POLITIČNI NAROD HRVATSKE Naloga, ki se je je lotil g.dr .Branko Pešelj v elanku "Srbi v Hrvat= ski" (KT 275) gotovo ni lahka; avtor sam je zapisal, da je pri tem nemogoče zadovoljiti i Hrvate i Srbe. Takega mnenja so bili pred dr Pešljem že mnogi in zdi se, da so prav zaradi tega prenekateri zavze li en os transko /S tališče - v korist Hrvatov ali v köris t Srb ov.Dr .B . Pešelj je poskusil poiskati neko formulo,ki bi omogočila hrvatsko -srbsko sožitje na tem spornem prostoru in v tem je do neke mere u = spel. Na žalost pa je bil ponekod premalo jasen ali je zašel v pro= tislovja. V bistvu je dr.Pešelj hotel od Hrvatov priznanje,da so Srbi na Hr = vatskem živi del srbskega naroda; da morajo imeti v javnem živi je = nju Hrvatske iste pravice kot Hrvati; da Srbi niso konvencionalna narodna manjšina ampak skupaj s Hrvati v političnem, ekonomskem in socialnem pogledu sestavljajo en narod na področju Hrvatske; da Sr= bi na Hrvatskem ne morejo prekiniti kulturnih vezi z Beogradom« Po drugi.strani pa bi naj Srbi priznali, da so številčno dokaj neznat= na manjšina na Hrvatskem; da zato kot Srbi ne morejo imeti v jav = nem življenju več pravic,kot pa jim gre po številu; da je Hrvatska njihova domoviha; da se politično ne morejo naslanjati na Beograd ; da je treba srbsko-hrvatski spor rešiti med Zagrebom in Beogradom , dočim je ureditev odnosov med.Srbi’ in Hrvati na Hrvatskem notranja zadeva Hrvatske. Nedosledje vidimo.v tem; če so Srbi a Hrvati politično en narod in jim potemtakem morajo biti v demokratični državi priznane iste pra= vice kot Hrvatom "ne glede na njihovo število odn.odstotek", potem jim ni mogoče kratiti teh pravic in položajev, češ da so "številčno dokaj neznatna manjšina"in da jim gredo torej pravice in položaji po njihovi relativni moči. To potem pomeni,da so nazadnje-le kon = vencionalna manjšina in ne del političnega naroda Hrvatske. To pa je gotovo najboljši način, da se bodo naslonjali na politični Beo = grad. Tudi ni skladnosti v tem, da se reši srbsko-hrvatski spor le med Zagrebom in Beogradom (ne glede na položaj enih ali drugih, ki bi bili pri tem najbolj prizadeti), a da je ureditev odnošajev med Hrvati im Srbi na Hrvatskem notranje vprašanje Hrvatske - razen če gre v prvem primeru izključno za razmejitev. Toda katera srbska vlada se bo lotila tega brez pristanka in sodelovanja Srbov na Hr = vatskem in katera srbska vlada he bo hotela v sporazumu zagotoviti, da bo srbski del političnega-naroda Hrvatske užival iste pravice kot hrvatski del in da je v spornih vprašanjih možen priziv na’ neko razsodišče,katerega pravd or ek sprejmeta talco Beograd kot Zagreb? Tok sporazum lahko sklone 'v imenu srbskega naroda' samo kak knez Pavle ali Dragiša Cvetkovič. Nikakor no zanikamo dobrih namenov pa tudi korajže g.dr.Pešlju, ko se je lotil tega vprašanja. Toda politično vzeto je težko pričako= vati, da je možno spor rešiti v celoti na postavkah, kot jih je on nakazal. Gotovo je možnp in nujno sprejeti nekatere; nekaj bi jih bilo treba izpopolniti ali vsaj razjasniti; brez dvoma je potrebno odstraniti vsako protislovje. Kljub temu pa ostane vprašanje težko. Tem težje, ker ni v Srbiji vsaj približno enakega števila Hrvatov, saj bi tedaj bilo moo razpravljati o paritetnem principu. V obupu so nekateri, sicer povsem dobromisleči ljudje, iskali rešitev v od pravi Bosne-Hercegovine in uveljavitvi razmejitvenega načela: ko = likor Srbov na Hrvatskem, toliko Hrvatov v Srbiji* Toda kaj bodo r