega, ko je imenoval to načelo pravico, da »kličemo vsakogar z njegovim krstnim imenom in se lahko obnašamo enako surovo proti vsakomur*. Toda pustimo na stran takšne pisateljske domislice. Osnovna misel temelji na zdravi in dostojni veri, da eno človeško bitje ni bistveno boljša od drugega zaradi rojstva, bogastva ali moči. Mnogi Američani težko verjamejo, da more biti Velika Britanija demokratična dežela, ker je kraljevina in ima plemstva Prepričani so, da Je resnična vlada v rokah tako imenovanega »vladajočega razreda*. Američani so v resnici užaljeni ob prizoru, ko se kmet dotakne s prstom klobuka, če sreča svojega zemljiškega gospodarja, ali ko imenuje »Sir* vsakogar, ki Je višji od njega. Ali pri tem kritiziranju, ki je včasi trdo, ali bolj pogostoma dobrodušno, se puste ameriški opazovalci premoti« svoji površnosti, da ne vidijo pravega duha dežele, ki se pokaže ^ času kriz v vsakem narodu. Korenine demokracije gre. do v narodu globlje kakor vprašanje ustavnih odredb in družabnih navad. Čeprav so gospodarski In socialni vidiki P demokraciji zelo važni, vendar ne tvorijo demokracije same. Oblika vlade, ki so Jo ustvarile anglosaške demokracije, so ustanove, kjer odločujejo izvoljeni zastop. niki naroda. Anglija sl jo je gradila s skušnjami in zmotami kakšnih osem stoletij; Amerika si jo je ustvarila z enim samim dejanjem na podlagi izkušenj drugih narodov. Zastopniška oblika vladavine je težavna oblika, podvržena mnogim slabostim to zlorabam. Ima samo eno njej lastno prednost, da v sebi sami nosi možnosti za zboljšanje same sebe to za napredek. Res Je. če se pokvari, se lahko pokvari strahovito, kar so nekatere moderne demokracije tako žalostno do-kazale. V svoji skrbi za »filozofijo demokracije* ne sme nikdar prenehati skrbeti za dejanski ustroj demokratičnega političnega sistema, ker nikjer ne manjka sovražnikov, ki bi Izkoristili našo neču-Ječnost to se poprijeli reakcije v obliki diktature. Zaradi tega sem tako globoko zaskrbljen, ko vidim, da je demokratsko ravnotežje ogroženo zaradi neprestanega naraščanja izvršne moči; na tej poti, takšno je moje globoko prepričanje, leži totalitarizem v tej ali drugi obliki, skrit pogoetoma kot volk v ovčjem kožuhu. Izvajanje demokracije v praksi temelji na priznanju nekaterih osnovnih prvin, med katere štejem predvsem politično enakost, osebno odgovornost posameznika, predstavniško vlado in svobodne volitve, na. čelo večine, svobodo mišljenja in razpravljanja, oblast zakona in svobodo posameznika. Naglasiti hočem samo dve ali tri od gornjih, ki se mi zde posebno značilne za britansko demokracijo. Vsi ljudje pravijo, da ljubijo svobodo, celo Mussolini In Hitler in drugi, Id skrivajo svojo totalitaristično naravo, so tako govorili. Ali vsi ljudje niso pripravljeni, da jo branijo kot glavni steber življenja. Pred več kot 200 leti Je francoski filozof Montesquieu, prvi modroslo-vec, ki je poskušal sestaviti popoln primerjalni pregled vseh svetovnih političnih in ustavnih ustanov, opazil, da so bili Britanci edini narod na svetu, ki so postavili idejo politične svobode v samo središče svoje ustave. Vera v svobodo Je tako močno zastopana v vsej britanski literaturi, v zakonih In političnem mišljenju, da ne more bi« nikakega dvoma o vlogi, ki Jo je igrala v britanskem narodnem življenju to pri oblikovanju britanske politične miselnosti. Kraljevska družina s« Jn vrnila v London London, 21. julija Kralj Jurij VT., kraljica Elizabeta ter princesa Elizabeta mo m sinoči vrnili v London. ŽEPNE POD- MOR- NICE Pogled na