Št. 172 (15.274) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.___________________________ TRST-Ul Montecchi 6-Tel. 040/7796600_______ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0181/533382 ČEDAD - Ul, Ristofi 28 - Tel. 0432/731190__ 1 cnn UD POSTNNA PLAČANA V GOTOVN I DUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA NovekmUce MmKHT s plačilnim servisom M* SREDA, 28. JUNIJA 1995 F«? dobro, a kdomke mere... Sandor Tence Z odobritvijo regulacijskega načrta se je tržaški občinski svet v zadnjem trenutku izognil komisarski upravi, ki bi močno načela verodostojnost skupSčine in hkrati tudi občinskega odbora. Ta nevarnost je sedaj mimo. Razprava v svetu pa bo Se odmevala, saj gre vendarle za načrt, ki bo hočeS nočeS usmerjal (in pogojeval) razvoj mesta in njegove okolice. Skoda le, da bo razprava v glavnem zadevala že sprejete odločitve, medtem ko bi bilo soočenje Se kako potrebno pred in med oblikovanjem načrta. Da se to ni zgodilo, nosijo odgovornosti upravitelji in načrtovalci, ki jih v preteklih dneh vsekakor ni bilo na spregled. Načrt je sad političnega dogovora med Illyje-vo večino in večjim delom opozicije. To ni nič škandaloznega, saj je prav, da je tako pomemben projekt odraz konsenza čimvečjega Števila svetovalcev in ne le te ali one politične frakcije. Vprašanje pa je, koliko je ta politični dogovor sad zakulisnih kompromisov oziroma interesov (in gradbenih apetitov), ki se vedno skrivajo za tako pomembnimi načrti. To bomo lahko preverili s časom. Vzhodni Kras je bil med glavnimi temami razprave v občinskem svetu. To je nedvomno pozitivno, saj dokazuje, da so sedanji občinski upravitelji - z razliko od svojih nacionalističnih predhodnikov - končno sprejeli načelo, da je okolica sestavni del občinske uprave. Zato preseneča (a le do neke mere) ihta, s katero je desnica, ki se je doslej v bistvu požvižgala na Kras, zagovarjala svoja stališča in predloge za kraSko področje. Pri nekaterih je bila poražena, pri drugih pa je prodrla. Vsekakor je zanimivo, da sta se Nacionalno zavezništvo in Lista za Trst bolj angažirala za to ali ono obrtno cono na Krasu, kot za področje Čampo Marzio ali celo za pristanišče. Konec dober, vse dobro, pravi pregovor, ki pa le delno velja za tržaški regulacijski načrt. Vse preveč je bilo namreč polemik, razhajanj in zakulisnih iger, da bi bil človek res zadovoljen. Med razočaranjem in zadovoljstvom je previdnost najbrž najbolj na mestu. | Višarje brez slovenskega župnika?. 30. junija se bosta v Slovenijo vrnila slovenska frančiškana, ki morata po sklepu videmskega nadškofa zapustiti župnijo Zabnice in romarsko postojanko Sv. Višarje v Kanalski dolini. Pravi razlogi za tak ukrep še niso povsem pojasnjeni. Prav tako ni znano, kdo bo odslej župni upravitelj Višarij. Na 3. in 19. strani CANNES / POSREDNIK BILDT PONOVNO V BIH Z ULTIMATIVNIMI PREDLOGI Glede Bosne Evropska unija trmasto vzhaja pri svojem sprenevedanju Chirac se je znašel na zatožni klopi zaradi francoskih jedrskih poskusov CANNES - Voditelji držav Evropske unije so včeraj spregovorili tudi o vojni v nekdanji Jugoslaviji. Odločili so se, da bodo mirovnega posrednika Carla Bildta (na sliki AP s Chiracom) Se enkrat poslali v Bosno, tokrat z novim mirovnim predlogom, dogovorili pa so se tudi o sestavi posebne britansko-fiancoske enote za zaščito modrih čelad. Napovedali so podpis trgovinskega sporazuma z Moskvo, ki so ga januarja zamrznili zaradi krvavega posredovanja ruske vojske v Čečeniji. Veliko pozornosti je vzbudil tudi napad predstavnikov držav EU na francoskega predsednika Chiraca, ki je prekinil moratorij na izvajanje jedrskih poskusov. Chirac je v ^obrambo sicer navedel tehtne razloge za izvedbo poskusov in obljubil, da bo Francija prihodnje leto podpisala deklaracijo, s katero se bo za vedno odrekla nadaljnjemu izvajanju jedrskih poskusov, vendar pa to njegovih sogovornikov ni pomirilo. Udeleženci evropskega vrha so spregovorili tudi o uvajanju enotne evropske valute, boju proti brezposelnosti, razširili pa so tudi pooblastila Europolu. Na 17. strani Carigrajski patriarh prebil led pravoslavne hladnosti VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je pričel včeraj uresničevati svoj sen, da bi pred Velikim jubilejem leta 2000 dosegel zbližanje med katoličani in krščanskimi brati z Vzhoda. Včeraj je namreč prišel na obisk v Vatikan carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej L, ki je prvi med pravoslavnimi patriarhi, a nanje lahko le moralno, a ne hierarhično vpliva, ker je le prvi med enakimi. Nedvomno pa se je Barolomej I. podal na izredno težko pot, ki jo bo skoraj gotovo kritiziralo tako rusko pravoslavje (zaradi uniatov in katoliškega misijonstva med pravoslavnimi), kot grško (zaradi Makedonije) in srbsko (zaradi papeževega nasprotovanja srbski osvajalni vojni v nekdanji Jugoslaviji). Carigrajski patriarh je namreč prvi prebil led pravoslavnega nezaupanja. Dini pred resno krizo RIM - Spor pravosodnega ministra Filippa Mancusa s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom je privedel vlado Lamberta Dinija v hudo razburkane vode. Leva sredina, ki vlado podpira v parlamentu, zahteva Mancusov odstop, desna sredina pa izraža solidarnost z ministrom, češ da dosledno opravlja svojo dolžnost. Dini se je včeraj odločno ogradil od Mancusa, češ da je zagrešil »besedni prekršek«, ni pa napovedal nobenega konkretnega ukrepa proti njemu. O tem se bo odločal danes, potem ko se bo sestal s predstavniki večine, se pravi leve sredine. Seveda pa je zadeva delikatna tudi spričo dejstva, da gre za vsaj formalno »tehnično« - in ne preprosto levosredinsko vlado. Na 3. strani OB LJUBLJANSKI PROSLAVI Ahilova peta liberalne politike Mile Šetinc Proslave so Ahilova peta liberalne politike. Po eni strani se patetično poenostavljanje, značilno za kakršnokoli proslavljanje česarkoli, upira individualističnemu racionalizmu »pravega« liberalca, po drugi se njegovemu praktičnemu umu kažejo proslave kot zapravljanje časa in denarja - po tretji plati pa mu politični razmislek govori, da so »nujno zlo« kot občasni identitetni rituali, ki posameznika »spomnijo«, da je delček skupnosti, ki mu zagotavlja mir, red in varnost Odkar je liberalna politika vladajoča, so državne proslave ena sama zadrega, polna negotovosti in improvizacij, v ta »prazni prostor« pa je bučno vdrla desnica, ki je v njem zaznala naravno okolje za produkcijo sumničenj, podtikanj in sovraštva. Vrhunec tega je bila ljubljanska proslava dneva državnosti. Medtem ko so se levo-liberalni govorci na tej »slovesnosti«, ki je bila očitno organizirana le zamdi njih oziroma proti njim, skorajda nagonsko zatekli v patos prikhcevanja »sloga in složnosti« izpred Štirih let (kot da je mogoče in smiselno ponoviti neko povsem izjemno in neponovljivo zgodovinsko situacijo!?), jim je zadnji govorec uprizoril pravcati politični proces, ob navdušenem skandiranju njegove prekaljene mi-tingaske klape. Janša je odličen učenec znamenitih totalitarističnih govorcev, v njegovem govoru so bile vse potrebne sestavine, od socialne demagogije in kvazirazrednega boja do ultranacionalizma in ksenofobije, začinjen pa je bil Se s posmehovanjem državnim institucijam in z robustno, čitalnisko poe- tiko. A vse to smo že večkrat videli in slišali, novo je bilo to, da je bil fasistoidni spektakel organiziran »zastonj«, za mestni denar (iz katerega so sla tudi vabila za člane SDSS) in pred kamerami javne RTV. Da o vrsti državnih odličnikov, ki so morali, pogledujoč na zapestne ure, krotko kot zajec pred klopotačo prenašati poniževanje na sceni, sploh ne govorimo. Ce se hoče levo-liberalna pohtika obdržati pred navalom Vodje in njegovih trum, se mora resno lotiti tudi »nepomembnih stvari«. Na primer tako, da za naprej določi pomen in obliko državnih proslav, vključno z govorci, ki vsakič predstavljajo državo. Kdor hoče drugače, pa naj potem dela po svoje, vendar za svoj denar, za svoje vernike in pred svojimi mediji. Danes v Primorskem dnevniku Jože Osterman v Trstu V ponedeljek zvečer je predstavnik slovenskega ministrstva za kulturo Jože Osterman poudaril, da je treba najti trajnejše načine podpore Slovenije kulturni dejavnosti Slovencev v Italiji. Stran 3 Mnenja o regulacijskem načrtu Slovenski svetovalci v tržaškem občinskem svetu ocenjujejo komaj odobreni regulacijski načrt. Stran 5 Ublažitev polemik o zdravstvu Na srečanju upraviteljev na pobudo sindikalnih zvez je bilo doseženo načelno soglasje o postopku za reorganizacijo zdravstva v goriški pokrajini Stran 9 Deželna konferenca o teritoriju V Trstu se je začela druga deželna konferenca o teritorialnem načrtovanju. Na osnovi današnjih zaključkov se bo razvila nova urbanistična politika dežele. Stran 10 Rop v videmski bolnišnici Trije roparji so včeraj oropali podružnico denarnega zavoda Cassa di risparmio di Udine e Pordenone v videmski bolnišnici in odnesli okrog 200 milijonov lir; po begu jih preiskovalci še iščejo. Stran 10 NOVICE Prevrnil se je vojaški transporter VIDEM - Oklepni transporter italijanske vojske je včeraj iz Se nepojasnjenih vzrokovpri Tricesimu zavozil s ceste v jarek in se prevrnil. V nesreči je bil lažje ranjen eden od obeh vojakov, ki sta bila v vozilu. Zelo verjetno je nesreči botrovala napaka pri upravljanju. Umrla po burnem čakanju na posteljo v bolnišnici RIM - Vse popoldne je čakala v čakalnici kirurškega oddelka bolnišnice v Frascatiju, da bi ji našli posteljo v eni od bolnišnic rimske pokrajine. Nekje ob polnoči so ji končno in sicer po posredovanju karabinjerjev, našli posteljo v bolnišnici v Temiju in jo odpeljali tja z rešilcem. Vendar je za 57-letno Otta-vio Antonelh bilo prepozno, saj je zenska izdihnila v rešilcu. Njeni sinovi so sklenili, da zahtevajo uvedbo preiskave. Prometeia za uvedbo težke lire BOLOGNA - Studijski center Prometeia je italijanski vladi