rekli k temu muslimani odn. prebival ci B osne in Hercegovine, kate= rih politična zvest se danes v Jugoslaviji brez vsakega dvoma kre= pi? Drugi so videli rešitev v enotni državi, s samoupravami, kjer da bi bili vsi enaki po demokratičnem načelu: en mož en glas, To načelo bi moglo biti sprejemljivo za Srbe..na..splošno, v nobenempri meru pa ne za večino ostalih, narodov, pa čeprav je njihova jugoslo vanska zavest še tako močna. Vse kaže, da bo še mnogo Drine preteklo, preden bo to vprašanje za dovoljivo in kolikor toliko za vse sprejemljivo - rešeno. „STOJ L STOJI LJUBLJANA" V domovini so priredili razstavo o urbanističnem načrtu Ljubljane, po katorom naj bi ta ob smotrnem razvoju postala četrtmilijonsko mesto, poznoje pa naj bi imela možnost privzeti še nadaljnih pot= deset do sto tisoč prebivalcev. Zdaj šteje Ljubljana sama blizu 134.000 pre bivaloev, medtem ko v njenih mestnih občinah vključe= na obrobna naselja dvignejo prebivalstvo na 196*000' duš. Ali je pametno odnosno potrebno misliti na tako za naše pojme velikopo = tezno razširitev slovenske prestolice ali ne je problem, s katerim so se strokovnjaki v Ljubljani precej ukvarjali. Öeprav pri vsem tem gotovo igra neko vlogo želja, da bi tudi Ljubljana, do pred nedavnim dolga vas, postala moderno velemesto v evropskem smislu besede, tega prav gotovo ni zameriti, če se ozremo na včasih prav megalomansko razširjanje drugih mest v Jugoslaviji - z Beogradom na čelu. Končno ima Ljubljana možnost razvoja proti severu in se vero-vzhodu in če sama ne. bo vsrkala obrobnih vasi,ki počasi po = stajajo mesteca, so bodo na sami meji sedanje Ljubljane razvila povsem nova mesta, ki bodo sama prisiljena reševati svojo urbani= stične probleme in ki zaradi različnih okoliščin, možnosti in raz voja ne bodo vedno v skladu z razvojem samega središča Slovenijo. Vendar pa to povsem razvojno nujno vprašanje ni igralo poglavitno vlogo. Poznavalci prilile trdijo, da se zdaj razvija Ljubljana v. nekem smislu na račun gospodarsko sorazmerno bolj razvitih mest .v Sloveniji ( n.pr .Mar ibora,Kranja, Col ja, Josenic, Velenja itd) in da je težko misliti, da se bo to nadaljevalo v nedogled. Kajti dasi se Ljubljana hitro razvija in širi, daleč hitreje kot ostala me =: sta v Sloveniji, pa v proizvodnji in sestavi prebivalstva daleč zaostaja za drugimi središči v Jugoslaviji. Ob tem načrtu, da torej Ljubljano tudi gospodarsko osamosvojijo in ji zagotovijo lastno kritje življenjskih stroškov, so načrtoval ci trčili ob konservativno stališče, češ da naj Ljubljana še na = pro j ostane,kar je bila vse doslej: upravno in kulturno središče, ali z drugimi besedami: nekak idilični slovenski Salzburg. To sta lišče zagovarjajo - pa menda ja ne iz ljubezni do idilične Ljubija ne!? - tudi nekateri krogi izven Slovenije in nedavno sc je o tem razpisala tudi beograjska POLITIKA, češ da je novi načrt mogaloman ski,čeprav ta isti krogi na vsa usta hvalijo slične in hujše načr= to Beograda, Zagreba,Skopja,Sarajeva,Reke itd. Videti jo,da gre po eni strani za golo zavist, po drugi pa za bojazen, da bodo tako od * tegnjena gotova sredstva v korist Ljubljane, ko bi jih bilo mogoče vsrkati kam drugam... Ker sociološkega razvoja ni mogoče ustaviti in kor gospodarsto i = gra pomembno če že ne odločilno vlogo pri slehernem naselju, ki se povsem naravno hoče razvijati, jo jasno, da Ljubljani no preostane drugega kot da^misli na lastno industrijo, ki bo krila potrebe pre stolice Slovenije, la leži