vojno pristanišče v Kie-lu, kjer so angleške čete našle za-sidrane velike oddelke nem l kIk žepMh podmornic. Takšne podmornice so imele samo dva mola posadke. Najzamotanejši rokopis fdaj so končno razbrali atar rokopis, ki so ga leta 1912 odkrili v nekem italijanskem samostanu, Znanstveniki so trdili, da Je bil to «nazamotanejSi rokopis na vsem svetu*. Dr. Leoneli Strong, z ameriške univerze Y«le, je nagel ključ za razvozljenje rokopisa. Pravi, da je rokopis pisan v srednjeveški angleščini in da ga je napisal An-thonl As kam, angleški znanstvenik, ki je šivel v šestnajstem stoletju. V rokopisu Je govora o vplivu popra in semen sončnic na flalolo-ške procese zdravih oseb, posebno žena. Obe rastlini so spoznali v Bvropl šele ob koncu IS. stoletja ko Jih Je prinesel it Amerike Krištof Kolumb, 900.000 KM VOŽNJE «QUEEN MARY» 656.000 uojakou preko Atlantika Pot okoli Afrike na pomoč Osmi armadi v Egiptu - Churchillova pot na posvetovanja - Napačna vest o potopitvi Velikanska britanska pot-nitka ladja *Queen Mary>, nekdaj najhitrejša in naj-lepia ladja sveta, je v tej vojni prepeljala preko Atlantika 650.000 vojakov na svojih tridesetih volnjah. Kar pa je pri vsej zgodbi najza-nimivejte, je, da na vseh teh 900.000 km dolgih poteh ni nikjer srečala nobene sovražne podmornice, niti ni nikdar izstrelila nobenega strela iz zvofih protiletalskih topov, četudi je plula brez spremstva vojnih ladij. Tako je pred nekaj dnevi izjavil radovednim novinarjem njen poveljnik, kapitan Sir James O. P. Bisset. Prispevek k zmagi V razgovoru z novinar ji, ki so prvič slitaU celo dolgo zgodbo o vojnem udejstvovanju mogočne potnitke ladje *Queen Mary» iz ust samega njenega kapitana, ki se ni moral več ozirati na omejitve vojatke cenzure, je kapitan podčrtal, da posadita njegovih testih topov ni nikdar videla podmornice na vseh dolgih potovanjih. Brzina ladje znata 29 »n pol* vozlov na uro, kar je preveč za katero koli podmornioo. Na ladji ni bilo nobene luči in je vozila sem ter tja po morju po poteh, katera ji je predpis sala britanska in ameriška obveščevalna služba, ki je vedela marsikaj o tem,, kje se nahajajo v i»vestnem trenutku sovražne podmornice. Zgodilo se je, da je ladja krenila celo za 1.800 km od svoje običajne poti. Četudi ni nikoli videla sovražnika, je. vendar v veliki meri prispevala k njegovemu padcu. Njen kapitan pravi, da je mogoče spremenila ves potek vojne, ko je 1942 hitela okoli Afrike in pravočasno prepeljala 11.000 novih čet na ogroženo afriiko bojišče osme britanske armade. Tedaj je britanska armada nudila zadnji odpor osnim silam globoko v samem Egiptu, pred vrati Aleksandrije in Buez-ikega prekopa. Štirikrat j« vozila ministrskega predsednika Winstona Churchilla in njegov vojaški in pomorski glavni etan preko Atlantika na ali od konferenc. Na teh konferencah eo padle najvažnejše odločitve o vojni strategiji. Kapitan James Bisset je označil Churchilla kot potnika, ki je bil * vedno nekoliko preveč nestrpen pri vsaki zadevi». Od 650.000 vojakov, ki eo se vozili preko Atlantika v te) nekdaj najlepti ladji sveta, je bilo 500.000 ameriških vojakov, ki so hiteli v Evropo, da se udeleže iekrcanja na evropsko celino. Ameriški vojaki so pustili ob tej priliki na ladii tudi svoje sledove. Kot zaljubljenci, ki vrezujejo svoja imena v lubje dreves po parkih in gozdovih, tako so tudi oni z žepnimi noži vrezali v dragoceno tikovo palubo svoja imena. Mnogo teh imen, katerih nosilci ležijo že v zemlji osvobojene Evrope, je še vedno na mestih, kjer so jih vrezali. Kapitan