.J&r-nrgf, e_, /p
(PJhrfoiv. e^oty
F©üsii8ie5B*i«i jgievtt&si stone |.Q vinarjev.
Naročnina listu:
CMIo leto	i	i	K	50'—
Fpl leta .	i	.	„	26*—
Cetrt leta	.	;	„	13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke
at Štirih straneh 60 v.
Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica fit. S. — Telefon št 220.
inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon* del jek, sredo in petek« Rokopisi se ne vračajo«
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
90. Številka.
Maribor, im 16. avgusta 1920.
iflHraRmaaEaaG&raHSaMBBWEIBMKgfóBffl&iHSBS^^
Letnik XII)
Dr. Kukovec preti samoupravi Slovenije.
Beograjski listi od 13. avgusta pišejo, da je dr. Kukovec odpotoval v Ljubljano na posvetovanje s slovenskimi demokrati, ki zahtevajo, da se ukine avtonomna uprava v Sloveniji m da se vse centralizira v Beogradu.
Še enkrat Korožk«.
.V zadnji številki smo zapisali: „Ako ne pridejo | ,vmes nepričakovani dogodki, ki bi vplivali neugodno j ali ako se ne zgode più glasovanju čisto posebne ma- j nipulaeije, bomo zmagali.“ — Te besede so popolno- I ma resnične, razume se, da s pristavljenim pridrž - 5 kom. Ako bi se bile vršile volitve začetkom tega me- j seca, bi bili zmagali spribližno 70%, toda sedaj soj se pota pričela obračati v negotovost. Kakor se ocl - $ pira pred nami bodoči razvoj, je nevarnost, da p o d- j ležemo. Zavedajmo se dobro, kako strašna je ta f beseda! Toda bolje, da jo izgovorimo prezgodaj, ka- j kor pa prepozno. Rečemo še enkrat: Koroško ljudst- j vo je po veliki večini na naši strani. Toda kljub te- j mu ostanemo lahko v manjšini ! To ljudstvo je po ve- j liki večini dobro, zavedno, požrtvovalno. Človek, ki j ga je spoznal, ga mora ljubiti. A to ljudstvo bo mo -rebiti obsojeno, da ostane še dalje pod tujo sužnostjo, obsojeno na smrt! Kako to?
Ako pojde po poti, katero so nastopili ententarji in zlasti Italijani, bodo glasovali za Avstrijo poleg vseh Nemcev in nemčurjev tudi vsi omahljivci; poleg tega bo znaten del naših ljudi, ki si ne bo mogel še ustvariti zaupanja v našo zmago, ostal doma, boječ se. slabih posledic, ako s pomočjo Italijanov zmagajo Nemci — in Slovenci ostanejo v manjšini.
Od različnih strani prihajajo poročila o neču -venem postopanju laških komisijonarjev. Mladi, arogantni oficirji hodijo okrog po vaseh, agitirajo za Avstrijo na kričave načine, sramote naše oblasti, odstavljajo naše gerente in nastavljajo zopet nemšku -tarske župane, z eno besedo, delajo, kakor da bi mi ne imeli več upravne oblasti, vtičejo se v policijsko in sodnijsko postopanje. Pod takimi pogoji bi bilo pač bolje, da se Koroška ne nahaja pod našo upravo. Bi naše oblasti'vsaj ne trpele na ugledu, kakor sedaj. Naša oblast zapre človeka, ker je kriv tatvine ali ropa. Pride ententar in zapove, da ga moramo izpustiti, ker je dotični zločinec slučajno Nemec in agitira za Avstrijo. Ako mu naša oblast takoj ne ugodi, brzojavi v Beograd in od tam pride brzojavno naročilo, da ga moramo izpustiti. Lahko si predstavljamo, kakšne obraze dela potem tisti zločinec in kako vpli-
va tako postopanje na prebivalstvo. Mtd ljudstvom j se je pričelo širiti mnenje : mi sino izdani, ent#n»ina j komisija je podkupljena! Ako se tako m.enje utrdi, : moramo propasti!
Italijani hočejo pred glasovanjem odvzeti Jugoslaviji celo upravno, sodnijsko in izvršilno oblast ter zasesti glasovalno ozemlje s svojimi četami. Izgleda, da je bil ta načrt že davno narejen z Nemci s tihim privoljenjem in z vednostjo drugih zastopnikov enten- j te- Na ta dogovor se opira nemška zmagovita samo- j zavest.
Prvo se je že deloma izvršilo z odprtjem meje, jj in se razvija vedno dalje. Nemec ali nemškutar se \ •priklati v naše ozemlje, izzove pretep ali kaj ukrade, f Naša oblast ga hoče zapreti. Italijan ne dovoli. To | se pravi, mi nimamo več ne sodnije, ne policije. Ako f se italijanski komisijonarji ne brigajo za odredbe na- | ših oblasti, se vtičejo v naše upravne posle, izpodbi- | jajo pri ljudstvu ugled naše vlade, se to pravi, da nimamo v rokah upravne oblasti. Stojimo pa tudi neposredno pred nevarnostjo, da se izvrši drugo, namreč: zasedba pasu A po italijanskih vojakih. To se lahko izvrši kar na tihem in neopaženo, da ne bomo niti dobro znali kedaj. Saj so Italijani tudi tako tiho in zvijačno zasedli primorske kraje. Po vseh večjih krajih glasovalnega ozemlja na Koroškem se nahajajo ententine podmisije. Po naših krajih je načelnik navadno Italijan, mlad, aroganten častnik. Poleg tega častnika je seveda še par vojakov kot ordonance, šofer itd. Te subkomisije se lahko pomnože poljubno, da jih bo vedno več. Pri vsaki je lahko vedno več vojaštva, jutri pet, pozneje deset, kdo zamore nadzoro- 1 vati in braniti. Nekega lepega dne opazimo, da ni j več Angležev in Francozov, a Italijanov mnogo več, J kakor pa naših žandarjev. Pri Italijanih je vse mo - 1 goče in v takih zadevah moramo biti silno občutljivi. I Kdor ne pozna italijanskega značaja, se bo opekel. 1
Sklenem: Na Koroškem zmagamo v pasu A go- I tovo, ako bo glasovanje svobodno, to se pravi: brez | pritiska Italijanov. Svobodno bo pa samo, če obdrži- f mo mi upravo in zasedbo. Samo v tem slučaju bode | imelo naše ljudstvo upanje v zmago in pojde glaso - 1
vat. Ne smemo torej pustiti en tenti, to se pravi: ita* lijanskim komisijonarjem nobenega vtikanja v upra-< vo in varovati se moramo vsake sence laške zaseda be. Koroška je za nas tako važna stvar, da morama zanjo riskirati, vse. Ako bi videli, da nam hočejo Ita^ lijani nasilno pokvariti glasovanje, je bolje, da poš* Ijemo njihove komisijonarje čez demarkacijsko črto in ukinemo priprave za glasovanje ter porečemo: „Tu* kaj smo, če vam ni prav, preženite nas ! “ Ce nas po-< tem Italijani izženejo s silo, bo za nas še vedno u « godnejše, kakor pa, če smo morali iti na podlagi ponarejenega in nasilnega glasovanja.
Velika železniška ne-sreča na Pesnici.
S mrtvi in več ranjenih.
Na kolodvoru Pesnica nad Mariborom se je v. soboto, dne 14. avgusta, zgodaj zjutraj zgodila velika železniška nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka z veliko silo drug ob drugega.
Pobrobnosti.