na mednarodno pomembnem križišču in pov sem .naravno je, da zato stremi, da postane tudi temu odgovarjajoče tržišče. Kaj je torej bolj naravnega, da se ob tem razvija tudi primerna industrija? Öe pa bo zato imela Ljubljana četrt ali pa magari polomilij ona prebivalcev pa je izključno naše slovensko vprašanje če že ne vprašanje samih Ljubljančanov in prav gotovo ni kogar drugega. Kajti več kot gotovo je, da za njen razvoj ne bodo izven območja Slovenije dobili niti prebite pare! Doslej je denar vedno potoval v obratno smer. ODVISNA NEODVISNOST Titov intervju OBSERVERJU (gl.str.15.) je bil skop po vsebini, če že ne po obsegu. Nič čudnega, da ga je londonski nedeljski časopis vtaknil v zapostavljen kot. Dr.Lederer se je pohvalil, da je bil po dveh in pol letih prvi zapadni časnikar,kateremu je Tito naklo nil razgovor, a povedati mu ni hotel kaj prida. Intervjuji pred pol leta v italijanskih UNITA in .AVANTI in v japonskem ASAEI S HM BUN so bili v toliko boljši, da se je Tito takrat na dolgo in v zadregi zagovarjal zaradi septemberske izjavo o sovjetskih atom --= skih poskusih. Tokrat je edino potrdil, da ne pripravljajo neblo= kovske konferenco na vrhu glede gospodarskih vprašanj 5 da ga ev = ropsko tržišče skrbi, vemo že dolgo. Nekoliko bolj zanimivo je, da se je dvema vprašanjima izognil.0b= javljeni sta.bili v jugoslovanskih časopisih, ne pa v CBS ER VER JU. Obe sta se tikali področ j a, k jer se je lahko zameriti Sovjetom -razorožovanj a. Sovjeti govore o splošnem in popolnem razorožova= nju, nadzorstva pa se boje in ga označujejo za špijonažo.Če bi Tito pristal na nadzorstvo - kot bi bilo edino pametno — bi se Sovjetom zameril. Zato raje ni hotel "prejudicirati" jugoslovan= skega stališea. In ce bi poudarjal vlogo neopredeljenih držav na ženevski konferenci - kot bi bilo edino dosledno - bi moral pri= znati, da sovjetsko razorožitvono stališče ni najboljše, pa bi so spot zamoril Sovjetom. Zato so je tudi tukaj zadovoljil z 0= mlednimi frazami. T;iko Tito kaže, kako težko jo voditi neodločeno in nevezano po= litiko, oe so bojiš strica iz Moskve, Glede razoroževanja zavzo= majo Sovjeti tako trdo stališče, da jim titovci no morejo pritr= jovati. Strogo se sicer vzdržujejo kritiziranja sovjetskih pogle dov, a že obzirna in skoraj nepristranska poročila iz Ženeve v jugoslovanskem časopisju Sovjetom ne morejo biti všeč. Zato mora mo kljub Titovi previdnosti in kljub zatajevanju načel pričakova ti, da.se bodo Sovjeti obregnili ob nesocialistično politiko Ju= goslavije o razorožitvonom vprašanju. UREDNIŠTVO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita Uredništvo in uprava Klica Triglava KLIC TRIGLAVA izhaja.okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Prav da".Samo članki,podpisani od izvršnega odbora,predstavljajo njc= no mišljenje. Urednik: Dušan Pleničar. - Pover jen ilci: Tine Krom = žar, 11047 - 110 St.,Edmonton, Alberta, Canada. - Mrs.Pavla Mila dinović, 12 Oxford Road, Ingloburn, N.S.W., Australia. Uredništvo: Uprava: 76 GRAEME ROAD, ENFIELD, 'Middx. BM/TRIGLAV, LONDON, W.C.I. VEKOSLAV -FARKAS.;........- ... GENERACIJA 1895 Dne 2.decembra I96I je umrl Veceslav Vilder. Po njegovi’ smrti je ostalo na n'jegovi pisalni mizi nedokončano pismo, v katerem je pokojni Vilder pisal nie d drugim: aPragi moj, zlati Frante, Ti si nekaj starejši , od mene, todä imaš ,, sedaj to čutim, mnogo več vital nosti, A meni vsi pripisujejo to kot veliko prednost pred ostalimi. Zaman:19-stoletje, ki nas je oblikovalo,- nas še drži - zato nas ti sedanji ne morejo razumeti.'