predlagal, da uvede novo vrednost lire, ki naj bi veljala 1 ecu. To bi bilo mogoče, trdijo Prome-teini izveedenci, če bi marka zdrsnila na vrednost 1050 lir. Prometeia tudi ugotavlja, da so gospodarski pokazatelji v Italiji zadnje čase zelo pozitivni. Brigidovi otroci umrli zaradi zastrupitve z izpušnim plinom RIM - Sodnomedicinski izvedenci trdijo, da nimajo najmanjšega dvoma: smrt treh bratcev Brigida je sicer res povzročila zadušitev, vendar strupeni plin ni uhajal iz pečice, kot trdi njihov oče, temveč iz izpušne cevi lorda fieste, ki je pripadala njihovemu očetu Tulliu. Kaže, da so izsledki izvedencev neizpodbitni, kar še enkrat priča o dejstvu, da se je Tul-lio Brigida lagal, ko je trdil, da so otroci umrli v sobi, v kateri je bila pokvarjena pečka. RAČUNSKI DVOR / LETNO POROČILO GLAVNEGA PROKURATORJA Italija se postopno izmika pred nevarnostjo bankrota Pot do popolne sanacije pa je še zelo dolga in naporna RIM - Gospodarski in finančni položaj Italije se postopoma izboljšuje, tako da državi trenutno ne grozi nikak bankrot. To je glavna misel, ki jo je včeraj izrazil glavni prokurator računskega dvora Emidio Di Giam-battista v svojem letnem poročilu o finančnem zdravju države pred najvišjimi državnimi predstavniki. Di Giambattista je z zadovoljstvom ugotovil, da se je zlasti v zadnjih časih državni deficit nekoliko zmanjšal, čeprav smo še daleč od prave sanacije javnih računov. Leto 1994 med drugim ni prineslo nikakih bistvenih premikov na boljše na davčnem področju. Se veliko je davčnih utaj in iz- mikanj. Glavni prokurator računskega dvora je izrazil mnenje, da bi kazalo davčni sistem reformirati v smeri davčnega federalizma, se pravi na tak način, da bi deželne in občinske uprave postale pristojne za pobiranje vsaj dela davkov. To bi prav gotovo tudi spodbudilo te uprave k smotrnejši uporabi javnih sredstev. Di Giambattista je nadalje izrazil zadovoljstvo nad postopno prenovo državnega aparata, čeprav je tudi v tem primeru poudaril, da smo še zelo daleč od zaželenega cilja. Po njegovem mnenju je na področju zdravstva še vedno prevelika potrata. Računi so pokazali, da so se javni stroški za zdravstvo lani ponovno po- večali in dosegli 96 tisoč milijard lir, kar je skoraj 1,7 milijona lir na glavo. Glavni prokurator se je dotaknil tudi pokojninske reforme, ki naj bi jo parlament odobril na osnovi dogovora, ki so ga sklenili vlada in sindikati. Dejal je, da gre za pomemben korak v smeri proti ločevanju med pokojninskim sistemom in socialnim skrbstvom, vendar je podčrtal, da je predviden prehod iz starega v novi režim »preveč postopen«. Glavni prokurator računskega dvora se je ob koncu svojega poročila dotaknil tudi uporabe državnih nepremičnin. Dejal je, da je težko govoriti o njihovi smotrni uporabi, saj država ne ve, niti koliko natanko znašajo. BRESCIA / PROCES CERCIELLO Obtoženec in tožitelji vztrajajo pri svojem Poročnik Štolfo in polkovnik Tanča potrdila obtožbe na račun generala Cerciella General Cerciello (Telefoto AP) BRESCIA - Obtoženec in njegovi tožitelji so ohranili svoja stališča; poročnik Emilio Štolfo in polkovnik Angelo Tanča sta potrdila obtožbe na račun brigadnega generala Giuseppa Cerciella in dejala, da sta mu v več obrokih izročila več sto milijonov lir za davčna preverjanja. General pa se je branil in zanikal, da bi denar kdajkoli prejel. Soočenja med poročnikom Štolfom, polkovnikom Angelom Tančo in generalom Cerciellom so bila v nekaterih trenutkih tudi dramatična. Štolfo in Tanča sta nanizala vrsto zelo točnih epizod, ko sta se za vsako preverjanje podala v urad komandanta polkovnika Cerciella in izročila denarno podkupnino. Poročnik Emilio Štolfo je tudi izjavil, da je Cerciello vsakokrat zahteval vedno več, general pa je take trditve zanikal in poročnika ozmerjal z lažnivcem. Tudi obtožbe polkovnika An- gela Tanče so bile zelo točne; dejal je, da mu je Cerciello priporočil, da mora posvetiti veliko pozornost preverjanju pri Lodigianiju. Cerciello mu je tudi dejal, da ima družba Lodigiani odnose s sicilsko mafijo. Cerciello pa je odgovoril, da kljub njegovemu priporočilu je Tanča vzel denar za tisto preverjanje; jasno je, je še dodal, da so bila vsa tista priporočila pcrveem zaman. Včeraj so bile zaslišane tudi druge priče, proces pa se bo v prihodnjih dneh nadaljeval. RIM / PO IZPUSTITVI IZ ZAPORA Conforli spet na delu RIM - Polkovnik Roberto Conforti, ki so ga v ponedeljek izpustili iz zapora je spet prevzel poveljstvo nad posebnim oddelkom karabinjerjev, ki varuje italijanski umetniški zaklad. Sklep, da se mu spet poveri poveljstvo, je sprejel sam vrhovni komandant karabinjerjev general Federici. Polk. Confortija je sodstvo obtožilo, da je zamolčal vlogo, ki naj bi jo imel pri vrnitvi ukradenih relikvij sv. Antona nekdanji gangsterski vodja iz Padove Felice Maniero. V zvezi z relikvijo je Conforti včeraj ob ponovnem prevzemu poveljstva oddelka za zaščito ita- lijanskega umetniškega bogastva dejal, da je bilo vodilo njegovih mož vrniti nekaj, kar sicer nima velike umetniške vrednosti kot je relikvija sv. Antona, ima pa zato veliko moralno in versko vrednost. Kakokoli že, je dejal polkovnik, nihče ni nikomur nič obljubil in nič podaril. Kar zadeva sodstvo, Conforti nima nobene zamere, saj je s sodstvom sodeloval celih 35 let. Morda smo zgrešili, je rekel, vendar bo to treba šele ugotoviti in o tem pomisliti, upoštevajoč zgodovinski trenutek, v katerem je do dogodka prišlo. Na slika: Conforti s svojimi ljudmi. Poročnik Štolfo (desno), ki obtožuje generala Cerciella (Telefoto AP) MAFIJA / PO ARETACIJI BAGARELLE Sorodniki skesanih bratov: »Raje mrtva, kot brez časti...« Ogorčenost vdove umorjenega komisarja Borisa Giulianija PALERMO - Aretacijo mafijskega bosa Leoluce Bagarelle sta omogočila brata Pasquale in Emanuele Di Filippo. Da so policisti posebnega proti-mafijskega oddelka prišli na sled najvidnejšemu predstavniku mafije iz Corleoneja s pomočjo skesancev, je bilo jasno od vsega začetka, vendar sta domnevo neizpodbitno potrdili ženi ali vdovi, kot pravita sami, skesanih bratov. 29-letna Giu-seppina Spadaro, hčer znanega mafijca Tomma-sa, in 28-letna Angela Marino sta prejšnjo noč telefonirali tiskovni agenciji Ansa in povedali, da sta ravnokar odklonili varstvo, ki so jima jo ponudili policisti protima-fijskih oddelkov. Preiskovalci so namreč bili pre- pričani, da se bodo mafijci iz Corleoneja maščevali nad družinama skesanih bratov. Verjetno iz strahu pred maščevanjem, pa tudi zaradi spoštovanja tradicionalne »omerta«, ki prepoveduje sodelovaje s pravico, je reakcija družin skesanih bratov bila izredno ostra: »Bolje bi bilo, ko bi ju ubili, ker bi tako vsaj ohranili ponos naše družine. Tako pa sta samo dva skesanca brez časti. Otrokom smo povedali, da nimajo več očetov...« »Ko so prejšnjo noč prišli policisti, sem po-mislila:‘Evo, povedali mi bodo, da so ubili mojega moža.’ Ko pa so mi ponudili varstvo pred maščevanjem, sem razumela, da se je zgodilo nekaj hujšega: če bi umrl, bi mi vsaj ostala čast, raje mrtev, kot skesanec...« je kruto dejala žena starejšega od bratov, Emanueleja. Ravno Emanuele, ki je bil v zaporu že leto dni, naj bi prepričal tudi mlajšega brata k sodelovanju s preiskovalci. Tudi glede žene aretiranega mafijskega bosa iz Corleoneja Leoluce Bagarelle se odpirajo nepojasnjena vprašanja. Predvsem ni še jasno, kje je Vincenzina Marchese: v skrivališču, kjer so ujeli Bagarello, so odkrili njen lastoročni zapis, v katerem hvali svojega »zlatega moža«, po aretaciji naj bi izjavila, da noče več imeti nobenih odnosov z njimF^ pravzaprav pa nihče ne ve, kje sploh je: se skriva ah so jo že ubili? Končno še tretja žena oz. vdova: Maria Leotta je bila žena Borisa Giuliana, načelnika preiskovalnega oddelka kvesture v Palermu, ki ga je umorila skupina mafijcev, med katerimi tudi sam Leoluca Bagarella. »Zadovoljna sem, da so ga ujeli in oddahnilo se mi je. Ti ljudje ne pripadajo človeškemu rodu in jim nisem pripravljena oprostiti,« je izjavila vdova policista iz Palerma. »Se vedno pa me grize, ker so tako nesramno vodili preiskavo: prišlo je do paradoksa, da je javni tožitelj zahteval oprostitev Bagarelle in je preiskavo moral nadaljevati sam sodnik in zaporni nalog so izdali komaj šest mnesecev po začetku procesa...« POLITIKA / ZARADI SPORA S PREDSEDNIKOM SCALFAROM TRST / KONFERENCA JOŽETA OSTERMANA Bo moral minister Mancuso odstopiti? Danes se Dini sestane s predstavniki večine Zvišati raven pomoči Slovenije Predstavnik ministrstva za kulturo se je izrekel za sistemsko podporo kulturi Slovencev v FJK RIM - Lamberto Dini bo danes skušal razvozlati enega najhujših vozlov, s katerimi se spoprijema, odkar je predsednik vlade. Leva sredina, ki v parlamentu podpira njegovo sicer tehnično vlado, je namreč mnenja, da bi moral pravosodni minister Filippo Mancuso odstopiti zaradi hudega spora, v katerega se je zapletel s predsednikom republike Oscarjem Lui-gijem Scalfarom, desna sredina pa se v glavnem postavlja ministru v bran, češ da dosledno opravlja svojo dolžnost. V središču spora med Mancu-som in Scalfarom je, kot znano, milanski tim sodnikov »čistih rok«. Mancuso je pred dnevi izdal ovadbo, na osnovi katere naj bi glavno tožilstvo pri milanskem porotnem sodišču ugotovilo, ali ni tim na kak način kriv za smrt bivšega predsednika družbe Eni Gabrieleja Cagliarija, ki si je leta 1993 vzel življenje v zaporu, kjer je bil priprt v okviru podkupnin- skih preiskav. Kot je včeraj podčrtal predsednik združenja sodnikov Mario Cicala, je ministrov ukrep med drugim ničen, ker je že potekel enoletni rok, v katerem je bilo mogoče disciplinsko postopati proti milanskim sodnikom, ob njega pa se je vsekakor obregnil predsednik republike Scalfaro, ko se je iz daljnje Brazilije, kjer se mudi na uradnem obisku, odločno zavzel proti rušenju podobe sodnikov »čistih rok«, ki so