Sir James Bisset je star morski volk. Na ladjo je prvič stopil pred ±8 leti, ko mu je bilo 14 let. Odkar je 23. februarja 1942. prevzel poveljstvo na ladji *Queen Mary», je videl samo en vojni dogodek. Bila je to eksplozija, ki je nastala kakšnih 400 metrov od ladje ob severni obali Irske. «V*r-jetno je bil kakšen torpedo, ki je prvotno zgrešil svoj cilj. Ne vem točno, kaj je bilo, toda bila je edina vojna zgodba, ki smo jo na lastne oči t>i-deli», je rekel kapitan zbranim novinarjem. Sicer pa ni bil kapitan vedno brez skrbi. Kadar je vozil po morju, kjer je hrumela najbolj zahrbtna vojna, s svojo ladjo, ki je bila preko vseh pravil polna vojakov, ki so stali drug pri drugem na vsakem krovu, je bil vedno zaskrbljen ali bo srečno prispel z ladjo v namembni kraj. Napačne japonska vast o potopitvi Ko je ladja ; v zadevi petindvajsetih podmornic, pa je izjavil, da ne bi mogel vedeti, da je vozit med njimi, če tudi bi se bilo kaj podobnega zgodilo. Radijski molk Mogoče se je zgodilo dvanajstkrat v tej vojni, da je ladja «Quesn Mary» prekinila radijski molk. Stopita je po radip v zvezo z edinioami ameriške in britanske vojne mornarice. Nekoč je plula severno od Bermudov in srečala sedem ' rešilnih čolnov, ki so bili polni ponesrečencev neke torpedirane ladje. Sama ni moglzj) — tega ni nikdar storila v vojni —- ustaviti in pobrati ponesrečence, ker bi mogle biti sovražne podmornice v bližini no preši. Pač pa je tvegala oddati poročilo po radiju ter tako rešila ponesrečence, katere je naslednji dan rešila neka druga ladja, ki je prihitela na podlagi radijskega poziva. Pozneje je častnik Charles Johnson izvedel, da je bil na teh čolnih tudi njegov sin. Sin mu je povedal, da je imel zelo čuden občutek, ko je videl pluti mimo veliko ladjo, o kateri je vedel, da je na njej njegov oče. Sir James, ki je postal plemič pred nedavnim časom za svoje zasluge v tej vojm, je rekel, da je vozil Churchilla aprila 1943 v Hatifax. Prav tako ga je vozil v Halifax tudi avgusta 1943 in septembra 1944 na sestanek s predsednikom Rooseveltom. Tudi takrat je bila ladja «Queen Mary*, ki je vrnila Churchilla nazaj v Anglijo. Težave z nemškimi ujetniki Med drugimi znamenitimi osebami, katere je vozila ladja *Queen Mary», je bila Beatri-ce Lillie, nadškof v Yorku, Katherina CorneU, slavna igralka, Sir Thomas Beecham, Sir William H. Beveridge in lord HaUfax. Sir James je povedal tudi nekaj o svojih izkušnjah z nemškimi vojnimi ujetniki, katere je vozil po morju. Težava je bila « njimi, ker so imeli navado, da sq popisali vse stene e protibritanskimi napisi. Toda suh kruh in voda sta jih tega kmalu odvadila. Novinarji so obiskali tudi notranjost ladje. Bili so v oddelku za častnike, kjer jih je bilo 16 stisnjenih na prostor, M je bil prej določen za dva potnika. Videli so velike ladijske dvorane, ki so jih predelali v obcdnioe in spalnice za vojake. Celo plavalni bazen so prenaredili v dve nadstropji, v prvem je bila spalnica, v drugem pa jedilnica »a 200 ljudi. Nad glavami postelj so še videli napise o ravnanju v primeru, nevarnosti. Znak za nevarnost je bil menjajoči se kratek in dolg žvižg ladijske sirene. Razen tega bi bil dan znak tudi preko glasnogovo-tilnika. Notranjost druge največje ladje *Queen Elisabeth* J« enaka, ker je tudi slednja bm preurejena za prevoze čet. Obe ladji bosta še nekaj časa prevažali ameriške čete iz Evrope v Ameriko. 