. . In predho sem se znMšel v stari, dolgočasni rutini (po povratku s počitnic v Trstu, moja op.), sta me čakali dve tvoji pismi, težko topništvo, da me spravita v mladostno sanjarjenje in da na njiju resno odgovarjam!S kak šnimi imeni se ti ne bavišj Mene je teh: "skrbi" rešila - policija. Ker sem bil okrog dvajsetkrat v zaporu, je bilo okrog dvajset preiskav na domu. A ko sem odšel v petnajstmesečno internacijo, sem spravil najvažnejše dokumente na "varrfb" - a tam so jih iz opreznosti sežgali. Drugič, ko sem mesec dni popre je odšel iz Jugoslavije (19tl), se je enako izgubila dragocena korespondenca s Svetozarjem (iz Pariza in dr.). Za Čas*a vojne in v policijski državi ne mo reš ničesar ohraniti. Tolažim se: saj ni vse važno: Ti si generaciji od 1895 naprej naš Gaj. Ehako ’kot je'porajanje nacionalne ideje povezano s Cehi, tako je.: tvoje ime povezano z- ono dobo (od 1895). In na tej liniji, si nstal idea = list vse doslej..." Pismo je bilo namenjeno g.Františku Hlavačku, češkemu piscu in politiku, velikemu prijatelju Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki živi sedaj v Pragi, star 85 let. ~ , Milan Marjanovič piše v svoji knjigi STJEPAN RADIČ (izdaja Jugoistok, Beo grad 1937)! "Tekom 1896 So se pričeli praški dijaki iz raznih jugoslovanskih krajev seznanjati z idejami Mlade Češke. Koncem tega leta je prišel v Prago iz Rusije Stjepan Radič, ki je bil na poti v Pariz. Z našimi dijaki v Pragi se je mnogo družil mladi češki dijak František Hlavaček, ki jih je vodil k raznim češkim narodhim prvakom (n.pr. k staremu "očetu češke narodnosti" Rie= gerju) in jih miril Vi'njihovih strankarskih■ debatah in razpravah. Koncem IS96 leta je nato prišlo pod' Radičevim vplivom do načrta, da naj omladina v Pragi začne izdajati svoj mesečnik HRVATSKA'.MISAO, ki naj zastopa 'novo smer' pri presojanju narodne politike in da pripravi mladino za politiko take 'nove sme ri'... Prva številka HRVÄTSKE MISLI je. izšla 10. januarja 1897, a vsega skupaj je izšlo osem številk (264-strani). Kljub temu je bil vpliv te male revije^ nenavadno velik..." Urednik te revije, v kateri so sodelovali Stjepan Radie, Ivan Lorkovič in drugi, je,- bil g.František Hlavaček. "Velika in zelo važna oseba (jugoslovanskega omladinskega pokreta v Pragi I.I895), okrog katere se je vse viftelo kot 'okrog stebra, 'je bil češki omladi nec Franja Hlavaček, sedanji:generalni tajnik češke narodno-demokratske stran ke. Naš omladinski pokr.et, 'v katerega je Hlavaček' vnesel svojo vnetost in ne= umorno delo, dolgujekernu"človeku vbliko zahvalo. S svojo.praktičnostjo je znal spraviti v tek- organizacijo pokreta, a s svojo čvrsto voljo, neprištrac nostjo in veliko ljubeznijo hapram nam je znal držati delovanje na višini do poslednje možnosti.": (Dr.Ivan S ajkovič: NEKOLIKO MOMENTOV IZ OMLADINSKEGA PO KRETA - OD 1893 DO 1903 LETA, Beograd 1929, str.10.) Od tistega časa dalje je ostal g.Hlavaček v tesnih in prijateljskih zve = zah z jugoslovanskim političnim življenjem in vodilnimi političnimi ljudmi.. med Srbi, Hrvati in siovenci. Tako je n.pr. 1.1912 na prošnjo Nikole Pasica posredoval, da je prišlo do sestanka z bolgarskim predsednikom vlade Gešovim, da bi se preprečila bratomorna srbsko-bolgarska vojna, toda do sporazuma ni prišlo kljub sestanku šefov obeh vlad. Za časa prve svetovne vojne je kot begunec in šef češkega Narodnega Odbo= ra v Rimu mnogo