vendarle opravili nadvse zaslužno delo za italijansko demokracijo. Mancuso je Scalfarove besede razumel kot napad na svojo ministrsko dejavnost ter jih zavrnil kot nesprejmljivo vmešavanje. Se več, Mancuso je včeraj svoj polemični odnos do Scalfara še zaostril, ko je na občnem zboru združenja trgovcev Unioncamere vabil vse k spoštovanju zakonov in svaril pred »de-magoško retoriko«, pri čemer se je očitno posredno nanašal tudi na Scalfarove »izpovedi«. Predsednik republike je v Braziliji vidno vznejevoljen potrdil svoja stališča, v zadevi pa se je seveda oglasil tudi predsednik vlade Lamberto Dini, in sicer iz Cannesa, kjer se je mudil na evropskem vrhu. Dejal je, da je minister Mancuso zagrešil »besedni prekršek«, in poudaril, da se z njegovimi izvajanji ne strinja, sicer pa ni napovedal nobenega konkretnega ukrepa proti njemu. Medtem je zadeva Mancuso postala predmet ostrih polemik v Italiji. Desna sredina ministra v glavnem podpira, leva sredina pa zahteva njegov odstop. SKP je že vložila resolucijo v senatu za Mancusovo odstavitev. Tajnik DSL D’Alema je tudi izrazil prepričanje, da je Mancusov odhod iz vlade dejansko neizbežen, sicer pa je dejal, da bo o zadevi danes govor na srečanju predsednika vlade Dinija s predstavniki večine, to je z voditelji leve sredine. Osterman na srečanju v Gregorčičevi dvorani (foto Balbi) BENEŠKA SLOVENIJA ŽABNICE / V PETEK BOSTA ZADNJIC DAROVALA MASO Protest županov Slovenska frančiškana odhajata z Višarij Vsa prizadevanja, da bi videmski škof Battisti umaknil svoj sklep, so bila zaman SPETER - Odstop vseh županov iz Nadiških dolin in čedajskega okoliša v znak protesta do deželne uprave, ki z novim zdravstvenim zakonom Zeli zapreti bolnišnico v Čedadu. Takšen predlog je pred meseci dal župan iz Spetra Firmino Marinič na srečanju, ki so ga sklicali zdravstveni delavci čedajske bolnišnice s predstavniki javnih uprav, da bi prerečili načrt deželnega odbornika za zdravstvo Fasole, ki predvideva drastično zmanjšanje uslug čedajske bolnišnice. Zupani iz Nadiških dolin in čedajskega območja so se pred dnevi ponovno zbrali, potem ko je zdravstvena enota, ki upravlja bolnišnico v Čedadu, zaprla ortopedski oddelek in s tem dejansko nadaljevala na poti krčenja. Na srečanju so predstavniki krajevnih uprav podpisali skupni dokument, s katerim se zoperstavijo obubožanju bolnišnice obenem zahtevajo takojšnji sestanek z deželnim odbornikom za zdravstvo. Zaprtje bolnišnice v Čedadu bi v največji meri »udarilo« po prebivalcih iz Nadiških dolin, ki bi tudi za najmanjše preglede morali potovati do Vidma«. (R.P.) ALPE JADRAN / DELOVNA SKUPINA V TRSTU Več sodelovanja v znanosti in tehniki Skupini zdaj predseduje Tržačan Denardo TRST - Včeraj se je v Trstu zaključilo dvodnevno zasedanje Delovne skupine za znanstveno in tehnološko sodelovanje Delovne skupnosti Alpe Jadran. Skupini bo za dve leti predsedoval tržaški univerzitetni profesor in funkcionar miramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Gallie-no Denardo. Med svojim dvodnevnim bivanjem v Trstu si je skupina ogledala najpomembnejše tukajšnje znanstvene ustanove, med temi Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo ter sinhrotron pri Bazovici, v obroču katerega so v ponedeljek zvečer priredili tudi koncert komornega orkestra tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi. Tržaški gostitelji s prof. De-nardom na čelu so ob tem tudi obrazložili, kako se je Trst postopoma razvil v znanstveno središče mednarodnega pomena. Sicer pa je delovna skupina včeraj predvsem govorila o konkretnih možnostih znanstvenega in tehnološkega sodelovanja na območju Alpe Jadrana. Tako je beseda tekla o sku- pnih projektih za certifikacijo in kontrolo kakovosti, o ustanovitvi mreže znanstvenih ustanov, o sodelovanju na področju zootehnije in ekologije in še o marsičem. Ob vsem tem so člani delovne skupine poudarili tudi potrebo po ponovnem ovrednotenju Delovne skupnosti Alpe Jadran, ki ostaja zanimiva in pomembna ustanova tudi v novih političnih razmerah v Evropi. Se več. Delovna skupnost Alpe Jadran bi lahko postala zanimiv primer sodelovanja tudi v okviru Evropske zveze, ki bo prej ali slej zajela vse države in dežele Alpe Jadrana. Predsednik Denardo je med bodočimi nalogami delovne skupine za znanstveno in tehnološko sodelovanje AJ posebej omenil sodelovanje pri širjenju znanstvene kulture. Le na tak način bo mogoče ustvariti pogoje za nadaljnji znanstveni in tehnološki razvoj, pa tudi za smotrno uporabo zna-nostvenih in tehnoloških dosežkov v gospodarstvu in sploh v družbenem življenju. ŽABNICE - V petek, 30. junija, bosta patra Bruno Korošak (slika zgoraj) in Filip Rupnik (slika spodaj) še zadnjič opravila bogoslužje v Zabnicah in na sv. Višarjih. Po devetih letih slovenski frančiškani definitivno odhajajo iz obeh krajev v Kanalski dolini. O odločitvi videmske škofije, da predčasno prekine pogodbo s slovenskimi frančiškani in da jih zamenja, smo že pisali in moramo reči, da je naše pisanje sprožilo tudi različne ocene in komentarje. Medtem ko je v krajevnem tisku, ki je blizu videmski škofiji, zabeležiti »umirjajoče« besede, so verska občila v Sloveniji manj umirjajoča in zagotavljajo, da bo ta odhod pustil določene posledice. V zadnji številki Doma, verskega petnajstd-nevnika iz Čedada, je med drugim zapisano, »da so bili slovenski frančiškani ob prihodu sprejeti z velikim navdušenjem, poslavljajo pa se med prepiri in grenkobami«. Dom ugotavlja, da je bil pristop problemu storjen najbrž na neprimeren način in z neko mero pretiravanja in zaključuje: »Po našem mnenju zamenjava frančiškanov ne bi smela biti smatrana kot osebna žalitev, pač pa kot prispevek k rešitvi tega problema. Iz ljubezni do resnice in spoštovanja do vseh, pa ne bi smeli predstavljati postavke tega vprašanja drugam«. Čeprav v drugačni obliki podobne misli iznaša tudi goriški Katoliški glas in videmski škofijski tednik »La Vita Cattoli-ca«. Dokaj različna pa so stališča, ki prihajajo iz Slovenije. V zadnji številki Družine so temu vprašanju namenili celo stran. V članku objavljajo stališča ljubljanskega vodstva frančiškanov, ki je svoje argumentacije poslalo tudi videmski nadškofiji. Da bo odhod frančiškanov lahko imel daljnosežne posledice so opozorili tudi predstavniki SSk v pismu ljubljanskemu nadškofu ter društvo Planika iz Kanalske doline s pismom Slovenski škofovski konferenci in predsedniku vlade Drnovšku. V pismu, ki ga je pro- vincial slovenskih frančiškanov p. Polikarp Brolih februarja letos poslal videmskemu nadškofu Alfredu Battisti ju, piše, »da bodo slovenski frančiškani, če bo škofija ostala pri svoji odločitvi, zapustili Zah-nice in sv. Višarje. Ne bi radi še naprej poslušali krivičnih očitkov, da nosimo denar s sv. Višarji v Slovenijo. Nadškofu Battistiju pa želimo tudi povedati, da si letos ne upamo vabiti romarjev iz Slovenije na sv. Višarje (teh je 70% vseh romarjev), ker v nejasnih razmerah ne moremo romarjem zagotoviti, ali se bodo mogli v svetišču slovensko spovedati«. Svoje dolgo pismo nadškofu Battistiju pater Brolih tako zaključuje: »Ce se bo zadeva odhoda slovenskih frančiškanov iz Zabnic in sv. Višarji spolitizirala, se ne bo po naši krivdi niti z našim sodelovanjem. Bojimo pa se, da se bo, saj se prvi začetki že nakazujejo. Frančiškani ne bomo dajali nobenih izjav, ki bi kakorkoli škodile videmski nadškofiji in njenem nadškofu«. Videmski nadškof je na to pismo odgovoril marca letos in v njem potrdil svojo odločitev. Ta je obveljala tudi po pismu, ki ga je nadškofu Battistiju 22. aprila poslal ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, v katerem ga opozarja, da bo odhod frančiškanov vzbudil močno reakcijo v občilih ter da so v nevarnosti tudi romanja treh dežel. Prosil ga je, naj poskuša najti čim pravičnejšo rešitev. Ta pa je, da bosta v petek, 30. junija, patra Bruno Korošak in Filip Rupnik zapustila Zabni-ce in sv. Višarje. Rudi Pavšič TRST - Sedanja slovenska vlada nikakor ne namerava odstopati od načela o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, čeprav je njegovo polno izpolnjevanje v zadnjih letih nekoliko zastalo, zato je treba v novih razmerah, ko se je Slovenija gospodarsko okrepila, slovenskim manjšinam spet nameniti več konkretne pozornosti. Državni sekretar kulturnega ministrstva Republike Slovenije Jože Osterman je na ponedeljkovem srečanju v tržaški Gregorčičevi dvorani ob predstavitvi sedanjega kulturnega dogajanja v Sloveniji, poseben poudarek je bil seveda dan vsebini zakona o kulturi in novem Svetu za kulturo, naglasil, da se mora raven pomoči Slovenije kulturni dejavnosti Slovencev v Italiji, kakovostno in količinsko okrepiti, tako da ji bo v prvi fazi zagotovljen vsaj obstoj. Ponedeljkovo konferenco sta oganizirala Komisija za kulturo pri SKGZ in Zveza slovenskih kulturnih društev, ki sta z Ostermanom prej imeli delavni sestanek. Na njem - kot so na kasnejšem srečanju poudarili tudi številni udeleženci - so člani omenjenih organizacij z zadovoljstvom ugotovili, da po dolgem času spet prihaja v goste predstavnik kulturnega ministrstva z namenom, da bi se podrobneje seznanil o položaju tako profesionalne kot ljubiteljske kulture, ki preživlja izredno hude čase. Prav bi namreč bilo, so dejali predstavniki SKGZ in ZSKD, da bi tudi ministrstvo za kulturo neposredno skrbelo za slovensko dejavnost v Italiji. Tudi ob upoštevanju številnih težav je Jože Osterman izrazil mnenje, da je na raznih področjih mogoče najti v kratkem ustrezne rešitve, pa čeprav so sredstva tako kulturnega kot zunanjega ministrstva (ki je trenutno edini slovenski vladni finančni vir za Slovence v FJK) precej omejena. Ob izredni pomoči pa se je Osterman opredeljeval predvsem za iskanje sistemskih rešitev, kar bi v bodoče preprečevalo, da bi se nekatere (oz. skoraj vse) pomembne kulturne ustanove znašle v skoraj