9 žena - poslancev v ameriški zbornici V ameriškem kongresu, to je v senatu in predstavniški zbornici, Je bilo doslej vsega skupaj 39 žena. Danes med 96 senatorji ni niti ene žene in med 436 poslanci Je 9 žena. Oglejmo si Jihl Mary Norton je demokratski poslanec za New Jersey (n najdalje časa v odgovorni službi naroda. Sive lase nosi prtre. strne kot motki, splotnl izraz pa izdaja lepotico v letih. Nortonova je že dvajset let poslanec. Bila je prva žena, predstavnica demokratske stranke; prva žena, ki je načelovala zakonodajnemu odboru zbornice; prva žena, predsednica demokratske stranke za državo New Jersep, Poleg tega je bUa tudi 4 leta predsednica parlamentarnega odbora za delo. Njeno politično življenje se je začelo z dobrodelnim delom za otroke, potem ko ji je umrl edini otrok. Chase Going Woodhouse je poslanec demokratske stranke Iz Connecticuta. Včast je bila dekan ženske univerze. Ima čisto sive lase, je ciničnega videza ter nosi ičlpal-nlk. zanima se za bančna In druga denarna vprašanja. Prepričana je, da ne bo miru m svetu, dokler vsi ljudje ne bodo zaposleni in dokler ne bo trgovina m svetu svobodna. Njen mož je profesor na univerzi v Sevemt Karolini, kjer njena hčerka študira. Sina ima na Tihem morju pri vojakih. Helen Gahagan Douglas le demokratski poslanec tz Kalifor-htje. Lepa je, poštena In glasna. Zanima se za zunanjo politiko. Izvoljena je bila v filmskem raju, Hollguioodu. Cez 30 odstotkov njenih vohlcev so IrncU Njen mol, Mclvj/n Douglas, je jllmsitl Igralec ttr v Amerlkt precej znan. Zdaj je stotnik na Pacifiku. Njen sin Ima 11 let, hčerka pa 7. Njeno delo »a delavae, ki n' ' 'uo-jd stalno v določenem kraju Jessle Sumner j« z rizltko od prejšnjih kolegic republikanka le Illinoisa. Najbrlt je edina lena, ki jt še vedno Izolaclonlst, t, j. misli, da bi bilo za Ameriko najpametnejše, da se briga samo ta svoje zadeve in pusti vnemar ostali svet. (Ljudje s tako miselnostjo so po tej vojni v Ameriki postali je tudi zato, da bi vdor v Hitlerjevo Evropo Se odložili. Margaret Chase Smith je poslanec republikanske stranke iz zvezne države Maine. Mlada je še in ima bujne lase, živahne modre oči tn odločna je. Včasl je bila tajnica svojega mola, kt je bil poslanec. Po njegovi smrti pa je sama Icandldlrala In bila izvoljena doslej že trikrat. EmllyTaft Douglas je poslanec demokratske stranks tz Illinoisa. Ima pegavo Hce, modre oči in bujne rjave lase. Lani je z dvema milijonoma glasov premagala zakrknjenega izolaolonista Ste-phena Doga. Zdaj je članica zborničnega odbora za zunanje zadeve. Odkar je slišala Mussolinijev go. vor ob začetku vojne z Abestnljo, se je začela aktivno bavltl s poli-, tiko. Njen oče je znani ameriški kipar Lorado Taft, njen mož pa > univerzitetni profesor Paul Douglas. Njena hčerka ima 11 let. Možu je dvakrat pomagala prt volitvah v senat, vendar je bil obakrat pre- TRŽAŠKA KRONIKA V NASIN GLEDALIŠČIH ------------------------ Gledališče Verdi. Nocoj ob 19.30 uri bo simfonični koncert pod vodstvom Idmonda De Vecchija s sodelovanjem violinista Franca Gul. lija. Na sporedu Je Čajkovskega, VI. simfonija, Bachove Suit« No. 2 za flavto in godalni orkester (solist Attlllo Poluzzi) in Beethovnov koncert v d-duru sta violino in orkester. PREHRANA Koncert indijsko vojaške godbe, Cet« 10. indijske divizije bodo it-vrllle prihodnji ponedeljek ob 19,80 na trgu Unltk v Trstu svečano izmenjavo straž. Ob tej priliki bo igrala indijska vojaška godba. Edi-nioe, ki se bodo udeležile svečanosti, pripadajo lahkemu pehotne, mu oddelku »Blr-bar* in strelcem «Ghurka»; spremljal jih bo polk «Nabha Akhai», ki bo imel lastno godbo sestavljeno iz lovskih rogov Iti trobentačev. Gospa Ana