Tovorni vlak št. 937 je med 24. in 1. uro ponoči premikal na pesniškem kolodvoru. Imel je čez 20. voz, med temi tudi vozi, v katerem se je nahajala o* bitelj železničarja Pavlina, ki ga je Nemška Avstrija vsled svoje slovenske narodnosti iztirala v Jugosla* vijo. Nesreča je hotela, da so carinarski uradniki v St. liju to družino iz tovornega voza, v katerem je bilo njuno pohištvo, izvagonirali v službeni voz tik' lokomotive. Ko je vlak št. 937 premikal na pesniškem kolodvoru, je bil iz Maribora aviziran težko obložen tovorni vlak št. 874 (imel je naloženega blaga za 8901 ton). Signalni aparat je bil postavljen na „Stoj!“, a luč je slabo brlela. Obe lokomotivi (937 in 874) ste bili brez predpisanih svetilk, ker južna železnica silno štedi (! ?!). Vlak 874 je privozil z brzino 40 km na uro proti prostoru, kjer je premikal vlak št. 937.' Ko je bil 874 že čisto blizu vlaka 937, so s kolodvora piskali in klicali vlakovodju vlaka 937, naj vozi nazaj, a ta se za to ni zmenil. Točno ob 24.45 (ali % na 1 uro) ponoči sta obe lokomotivi trčili z velikansko sila drugo ob drugo. Pok je bil tako silen, da so ga sli * šali pol ure daleč.
.	P«va pomoč.
Tatoj po nesreči so telefonično obvestili Mari* bor in Gradec. Mariborska rešilna postaja je že krog
S.	ure poslala svoj rešilni avto na lice mesta. Zdravnik 'dr, Ipavic je 'delil ponesrečencem prvo pomoč *
LISTEK.
Beat Narüäiö:*
Spomini orlovske mladosti.
(Dalje.)
In res! Vse se je zgodilo po načrtu. Govorit je prišel sam dr. Pogačnik, Pa tudi jaz sem imel pri -pravljen navdušen govor, da bi ta dan prvič stopil pred naše ljudi in pokazal, da hočem med njimi ne -kaj veljati. Toda ko je prišel čas, da se oglasim, se nisem upal niti besedice žugniti. Zdelo se mi je, da bi še pred dvema paroma oči ne mogel spregovoriti .dobro vezanega stavka, kako bi še le prenesel poglede tolike množice, uprte naravnost name!
Ne, moralo bi se mi vrteti v glavi! Tako sem stal čisto zadaj v kotu, osramočen sam pred seboj — Jaz, ki sem pred par urami upal, da bom s svojim prvim nastopom izzval viharje navdušenja — — —
Tudi moj Marinček ni govoril, dasi je imel svoj govor že ob izletu na Grmado do zadnje črke na p tapirju in ga nam je celo že na pamet več ko enkrat deklamiral. Govor ni bil slab, toda mislim, da se ìe ubožčku tisti dan prav tako godilo, kakor meni. Iz posebne previdnosti' ga pa nisem nikdar vprašal, zakaj ni govoril in tudi on mene« ne. Oba sva pa prav dobro vedela, kje naju čevelj žuli-----
Vendar slovesnost ni minila brez naju. Marinček je odnesel čast načelnika, ja^ tajnika. Sam doktor Pogačnik me je predlagal, češ, da znam gotovo dobro pisati — in cunctis centuriis — soglasno sem bil izvoljen,
Pristopilo je 14 fantov in rekli šmo: Cisto dosti za začetek, K prvi telovadni uri je prišla komaj po-
lovica, drugih ni bilo nikdar več blizu. Namesto njih so prišli drugi, deloma prav dobri fantje. Kmalu je naraslo število blizu na 20. —
X.
Tedaj se je začelo moje redno romanje v domačo vas vsako nedeljo popoldan., Imel sem se za vaditelja in organizatorja ob enem. Včasih sem povabil se boj kakega tovariša, ki je znal lepše telovaditi od mene, da bi imeli fantje bolj svetel zgled pred seboj in bolj zahrepeneli po telovadni umetnosti.
Obisk telovadbe je bil zelo različen, Ce je bilo kaj prida fantov skupaj, smo ponosno telovadili na fa-rovškem dvorišču, Ce jih je prišlo le kakih pet, smo se skrili v mežnarijo. Nekoč ob taki nepripravni priliki smo pa našli prostor v mežnariji oddan drugačnim namenom. Kaj smo storili? Zastekli smo se v tesni župnikov — čebelnjak! Stal je namreč na pozabljenem mestu in je bil tudi sam pozabljen.
V začetku smo vadili le proste in redovne vaje. Toda želja po orodju, zlasti po drogu, je postajala nepremagljiva. Kupili smo si v Ljubljani pri1 Verov-šku železen drog, kole nam je iz^sal domač tesar. Postavili smo novo orodje v župnišču na malih du -rih. Kole sva zabila kar midva s kaplanom dosti močno v mehko ilovico.
Naslednjo nedeljo je bilo okoli droga prav živahno gibanje. Sicer ni bilo na novi pripravi veliko telovadbe, temuč več „zveranja“,, vendar smo bili vsi* srčno veseli očividnega napredka v odseku.
Teden pozneje so prišli že čisto novi fantje, ki so se prav do vojske dobro držali1 Orla, Zlasti sem imel rad nekega Klemenca. Bil je postaven dečko* prikupljivegà vedenja,, precej izobražen. Delal je v held tovarni blizu Ljubljane. Imel sem ga sploh za
I^L».	~
najzanesljivejšega. Iz vojske je pa baje prišel ves drugačen. Nekdo mi je omenil, da ne gre nič več v: cerkev. S tem je hotel povedati vse.: In res, s tem je povedano vse . . .
Nesrečna vojska!
Tudi predavanja smo imeli. Neke nedelje je predaval Stanovnik o organizaciji sploh, posebej o orlovski. Govoril je pa tako učeno, da sem ga Jaz sam komaj razumel, Se sedaj vem, kako se je trudil, da bi pojem organizacije nazorno pojasnil s pomočjo človeškega telesa in njegovih udov. Bog ve, če si je kdo kaj zapomnil?
Drugič je predaval jurist Kemperle. Dobro ja napravil, a ne vem več, kakšen tema( je obravnaval. Le to še vem, da sva po prav zglednem morostar -skem blatu cmakala vun iz bele Ljubljane in dobršno mero neusmiljenega idealizma sva morala imeti se -boj, da se nisva obrnila pred ciljem! Vendar — nisva se!
Kemperla sem spoznal takrat kot lep talent in prav spoštljiv sem se sukal okoli njega, češ, ta bo nekoč še igral svojo vlogo.
iXI,
Nekai fantov se je kar kmalu ojunačilo, da so si nabavili orlovske kroje. Tudi rogove so si kupili.: Hej, to je bilo nekaj novega za naše ljudi, ko so Orli prvič med ubranim trobentanjem prikorakali k fari! Ne vem več, ob kakšni priložnosti je bilo. Toda prav dobro mi ie še v spominu, kako mi je igr aio srce ob tistem' prizoru. Tako ponosno so korakali „moji“ fantje, kakor da se vračajo po slavni zmagi nad sovragom domovine! In muzika rogov mi je tako prijetno dola, kakor bodo koma« sodci dan angelske trombe prijetno dele vstajajočim pravičnim . .
.	(Dalje prihodnjič.)

Kmalu po 3. uri je dospel pomožni vlak iz Maribora, zjutraj okoli 7. ure pa enak vlak iz Gradca. Najhuje se je godilo železniškemu osobju od vlaka 937. .Vlakovodja in kurjača obeh lokomotiv sta skočila še pravočasno z lokomotiv in sta dobila le lahke poškodbe. Eden ubitih železničarjev je nad dve uri klical ob razbitim vozom na pomoč, a ga niso mogli oteti. Rešilna postaja je potegnila izpod ražvalin težkoran-jenega prometnega mojstra Pavlina in ga tako otela gotove smrti.
Mrtvi.