nemogočih razmerah. To seveda zahteva čas, primerno pot pa bo nakazal nacionalni program, ki ga bo izdelal oz. sprejel novi Svet za kulturo. Glede tega so iz publike prišle pripombe, da je nedopustno že to, da v Svet v tej ali drugi obliki niso prišli predstavniki slovenske manjšine. Zanimiva je bila tudi paleta specifičnih problemov, ki so jih prikazali disku-tanti. (bip) NOVICE Prispevki KGS za razvoj kmetijstva D.Z. St. 35 z dne 31.10.1987 - »Ukrepi za razvoj gorskih območij« predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. podjetnikov za nakup, realizacijo struktur ter opreme za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov. Prošnje napisane po posebnem vzorcu, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost - Comunita monta-na del Carso je treba predstaviti v tajništvo gorske skupnosti do vključno 14. julija tl. Potrebne vzorce za proSnje in eventualne druge informacije lahko interesenti dobijo v uradih Kraške gorske skupnosti - Comunita Montana del Carso v Športnem centru v Vižovljah (Občina Devin Nabrežina). Še nekaj mest za letovanje na Medvedjem Brdu Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu sporoča, da je na razpolago Se nekaj mest za hribovsko letovanje od 3. do 13. jubja na Medvedjem Brdu in za obmorsko letovanje v Portorožu od 31. jubja do 10. avgusta. Vpisovanje bo odprto do zasedbe Se prosdh mest. Informacije dobite pri ravnateljstvu tel. 573141. Konec avgusta poletni seminar za šolnike Letošnji tradicionalni poletni seminar za učitelje in profesorje slovenskih Sol na Tržaškem, ki ga v okviru dogovorov med Slovenijo in Italijo prireja Ministrstvo za šolstvo in šport R. Slovenije, bo v Postojni od 21. do 25. avgusta. Zainteresirani naj prošnjo za udeležbo naslovijo na pedagoškega svetovalca prod. Dujca pri Šolskem skrbništvu v Trstu in naj jo ročno izročijo uradu za slovenske šole ah sami osebno ah preko šole, kjer tudi dobijo vzorec prošnje. Javna natečaja Občine Zgonik Občina Zgonik obveSCa, da je razpisan javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno mesto v sta-ležu poklicnega sodelavca V. funkcionalne kvabfi-kacije ter za namesritev za obdobje dvanajstih mesecev enega pokhcnega sodelavca V. funkcionalne i pri javnih upravah in morajo ] zpolagati z diplomo srednje Sole druge stopnje. sprejem zpolaga čaju morajo dospeti na Občino Zgonik do 14. me dne 6. jubja 1995. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo (tel. 040/229-101). Prijeli so ga po letu dni Ze leto dni je minilo, odkar je bil Giuseppe Astore obsojen na zaporno kazen, vendar se je spretno izmikal stiam javne varnosti. Za bivanje si je celo izbral turistični kraj, Scanzano Jonico pri Materi, kar pa mu je bilo usodno. Pobcija je namreč pričela s kontrolo turistov, ki letujejo na jonsko-lukanski obari in med eno takih kontrol so izsledih tudi 36-letnega Astoreja, ki mora sedaj zaradi upiranja in žahtve javnega funkcionarja dve leti v jeCo. Moški je bil sicer prijavljen, da živi v Trstu, doma pa je iz kraja Montalbano Jonico v pokrajini Matera in si je očitno zaželel obiska domačih krajev. ZRELOSTNI IZPITI / OBISKA NA TEHNIČNEM ZAVODU J. SJEFANA Devis - tehnik, ki je doma tudi v literaturi V tehničnem zavodu ni bilo opaziti tolikšne živčnosti Listanje po knjigi pred začetkom ustnega izpita (Foto Križmančič / KROMA) Za nižje izdatke a boljše usluge Preureditev, zdravstvenega sektorja v naši deželi je še v teku; v veliki meri jo pogojuje znižanje državnih finančnih prispevkov, zaradi Cesar mora Dežela korenito spremeniti dosedanjo politiko na tem področju. Z znižanjem števila postelj v bolnišnicah mora okrepiti in ovrednotiti razne zdravstvene in socialne službe na teritoriju in istočasno poskrbeti, da se bodo izdatki na tak način zmanjšali; dežela mora torej nuditi Cim bolj kakovostne službe vendar z nižjimi izdatki. Tako je včeraj podčrtal deželni svetovalec DSL Giorgio Matassi na javni razpravi, na kateri pa je obenem dodal, da dosedanji ukrepi deželnega odbora ne gredo v to smer. Zato mora Dežela pripraviti zakon za razne službe na teritoriju, na zdravstveno problematiko mora gledati z menedžerskega vidika; nujna je torej preureditev služb, sicer se bodo bolnice zopet začele polniti in izdatki se bodo povečali. Dežela ima sicer višje pristojnosti na tem področju, je ugotavljal dežehni svetovalec DSL, za njihovo uresničitev pa ima na razpolago manj finančnih sredstev. Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožefa Stefana smo včeraj prisostvovali svojevrstni kombinaciji: elektronika in francoska poezija de-kadentizma. Usklajevanje znanosti, matematike in elektronike Devisu ni povzročalo posebnih težav: potem ko se je namreč dodobro »zmartral« z limitami, odvodi in tangentami na krožnico, je prisedel h komisarki za italijanščino in »pisano druščino« tako tehničnih kot humanističnih komisarjev povedel v svet francoske in italijanske poezije »fin de siecle«. Na začetku mu je pomagal Verlain in njegovi poizkusi, da bi se na vse načine in z vsakovrstnimi pripomočki - od opojev do mamil, odtujil materiji in spoznal to, kar se skriva za realnim svetom. Prehajanje od francoskih dekadenti-stov, Verlaina, Baudelai-ra do italijanskega D’An-nunzia in Foscola, potem pa od Sveva na Prousta in Joyca mimo postavljanja točnih mejnikov med verističnim Vergo in in-trospektivnim Svevom pa je spraševalce prepričalo o tem, da je fant na tem področju doma. Izhajajoč iz konceptualno različnih gledanj na lite- raturo je brez oklevanja pojasnil, zakaj je Svevo za svoj roman izbral naslov La coscienza di Ženo in ne recimo Zenovo življenje in zakaj se Ženo sploh toliko ukvarja s svojo boleznijo, medtem ko se Verga v svojem Ma-stro Don Gesualdo omejuje le na realno življenje. Tudi kar mimogrede postavljeno vprašanje o filozofiji ni Devisa pusti- lo brez besed. Pri pozitivizmu je poklical na pomoč Comta, ki je »razmišljal pozitivno«, ob tem ga je komisarka popravila »hoCeš reci kot Jovanotfi, che Pensa al positivo (naslov njegove pesmi)« in spraševanje je bilo že mimo. Sicer pa je bilo na-splošno jutro na Stefanu veliko bolj mirno kot vCeraj na Vrdelski cesti. Morda je tukajšnje kandidate pomirila zelena oaza, tako oddaljenja od ostalega svetoivanskega mestnega vrveža. Kandidati so v hladnih prostorih nekdanje bolnišnice mirno Čakali na »proces«. Samo manenje mokrih rok in še zadnje hlastanje po zvezku, prepolnem matematičnih formul je izdajalo živčno napetost, kateri je bilo postreženo z modrimi nasveti komisarke o svežem zraku. Toda polagoma se je tudi za petošol-ce poklicnega zavoda J. Stefan jutro nagnilo h koncu: na hodniku so Čakali še zadnji kandidati, tudi v učilnici z oznako II. raz. KBO se je vse poleglo. Skozi kukalo v zasenčeni šipi ni bilo veC mogoče videti komi-sije. »Kam pa so sli vsi?«, je zaskrbelo tiste, ki so nestrpno čakali na vrsto. Komisarji so medtem zapustili svoja mesta in se od sredine učilnice pomaknili k mizici v kotu, kjer jih je Čakala kava in v rdeC papir zavit zavoj. Iz paketa so na dan privlekli slaščice, s katerimi so si posladkali grenak priokus. Grenak od kave ali težavne naloge? (td) V ponedeljek pri Lupincu predstavitev knjige o vinu Krožek Istria bo skupaj s konzorcijem kraskih vin z zaščitenim poreklom organiziral v ponedeljek, 3. julija ob 18.30 pri Lupincu v Praprotu predstavitev knjige Ulderica Bernardija »Creaturam vini: i riti del vino«. S to prireditvijo bo krožek Istria končal letošnjo sezono, ki je povezovala Cres s Krasom. Ulderico Bernardi v knjigi opisuje zgodovino vina in način pridelovanja, obenem pa pripoveduje tudi o pridelovalcih, navaja razne anekdoteitd. Primorski dnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formato. IVA 19% Cena: 1.500 UT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG ŽENI NA SKRIVAJ DAJAL ZDRAVILA Nova prijateljslva so povsem spremenila zglednega moža Obtožnica pravi, da je sedaj 53-letni Enore Macu-glia s svojo ženo Alfonso Bressan slabo ravnal, ji na skrivaj dajal zdravila, povsem zanemaril stanovanje, v katerem so bile mačke in psi. Poleg tega ni seznanil zdravnikov s konfuznim stanjem, v katerem je bila žena, ko pa je šel zdoma, ji je odklopil telefon ter odnašal razne predmete, ključe, dokumente, preprečeval stike s prijateljicami ter jo tepel. To še ni vse. V bolnišnici, kjer je bil zaposlen, naj bi se bil polašCal zdravil in rjuh. Včeraj je pričala že priletna Bressanova, ki je povedala, da je bil zgleden mož, dokler ni spoznal neke druge družine. Tedaj je zaCel zelo paziti na svojo zunanjost, rabiti parfeme, domov ni veC prinašal denarja, v zameno ga je zaCel odnašati, zaceli so izginjati dragoceni predmeti, pohištvo, slike. Slabo je ravnal z domačimi živalmi, mačko je vrgel s 4. nadstropja. Zdravila pa je jemal, kot da bi šlo za bonbončke (doma jih je imel kar za 85 kg). Tudi njej sami naj bi v hrano podtikal zdravila, a se je tega zavedela šele v trenutku, ko je nekaj hrane pojedla njena prijateljica. Pustila je delo, ker ni zmogla veC takega življenja, a tudi zato, ker ni želela vzdrževati moževih prijateljev in prijateljic, shujšala je za 30 kg. Nekega dne pa se je prebudila v bolnišnici. Kaže, da jo je prijateljica dalj časa klicala po telefonu in ko ni dobila odgovora, je obvestila reševalce. Ko je zapustila bolnišnico, se je Bressanova znašla brez stanovanjskega in avtomobilskega ključa in se je obrnila na kvesturo. Za možem naj bi se medtem izgubila vsaka sled. Proces se ni zaključil, nadaljevali ga bodo oktobra, a dotlej naj bi Macugbo skušali iztakniti in opraviti psihiatrični pregled. V Devinu bo poletno središče Devinsko-nabre-žinska občina sporoča, da je še mogoCe vpisati otroke od 3. do 11. leta v poletni center, ki bo od 17. do 28. julija v občinskem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za kostio. Starši bodo lahko poslali svoje otroke v Center tudi samo