Prodoru«!, vd. Ko. mel, stara 80 let, Je padla na cesti lr: zadobila močne poškodbe na desni nogi. Delitev rastlinske moko Sepral javlja, da se bo začela v najkrajšem času delitev rastlinske moke. Vsak upravičenec bo lahko prejel 400 gr proti odvaemu odrezka za testenine za prvi teden meseca Junij*. Delitev s« bo začela v mestu v torek 34. t. m,, medtem ko se bo začela v ostalih občinah 36. t. m. Vtem občinam v pokrajini. Opozarjamo vae občine v pokrajini, razen meatne občin® Trst, da se delitev testenin v prahu vrši proti odvzemu odrezka vm in nakaznic št 79-80, medtem ko je pri delitvi soli treba odvzeti odrezek IX in nakatnloo Itev, 81-M, RADIJSKI PROGRAM Sobota* 91, julija 19 obvestila svojcem) 19.20 oddaja za dalavc*; 30 poročila v ita,-llanščlni; 20.16 poročila v slovenščini; 20.36 slovenska vesela ura; 21 vesela glasba; 21.80 «Krasno Slvljenjet veseloigre od Plrandelia; 22 večerni koncert radijskega orkestra; 23 vsoti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 pleana glasba. Eksplozije v Halifani Hallfax, 21. julija Včerajšnji veliki eksploziji v _______________ ________________ _ bombnem skladišču v Hallfazu Je magan. Čeprav mu je že čez 40 let.! danes zjutraj zledlla ponovna vell-s* je prostovoljno prijavil p mama-1 ka eksplozija, Plameni včerajšnje rico ter se bojuje m Tihem morju. I eksplozije so dosegli ladijska ikla-Vendar še vedno najde dovolj časa,1 dlšča ter podrli na obalo v bližini da ji pošilja pismene nasvete. Ciare Boothe Luče je republikanka iz Connecticuta. O njej v Ameriki največ govorijo, že zaradi tega, ker je prava lepotica. Klara je žena Henrgja Luceje, lastnika sTlmez, *Llfe* in sFortu-ne», časopisov najvtčjega tovrstnega novinarskega podjetja v Ameriki f*Llfe» tiskajo čez 3 mUtjone Izvodov). BUa je tudi sama novinarka. Čeprav Ima o ženah slabo mišljenje, so jo vendarle žene Izvolite v poslansko zbornico. Njeni politični nasprotniki ji nasprotujejo v marsikaterem pogledu Prijatelji pa zatrjujejo, da je izred-no dobra, pogumna, marljiva In pametna. Prepričana je, da je stari Izrek; «Pomtfl sovražnike, pa boš Izgubil prijatelje/» popolnoma resničen. Edith Nourse Rogers je republikanka is Massachusettsa. Po, značaju je mirna, skoro bojazljiva, vendar je najdalje časa republikanski poslanec. Ko je njen mož, ki je bil tudi poslanec, leta 1925 umrl, je kandldl- bedfordskega ladjedelnišksga skl«, disca. Druga eksplozija, kateri so v presledkih sledile še manjše, je bila hujša kot prva. Iztrgala Je še preostale okenske okvirje. Zaradi velike nevarnosti js moralo prebivalstvo zapustiti mesto. Po nalogu policije so zaradi prepre-čenja nadaljnih eksplozij poplavili severni del mest Hallfax& In Dortmoutha. Podrobnosti o eksploziji mornarica ni dala. Domnevajo, da Je bilo 12 oseb ranjenih. bele vrane). Bledolična je, vendar', rala na njegovo mesto. Od tedaj je Odkod prihaja ime ,ijeep" Izvrsten v vojni -še boljši v miru zna prepričljivo govoriti. Po pokli. eu je bila odvetnik tn se je specializirala *d davčne zadeve. Leta 1933 je kandidirala v poslansko zbornico, ter je bUa prepričana, da se «Amerika bliža gospodarskemu polomu, diktaturi tn vojni*. Kakor vidimo, te le v tretji stvari ni zmotila. Bila bila vedno izvoljena. Najbolj se zanima za Vojaška vprašanja ter je tudi v odboru odsluženih vojakov. Veliko dobrega je storila za vojaške bolničarke. Lani je obiskala vojne bolnice v Evropi. Je tudi Članica odbora za zunanje zadeve. Glasovala je vedno za republi- kansko stranko. Energično se je uprla načrtu za družbo UNRRA. Dejala je: sEvropcl