Mrtvi so:	Seemann Matija, sprevodnik-vlako -
vodja, Silee Jožef, nadsprevodnik, oba iz Gradca, in štiriletna deklica Pavlin, hčerka težkoranjenega prometnega mojstra Pavlin. Mati Pavlin je ostala kakor na čudežen način med razvalinami voza popolnoma nepoškodovana. Težko in lahkoranjenih je okoli 10 oseb. Z graškim rešilnim vlakom so odpeljali Nemci svoje ranjence in oba mrtva okoli 12.- ure opoldne v Gradec. Mrtvo dekletce-Slovenko pa boclo pokopali v Mariboru.
Ogromna škoda.
Mesto nesreče je kakih 50—100 m južno od postaje Pesnica. Lokomotiva 937 je popolnoma razbita, 874 pa le deloma. Popolnoma razrušenih je 12, močno razbitih pa 10 voz. Stiri težko obloženi vozovi so padli na koncu vlaka 874 čez visok železniški nasip na močvirnati travnik. Železniški tir je na licu mesta popolnoma razdejan, tako, da je v soboto cel dan bil promet na črti Maribor—Gradec nemogoč. Na mestu nesreče leži velika množina živil, namenjenih za Nemško Avstrijo: koruza, fižol, moka, drva in razno drugo blago. Tudi sodi z vinom so bili na vlaku. Vse' skupaj je podobno velikanski razvalini.
Na stotine ljudi je v soboto cel dan ogledovalo nesrečo. Okrajni glavar dr. Lajnšič je dospel na lice mesta v soboto okoli 11. ure dopoldne. Varnostno stražo so vestno vršili orožniki iz Lajteršberga in iz St. lija.
Preiskava.
»Vrši se natančna preiskava o krivcih nesreče. tToliko pa je gotovo, da postajnega osobja na Pesnici ne zadene prav nobena krivda*
politični pregled.
Jugoslavija.
Vladna kriza. Demokratie so v vprašanju agrarne reforme kapitulirali pred stališčem radi -kalcev, katero je regent označil na manifestu z dne 24. decembra 1918, da se dosedanjim lastnikom begom zakonskim potom izplača nagrada ali hak. Načeloma se je torej dosegel sporazum v vseh vprašanjih. Doktor Vesnič je zato predložil protokol, o katerem nai stranke podajo svoje mnenje. Protokol obsega naslednjih devet točk: 1. Glavni namen koncentracijsko vlade so volitve v konstituanto in predložitev ustave. Volitve naj bi se vršile pred koncem novembra t. 1. Ko vladar sankcijonira volilni zakon, se bo določil dan volitev, kakor tudi dan sestanka skupščine, 2, [T,a točka govori o načrtu ustave ter pravi, da je vsak član vlade dolžan, podati svoje mnenje o načrtu ustave. 3. Pasivno volilno pravico imajo aktivni ministri, ministri na razpoloženju, kakor tudi vsi profesorji pravnih fakultet. 4. Vprašanje izvoza je rešeno tako, da bo prost izvoz vseh produktov, M ne bodo izvzeti v posebnih odlokih gospodarsko finančnega komiteja. Izvoz pšenice bo svoboden da kontingenta 45.000 vagonov. Preden se kontingent izčrpa, se bo odločevalo, ali dopušča stanje države nadaljni izvoz ali ne. Posli trgovskih pogodb in evidenca organizacije izvoza določenega kontingenta pridejo na, finan -čno ministrstvo, ki vodi nadzorstvo nad izvozom ter izdaja specijelna dovoljenja za izvoz. 5. Za izvedbo agrarne reforme se bo osnoval agrarna gospodarski komite, v katerem bodo ministri za agrarno reformo, kmetijstvo, šume in rude, notranje stvari, pravosodje in finance. Med prve posle ministrstva za agrarno reformo bo spadalo izplačilo haka za leto 1918 in odškodnina za leto 1919. Ta izplačila se izvrše takoj, ko predloži komite svojo rešitev, kar se mora zgoditi: najkasneje do konca tega leta. 6. Narodno predstavništvo ima sprejeti volilni zakon, vse mednarodne pogodbe in proračunske dvanajstine. 7. Predsedstvo Narodnega predstavništva dobi parlamentarna zajednica, oba podpredsednika pa demokrati. 8, Izvrši se preosnova pokrajinsih vlad v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. V Sloveniji se notranje poverjeništvo nevtralizira, demokrati dobe socijalno skrb in pravosodje, ostalo pa Ljudska stranka,. V Hrvatski dobe demokrati notranje stvari, gospodarstvo in narodno zdravje, ostalo pa druge stranke po dogovoru. V, Bosni m Hercegovini dobe demokrati notranje stvari !n prosveto, ostalo pa druge stranke po dogovoru. V Dalmaciji ostane nadalje predsednik dt„ Krstelj, no -iranje stvari prevzame dr. Desnica, prosveto pa član Ljudske stranke dr. Lozovina. Med člani vlade ima vladati kolegijalnost, t. j. vsi sklepi se sprejemajo ob prisotnosti vseh članov vlade, v slučaju nesporazuma se morajo odstaviti z dnevnega reda ter predložiti ministrskemu svetu, 9, Ustanovi se ukazni komite ministrstva, ki bo vodil premeščenje, odpuščanje in upokojitve uradnikov, ki imajo nad 2500 dinarjev letne plače. V slučaju nesporazuma posreduje ministrski predsednik.
LDU. Beograd, 14. avgusta. Včeraj ob 18. uri se je na sestanku demokratskega bloka in parlamentarne zajednice podpisal protokol sporazuma, ki bo v kratkem objavljen, Najvažnejša točka protokola
je agrarno vprašanje. Demokratie so pristali na predlog parlamentarne zajednice, po katerem bodo v vladni izjavi izrečno rekapitulirane vladarjevei besede,
' izrečene v njegovi proklamaciji na narod na dan uje-I dinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Z ozirom na i to se priznava svoboda kmetov, zemlja se da obdelo-I valcu, odškodnina pa se plača onim^ katerim j,e bila 1 zemlja odvzeta. Izplačilo haka, v kolikor še ni bila j plačana, se predvideva za leta 1918 do 15. decembra I 1920. Vsa ostala vprašanja' bi imel v tem smislu re -I šifci agrarni ministrski komite, v katerega vstopijo I ministri za agrarno reformo, kmetijstvo, rude in šu-I me, finance in pravosodje ter notranja dela- Kar se I tiče izvoza, je dovoljeno izvoziti samo 15,000 vagonov, I pšenice, in sicer zmlete v moko., Glede uradniškega I vprašanja je dosežen sporazum, po katerem se razpo-I redba uradnikov ima izvesti na stalni podlagi tako. I da se izvrši ta razjporedba v razmerju: sedem demo-I kratov proti devetim članom parlamentarne zajedni -I ce.. Nobeden .uradnik ne sme biti odpuščen ali vpoko-! jen in ne more dobiti novega mesta, ako tega ne do-! voli prej ukazni komite ministrstva, ki se bo ustano-! vii. Za uradnike, ki imajo pod 2500 dinarjev letne 1 plače, ostanejo še nadalje pristojna resortna ministr-! stva. V Zagrebu dobijo demokratje» poverjeništvo za I notranje stvari in socijalno politiko, v. Sarajevu no-j tranje stvari, prosveto in socijalno politiko, v Dalma-? ciji ostane staro stanje, v Ljubljani pa se poverjeni-I štvo za notranje stvari nevtralizira, demokratje pa t dobe. prosveto in socijalno politiko. V členu 15, Volilnega zakona se črta pasivna volilna pravica vsem državnim uradnikom, razen aktivnim ministrom,, ministrom na razpoloženju in profesorjem raznih fakultet. Predsedništvo Narodnega predstavništva dobi I parlamentarna zajednica, obe podpredsedniški mesti pa demokratje. Volitve v konštituanto se bodo vršile v novembru. Določeni roki se z ozirom na to v dru-- gern čitanju volilnega zakona skrajšajo ter se bodo I oni členi volilnega zakona, ki so bili že odobreni,
I spravili v sklad z novimi določbami.