zjutraj, od 8. do 13. ure, brez kosila. Šolski avtobus bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosili. Dejavnosti v centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem uradu za šolstvo (tel. 6703208, od 9. do 11.30), na katerega se starši lahko tudi obrnejo za morebitne dodatne informacije. OPČINE Avtomobil zelo primeren za prijetne medene dneve Naš fotograf Damjan Balbi (Foto Kroma) je pred kratkim naletel na avtomobil, ki sta ga novoporocen-ca (neprevidno) parkirala pred znano opensko restavracijo, kjer je bila vesela poročna svatba. Prijatelji so jima vozilo lepo »okrasili« in ga »pripravili« za medeno potovanje, ki bo s takim avtom gotovo zelo udobno in najbrž tudi prijetno. Zakoncema so za vsak primer, kot rezervo, pustili staro kolo, s katerim sta se lahko kasneje odpeljala. Fotografu se je žal precej mudilo, saj bi drugače počakal na srečnega lastnika avtomobila in na njegovo ženo. Skoda, bo pa drugič! REGULACIJSKI NAČRT / KONEC MARATONA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU NOVICE Načrt je zadovoljil večino in desničarsko opozicijo Proti so glasovali le svetovalci SKR in gibanja »Svobodni sever« V ponedeljek ob 22.30 je bilo vsega konec. Tržaški občinski svet je z zelo široko večino glasov odobril regulacijski naCrt, s katerim se je skoraj neprekinjeno ukvarjal dva tedna. NaCrt so v sklepnem glasovanju podprli svetovalci Illyjeve levosredinske koalicije in tako imenovanega Kartela svoboščin, ki v Trstu - z razliko od drugih krajev v deželi in državi - vključuje tudi Severno ligo. Proti so glasovali trije svetovalci gibanja«Svobodni sever« in predstavnik SKP Jacopo Venier. Do političnega razpleta, ki je omogočil odobritev plana, je prišlo že v soboto, ko sta se večina in desna opozicija sporazumeli o popravkih, ki naj bi jih kasneje odobrila skupščina. Politični dogovor je na sobotni seji prestal hudo preizkušnjo (desnica je znova posegla po obstrukciji), potem so se razmere umirile, do pravega zasuka pa je prišlo v ponedeljek popoldne, ko je svet odobril sporni popravek o razširitvi padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Ta sklep je doživel različna tolmačenja. SKP je prepričana, da se je Illyjeva večina uklonila »diktatu« desnice, Berdon in MoCnik, ki sta glasovala proti popravku Nacionalnega zavezništva, sicer ne soglašata s to Venierovo oceno, sta pa mnenja, da je sklep nepotreben. To je tudi stališča Dolenca, ki pa očitno ni hotel zaostriti polemike s svojo svetovalsko skupino in je zato raje pred glasovanjem zapustil sejno dvorano. SKP je svoje kritike na račun regulacijskega načrta izpostavila tudi v tiskovnem sporočilu svetovalca Veniera. Po njegovem je komaj odobreni plan v bistvu isti, ki je bil odobren lanskega oktobra, posebno kar zadeva pristanišče, Kras, cestne povezave in parkirišča. Tudi po zaslugi SKP pa je občinski svet - poudarja Se Venier - izboljšal nekatere aspekte tega projekta, kot so npr. zmanjšana zazidljiva področja pri velesejmu (območje Sadoch), prepoved hotelskih gradenj v bližini Miramara ter zmanjšanje gradbenih standardov pri vili Giulia. Venier priznava Illyjevi večini, da je za razliko od lanskega oktobra nekoliko odločneje branila svoja stališča pred napadi desnice, Čeprav je po njegovem ta plan sad pogajanj med sedanjim in bivšim županom Staffieri-jem. Ko bodo tehnični uradi prilagodili vse popravke k načrtu, bo regulacijski plan spet romal na Deželo, še prej pa na deželni nadzorni odbor. Ko bo deželna uprava prižgala prvo zeleno luc, bo stekel dvomesečni termin za vlaganje prizivov, o katerih se bo izrekel občinski svet. NaCrt bo nato znova vzela v pretres deželna uprava, ki je pristojna za njegovo dokončno odobritev. Ta zapleteni postopek bo, kot kaže, trajal približno leto dni. Seveda Ce ne bo novih ovir, ki so itak že zakasnile politično in birokratsko pot »prvega« regulacijskega načrta, ki je bil odobren 23.oktobra lanskega leta. Andrej Berdon Igor Dolenc Peter Močnik PO ODOBRITVI REGULACIJSKEGA NAČRTA Mnenja slovenskih svetovalcev Dolenc je manj zadovoljen od kolegov Slovenske skupnosti Peter MoCnik je zadovoljen, Andrej Berdon je delno zadovoljen, Igor Dolenc pa najmanj zadovoljen z razvojem dogajanj v mestni skupščini. Vsi trije slovenski svetovalci so vsekakor od vsega začetka zelo pozorno spremljali razpravo v skupščini, jo obogatili s svojimi prispevki in enotno posegali, predvsem ko je šlo za vprašanja kraške-ga območja. Začnimo pri Močniku, ki je od vseh treh najbolj optimistično razpoložen. Svetovalec ZT-SSk, ki je tudi predsednik občinske urbanistične komisije, je prepričan, da je ta načrt boljši od oktobrskega, ker vlcljučuje načrtovane posege iz deželnega zakona o Krasu in ker odpravlja hlastanje po kraškem teritoriju. Z novim planom - poudarja MoCnik - bodo gradbeniki prisiljeni obnoviti staro mestno jedro, prosta luka pa se bo odprla terciarnim dejavnostim, s čimer bo lahko pristanišče končno polno zadihalo. Berdon pravi, da naCrt ni tako slab, kot ga prikazujejo in ocenjujejo nekateri. Razprava v skupščini je bila po nje- govem mirnejša in konkretnejša, kot lanskega oktobra, za kar nosita zasluge tudi pristojni odbornik Giovanni Cer-vesi in vodja urbanističnega oddelka VValter Cossutta, ki je vseskozi spremljal soočenje. »NaCrt je gotovo sad političnih kompromisov, Čeprav je treba tudi povedati, da eno so predvidevanja, drugo pa resnično izvajanja posameznih projektov. Kljub velikim težavam, je Illyjeva koalicija pokazala pozornost do kraškega teritorija in se s tem ogradila od prejšnjih nacionalistično obarvanih uprav«, nam je dejal Berdon. Da je bilo preveč političnih izsiljevanj in pritiskov pa je prepričan Dolenc, tudi zato, ker so nekateri stalno grozili s komisarsko upravo. Kar se tiče normativa na Krasu, je občinski svet izboljšal prvotni naCrt, velike pomanjkljivosti pa je še opaziti v odnosu med zazidljivimi in nezazidljivimi površinami. Prava bitka za izboljšanje regulacijskega načrta - poudarja Dolenc - pa se šele začenja, saj so sedaj na vrsti prizivi, ki bodo morali biti kar se da utemeljeni in konkretni. Davčne prijave in Ici V petek, 30. junija bo zapadel rok za izročitev davčnih prijav in za plačilo občinskega davka na nepremičnine Ici. Izjave sprejemajo v jutranjih urah v občinskih izpostavah, medtem ko so uradi davčne službe v 3. nadstropju palače na Razširku Granatie-ri 2 odprti danes in jutri od 8.15 do 12.30, v petek pa tudi od 16. do 20. ure. Davčne prijave se lahko pošlje s priporočenim pismom na pristojni urad v Benetkah, spremembe občinskega davka na nepremičnine pa se lahko pisemsko sporoči sektorju 14 tržaške občine, ki je pristojen za davke in dohodke. Stavka v zavarovalnici Uoyd Adriatico V tržaški zavarovalnici Lloyd Adriatico je včeraj stavkalo devet desetin uslužbencev. Protestirali so proti zavlačevanju pri obnavljanju delovne pogo,-dbe, o kateri se bodo danes zjutraj spet pričela pogajanja med sindikati in vodstvom zavarovalnice. Uslužbenci bodo tudi danes demonstrirali od 8. do 9. ure zjutraj pred sedežem Lloyda. Sindikalni predstavniki ugotavljajo, da je Lloyd Adriatico edina italijanska zavarovalnica brez veljavne delovne pogodbe, ker je novo lastništvo, nemška grupacija Allianz, ovrgla vse predloge uslužbencev. Srečanje o podzemskem skladišču plina Na deželnem odbomištvu za industrijo je včeraj dopoldne spet bil govor o podzemskem skladišču utekočinjenega plina pri Zavijali. Odbornik Moret-ton in sindikalni predstavniki so ugotovili, da ni še jasno, kako se bo razvil načrt Monteshell. Domenili so se za nov sestanek, ki bo Cez pribhzno deset dni. Zahteve pristaniščnikov Pristaniški delavci družbe Culpt so na včerajšnji skupščini podprli stališče sindikata v pogajanjih z ministrom za delo glede predčasnih upokojitev, odpravnin in finansiranja delovanja družbe. Zahtevajo pa, naj ministrstvo Cimprej odobri nov status organizacije pristnišCnikov. Pri tej zahtevi bi jih morala podpreti vsa tržaška javnost, pravijo prista-niscniki, in predvsem izvoljena predstavništva. Protest združenja »N. Sancina « Združenje za varstvo mladih bolnikov z možganskimi okvarami »Nives Sancin« je včeraj javno protestiralo prati zadržanju tržaške občine, ki je pred Časom prevzela oskrbo bolnikov. Svojcas so jih gostih v posebnem oddelku otroške bolinsnice Burlo Garofolo, nova uprava bolnišnice pa je oddelek ukinila, ne da bi upoštevala mnenje prizadetih družin, oskrbo pa predala tržaški občini. Nova organizacija v okvira nekdanje psihiatrične bolnišnice pa mladim invalidom ne nudijo zadostnega varstva in oskrbe: med dragim se z njimi ukvarja samo asistentka, ne pa zdravnik. Srednjeveški Trst v srednji šoli F. Rismondo Danes ob 11. uri bodo v prostorih srednje šole F. Rismondo v Ul. Forlanini v Rocolu predstavih javnosti maketo Trsta v 14. stoletju, ki so jo dve leti pripravljali dijaki 2. in 3. razreda. Na ogled bo tudi maketa življenja v srednjeveškem gradu. JUTRI POKRAJINSKA KONGRESNA SKUPŠČINA DSL poudarja levosredinsko usmeritev Na zborovanju kraških sekcij stranke sta poročala Stelio Spadaro in Miloš Budin V konferenčni dvorani velesejemske ustanove bo jutri (začetek ob 17.uri) pokrajinska skupščina Demokratične stranke levice, ki bo posvečena bližnjemu tematskemu vsedržavnemu kongresu stranke. Skupščine se bo udeležil tudi poslanec Piero Fassino, ki v strankinem osrednjem vodstvu odgovarja za mednarodne odnose, medtem ko bo uvodno poročilo podal pokrajinski tajnik Stelio Spadaro. O predkongresnem soočenju v DSL je tekla beseda na predsinoCnji skupščini (na sliki-Foto KROMA) kraških in okoliških sekcij stranke v Domu Brdina na Opčinah, na kateri sta uvodoma poročala Spadaro in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki tudi naceljuje strankini deželni slovenski komponenti. Tajnik je zagovarjal izrazito levosre- dinsko usmeritev stranke in torej njeno