že spet pričakujejo, da bomo ml Američani vse za njih storili!» Vedno je glasovala. za močno vojsko In močno mor norico. Predložila je tudi odličen zakon, s katerim je raziskovanje raka dobilo državno pomoč. Frances Bolton je republikanka Iz Ohia. Ima sive lase. Jeklene oči in s« vedno vozi v krasnem avtomobilu. Doma je iz okraja, kjer izdelujejo svttene nogavice ter je zelo bogato. Posebno jo zanimajo zdravstvena, vprašanja in boj proti spolnim boleznim. Izvoljena je bila na mesto svojega moža. Dva sinova ima v vojski, tretji je farmar. Članica je zborničnega odbora za zunanje zadeve ter je bila lani na obUku po evropskih frontah. Gorica UNIČEVANJE MEGLE Kdo ne pozna tega čudnega imena? Mogoče ga večina pozna samo po posluhu, ker so ga verjetno češče slišali kot brali. Zavezniški vojaki ga namreč izgovarjajo «džip» in prav dobro ga poznajo vsi, posebno dekleta, ki se z njim prav rade prevažajo, kjer koli se pojavi zavezniška vojska; Odkod je prišlo ime, nihče točno ne ve. Ugibajo najrazličnejše stvari. Vendar pa se zdi najverjetnejša razlaga, ki jo je dal neki ameriški novinar. V uradnem nazivu, ki ga rabi ameriška vojska je bil prvotno označen kot avtomobil za splošno uporabo (General Pur-pose), kar so skrajšali na začetnice G. P., ki jih Angleži in Američani izgovarjajo kot «dii» in «pi>, iz česar je v vsakdanjem vojaškem govoru nastal danes po vsem svetu slavni «džlp», ki ga pišejo «jeep». Povsod, kamor so prišle zavezniške čete, poznajo majhen avtomobil po njegovi hitrosti in vstrajnosti, saj ni hriba, na kateri pelje Se tako razorana cesta ali pa če tudi ni nanj poti, po kateri bi ne prišel naprej, ha cilj, kamor se je namenil. Vojska se bliža koncil, toda motil' bi se, kdor bi mislil, da je s tem tudi že konec našega «jeep-a». Kot je bil trdoživ v vojni, je videti, da bo vstrajen tudi v miru. Ze pred leti, ko je ameriška vojaška uprava izločila iz uporabe nekaj starejših «jeepov», so nekateri artierišld kmetje kupili stare vozičke, ker je primanjkovalo novih avtomobilov. Toda na svoje veliko presenečenje so ugotovili, da bo imeti pri nakupu srečo. «Jeep» se je izkazal za prav dobrega pomočnika pri vseh kmetijskih delih. Vozil je visoko naložene vozove s polj domov, pri oranju je zamenjal konje ali traktorje, z majhno predelavo je služil za pogon mlatilnic, kmetskih mlinov in žag, iz gozdov je izvlačil hlode na ceste in izvrševal še Številna druga dela. Zdaj prihaja poročilo iz Združenih držav, da se je tovarna Willis - Overland Motors Com-pany odločila, da ho izdelovala «jeepe» za potrebe civilnega prebivalstva, ker jih Im* Vojska zaenkrat že zadortt. Proizva jale, bo tri do štiri tisoč cjeepnv« na mesec. Ravnatelj tvornice Cha les E. Sorenson je Izjavil, da 1 novi «jeep» prvo motorno vo lo, ki bo lahko služilo kot tovr ni avto, traktor in osebni av mobil. Želimo mu obilo uspe v mirnem Življenju in se a minjamo njegovih zaslug vojni. Zdravje * javna zadeva Ravnatelj urada za raziskovanje Vannevar Bush J« predložil pred dnevi amerlžkemu kongreeu predlog zakona, po katerem naj bi m ustanovil z«vod za znanstveno raziskovanje, ki naj bi zbiral in usmerjal vse znanstvene izsledke na zdravstvenem polju. Pri predložitvi načrta Je ravna, telj urada Izjavil, da mora vlada sprejeti skrb za stvari, ki so dozdaj bile prspužčene zasebni inlcljatlvi. Prinašamo prvo sliko, ki je bila objavljena o zelo važni iznajdbi za razganjanje megle na letališčih. Novo iznajdena naprava temelji na velikem številu gorilnikov, ki so razmeščeni od robu vzletišča, tako da veUka