Koroško. Razmere v plebiscitnih conah. Ljubljana, 14. avgusta. Glede poročil o razmerah v plebiscitnih conah na Koroškem in o tamošnjih od -nošajih samih smo prejeli od vodje ljubljanskega Dopisnega urada nastopna pojasnila sj prošnjo, da jih v interesu stvari priobčimo javnosti: Z ozirom na razne deloma nejasne, deloma nasprotujoče si vesti v naših listih o sklepih plebiscitne komisije, ki so se označevali kot uradni, smatram za potrebno, opozo -riti našo javnost na dejstvo, da plebiscitna komisija do danes ni izdala razen znane proklamacije še no -benega komunikeja o svojih sklepih., Dobro poučeni krogi so mnenja, da temelji ta molčečnost na enem prvih sklepov plebiscitne komisije, Ako je temu tako in nimam razloga, da bi nad tem dvomil, potem je razumljivo, da tudi naš zastopnik v, plebiscitni komisiji ne more oficijelno obveščati naše javnosti o svojem delu. Iz tega pa tudi sledi, da se morajo vesti o sklepih plebiscitne komisije smatrati za uradne, tudi ako jih je prinesel LDU,, če niso bile, izrečno označene kot uradne. Glasom informacij, ki prihajajo od raznih dobro poučenih strani, pa je položaj na Koroškem tak, da ne daje povoda za neutemeljen pesimizem , kakršen se je semtertje pojavil v tem pogledu. Res je, da se je na demarkacijski črti med glasovalnima conama A in B osebni in blagovni promet, ki tudi poprej' ni bil popolnoma ukinjen, olajšal, in sicer tudi v gospodarsko korist našega ljudstva, toda demarka-oijska črta še obstoja in naši orožniki ter naši finančni stražniki izvršujejo ob njej svojo službo. O kaki odstranitvi našega orožništva, ki je vendar del naše uprave, z demarkacijske črte, oziroma iz pasa A, ni niti govora- Tudi naše vojaštvo ostane v pasu A, dokler bo za vzdrževanje reda in miru potrebno. Ravno tako so popolnoma neutemeljene vse vesti, ki se zadnje dni širijo po nekaterih krajih v pasu A, da je namreč plebiscitna komisija premaknila demarkacii -sko črto, v našo škodo. Resnica je, da je v zadnjih dneh, posebna komisija obšla vso demarkacijsko črto in da ostane na podlagi njenih predlogov demarka -cijska črta tam, kjer je bila dosedaj. Celo Zrelec pri Celovcu, za kateri kraj, se je že na mirovni’ konferenci v Parizu bila huda borba,, ostane še nadalje v naši upravi.
Rusija—Poljska.
Rusko-poljs ka vojska in mirovna pogajanja. Rusi stoje pred Varšavo, vzhodnja ruska armada, ki je prekoračila Bug, je zopet napredovala. zasedla prejšnje gubernijalno mesto Siedlec, Hzub -ješov in več drugih krajev. Na severu so zasedli Rusi epo železniško zvezo Varšava—Gdansk in ogrožajo drugo. Stopili so tudi že na tla takozvanega koridorja, to je pasu sveta, ki druži mesto Gdansk s Polj -sko. Ako prekinejo Rusi to zvezo, ne more dobivati Poljska od entente nobene pomoči več. Medtem so se pričela pogajanja za mir med Poljaki in Rusi1. Prve poljske odposlance je ruska vlada zavrnila, ker so i-meli samo pooblastilo, da sklenejo premirje, ne pa tu di mir. Po prerekanju sem in tje so se slednjič odločili Poljaki,da pošljejo k Rusom poslance z vsemi pooblastili. Rusi so za pogajanja; določili mesto Minsk, kamor so se odpravili Poljaki dne 14. t. m., Angleži so želeli1, da bi se pogajanja vršila v Londonu in bi ectenia, oziroma Anglija posredovala. Ruski zastopniki so to ponudbo odločno odbili, češ, da prepir entente čisto nič ne briga in da bodo Poljaki veliko bolje opravili, ako se pogajajo naravnost. Angleži so to silno zamerili in so rekli, da je iraški odgovor nesramen. Ententa se je morala ukloniti in privoliti, 'da se pógajajo brez nje, Angleški ministrski predsednik Lloyd George je povedal, da1 stavijo Angleži Polja « kom sledeče pogoje: 1, poljska armada se zniža la

50.000	mož; 2. poljska vojna industrija se ukine; polj-« ske meje ostanejo, kakor so bile določene v Parizu z izjemo majhnih sprememb pri Bjalystoku in pri Holmu; 4. boljševiki imajo prosto pot k vshodnjemu morju in k Prusiji. Poljaki pravijo, da sprejmejo ,'vse pogoje, zahtevajo samo, da Poljska ostane neodvisna in nerazdeljena. Radi rusko poljske vojne je prišlo do ostrega prepira med Angleži, in Francozi. Angleški l minister je svetoval Poljakom naj se udajo Rusom, kar je Francoze razjezilo. Z druge strani so Fran -cozi’ priznali generala Vrangla, ki se v južni Rusiji bori proti boljševikom, kar so hudo zamerili Angleži. Francozt bi radi dobili nazaj onih 24 milijard, katere so fired svetovno vojno posodili ruski državi, Ker: boljševiki ne marajo priznati tega. dolga, katerega jet naredila še stara carska vlada, bi jih Francozi radi premagali z vojsko, toda zoper nje naj, bi se, za Francoze vojskovali drugi narodi. Angleži bi pa radi z, boljševiki sklenili mir, da bi lahko trgovali z; Rusijo in delali dobičke. Nasprotje med obema državama so torej zelo znatna. Boljševiki pa gredo svojo pot in so smejejo obema. Poljaki so izdali obupen progias na vsa narode, naj jim pridejo na pomoč. Cehi so odgovorili takoj, da se ne mislijo vmešavati v te boje. Samo Madžari obetajo Poljakom z veliko bahavastja svoja pomoč, ki bo pa ostala, samo v besedah, ker drugačne dati ne morejo. Mi tudi ne poj demo t ogenj za Rumune in Italijo.
Pnevne vesti.
Prvi napad na Francoze na Blejskem jezera« Po veličastnem sprejemu gostov pri Blejskem jezeru* ki je bil v resnici tako lep, da je prevzel Francoza popolnoma, so se ločili od ostale družbe in odkorakali k hotelu Malner obedovat. Po obedu, kjer je bila por strežba jako dobra in uljudna, so se hoteli peljati na sprehod po jezeru. Bili so čisto sami za-se, daleč odi vse ostale dražbe. Čolna niso mogli dobiti nobenega« Kjer so videli pri bregu čoln, je stal v bližini fantin* ki je na vprašanje odvrnil suho, da je čoln že najet od dragih. Slednjič najde nekdo zanje z veliko teža* vo v Mlinu kmetski čoln, vozilo je dvoje priljudnih! kmetskih deklet. Med vožnjo povedo, da je gospoda odrekla Orlom čolne, Sokoli so podžagali mlaje, same so celo noč stražile čoln, ker, so Sokoli grozili, da ga bodo navrtali, da ne bi mogli voziti gostov. A tafc» čoln stane 6000 K. Ko se pripeljejo na višino jezera — v čolnu je bilo 18 oseb, bil je torej prenapolnjen* obenem je pričel pihati veter v nasprotno stran in je, gnalo valovje, tako da je bila vožnja zelo težavna in} nevarna — se prikaže ob njegovi strani majhen čolniček in v njem dvoje možkih. Eden je bil popolnoma slečen, sedel je v čolnu, se zvijal semintja ter kričal. Drugi, ki je vesljal, je bil oblečen. Čolniček se spusti prav pod francoski čoln, se ustavi, nagec poslu -ša, kakšen jezik govore sosedje, potem pa zopet nadaljuje svoje neumnosti. Kriči,' psuje, dela vsakovrstne izzivajoče kretnje. Obnašal se je, kot bi bil nor ali pijan. Obenem se prikaže od druge strani enak čoln, v katerem sta sedela dva, a oba oblečena, ki sta se pozdravljala s prvim čolnom s pozdravom:!, „Nazdar, Sokol!“ — Potem so iz obeh čolnov nadaljevali izzivanja in sramotenja, vmes pa tudi zapeli:» Zovi, samo zovi, mi sokolovi“ Francozi so ves čas gledali mirno in molče, slednjič vprašajo tolmača-spremljevalca, kaj to pomeni, če ni mož morda nor« Pojasnil jim je, da so to najbrž kakšni trčeni Rusi * ki so sem pribežali pred boljševiki. Slednjič vendan so Francozi sami uganili, da je neke vrste demon -stracija proti njim. To se je nadaljevalo celo pot do otoka; včasih’ je bila celo nevarnost, da se prevrne čoln.