aktivno sodelovanje v vsedržavnem gibanju, ki podpira kandidaturo liderja Oljke Romana Prodija za ministrskega predsednika. Ta levosredinska usmeritev, je dejal Spa- daro, mora še jasneje priti do izraza tudi v naši krajevni stvarnosti. Levosredinska usmeritev vsekakor ne pomeni odklona tradicije in preteklih izkušenj, je še poudaril tržaški tajnik D’Alemove stranke, ki je od vedno trdno prepričan v vladno vlogo DSL. Tudi o tem in o sedanjih izkušnjah stranke v mestni upravi Zupana Ric-carda Illyja bo tekla beseda na jutrišnji odprti skupščini na tržaškem velesejmu. DOLINA / GODBA BREG SE PRIPRAVLJA NA JUBILEJ n Niz koncertov ob stoletnici K nastopu so povabili zamejske godbe, ki delujejo vZSKD Pihalni orkester Breg slavi letos stoletje obstoja: Čeprav ni v listinah uradno zabeleženega datuma oziroma je ustanovni datum še nekoliko nejasen, segajo prvi podatki o nastopih dolinske godbe v daljne leto 1890. V letih se je pač »uveljavila« letnica, ki določa praznovanje letošnjega stoletnega jubileja. Vsekakor bo na pobudo sedanjega pihalnega orkestra Breg, ki pod vodstvom Renza Muscovija nadaljuje glasbeno in kulturno izročilo dolinskih prednikov, ob tej priložnosti izšla tudi brošura, v kateri bodo natančneje obrazložene in utemeljene vse okoliščine nastanka in delovanja tega društva. Izid brošure je predviden za jesenski Cas, ko bodo dolinski godci tudi z lastnim koncertom proslavili to pomembno obletnico. Zaenkrat so za poletni Cas pripravili niz večernih srečanj z ostalimi zamejskimi godbami, ki prav tako kot dolinska delujejo v okviru ZSKD. Prvi izmed koncertov bo na vrsti Ze jutri, 29. t.m., v Borštu: na kraju, kjer običajno postavljajo maj, bodo zaigrali elani godbenega društva Nabrežina. Naslednje koncertno srečanje bo sledilo približno teden kasneje, točneje v sredo, 5. julija, ko bo na dvorišču kidturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domiu nastopila tre-benska godba Viktor Parma. Tretji koncert je napovedan v sredo, 12. julija, v Prebene-gu, gost dolinskih godcev pa bo godba na pihala Ricma-nje. Niz se bo seveda končal v »rojstni« dolini: v sredo, 19. julija, bo na Kluži nastopil orkester godbenega društva Prosek. Začetek koncertov je predviden ob 20.30. Poleg nezanemarljive glasbene razsežnosti vsebine pa ima pobuda dolinskih godbenikov tudi globljo vsebino: niz, ki so si ga zamislili ob svoji 100-le-tnici, namreč vrednoti godbeniško dejavnost, jo posreduje širšemu krogu poslušalcev, ne nazadnje pa želi ovrednotiti tudi značilna vaška osrčja, (dam) PRVI FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ DSI / ZAKLJUČNI VEČER LETOŠNJE SEZONE Jutri bo zaživel mavhinjski trg Pobudnik je ŠKD Cerovlje-Mavhinje Predstavili nepoznane zdomske avtorje Njihovo delo je bilo predolgo časa ignorirono V ponedeljek se je v Peterlinovi dvorani odvijal zaključni veCer letošnje sezone Društva slovenskih izobražencev, na katerem so predstavili sedem knjig do pred nekaj let zamolčanih oz. nepoznanih avtorjev slovenske zdomske književnosti. Gre za Sive dneve Marka Kremžarja, Onstran samote Ludveta Potokarja, Zidovsko 8 Tatjane An-gerer, Poletje molka Mare Cerar Buli, Himno večeru Ivana Hribovška in LuC na mojem pragu Franceta Kunstlja (zadnja dva sta tragično umrla poleti 1945) ter za knjigo slovanskega duhovnika Antona Sr-holca LuC iz globin. Knjige so izšle pri Celjski Mohorjevi družbi, v Z zaključnega večera v DSI (Foto Balbi / KROMA) DSI so jih predstavili Janko Jeromen in Matija Remše za Družbo ter France Pibernik in pisatelj Zorko Simčič. Jeromen je na začetku dejal, da je rdeča nit, ki povezuje vse te knjige, spomin in povezanost z zadnjimi 50 leti življenja v Sloveniji ter z dogodki izpred 50 let na Na osrednjem mavhinj-skem trgu se bo jutri zaCel prvi zamejski festival amaterskih dramskih skupin, ki ga organizira Sportno-kul-tumo društvo Cerovlje-Mavhinje v sodelovanju z ZSKD in pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Sinoči se je že sestala žirija, ki bo odločala o zmagovalcu tega prvega tovrstnega festivala pri nas. Izbirati bo morala med 18, sicer zelo različnimi skupinami, ki se bodo udeležile mavhinjskega srečanja. Večina jih prihaja s Tržaškega, vendar jih je nekaj tudi z Goriškega in iz Benečije. Jutri zvečer se bosta predstavili prvi dve skupini. Prvi bodo nastopili elani SKD Cerovlje-Mavhinje, za njimi pa se bo predstavila skupina KD Kraški dom iz Repna. Prva predstava bo ob 20.30, druga pa okrog 22. ure. Na sliki (foto KROMA) MILJE / VČERAJ ODPRLI MLADINSKI GLEDALIŠKI FESTIVAL Letos posvetili veliko pozornost informatiki Ob »potovanju« po Internetu in ponudbi glasbenih CD-ROM tudi tri zanimive gledališke predstave Mladinski gledališki festival v Miljah se je sinoči predstavil svojim zvestim obiskovalcem spet v novi obliki, ki daje velik poudarek novi informatski tehnologiji (na fotografiji), saj prav zaradi nje svet v zadnjih Časih doživlja neprestane in vedno hitrejše spremembe. Tako se bo do 1. julija Verdijeva dvorana spremenila v informatsko zabavišče, ki bo ponujalo naj-novjše glasbene CD-ROM ali pa potovanje skozi bogastvo informacij, ki jih ponuja Internet. Od jutri bo mogoCe tudi na lastni koži okusiti užitke virtualne realnosti. Možni pa bodu tudi klasični gledališki užitki, s tremi realnimi, otipljivimi odrskimi predstavami. V petek bo nastopil Ennio Marchet-to z duhovito transve-stitsko-imitatorsko predstavo Carta Diva, s katero je letos že očaral številno obcintvo v gledališču Miela. V soboto bo nastopil Bustric, ki je že leta ljubljenec miljskega občinstva, v nedeljo pa bo nastopila glasbena skupina Tony e i Volumi.(bov) POLETNA SEZONA / DREVI Klezmatics tokrat na gradu Na prostranem dvorišču tržaškega gradu sv. Justa se v tem tednu s »pravimi« koncerti začenja poletna sezona, ki ima sicer druge prireditelje, glavni pokrovitelj pa je še vedno tržaška občinska uprava. Na pobudo gledališča Miela, ki sodeluje z organizatorji, bo drevi ob 21.30 nastop izredno priljubljene newyorške jidiš skupine Klezmatics (na sliki). Pred nedavnim je namreč že tretjič nastopila v gledališču Miela, ki je bilo odločno pretesno za vse, ki so želeli slediti koncertu. Zato so mlade ameriške glasbenike še enkrat povabili v Trst. ______BANI / VRSTA PRIREDITEV ZA IVANOVO_ Liso in Gušto prinesla na Kras benečansko šegavost Prireditve ob prazniku sv. Ivana, kot je že zabeležila kronika, so potekale ob valu slabega vremena. SKD Grad od Banov, ki je kot prejšnja leta, želelo s kulturnim programom otibležiti ta praznik, je na Ferlugih s sodelovanjem domačinov in v domači vasi, lepo izpeljalo zastavljeni program. Glede prireditve na Ferlugih je že poročal Primorski dnevnik v sobotni številki. Za banovski del praznovanja pa lahko zapišemo, da je bila prireditev pestra in v kulturno povezovalnem smislu razse-žna, saj je segala do Beneških dolin, od koder sta prišla muzikanta Liso in Gušto iz S p etra. Sledile so recitacije pesmi Marije Mijot in nato še nastop MoPZ Tabor z OpCin. Na začetku sta spregovorili sta spregovorili in nato tudi povezovali program Martina Vidali in Gabriela Černe. Liso in Gusto, ki sta poznana v Benečiji, sta se rada odzvala vabilu na prireditev in s seboj pripeljala pristno veselje beneškega Človeka. Rada se pošalita sama s seboj in povedala sta, da skupaj presegata stopet-deset let, zato se tudi spominjata Časov, ko je bilo v vaseh Benečije še živo in veselo, medtem ko se v zadnjih Časih vasi vse bolj praznijo in izumirajo. Z veseljem se spominjata otroških dni in Gušto je v šali povedal, da je kot pa- stir, potreboval deset let predno se je naučil piskati z bršljanovim listom. Z diatonično harmoniko in bršljanovim listom sta zaigrala tri skladbe in navdušila poslušalce. Program se je nadaljeval s poezijami znane narečne pesnice Marije Mijot. David in Martina Vidali sta z občutkom recitirala njene poezije in v poslušalcu vzbujala spomine na življenje preteklih Časov. Zadnja poezija z naslovom »Slabo vrjame« se je prav ujemala z vremenom, ki je te dni pestilo naše kraje in ni dopuščalo, da bi zagoreli kresovi. MoPZ Tabor iz Opčin pa je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel šest pesmi iz svojega bogatega re- pertoarja. Od teh tri Gregorčičeve in s tem, kot sta povedali Martina in Gabriela, so hoteli prireditelji in nastopajoči proslaviti stopetdesetletnico rojstva Goriškega slavčka. Zadnja pesem je bila »Smrt v Brdih«, ki je obeležila spomin na žrtve izpred petdesetih let, ko se je izčrpavala tragedija druge svetovne vojne. Občuten vtis je pustila ta vsebinsko globoka pesem na obrazih poslušalcev. Dodal je se dve veseli tražaški pesmi in s tem je bil izčrpan program; ne pa zaključen, saj sta odmevala glasba beneških muzikantov in petje še dolgo v no C v sproščenem družabnem vzdušju. Pavel Vidau slovenskih tleh. 50.letnica konca 2. svetovne vojne je bila povod za spomin na dogodke, ki so za marsikaterega pomenili začetek trpke svobode, za marsikaterega pa tudi tragedijo. PredsinoCnji gostje so posebno pozornost posvetili liku pisatelja Ludveta Potokarja, ki je bil do pred tremi leti nepoznan in katerega sta ponovno odkrila Zora Tavčar in France Pibernik. O Potokarju sta na ponedeljkovem večeru govorila prav Pibernik in Zorko Simčič, ki si je s Potokarjem nekaj let dopisoval, Čeprav ga ni bil v svojem življenju nikoli srečal. V knjigi Onstran samote so objavljene avtobiografske Črtice, psihološke novele in nedokončan roman Krivi vir. Ostalega niso še uspeli odkriti, saj je po Potokarjevi tragični smrti leta 1965 (naredil je samomor v kanadskem Vancouvru) policija zasegla vse njegovo literarno delo in kasneje nekaj vrnila. Potokar je v prvih povojnih letih objavil nekaj crtic v reviji Mlada setev, ki jo je v Trstu urejal prof. Jože Peterlin, pa tudi v antologiji Dnevi smrtnikov, ki je izšla v Argentini. Njegove tekste, je dejal prof. Pibernik, odlikuje