vročim, katero razvijajo, prelene ^^^CQ^Uka nam kale letalo tipa zMoskitoe*, ki se dviga med dvema vretama gor Nadškof je imenoval ca kanonika monsignorja Gtuata Soranco, rektorja osrednjega seminarja v Go. rlcl. Novi kanonik ja bil rojen v Tržiču 1909 in Je bil posvečen za mašnika leta 1984, Železničarski krožek prireja nocoj v prostorih svojega poletnega sedeta na trgu pred postajo Mon-tesanto plesno zabavo, Plesno zabavo priredi tudi nocoj delavsko društvo v Strešicah. Avtomobil Je podrl na tla Ivana Kraana včeraj popoldne v Gradiški. Ranjenec Je bil prepeljan v bolnilnleo, kjer eo ga zadrlall za. , radi zdravljenja, ki bo p« mnenju sdravnlkov trejalo dva tedna. BklaAZbe bencina družbe Slat V Tržaški ulici je bilo predmet oblek* neznanih tatov, ki so odnesli veliko količino bencina, petroleja in mazllnlh olj, Razen tega so odnesU tudi pisalni stroj tipa Olivetti ln nekaj pisarniškega pohištva. Ukradeno blago eo naložili na avtomobil, ki Je čakal v blllni. Avto je pozneje krenil po cesti v smeri Sv. Petra. Za zadevo se zanima policija. Kolo so ukradli gospodinji Uril Komavll pred dvemi dnevi neznani tatovi. Okradena je tatvino prijavila policiji. Neprijeten oblek so Izvršili neznani storilci pri gospodinji Floren-tlnl Picoolo. Odnesli so štiri koee blaga v vrednosti 80.000 lir. Okra-denka Je prijavila tatvino policiji, ker sumi storilec. Zaredi močne zastrupitve s al. koholnlml pijačami eo prepeljali v bolnišnico osemletnega Lueiana Furlanija. Pijačo so mu dali piti neki mladeniči, Po prevozu v bol. nišnleo v Vidmu je podlegel zastrupitvi. Reševalni poetuji stt poklonili pri. Jateljl pokojnega Pavla Squadra-nlja, ki je umri v koncentracijskem taborišču v Nemčiji, snseek 600 lir. Najfenn Je bUe ženske kol«, ki ga hrani urad mestne policije (Ulica Maaelni 7). Lastnika pozivamo, da ee prijavi zaradi prevzema proti dokazu lastništva. : Br«z!timna imii Kadar hoče poizvedovalno letalo fotografirati zgradbe ali ljudi na zemlji, ee spusti na manj kot BOO m nad eemljo. In vendar pravijo piloti, da letala s zemlje skoro ni Jiližati, ker leti s bralne 410 km na ure, Ta bralna v ostalem dovoljuje fotografiranje semljMda meter po meter. Videti Je — vsaj v kolikor eo dokazali z nedavnim poizkusom — da bo ta njihova trditev pravilna, kajti letalo se približuje aemlji z večjo bralno, kakor gre zvok skozi zrak. Neki letalec je v etrmoglevem poletu fotografirat množico kopalcev na morski obali. Nihče na foto. graflji ni dvignil glave, da bi opazoval letalo. To eo storili **le, ko ee je letalec ie oddaljil. poročnik ALFRBD L, GRIGIS tiskovni častnik, Trst * • Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK H1CKMANN pqWELI^ UMETNQ OPLOJEVANJE i Najbolj zanimiva čreda predstavnikov mlekarskega goveda je v nar vadnem starem hlevu v najhllžjl okolici mesta 8yracusa v zvezni državi New Vork. V tej zanimivi skupini Je ena ln trideset host* inskih ln guemaejsklh bikov, predstavni, kov najboljših pasem mlekarskega goveda v Združenih državah. Te bike bi mogli Imenovati eočete revolucije«, ki je nastala v amerilki živinoreji. Dva to dvajset izmed njih predstavlja preizkušene živali, ki so že mnogo prispevale za zbodj-ianje amerUkih P^em goveje Ik vina. Ostalih devet pa hn* tako čist rodovnik, da lahko * gostjo računamo, da se bodo skaaall sč soma tudi eni vredni gvojlh vrstni-kov. Po vsej verjetju*ti Je to naj. večla skupina plemenskih bikov- m so bili kdaj koli zbrani na »nam meetti; od tu gredo vsak dan po-iiljke semen za oplojevanje najboljših krav na kmetije, ki so