\Milijonarje v vagone. Deželna vlada v Ljubija ni je svoj čas izdala naredbo, da si morajo mnogoštevilni ljubljanski rr^ilijpnarji začeli graditi stano vanjske hiše za sebe in za svoje uslužbence. Proti te- odredbi so se dvignili vsi’ zaščitniki kapitalistov* zlasti je kapitaliste podpiral demokratski minister doktor Kukovec.. Toda odločnemu nastopu deželne vlade so so vendar morali udati ljubljanski milijonarji. Ustanovili so si svojo milijonsko zadrugo za zidanja hiš. Milijonar Hermann, ki se ni hotel udati, pa ja moral iti v vagon!
Ljubljanska „Jugoslavija“ in poljska Slahta « iV Ljubljani imamo list, ki si je postavil za načelo, da piše vedno tako, kakor ljudem ugaja. Toda okusi so različni in spremenljivi in istotako tudi pisava lista« Pri Poljakih ni našemu širokemu občinstvu všeč! „šlahta“, o kateri vladajo zelo čudni in fantastični pojmi. Torej piše tudi „Jugoslavija“ zoper to poljsko „šlahto“, ki mora biti kriva vsega hudega in vsega zla. Ljubljanski list piše: „Slahta je tista, ki je vodila poljski narod v vojno. Naglašamo šlahto radite-ga, ker se poskuša odnekod temu oporekati, češ: —i saj je ministrski predsednik napreden kmet (?) in Tt vladi so socijalni demokratje. Ne bomo replicirali na ta jezuitizem; naj opozorimo le na to, da je takmef-sko-sooijalistična poljska vlada zelo mlada, ter se ja sestavila šele takrat, ko je bila poljska armada in z njo šlahčiška tedanja vlada že poražena. Nam je pa poljsko ljudstvo enakovredno kakor rusko, za režim pa, ki je pognal poljski narod v bratomorni boj, nimamo in nismo imeli podrepniških simpatij in tega nas ni preveč sram.“ — Pripomnimo, da „Jugoslavije* tudi ni nič sram, da v nekaj stavkih kopiči ena budalost na drugo in da piše o stvareh, ki so ji tako tuje, kakor mesečne poljane. Samo da se piše tako, kakor ugaja. „Ljudem pa, ki žele vedeti nekoliko več, kakor jim zamore postreči „Jugoslavija“, povemo to-le : Načelnik poljske republike je Pilsudski,, vas-
, ditoij socijalistov, ki je bil pred vojno voditelj socialistične bojne organizacije, ob izbruhu svetovne vojne pa organizator in poveljnik poljskih legij, ki so fee v avstrijski armadi borile proti Rusom. Mož, ki je že »od nekdaj stal na čelu poljskih socijalistov, bo gotovo vsaj tako malo šlahčič, jezuit in podrepnik šlah -čiškega režima. Po preobratu je bila prva poljska vlada čisto socialistična in Pilsudski je bil vojni minister. Tudi pozneje so imeli socijalisti in kmetski radikalci vediio velik vpliv na vsako vlado. Ministrstvo, pod katerim se je pričela vojna z Rusi, jie stalo pod vplivom socijalistov in kmetskih radikalcev. Sele po porazu so izročili predsedništvo Grabskemu, ki stoji na levem krilu narodne demokracije in je voditelj takozvane moskalolilske struje, ker se je od njega pričakovalo, da bo kot znan rusolil lažje dosegel mir z Rusi. Po kratkem njegovem vladanju so zopet prevzeli krmilo države socijalisti in radikalni kmetje. kV, sedanji poljski državi šlahta sploh nima nobenega vpliva in v poljskem državnem zboru ni nobene šlah-čiške ali konservativne stranke. Po številu najmoč -nejši so napredni radikalni kmetje, za njimi socijalisti; imamo tudi delavsko krščansko-socialno stranko, a plemiške stranke ni nikjer. Samo iz vzhodne Galicije je prišlo v državni zbor nekaj starih, konservativnih poslancev, a to samo vsled tega, ker tam radi tuje zasedbe ni bilo mogoče razpisati volitev, ampak so kar poklicali stare avstrijske poslance. Kmet Vitos, ki je sedaj ministrski predsednik, je — ne da bi ga radi tega hvalil — brez dvoma vsaj toliko napreden, kot katerikoli voditelj naših samostojnih kmetov, z doma popolnoma siromašen kmet in samouk. Res, da je bil knez Eustahi Sapieha minister zunanjih zadev v ministrstvu Grabskega, a to se je zgodilo že po prvih porazih, ki so zadeli Poljake še pod kmets-ko-socijalistično vlado. Sicer se pa kaj takega zgodi tudi pri najbolj demokratičnem narodu. Slahčiški režim v poljski republiki torej ne more imeti nobenih podrepnikov, ker ga sploh ni in vsled tega prav radi verjamemo, da ljudje od „Jugoslavije“ niso podrepniki tega režima.
Vedno Isti. „Domovina“ („Mi in duhovščina“) Št. 78 uvodnik, in ž njo vsa goščava protikrščanskih listov vedno trdijo, da preganjajo le „politikujoče“ du-Jiovne, a „mirne, prave Kristove namestnike“ čislajo. Pa kje je meja med takimi? Uprav 40 let je, kar so takratni liberalni listi srdito napadali linškega škofa (Rudigier). Kaj je bil zagrešil? Mestni magistrat lin-ški je bil pismeno opozoril, naji mestnih delavcev nikar ne sili ob nedeljah in praznikih k težkemu delu ■(ulice tlakovati), jih tako zadržuje od verskih dolžnosti ter jim krati potreben nedeljki počitek. Je bila to tudi politika, gospodje pri „Domovini“ in „Kmetijs -kem listu“? Isto velja še danes. Ako vpliva škof ali duhovnik ustmeno ali pismeno, v cerkvi ali šoli, zasebno ali javno, naj se božje zapovedi spolnujejo od vseh, tudi od gosposkih in bogatih, od podložnih in vladajočih, očitno in javno — lop po njem, ker s tem že uganja politiko. Ako pa brezverni v postavah in z vzgledom podirajo svetost in nerazločljivost sv. zako-■aa, preganjajo iz šol krščanski nauk in jemljejo duhovščini temeljne pogoje življenjskega obstanka ter
jim.	vežejo prosto besedo — to po njihovem ni vtikanje politike v vero in Cerkev! Dvojna, torej krivična mera.