pripomogel k zedinjenju jugoslovanskih narodov. To njegovo de lo v korist jugoslovanske stvari je obširno in „dokumentirano opisal dr.Mi = lad Paulov v knjigi JUGOSLOVANSKI ODBOR (Izdaja Prosvetne nakladne zadruge, Zagreb 1925, str. 409-431). G.Hlavaček je z neštetimi članki v ..Italijanskem časopisju in na,sestankih in konferencah z vidnimi politiki, ministri, novi= nar ji itd. tolmačil "Krfsko deklaracijo" in uspel prepričati italijansko jav nost, "da je treba odstraniti spor z Jugoslovani ter da je složno sodelovanje med Italijani, čehoslovaki in Jugoslovani nujno, da s® do kr aj a porazi Avstri ja." Na ta način je dbscgel, da je večina italijanskega parlamenta in senata nasprotovala politiki zunanjega ministra Sonnina, ki se je zoprstavljal ide= ji ustvaritve Jugoslavije v želji, da Italiji zagotovi vpliv v Hrvatski, lo= ceni od Srbije, in da so velik del .Dalmacije priključi Italiji, Nova politi= ka Italije, na katero je pristal predsednik vlade Orlando, je prišla do Izra za na velikem rimskem kongresu podjarmljenih narodov Avstro-Ogrske v maju 1918, ki je bil posledica čeških naporov, da pride do sporazuma med Italijo in Ju= goslovanskim Odborom, Po vojni je g.Hlavaček v Parizu propagiral idejo koridorja, ki naj bi ve= zal Češkoslovaško in Jugoslavijo preko Gradišča. To so samo odlomki, bleda slika ogromne dejavnosti g.Hlavačka, ki naj vsaj v glavnih črtah predstavijo čitateljem g.Hlavačka, enega od dveh preži= velih iz "generacije 1895", kateri je pripadal tudi pokojni Vilder. (Drugi je dr.Srdjan BudisavljeviŠ, ki šivi v Zagrebu, samo da on ni-bil praški dijak.) Nedavno je g.Hlavaček predal Narodnemu muzeju v Pragi obsežen zgodovinski material o svojih zvezah z Jugoslovani* in dokumente o‘. zgodovinskih dogodkih od 189t do 1959 leta, ki bodo za zgodovinarje neprecenljive vrednosti in ki bodo v neki meri nadoknadili dokumentarni material uničen v Jugoslaviji,o če mer piše pokojni Vilder. • Pismo pokojnega Vilderja g.Hlavačku - poslednje pismo, ki ga je napisal -sem takoj poslal dalje, a obenem sem zaprosil g.Hlavačka, da napiše nekaj be sed o pokojniku, s katerim je bil v tesnih in prijateljskih stikih in v sode lovanju več kot pol stoletja. ' ’ Moja generacija, ki je'imela čast spoznati pokojnega. Vilderja šele v emi= graciji, ga je poznala predvsem zaradi njegove dejavnosti v emigraciji. Kot takega ga je spoštovala in ljubila. 0 Vilderjevi dejavnosti in'vlogi v prej= šnjih desetletjih pa je imela le megleno predstavo - raje občutek kot pa zna nje, da je v teh desetletjih igral Vilder veliko in važno vlogo. Zato sem g. Hlav4čku globoko hvaleženaa POPTRET ENE GENERACIJE, v katerem je postavil ta ko Vilderja kot njegovo vlogo v odnosu na ostale sodelavce v jugoslovanski drami, v pravo perspektivo. FRANTIÖEK HLAVAČEK: Povod za pisanje tega članka mi je dala žalostna vest o smrti mojega dra= gega prijatelja Večeslava Vilderja. Ob tej priliki sem želel - In sem bil tu= di naprošen - da napišem svoje spomine nanj, ker sem ga poznal preko 60 let, imel z njim ves ta čas tesne zveze (z izjemo nekaj let za časa obeh svetov = aih vojn), poznal začetke njegove politične vzgoje in razvoj njegovega mišije nja, sodeloval z njim v mnogih političnih akčijah in imam od njega obilno ko= respondenco. • . - • . Razmišljajoč o tem članku sem takoj na začetku uvidel, da ni mogoče razu= meti Vilderjev duh, bolečine, neumorno delo in velike zasluge, ako ne vklju= čim ta spis v okvir generacije, kateri je pripadal - "Generacije 1895", kot jo je označila zgodovina, 0 njej, a zlasti o njenih začetkih se danes precej malo ve v■jugoslovanskih krogih, kajti oni, ki so ji■pripadali, je niso opisali odn. so opisali samo nekatere pojave - zapustili so samo odlomke te zgo dovinske dobe, ne pa njeno popolno sliko. Danes seveda ni lahka naloga tako sliko prikazati, zlasti še ker so se važna pisma in drugi dokumenti izgubili odn. so bili uničeni za časa težkih političnih dogodkov, medtem ko bi jaz,ki imam danes o tem verjetno še največ dokumentiranega materiala, poleg svojih osebnih spominov, potreboval več časa, da se tega težkega posla lotim, kar pa bi me preveč oddaljilo od datuma smrti Večeslava Vilderja, katerega polo= žaj v tej generaciji bi želel pojasniti s tem kratkim spisom. Ko se piše o "generaciji 1895", generaciji hrvatske, srbske in slovenske omladine iz te dobe, je treba na prvo mesto postaviti ime njenega začetnika in duhovnega prvaka iz prvih let (do 1.1904) Stjepana Radiča. Prodno pbrazlo zim to dejstvo in pojasnim od kod to ime "generacija. 1895", moram reči nekaj besed o svojem prijateljstvu in zvezah s Stjepanom Radinem (dokler se nisva razšla zaradi izpremembe njegovih nazorov) in o njegovih zvezah s češkim kul turnim in političnim življenjem. Na začetku devedesetih let preteklega stoletja se je pojavila med češkimi PORTRE T GENERACIJE - Spomini na Večeslava Vilderja - dijaki visokih šol in med delom mladega češkega delavstva nova kulturna in po liticna struja: češko "naprednjaštvo". Wa duhovni razvoj te struje je imel do gotove mere velik vpliv tedanji profesor filozofske fakultete praške univerze T.G, Masaryk (kasneje predsednik češkoslovaške republike). Toda v čisto poli= tičnem smislu se ta struja ni strinjala z Masarykom, ki takrat še ni verjel, da bi se avstro-ogrska monarhija lahko razbila in da bi na njenih ruševinah lahko ponovno vznikla samostojna Češka odnosno da bi bilo možno vzpostaviti češkoslovaško državo. (Ravno jugoslovanski vplivi, od veleizdajniškega proce= sa v Zagrebu dalje, so spravili Masaryka postopoma na revolucionarno pot, na katero je stopil za časa prve svetovne vojne, ko je postal vodja češkoslova= škega revolucionarnega pokreta v tujini.) Obratno.pa so naprednjaki računali z razpadom Avstro^-Ogrsko in to' po kaki veliki vojni, katero so pričakovali v bližnji bodočnosti. Obnovitev suverene češke države naj bi bil eden izmed njenih rezultatov. Računali so s svetovno "katastrofo" in so jih zato imenovali "politiki katastrofe". V bistvu je bil to torej revolucionaren pokret, katere ga pristaši niso širili svojih idej samo ustmeno in s tiskom (ki je podlegal stalnim zaplenitvam), ampak tudi z velikimi protiavstrijskimi in protihabsbur škimi demonstracijami, na katerih je v glavnem sodelovala dijaška in delavska omladina, oa tudi mnogi simpatizerji iz drugih slojev češkega naroda. Demon= stracije so so iz Prage- razširile po vseh čeških deželah (na podeželju so se jih v veliki meri udeleževali kmetje, tako da jih je bilo do septembra 1893 - t.j. v devetih mesecih - preko šesto. Pri tem pa so postajale vse nevarnej še in so se pogostokrat končala s prelivanjem krvi. Avstrijska vlada, je kmalu spoznala veliko nevarnost tega pokreta in se je zato odločila, da ga z močnim udarcem uniči. V septembru 1893 je bilo po ne= kaj posebno krvavih demonstracijah proglašeno v Pragi in v nekaterih čeških okrajih obsedeno stanje, ukinjena je bila že itak majhna "svoboda" tiska in