raz. tresena po vsej zvezni državi New York. Najboljši blkt dosežejo 1.000 potomcev na leto. Hlev Je sedež ln glavna razpošl-ljalnica newyorške zadruge za umetno oplojevanje goveje živine. Tl plemenski biki so oplodili v enem letu več kot 10.000 krav na skoraj 2.000 kmetijah v dva in tri. desetih okrajih zvezne države New Vork. To je le kaplja v veliko morje proizvodnje mleka v državi New Vork, toda doseženi uspehi nam dajejo zagotovilo, da bo imel ta postopek v nekaj letih ogromen vpliv ua proizvodnjo mleka v tej državi. Kmetijska zadruga, katere delovanje se razteza na vso zvezno državo, je ustanovila v prvih tridesetih mesecih svojega obstoja nič manj kot osem in dvajset krajevnih or-genizaclj, ki se vm poslužujejo kt*. roti, katere jim nudi njihov osrednji hlev plemenskih bikov. Minilo je pet let, odkar je neki danski veterinar prvič predvajal v Združenih državah umetno oploje-vanje krav mlekaric. V teh petih letih Je nastalo mnogo združenj za umetno oplojevanje živine v vseh krajih Združenih držav. Uspehi so bili različni. Mnoga podjetja so dobro uspevala, druga pa so prišla v težave; nekatera so propadla zaradi tekmovanja pri nakupu plemenskih bikov. Zgodilo se je, da so preizkušeni plemenski biki izgubili plodnost ali pa so se začeli upirati odvzemanju semena. Pogosto niso imeli oplojevalci, ki so izvrševali oplojevanje krav z do-lAvlJenim semenjem, zadosti Izkušenj ln niso bili kos svoji nalogi. Zaradi tega so začeli mnogi umetno oplojevanje opuščati. Newyorški živinorejci pa so zmanjšali te nevarnosti na najmanjšo mero s tem, da so ustanovili osrednje vodstvo. To je bil dokaz, da Je množestvena proizvodnja boljle goveje živine z umetnim oplojevanjem Izvedljiva. Gonilni sili nenavadnega razvoja umetnega oplojevanja sta bila upanje ln vera v izboljšanje pasme. Prvi poizkus v državi New York so izvršili dne 16. novembra 1938. Prve Junce, ki so bili umetno zaplojeni, Je imel Charles Bates v Trumana-burgu, N. Y. Pet krav, ki so prišle na svet umetno oploditvijo, je dalo v dobi njihove polne sile v 808 dneh, pri dva kratnl molži na dan — razmerja, na katerih slone vsi podatki v tem sestavku — povprečno 800 litrov mleka, ali 22,7 kg maščob več kot njih roditeljice. Povprečna množina maščob Je naraetla od 163,66 kg na 186,26 kg. Vodilna oseba pri uvajanju umetnega oplojevanja v državi New Yorku je bil Btanley V. Broanell, ki je obiskoval kmetije kot mlekarski strokovnjak Poljedelskega zavoda Cornellovega vseučilišča. Od 1930 Je že priporočal preglede krav, prelzkuševanje plemenskih bikov ln potrebo zdravih plemenskih načel pri razmnoževanju goveje živine, Ves ta čas ja opozarjal tudi na možnosti umetnega oplojevanja. Ako bi našli najboljšega plemenskega bika, bi bilo mogoče izkoristili v mno. go večji meri z umetnim oplojevanjem njegove plemenske vrline, ki gredo danes v nič s potratnim načinom uporabe milijonov sper-matozojev v njegovem semenu. Pri nekaj deset tisočih krav bi se mogli posluževati semena tega prvovrstnega bika, kateri je »lužil doeedaj le eni sami čredi. Leta 1926 Je naredil Brown»ll teoretičen poizkus, da bi pokazal, kako bi se dalo to vprašanje rešiti. Na krajevni živinorejski šoli Je poizkus večkrat ponovil. Ko bi bilo treba začeti t praktičnim postopkom, so se anallt ameriški znaetve-niki v neprillkl. Neuspehi, ki so se stalno ponavljali, 30 Poročili, da so začeli — navzlic vestem o uspehih tega postopka v Evropi — dvomiti o praktični možnosti ovajanja umetnega oplojevanja. Nadaljne delo je omogočil pola. kus, ki so ga Izvršili l#*8 n» Pr