Izpraznitev Radgone in Koroška. Ko so Jugoslovani izpraznili Radgono, so nemški listi od samega navdušenja komaj dihali. Zdaj pa se je navdušenje poleglo. „Grazer Volksblatt“ z dne 4. avgusta 1920 piše: Kaj je sledilo veselju v osvobojenih pokrajinah? ilz Radgone se poroča: Vkorakanju našega orožniškega oddelka je sledil pohod neštetih prekupčevalcev, fci so kakor vojne hijene poplavili osvobojeno ozemlje. Prva posledica tega je, da je v teku dveh dni cena jajc poskočila za '2.60 K, tako da danes stane jajce 5
K.	Cena svinjske pečenke notira 30 K več, kakor v Času jugoslovanske vlade. To govori kar cele bukve. ^Kärntner Tagblatt“ piše k temu v št. 189: „Ne moremo iti preko te notice, ne da bi prosili svoja merodajna in kompetentna mesta, da skrbe za to, da se i pri nas ne pripeti kaj sličnega. Proti prekupčevalcu je treba nastopiti brezobzirno. Ne sme se pozabiti, kako slab vtis bi to moralo narediti na naše rojake v coni A, če bi jih izrabljali za predmet izkoriščevanja od strani oderuških prekupčevalcev. Popustljivosti v tem oziru bi ljudje ne razumeli. Kar imajo naši kmetje v coni A za prodajo, bodo že prinesli na trg, kakor prej. Le nikar prekupčevanja pa ljudskih preseljevanj za grmadenje živil.“
Pomenljiva je stoletnica 1820. ustanovljene Eranjske hranilnice v Ljubljani, prve v bivši Avstri-
ji.	Njej so sledile brzim korakom hranilnice v Inomo-stu in Bregencu (1822), Oberhollabrunnu (1824), v. Pragi (1825), v Gradcu (1825) in Celovcu (1835).
Mladeniški tabor Slovenskih goric, Zmaga krščanske misli prihaja tudi v prelepe Slovenske gorice, To mora pokazati naš mladeniški tabor v sredi-Bču Prlekijo, pri Sv. Lenartu dne 22. avgusta, ki bo združen z dopoldansko božjo službo, stanovskim naukom in fantovskim zborovanjem, v Posojilnici; popoldan pa javna telovadba naših bratov Orlov. Mladeniči, ne zaostajajmo za drugimi, hitimo vsi na plan, y boj za naše krasne vzore, pojdimo vsi ta dan na svoje stanovsko zborovanje k Sv. Lenartu* nobeden izmed nas naj ne ostaja dorria ; ne bil bi sposoben za boj, kdor bi se skrival dne 22. avgusta v zaledni ^prijetne“ lipove sence,, Tovariši moji, prijatelji vsi ss nami, kličem vam na svidenje pri Sv. Lenartu \ i— Mladenič Slov. goric.
Prošnja. Dne 25. julija 1920 ob 544. uri popol-lan se je vsula ko orehi debela toča po naši občini er je uničila ves poljski pridelek. Toča ja stala me-
stoma za pedenj visoko na polju ter'' je cenjena škoda črez 889.420 K. Zita in zrna ne bo pridelal nobeden posestnik, istotako sta koruza in krompir popolnoma uničena. Vsled dovoljenja okr. glavarstva Slo-venjgradep z dne 31. julija 1920 št. 14.994 stavi podpisani odbor najudaneje in nujno prošnjo z malim da 1 rom ali pa nabiranjem prispevkov priti nam v po -! moč. Vsaki tudi najmanjši znesek se hvaležno spréj -! me ter izvolite za vaš trud in požrtvovalnost prisrčno I zahvalo v bedi se nahajajočih prebivalcev občine Se-I le tem potom sprejeti. Nabrani zneski se naj dopošlje-f jo na občinsko predstojništvo Sele pri Slovenjgradcu. I Občinsko predstojništvo Sele, 6. avgusta 1920. Za po-I možni odbor: Franc Karner, Anton Zagernik, Josip I Hovnik, Franc Kotnik, Anton Hovnik, Franc Zager-f nik.
Ma Hflalo Qospajuiea
t- j. dne 8. s e p te m b' r a t. L, obhajajo obmejni Slovenci v St. Iljuv Slov. gor. slavnostno desetletnico otvoritve tamošnjega „Slovenskega Dom a“ in proslavo zloma germanskega nasilja..
Vspored:
1. Na predvečer kresovi na obmejnih gričih. —■ Dne
8.	septembra:, 2. Okoli 10. ure predpoldne prihod posebnega vlaka iz Maribora. 3, Slovesen sprejem gostov na kolodvoru v St. liju. 4. Ob 5411, uri v župni cerkvi pridiga (dr. Medved) in sv. maša. 5. Opoldne odmor. 6. Ob dveh v župnijski cerkvi večernice. 7. Ob treh odhod na slavnostni prostor. 8. Na taborišču: a) Zgodovina in opis bojev obmejnega slovenstva v Zadnjih desetletjih (Zebot). h) Deklamacije, petje ter godba, e) Telovadba Orlov in Orlic, d) Ljudska veselica. 9. Ob 22. uri odhod gostov s posebnim vlakom.
Pri slavnosti sodelujejo Orli in Orlice ter že -lezničarska godba iz Maribora.
Za posebni vlak je poslati prijave vsaj do 30. avgusta t. 1. mariborskemu Orlu.
Na ta veliki praznik obmejnih Slovencev, ki so največ trpeli v narodnem boju, vse dobromisleče Slovence in Slovenke prijateljski vabimo!
Slavnostni odbor.
Obrtniki, pozor. Večina stanov ima lastno glasilo ; tudi obrtniki ga imajo. „ Jugoslovanski obrtnik“ je žalibog le še premalo znan, zlasti po bivšem Štajerskem in Koroškem, Omenjeno glasilo prinaša vele-zanimive članke politične in stokovne vsebine, pokrajinske in politične novosti, brezplačne odgovore in pojasnila na kakršnokoli vprašanje. Kar je „Domoljub“ za kmeta, to bi moral biti „Jugoslovanski obrtnik“ za obrtnike. Nobenega zavednega obrtnika-pri-staša VLS. ne bi smelo biti, ki ne bi bil ud organizacije Jugoslovanske obrtne zveze in naročnik njenega zgoraj omenjenega glasila., Organizacija, koje načela temelje na krščanski podlagi in katere glavni smoter in namen je, povzdigniti in uveljaviti obrtni stan, je veja VLS. Zveza sama daje brezplačno po -jasnila vsem društvenikom in jih zastopa pri raznih oblastih. Obrtniki! Pristopite k organizaciji, zahtevajte pri njenem tajništvu podrobnih informacij in na ročajte se na list. Kdor želi glasilo na ogled, naj se obrne na uredništvo lista „Jugoslovanski obrtnik“, Sodna ulica 11, Ljubljana. Ravnotam je tajništvo in sedež organizacije. Priporočamo,
Mariborske vesti.
Obmejna komisija v Mariboru* V. petek, dne
13.	avgusta popoldne okoli 3. ure so se pripeljali v Maribor člani razmejitvene ententine komisije. Na kolodvoru so jih pričakovali:	zastopnik ljubljanske
deželne vlade poverjenik Dušan Sernec, predsednik jugoslovanske obmejne komisije general Plivelič, okr. glavar dr. Lajnšič, vladni komisar dr. Leskovar in večje število zastopnikov raznih uradov in korporacij, med katerimi smo opazili voditelja prekmurskih Slovencev, župnika Klekla. Komisijo je pozdravil v francoskem jeziku poverjenik Sernec, ki je predsta -vil komisiji razne zastopnike. Zelo prijazno je odzdravil predsednik komisije, angleški komisar polkovnik A. J. Craven. Ciani komisije so se nato odpel -jali v hotel „Meran“, kjer so skupno nastanjeni. Na večer ob 6. uri se je vršil v mestnem parku načast komisiji koncert vojaške godbe, ki so mu prisostvovali zavezniški zastopniki in mngobrojno občinstvo . Prvi skupni sestanek se je vršil v soboto dopoldne. Člani razmejitvene komisije so tekom sobote dopol -dneva opravljali zasebne sposle. Popoldne ob 3. uri se je sestala celotna komisija.