združevanja,’izvršene so bile številne aretacije in organiziran velik proces proti tkzv. "tajnemu društvu Omladina", na katerem je bilo okrog 70 ljudi ob sojenih na zaporne kazni od po nekaj mesecev do šest in osem let. Po nekaj let ječe so bili obsojeni zlasti štirje visokošolci - "intelektualni začetni ki" - med katerimi so bili tudi taki, ki so dovršili svoje študije in so z obsodbo izgubili svoje doktorske diplome, Poleg tega "veleprocesa" se je vr= šila še vrsta manjših procesov in obsodb naprednih omladinccv (nekateri so bili obsojeni, ker so razbilj.-doprsni spomenik cesar ja F-ranca Jožefa), '"'1 : j ..' • " j ••• ' • ! , i : STJEPAN RADIČ NA ČEŠKEM Čeprav je bilo na srednjih šolah .strogo prepovedano branje naprednega ti ska in so neposlušne izključili iz vseh šol, so se ideje tega pokreta vseeno širile med srednješolci, ki so tvorili znatno grupo pri protidržavnih in pro tidinastičnih demonstracijah. Takrat sem tudi jaz pristopil k temu pokretu. Mo j .. pri jatel j Žita, študent realke, ki je bil tudi član pokreta in ki je ve= del, da se zanimam za hrvatska vprašanja, kakor tudi da. sem se že v gimnazi= ji na lastno roko naučil do neke mere hrvatskega jezika, mi je javil, da se je pri njih, t.j. pri njegovih starših, naselil nek hrvatski dijak Stjcpan Radie. Takoj sem ga naprosil, da me je z njim upoznal in tako se je začelo moje prijateljstvo z Radičem. Bilo je to za časa počitnic 1.189^, ko sem kon čal gimnazijo in sem se pripravljal, da,se na jesen vpišem na praško univer= zo. Ker je bilo to pred pričetkom predavanj na univerzi, sva imela z Radičem veliko časa za sestanke, ki so včasih trajali cele dneve in večere. Radie je z veseljem pozdravil moje zanimanje za hrvatske probleme in mi je dajal čita ti hrvatske časopise in knjige. Dogpvorila sva se, da se bova skupaj učila jezikov in sicer tako, da bom jaz govoril hrvatsko in me bo on popravljal ter obratno, da bo on govoril češko in ga bom jaz popravljal. Toda Stjcpan Radie je bil obenem tudi moj prvi učitelj o hrvatskih in - jugoslovanskih vpraša = njih, kulturnih in političnih,. On je bil prvi, ki mi je povedal, da so Hrva ti in Srbi en narod, čeprav z dvema imenoma, in da so jim sorodni Slovenci in Bolgari ter da vsi skupaj tvorijo veliko nacionalno jugoslovansko skupnost. Njegova formulacija te ideje je bila takrat še precej meglena, toda teza o narodnem edinstvu Srbov in Hrvatov je bila popolnoma jasna. Radiču je bilo zelo žal, da vlada med Hrvati in Srbi sovraštvo in političen nesporazum ter je obsojal vse one struje pri enih in drugih, ki so to sovraštvo širile in vzdrževale, namesto da bi se skupno borile proti madžarski hegemoniji. Te i= deje, ki so bile zame takrat, nekaj novega, so mi postale zelo simpatične in najino prijateljstvo se je z neprestanimi stiki in razgovori iz dneva v dan bolj krepilo. Medtem sva se oba vpisala na univerzo in v osrednje akademsko društvo nŠla via", Radiča sem upoznal z naprednjaki, ki so se na/srečo izognili zaporu, in on je z navdušenjem sprejemal njihove revolucionarne protiavstro-ogrske ideje. Upoznal sem ga tudi s profesorjem.Masarykom, čigar vpliv na Radiča je bil ze lo velik kar se tiče,idej demokracije in svetovnega napredka, toda niti Radie niti jaz se nisva strinjala z Masarykovimi idejami o praktični politiki, ki je bila zasnovana na nadaljnem obstoju Avstro-Ogrske in na borbi za gotovo, čeprav široko, češko autonomijo v okviru te monarhije, Radič je imel o tem pre cej ostre