Občinski gospodarski urad v Mariboru izdal bo nove sladkorne nakupovalne nakaznice, in sicer za hišne lastnike: Graškega predmestja (Melje) dne
17.	t. m., Notranjega mesta (Koroška cesta) dne 18. t. m.,, Magdalensko predmestje dne 19. t. m. Za podnajemnike vseh mestnih okrajev pa dne 20. t. m.: vsakokrat od 8. do 12. ter od 14. do 16. ure (2—4). Hišni lastniki morajo oddati njihov hišni list (rumene barve) ter dosedanje, več neveljavne nakupovalne sladkorne nakaznice. Podnajemniki se morajo izkaza* ti z njihovo policijsko zglasilnico ter oddati istotako dosedanje, neveljavne nakaznice, V svrho čimprejšnje ugotovitve števila upravičencev pri posameznih trgov eih, naj isti oddajo dotičnim njihove kontrolne kupone. Trgovci naj strankam pri takratni oddaji sladkorja odrežejo ter odvzamejo odrezek „Velki srpan 1920 (VIII.)“ Trgovcem, koji Se do sedaj niso poravnali sladkornih primanjkljajev, se pa prepoveduje, prevze-
mati od strank tozadevne kontrolne kupone. Maribor* dno 12. avgusta 1920,. — Vladni komisar: dr. Leskovar s. r.
JI(Z ima v četrtek ob 20. uri v Koroški cestiti v I izvanredno važen sestanek. Razven članov so vabi* I Jjeni tudi dijaki nečlani, ki se zanimajo za JDZ. tTI l pa si morajo priskrbeti legitimacije v sredo in četr«* I tek od 14. do 15. ure v Cirilovi tiskarni.
Glasbena Matica opozarja svoje pevce na zeia ! važno pevsko vajo v torek dne 17. avgusta ob 20. uri ! pri Götzu.
Stekel pes. Dne 12. avgusta se je med 2, in 3* I uro popoldne na okrajno cesto občine Studenci pri* j klatil srednjevelik črn pes s sivkastim gobcem, sre* j dnjevelikimi ušesi, tankim špičastim repom, kratko -j dlak, z usnjatim ovratnikom z medeno znamko. Vi 1 Studencih je vgriznil 8 let starega Viljema Sirkovnik,-! Psa je zasledoval orožniški postajenačelnik in ker je I kazal znamenja stekline, ni mogel streljati za njim J in ga je samo ranil z' bajonetom v gobec. Pes je od* i tekel proti Limbušu. Občinstvo se naproša, da poma* I ga zasledovati psa, ker je mogoče podlegel zadobije* i nim ranam. Ako se pes kje dobi, naj se naznani najbližji orožniški postaji ali mestnem magstratu.
iz Ptuja.
Rože zopet na svobodnem delu, Ze enkrat smo poročali v listih o znanem hujskaču Rožetu. Našim ! bralcem je še gotovo v spominu pobeg tega junaka v , Nemško Avstrijo, Drž. pravdništvo je uredio v do-I bi komunističnega štrajka železničarjev preiskavo j proti Rožetu. G. Rože pa se je odtegnil preiskavi in I aretaciji s poletom v srčno svojo domovino — Gradec,;
IPred par dnevi pa se je ta posili izletnik zopet po -vrnil v Ptuj, kjer zopet nemoteno hujska in razsaja. P*o Ptuju govorijo, da mu je izposloval svobodni po* vratek mariborski odvetnik dr. Škapin. Vprašamo deželno vlado ter državno pravdništvo: Kaj in koliko je na tem resnice, da se dovoli Rožetu povratek brez kazni, ko se je pred nedavnim časno odtegnil aretaciji ž . . . begom? Milo rečeno je to škandal, da so na intervencijo internacionalnega socialističnega ad vokata ščitijo elementi v svrho hujskanj proti naši državi. Pričakujemo odgovora in bomo o stvari Še govorili,
G. Favai v Ptuju. Pred nedavnim časom je sklicala ptujska socijaldemokracija svoj shod. Ker naši ptujski rdečkarji ne premorejo nikogar, ki bi pose-! dal le količkaj govorniškega talenta, so povabili v. J Ptuj mariborskega socialističnega generala profesorja, da jih politično potrdi; G. Favai sel je odzval povabilu in prifrčal v Ptuj? Na shodu je klatil1 z jezikom povprek in po dolgem, zmerjajoč vse, kar ne trobi v internacionalni rog. Najbolj srdito je udrihal seve po klerikalcih, po vladi m po dr. Korošcu pa na tako ostuden način, da so se zgražali nad njegovimi psovkami celo v tem oziru dobrega apetita vajeni socijalisti: Toliko o tem zborovanju s pripombo, ker še vedno vzgaja in podučuje g. prof. Favai mladino na mariborski gimnaziji.
Ptuj obsoja pisavo „Mariborskega delavca“. Vsi ptujski obiskovalci in očividci orlovskega tabora v, Mariboru se še sedaj ne moremo dovolj načuditi, si-jajnosti te manifestacijske prireditve. Vsi trezno misleči Ptujčani brez razlike strank pa se zgražamo* kako da se drzne „Mariborski delavec“ na tako brezvesten način blatiti tabor in njegove posetnike. Pisavo „Delavca“ obsoja celo ptujska frakarija! ki tudi trobenta v laži demokratski rog. Toliko v, vednost mariborskim JDSarjem, katerih psovke so zadele na ostro obsodbo pri lastnih pristaših v Ptuju.
Ptujska davkarija. Pri tukajšnji davkariji šo krilatijo razmere, ki se prav nič ne razlikujejo od časov pod Avstrijo. Kot vodja ptujskega davčnega u-rada je nastavljen g. Jerše. Opravičeno govorijo, o tem gospodu, da je bil pod zaščitnimi peruti avstrij* skega orla somišljenik nemškutarije. Se sedaj v, Jugoslaviji pa je dejstvo, da ta gospodin sprejema Nem-
Ice nad vse prijazno, jim ponuja stolce in kramlja z njimi po cele ure v blaženi nemščini; slovenske stranke pa odslavlja z neslovansko odurnostjo. 2e daljo I časa se po Ptuju javno govori, da je ta germanofil is j disciplinarni preiskavi iz za javnost še, neznanega I vzroka. Pri nemškutarjenju in v tekmi za prijaznost' * z nemškutarji mu, sekundira pisarniška nastavljenka j Cernejšek (nekdaj — Tschernenschegg). Čudno se raj i zodeva vsem Ptujčanom, da je davkarski nadupravi-teli, g. Tobijas, že od nekdaj prezaveden Slovenec m podrejen Jeršetu, dasi ga po činu nadkriluje. Demo* kratstvo — nemškutarija — ima tu povsod prednost. Na razmere pri ptujski davkariji opozarjamo finančno delegacijo, da napravi red glede občevanja s strankami in se zavzame ter gleda -pri vodstvu uradov, na zavedne Slovence!
Ptujska državna policija se pritožuje, da ne prejema plačila za ono službo, ki jo vrši izven svojo redne službe po noči in na račun privatnikov. To so glediščne predstave, koncerti plesi itd. Zai vršitev te, policijske službe plača podjetnik in prireditelj že naprej določeno svoto pri mestnemu magistratu. 'Tudi za časa stavke železničarjev jo bila policija noč in dane v službi, a še dosedaj se jej ni izplačal niti vinar tozadevne nagrade, akoravno je nakazala deželna vlada v Ljubljani v to svrho ptujskemu glavarstvo 10.000 K, Ker se izplačuje za nadurno službo takoj policiji v Mariboru in Celju, je menda napravila deželna vlada za Ptuj izjemo? Sploh so pritožbe gleda nerodnosti ptujskega glavarstva na dnevnem redu * Vzrok nerednosti in pritožb je iskati v demokratstvu ki se preveč šopiri po prostorih ptujskega glavar.* stva,	-	t '	,vl
manufakturno blago h dospele iz inozemstvi
PO CENI
in se dt
J. N. ŠOŠTARIČ
NAJUGODNEJŠA
PRILIKA za NAKUP
Sukno za moške obleke,	— Izgotovljene meške hlač
meter K 220 — , 260 —,	___ iz hlačevino, K 140 -
300 — itd.	_	160—, 180-— itd.
Hlačevina za moške	Izgotovljene hlače za
obleke, met. K 70-, 80-,	— dečke, K 60 —, 70-— j
100 — itd.	—	80'—.
Izgotovljeno moške *b-	— Flavina, močna, met
leke, suknene K 1500-—,   kron 40-—,48—itd. i
18001—, 2000'— itd. _______ dveh straneh tisk, met
Izgotovljene obleke iz	K 48 —
hlačevine, K 600-—, ■	Pri stari zalogi so se e
700'—, 800’— itd. — ne primerno znižale.
Velika izbira perila in pletenin lastnih izdelkov,
’ vsake vrste
Upl^olliiy se sprejmejo y p°pravil°-Zaloga Hr
zlatnine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
iKsnižfakfur-nega blaga
se solo znižanih cenah
se Mo prepričati, pri tvrdki
CjfUDOLF NIEFERO ? 1
MARIBOR
poles cerkve sv. Alojziia, Kereiks ceste it. 1.
i .n, za snaženje sprejema jremo Marija Ritonja v Aleksandrovi cesti 6, na vrtu, Maribor.
Vsak Prlek, ki pride v Maribor, naj si privošči pristnih in vedno Svežih
smm	mk
---PTUJ, SLOVENIJA-
Enonadstropna hi5a
z mesarijo in gostilno se proda v Studencih 17, pri Mariboiu. 669
GIBANC IN POGAČ
katere peče
Priekinja Alojzija Šafarič, gostiln.
pri „Tecernem sollten“ v Mariboru,; Splavarska uliea št. 5.
Zalij gibanee in pogače s pristnimi starimi in novimi vini iz Prlekije!
Za mnogobrojen obisk se priporoča
ALOJZIJA ŠAFARIČ
Dva konja, "j”SJ
lisičje barve, stara 7 do 9 let, sposobna za vsako vožnjo, 163 cm visoka ; lep glasovir, dobro ohranjen, mesarski vos natur, Štedilnik s patent ploščo se proda v Smetanovi ulci 69, Maribor. 622
Črme In rajava kozine
Prvovrstni črni in raj avi box-calf
Prvovrstni črni ševro Čevlji, polčeviji in sandale
Ere pni za gonilne jermene
Usnje za šivanje jermenov
Likanec (nsnje za konjsko opravo), podplati, razno nsnje, ovcine za podlago
TT• g ~ dvonadstropno na voglu XAloU sezidano za gostilno, drugo hišo, pripravno za pekarno sa prometnem prostoru v Maribora se proda v Smetanovi ulici 69, v Mariboru.	621
Razne čevljarske potrebščine
BENCIN «S* HVTOOLJE
Mala hiša
sobna za vsako obrt, je po ceni na prodaj. Vpraša se v Dravski ulici št. 15, Maribor.	634
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
zsšstepsiv® RRineralns rafinerile Dravograd
ter imam zmiraj v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete za nadrobno razprodajo. V zalogi imam nadalje po najnižjih dnevnih cenah vedno najboljše špecerijske in kolonijalna pridelke in bode pri meni vsak najboljše postrežen.
Jakob Prta«, Maribor
(preje Quaitdeat) ,
trgovina z mešanim blagom, Gosposka ulica
665
n mm n
Trapistovski
■ !a pristni prvovrstne kakovosti Siv prodaja in razpošilja,
vsakovrstno
kupnje, predaja in SSPlV razpošilja
Matije Lah, trgorec,
trgovec
MARIBOR. Glavni trg. 4.
kupit; MANUFAKTURNO BLAGO volnene
tkanine (štole) za moške in ženske obleke in kostume, bombažasto in laneno blago za obleke, predpasnike in vse vrste perilo, naj se z popolnim zaupanjem obrne na manufakturno trgovino
Feliks Škrabi, Maribor
Službe i
Pridnega Šoferja
išče okrajno glavarstvo Maribor. 617
fri a «m; ir s0811» 2 kožiii>
UildSUVir, gosposke suknje, štedilnik, čevlje za ženske in moške, šivalni stroj, gare na prodaj v Studencih pri Maribora. Travniška ulica 6.	668
Tri viničarske
s 4—6 delavskimi močmi sprejme «skrbništvo grofa Pachta, Zgornja Bv. Kungota.	636
POZOR ! POZORI
tekstilna TOVARNA
D. X o. X.
M ZGOŽAH, p. BEGUNJE
611	Sievestiia
izdeluje nogavice, jopiče, svitve in vse drage pletenine iz bombaža in volne. Ima posebni oddelek za izdelovanje delavskih nogavic.
Enpnje vsako množino domače in inozemske volne.
Dobro izurjena
aodarska pomočnika sprejme v trajne delo, pri prosti hrani in stanovanju ter dobri plaši, po dogovoru. Franjo Repič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ulica 18, Trnovo.	660
K. Wersche, Maribor
GespoiskB uliea IO.
Veletrgovina z manufakturnim blagom.
iz pravega usnja in „Fesler“ patentne jermene za stroje, različne vprege za konje, dne in navadne, tudi ponošene priporoča
Ivan Kravos,
Maribor,
Aleksandrova cesta št. 13,
poleg Balkana
Sedlarska delavnica:
Koroška cesta 17.	667
Priporoča svojo bogato z&6ogo po
Jako znižanih cenah.
Sadni mlin JS,1”»“-
kamnamo, 1 meter v premeru, Be lahko povsod postavi, je na prodaj v Bresterniei 30 nad Mariborom.
NOJA TRGOVINA ŽELEZNINE _
KfflHJZA zdrav* s 2 d»
W%V%j,M4h&-t 5 feda.Botassi
360K za 100 kg postavno vaso» nudi vai vagonov
Mii. M. Pelli, Gosposlinci,
e.	Baška.
Gostilno yass&:
liko gostilno, najboljša postojanka a sobami za tujce se takoj po «eni proda, v-jl/v blizu parka, nadalje VHU iep0 posestvo 82 oralov, 4 goved 380.000 K, posestvo 6 oralov, 4 goveda, 9 svinj, hiša z električno razsvetljavo vodovodom 160 OOO K preda pisarna ®a posestva „Rapid“, Maribor, Gosposka ulica 28.	664
Dva velika soda
za mast in več praznih zabojev se preda. Vpraša se v Maistrovi ulici 17, trgovina, Maribor. 665
Pinter & Lenard
ALEKSANDROVA CESTA 32—34.
V zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, obročje, cink asta in črna pločevina. Velika izbira orodja in mizarske potrebščine.
Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava
Neva lekarna
v Mariboru.
Zmtémme cene !
Čevlje
dolsolenice
perilo
aMcSie, p otme lessare, tržne torbice, rasno ffaMantèrèjsMo Matta dolute
najceneje	TjtnfWm
pri	w w&SfoIP1*«' -as^swmmW'
Maribor, Giami trg 2. m
Slavnem» občinBtvn uljudno naznanjam, da sem odprl novo
iekarno na Glavnem trgu 20, v Msyerjevi hiši.
Lekarna je m e derno urejena in založena z vsemi zdravih in zdravilskimi potrebščinami.
Mh. ph. Ivin Vidmar,
lekarna „pri sv. Arehu“.
Papir in sicer, koneeptni in boljši se dobi zda| v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce iE urade opozarjamo, da porabijo to priliko in sl nartK če papir, dokler ga je dobiti«
Pristali! Sirite naše liste!
v izdajate!) is založnika ßjmsöröij sRbeaža»*
LMgovarai	laefcfiaiAV
■ sukata tmk&cca av, Ltaia » smcusutMa %
!