debate z Masarykom in ko je kasneje (1.1900) Masaryk osnoval svojo politično stranko, ga je Radie* energično kritiziral, ker. ni v strankin pro = glas vključil zahtevo, da se Slovaška loči od Ogrske in priključi češkim deže lam. Kar se tiče Hrvatske, je Masaryk odobraval Radičeve ideje o potrebi skup ne borbe Hrvatov in Srbov proti Madžarom. Razen Masaryka in še nekaterih drugih profesorjev, ki so bili prežeti z mo dernim duhom, je bila takrat večina profesorjev, zlasti na pravni fakulteti, reakcionarna in avstrofilska. Zato so začeli češki naprednjaki propagirati,da bi čim več akademikov vsaj za nekaj časa.študiralo na drugih univerzah, da bi se lahko upoznali z naprednejšimi strujami v,svetu. Na nekem sestanku v dru= štvu "Slavia", ki se je vršilo pod geslom "Na tuje univerze!", je nekaj če= skih študentov^ govorilo v odkrito antiavstrijskem duhu. V tem smislu je govo= ril tudi Radie, ki je ob tej priliki propagiral narodno edinstvo Srbov in Hr= vatov in njihovo skupno borbo proti Madžarom. To se je, dogodilo v času,ko je še vladalo obsedeno stanje.. Rezultat tega sestanka je bil, da je bila "Slavia" razpuščena, a Stjepan Radio aretiran, obsojen na deset dni zapora in nato izgnan z vsega Ozemlja "Cislajtanije" (Avstrije), 29.novembra I89Č so ga odpeljali na ogrsko mejo in tam izpustili na svobodo. Od takrat naprej se je pričela.med nama obilna korespondenca s "prakso", ki sva jo imela že pri osebnih sestankih: Radič je pisal po češko, z jaz nje mu po hrvatsko, opozarjajoč na jezikovne napake. MENE TEKEL AUSTRIAE Nedavno (1.1961) sem predal Arhivu Narodnega Muzeja v Pragi svoj jugoslo= vanski arhiv (dokumente do 1.1939 do Hitlerjeve okupacije Češke, a arhiv od 1.19^6 dalje še vedno hranim pri sebi). Muzeju sem predal skoro 800 pisem in pisanih dokumentov od 'približno osemdesetih jugoslovanskih osebnosti in nekaj stotin jugoslovanskih časopisov in tiskanih dokumentov. Med temi pismi je ne= kaj čez 50 pisem Stjepana Radiča (gotovo število drugih se. je tekom let izgu= bilo,, predvsem zaradi posojanja drugim v branje). Datirana so od 1894 1. da= Ije in nekaj prvih je bilo napisanih že par dni po njegovem izgonu iz Avstri--.je, v katerih popisuje svoje življenje v Pesti, kjer se je moral vpisati na univerzo, ker je .bil z zagrebške univerze enako izključen.. Ostala pisma vklju čuje.jo pisma iz Hrvatske (na ona iz bjelovarskega zapora še bom povrnil kasne je), Poljske, Rusije, Švice in iz Pariza. Nekateri .^strokovnjaki, zgodovinarji, trdijo, da je to važen material za poznavanje-Radičevega duševnega razvoja v tej dobi, ki ga je težko dobiti kjerkoli drugod.• Radič piše.tam tudi o svojih načrtiH";ža. izdajo raznih knjig, včd katerih so se nekateri uresničili; dalje me prosi za razne knjige in material, ki sem mu ga poslal, itd. Po svojem povratku na Hrvatsko, mi je pisal, o svojih stalnih spopadih z madžarskim osebjem na železnici v Hrvatski, ki je bila pod madžarsko upravo. Njeni uradniki in uslužbenci niso hoteli govoriti hrvatsko, a vsi napisi in oglasi na železnici so bili v madžarščini, itd. Radie* ni prenehal s to svojo sistematično borbo niti po /pogostih globah, in obsodbah. L.1895 pn je prišlo do dogodka, ki. .je imel kasneje ogromne posledice v hrvatski politiki in ki je ustvaril "generacijo 1895.’'. o kateri piše Milan Marjanovič V svoji knjigi STJEPAN RADIČ: "S tem stopa na plan nova generacija, ki je 1.1897 proglasila nove Idejo 7 a .1 .1903 • p-oleronila v o ."M k n pok* «t', l/i j