izredna jezikovna in vsebinska klenost, tako da Potokar spada verjetno v vrh zdomskega pripovedništva. Zorko Simčič pa je dejal, da je Potokar najmočnejši pisatelj v emigraciji, najbolj umetniška in tragična duša. Njegova tragedija je slovenska tragedija, tragedija ljudi, ki niso prenesli teže izgnanstva. Matija Remše je na kratko predstavil deli Mare Cerar Hull Poletje molka in Marka Kremžarja Sivi dnevi, ki pripovedujeta o življenju mladih deklet, ki so ostala sama na domačiji brez staršev ob koncu vojne ter o dogajanjih v ljubljanskih zaporih, kjer je bil po vojni zaprt Marko Kremžar. Med razpravo so gostje poudarili pomembno vlogo, ki jo je (in ki jo ima) Trst za slovensko emigrantsko književnost, saj so mnogi avtorji zaceli pisati in objavljati svoja dela v Trstu, Trst pa je tudi posredoval med matico in zdomstvom v tistih težkih Časih. Kar se tiče odmeva teh knjig v slovenski javnosti, je npr. Janko Jeromen dejal, da je le-ta še precej zaspana. Knjige izhajajo v približno tisoC izvodih, kar je za slovenske razmere nizko število. Doslej pa so obravnavali nekaj Cez 60 avtorjev, za katere niso Slovenci doslej vedeli nic. Ivan Žerjal PRAPROT / V PETEK IN SOBOTO PRIREDITEV ODPADLA 21. šagro delno skvaril dež Sicer pa se je praznik v nedeljo in ponedeljek lepo razživel Slabo vreme je hudo ponagajalo tudi Vaški skupnosti Praprot, ki je konec minulega tedna priredila svojo 21. vaško šagro. V petek in v soboto je prireditev zaradi dežja in hladnega vremena dejansko odpadla, v nedeljo in ponedeljek pa se je razživela, vendar ne do takšne mere, da bi lahko bila nado-knadena škoda, ki je bila poprej nastala. Prireditelji so se vsekakor potrudili, da so kolikor mogoče izpeljali predvideni program. Tako je bilo v nedeljo tekmovanje v košnji, na katerem je zasedel prvo mesto Božič Kante iz Sem-polaja, predvčerajšnjim pa tekomova-nje v žaganju, na katerem sta se posebno izkazala Paulina in Kozma iz Prečnika. Seveda je bil na sporedu tudi ples, in sicer v nedeljo ob zvokih Adria kvinteta, v ponedeljek pa ob zvokih Kraškega kvinteta. Zadnja dva dneva je bil obisk tudi zelo dober, tako da so kioski delovali kar s polno paro. (Foto KROMA) VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 28. junija IRENE) Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 5.52 in zatone ob 20.58. Jutri, ČETRTEK, 29. junija PETER-PAVEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,1 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb narašča, veter 7,2 km na uro severo-zahodnik, vlaga 86-odstot-na, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elena Martini, Andrea Varglien, Aliče Mondo, Alessia An-gelGtti. UMRLI SO: 56-letni Alfrede Viola, 84-letni Pepi Zidarič, 62-letna Elsa Gai, 58-letni Aurelio Contini, 85-letni Luigi D’Errico, 34-letni Dario Servadei, 60-letni Giordano Marsich, 87-letna Celestina Clerici, 91-letni Natale Zennaro, 72-letni Salvatore Manzi, 84-letna Norma Guadagni, 84-letni Albino Canaletti. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 26. junija, do NEDELJE, 2. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Popravek Sara Illich je izdelala s prav dobrim in ne z dobrim, kot je bilo pomotoma objavljeno. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Kika un corpo in prestito«, r. Pedro Almodovar, i. Vero-nica Forque, Peter Coyote, Victoria Abril. EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. EXCELSIOR AZZURRA- 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »The cameraman«. AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.00 »Sotto il segno del pericolo«, i. Errison Ford. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Mangler - La macchina in-fernale«, i. Robert En-glund. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forest Gamp«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 3 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »II co-lonnello Chabert«, i. Ge-rard Depardieu. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quat-tro matrimoni e un funera-le«, i. Hugh Grant, Andie McDovvell. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Supertrans, supergirl«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Fronti a modre«, i. Sharon Stone, Gene Hackman. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Mangiare bere uomo don-na«, r. Ang Lee. LUMIERE - 20.20, 22.15 »II prete«, r. Antonia Bird, i. Tom VVilkinsons, prepovedan mladini pod 14. letom. M PRIREDITVE KD SLOVAN - Padriče obvešča, da bo kres s 1. nočnim orientacijskim pohodom danes, 28. t. m., ob 20.30 v Parku Globojner pri Drašči. Sodeluje godba na pihala V. Parma iz Trebč. Se do jutri bo od 17. do 21. ure na vaškem trgu odprta tudi razstava “ V šoli je bilo nekoč tako..." SKD VIGRED priredi danes, 28. t. m., ob 20. uri zaključno prireditev na šolskem dvorišču v Sem-polaju. Nastopajo: otroški pevski zbor Vigred, plesna skupina, mladi glasbeniki in godba Long Zlunk. V primeru slabega vremena bo prireditev dan kasneje oz. v petek. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob praznovanju jubileja koncert Godbenega društva Nabrežina, jutri, 29.t.m., ob 20.30 v Borštu. S.Z. GAJA organizira od 30. junija do 9. julija na športnem objektu na Pa-dričah "Šport in zabavo” z raznimi turnirji in tekmovanji. Večere bodo popestrili ansambli Happy day, Keydea, Status symhol in Alessandra e il quartetto Edera. Vabljeni. FOTO KROŽEK 80 in Foto krožek "Zarek” Sežana priredita Multimedialni večer v razsvetljenem Štanjelu v soboto, 1. julija, ob 20.30. Spored: ob 20.30 otvoritev razstave fotografij v stolpu; ob 21. uri neprekinjena projekcija umetniških diapozitivov ob glasbi sredi Štanjela. Sodelovala bosta harmonikarja M. Tavčar in S. Vrabec. Razstava bo odprta do 31. julija. KROŽEK za družbenopolitična vprašanja Virgil Sček in Moški zbor Fantje izpod Grmade vabita danes, 28. t. m., ob 20.30 na sedež devinskih zborov na večer Naš prvi povojni čas. Razgovor ob izidu štirih zgodovinskih študij o Trstu 1945-56. Sodelovali bodo avtorji: Nadja Maganja, Aleš Brecelj, Adrijan Pahor in Bruna Ciani. Večer bo uvedel predsednik krožka V. Sček dr. Rafko Dolhar. Zbor bo zapel nekaj pesmi. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na VAŠKO SA-GRO na Zrebčevo 30. t. m., l. , 2. in 3. julija s sledečim programom: v petek, 30. t. m. ples z ansamblom Key-dea, v soboto, 1. julija ples z ansamblom Adria kvintet, v nedeljo, 2. julija, ob 18.30 kulturni program in ples z ansamblom Adria kvintet in v ponedeljek, 3. julija ples z ansamblom Happy day. SD VESNA priredi v Križu 1. in 2. julija ob priliki sv. Petra in Pavla VAŠKI PRAZNIK. V soboto ob 16. in v nedeljo ob 10. uri odprtje kioskov. Oba večera Vas bo zabaval ansambel Sound. Delovali bodo dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom. V slučaju slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek. 2____OBVESTILA NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 1.9. t.l. poslovala s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 16. ure, medtem ko bo zaprta od 25.7. do 15.8. t.l. DRUŽABNE IGRE, ekskurzije, ustvarjalne delavnice, srečanja z umetniki, odkrivanje naravnega in kulturnega bogastva slovenske Istre... in še marsikaj drugega in prijetnega je v načrtu ob 2. koloniji Spoznajmo Istro - spoznajmo se v Istri, ki bo od 19. do 26. avgusta t. 1. na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Kolonija je primerna za najstnike od 11. do 15. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v uradih ZSKD - od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, tel. št. 635626. Rok za prijave do 30. junija 1995. KD SKALA iz Gropade organizira 12 urni osnovni plesni tečaj za odrasle v standardnih in latino-ame-riških plesih od 3. do 28. julija. Tečaj bo dvakrat tedensko v večernih urah (20.30 - 22.00); cena 50.000 lir. Informacije tel. 226332 med 18. in 19.30. ODBOR SRENJE BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor jutri, 29. junija 1995, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Dnevni red: poročilo o delovanju; dopolnitev statuta; volitve; MLADI VSEH GENERACIJ! Letos poleti boste lahko protagonisti na radiu Trst A. Dovolj je, da sestavite svojo lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi (navedite tudi kako pesem za rezervo), in da nam zaupate kaj o sebi. Vse pošljite na naslov RAI, Radio Trst A, ul. F. Severo 7, Trst, Italija, s pripisom Poletni mozaik. Ce bo izbrana vaša lestvica, boste povabljeni na Radio Trst A, kjer boste v živo sooblikovali mladinsko oddajo Splash parade, ki bo vsako sredo, od 28. junija do 13. septembra, od 15.45 do 16.45. Pohitite s prijavami! Važno! Ob prijavi navedite svojo telefonsko številko in vsaj 2 datuma, ko bi lahko pri oddaji sodelovali. Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO GOJENCEV SVOJE SOLE s sodelovanjem godbe Jutri, 29. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu ODSEK ZA ZGODOVINO pri Narodni in Studijski knjižnici vabi v petek, 30. junija, ob 18. uri v prostore NSK (Ul. Sv. Franšička 20/1 nadstropje) na predstavitev knjige »Ljudje v vojni« Marte Verginelle, Katje Colje in Aleksandra Volka. Delo bo predstavil prof. Dušan Križman. UPRAVNI ODBOR Glasbene matice sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 3. julija, ob 19. uri v prvem skljcanju in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča, da bo urad od 3. julija posloval s poletnim urnikom in sicer ob torkih in četrtkih od 9. do 10.30. Vsem elanom, šolnikom in šolskemu osebju vošči vesele počitnice. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča učno osebje, da bo letošnji poletni seminar potekal v Postojni od 21. do 25. avgusta. Zainteresirani naj prošnjo za udeležbo naslovijo na pedagoškega svetovalca prof. Dujca -urad za slovenske sole, Šolsko skrbništvo v Trstu. B IZLETI KRUT obvešča, da je odhod avtobusa na Mali Lošinj v petek, 30. t. m., ob 6.30 iz trga Oberdan in ob 6.45 iz Bazovice izpred pošte. ANDIS (Vsedržavno združenje ločencev in razvezancev Italije) organizira dvodnevni izlet v Verono, Kje so tiste stezice k’so včasih bile?... Dobrodošle Mila, Wanda in Erka v rodni Lonjer. Sorodniki ... bom naredil stezice, ki so včasih bile. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. X NAŠA SKUPINSKA POTOVANJA g>RPE^l S SPREMSTVOM: PRAGA od 19. do 23. julija, cena 740.000,- lir KROŽNO POTOVANJE PO TURČIJI od 3. do 10. julija v hotelih 4 zvezdice cena 1.150.000,- lir ANGLIJA in ŠKOTSKA od 28. julija do 7. avgusta cena 2.630.000,- lir J v četrtek, 20. julija, ob 21. uri na ogled opere Aida; prenočitev v Bussolegnu; v petek 21. julija ogled avto-safarija in Gardalanda. Vpisovanje in informacije na sedežu združenja, Ul. Foscolo 18, vsak dan od 17. do 18. ure, tel. 040-767815. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tudi letos srečanje s pobratenim društvom upokojencev Ilirske Bistrice, ki bo v sredo, 12. julija, v mašunskem gozdu v bližini izvira reke Reke. Tu bo tudi piknik. Ob tej priliki bomo obiskali grob A. Bubniča v Pregarjah. Vpisovanje 3. julija, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8 , tel. 360324. MALI OGLASI VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na št. 040/368705. VODILNO PODJETJE na področju stanovanjske opreme išče opremljeval-ca-prodajalca z znanjem slovenščine in italijanščine, pripravljenega seliti se pet dni tedensko na delovno mesto v pokrajini Padove. Odlične ekonomske možnosti. Telefonirati ob uradnih urah na tel.št. 049- 5975200. ISCEM knjige za 1. B razred liceja. Tel. št. 53421 ( zvečer). URO SVVATCH z jeans paskom sem izgubila v petek, 16. 6.1995 v Prosvetnem domu na Opčinah na Sagri za Stadion 1. maj. Poštenega najditelja prosim, da se mi oglasi po telefonu na št. 040/215220. ZAZIDLJIVO zemljišče, komunalno opremljeno, 7201 kv.m v Vrhovljah, ob cesti proti Sežani, prodam. Telefon 420243 med 18. in 21. uro. IŠČEMO MLADO natakarico (italijanska državljanka) z znanjem slovenščine in italijanščine za pomoč v gostinstvu. Telefonirati v torek med 11. in 12. na tel. 225390. TROSOBNO stanovanje oddam študentom ali nere-zidenčnim osebam tudi za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publie-st, Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro "Univerza”. OPREMLJENO trosobno stanovanje na zahodnem Krasu oddajamo za krajše obdobje, tudi čez poletje. Tel. št. 200115. PIKI, lep, simpatičen in priden čuvaj, srednje rasti išče dobrega gospodarja. Telefon 212730. NA PRODAJ je skoraj nova pisarniška oprema. Tel. 212753. IŠČEMO kuharsko pomočnico s prakso. Tel. št. 226112 od 12. do 14. ure ter od 19. do 20. ure. ZADRUGA nujno išče resno osebo, nad 30 let za voznika nočne distribucije. Interesenti naj se javijo na tel. 383811 med 15. in 17. uro. ZADRUGA nujno išče osebje po možnosti z lastnim motornim kolesom za nočno distribucijo. Samo resni interesenti. Tel. 383811 med 15. in 17. uro. KUPIM stanovanje v središču Trsta, višje nadstropje z dvigalom (možnost odkupa samo gole lastnine). Tel. na št. 225530 ali 630171 v večernih urah. PRODAJAMO stanovanje 130 kv. m in garažo 25 kv. m na Opčinah. Tel. št. 213860 od 20. do 21. ure. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) OSMICA je odprta v Sa-blicih (Jamlje) v novi kleti pri Virgilu Radetiču. OSMICO sta odprla v Slivnem Iztok in Božena. OSMICO je odprl v Križu Boris Košuta. OSMICO je odprl Mulic, Repen št. 50. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samator-ci št. 6. Toči belo in črno vino. Vabljeni! t Naznanjamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti zapustil nas predragi Pepi Zidarič (KAMNARJEV) Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Sempolajsko cerkev. Žalujoča žena Nada, sestre, nečaki in ostalo sorodstvo Sempolaj, 28. junija 1995 Predragi stric! Ostal bos vedno med nami Bruno, Marija, Mauro in Alexander Pozdravljen dragi brat in stric! Valerija, Aurora, Pino, Ondina in Piero Sesljan, Melbourne, 28. junija 1995 Ob smrti Josipa Zidariča, bivšega borca NOB, izreka iskreno sožalje svojcem odbor sekcije VZPI-ANPI Devin - Nabrežina Borci prekomorci v 13. proleterski brigadi Rade Končar sporočamo, da je po hudi bolezni umrl v Beogradu MILAN ŽEŽELJ, narodni heroj, komandant 13. proleterske brigade, adjutant maršala Tita, general-lajtnant v pokoju. Spominjamo se ga kot plemenitega človeka, zavzetega tovariša bratskega čuta do vsakega ter izrekamo svojcem globoko sožalje. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Amalije Žagar vd. Fonda se iskreno zahvaljujejmo vsem, ki so z nami sočustvovali. Iskrena zahvala dr. Danjelu Žerjalu ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Bazovica, 28. junija 1995 VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA 4.02 (D) 5.37 (D) 6.04 (IR) 6.13 (R) 7.13 (E) 7.50 (IC) 8.13 (IR) 10.13 (IR) 11.56 (IC) 12.13 (IR) 13.10 (D) 14.13 (IR) 15.13 (D) 15.50 (IC) 16.13 (IR) 17.13 (IC) 17.27 (R) 18.13 (IR) 19.13 (E) 20.25 (E) 21.13 (IR) 22.13 (E) SMER URA VRSTA 7.59 (E) 8.53 (E) 10.05 (E) 10.42 (IR) 11.42 (IC) 13.42 (IR) 14.12 (D) 15.42 (IR) 16.04 (IC) 16.25 (D) 17.42 (IR) 18.50 (D) 18.57 (D) 19.37 (IR) 20.00 (IC) 20.55 (R) 21.42 (IR) 22.00 (IC) 23.42 (E) 0.42 (IR) 1.42 (IR) 2.35 (D) SMER Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) , Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be- Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Pi (10.20) Tržič (10.36), netke (12.20) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.42) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.19) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.19) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.19) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.49) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19) ukinjen od 31.7. do 27.8. Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Benetke ^18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.37) Benetke j21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.19) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.19) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.12) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7. 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) do 26.8.) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 8.40 (D) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) (ukinjen ob praznikih) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od nikih) 31.7. do 27.8.) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob delavnikih) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 13.19 13.27 14.19 (IR) (R) (D) 14.04 14.33 15.18 15.53 (R) (IR) (R) (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.26 (R) 16.56 (R) Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.33 (IR) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19,26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 17.38 17.51 (R) (D) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 19.44 20.22 (D) (D) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 0.52 (IR) Videm (23.26). Gorica (0.02), Tržič (0.25) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 12.02 17.57 0.02 (E) (C) (IC) (E) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budipešta (11.58) 6.52 10.58 16.57 19.51 (E) (IC) (IC) (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54) IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak MATURA / NA DELU KAR TRI KOMISIJE Licejci sproščeni na ustnem izpitu Preizkušnjo opravili dokaj samozavestno Kolokviji tudi na obeh trgovskih zavodih Za maturante slovenskih višjih srednjih Sol se je včeraj zaCel ustni del zrelostnih izpitov in to kar s polno paro, saj so bile vCeraj v trikotniku šolskega centra v Ul. Puccini na delu kar tri komisije: ena na klasičnem liceju Primoža Trubarja, ena na poklicni trgovski Soli Ivana Cankarja in ena na tehnični trgovski Soli priključeni zavodu I. Cankarja, ki bo preverjala znanje in zrelost tudi maturantov slovenske sekcije tehničnega industrijskega zavoda. Medtem ko bosta drugi dve komisiji zasedali še precej dni, da pridejo na vrsto vsi kandidati, je za licejce maturitetnega napora že konec. Včeraj so namreč stopili pred komisijo vsi Štirje maturantje, ki bodo sedaj morali počakati do petka, da izvedo za končni uspeh. Vzdušje med njimi, kot smo lahko ugotovili med bežnim obiskom v trenutku, ko je tretji med kandidati zaključeval svojo preizkušnjo, je bilo precej sproščeno. K potrebni samozavesti je gotovo prispevala solidna pripravljenost, ki so jo kandidati pokazali na maturi. Alessia smo vprašali za vtis o pravkar opravljenem kolokviju, med katerim je odgo-vorjal na vprašanja iz grščine in italijanščine. Bil je videti zadovoljen, tudi zaradi pozornosti, ki so jo komisarji posvetili njegovemu zanimivemu referatu iz krajevne zgodovine. Izhajajoč iz nagrobnih napisov je namreč rekonstruiral doslej še nepoznano zgodovino treh pomembnih go-riških rodbin. S tem je lahko na maturi s pridom uporabil svoje zgodovinsko zanimanje in ga povezal z v šoli pridobljenim znanjem. Zadovoljen je bil, ker je izpit lahko stekel sproščeno in dovolj široko, da je lahko povezoval snovi iz različnih šolskih predmetov in s tem pokazal bolj kot suhoparne podatke tisto pravo izobrazbeno podlago za življenje, ki je po njegovem mnenju značilnost licejskega študija. Z Alessiom je v ugodni oceni pristopa komisarjev soglašala tudi Majda, ki je tik pred njim uspešno opravila kolokvij iz slovenščine in zgodovine. Ugotovila je, da res ni bilo tako hudo, kot so jo nekateri plašili. Vljuden, odprt in prav nič pikolovski pristop profesorjev ji je omogočil, da je kmalu premagala tremo in pokazala svoje znanje. Na tak način, meni, je maturitetni izpit dokaj verodostojen pri preverjanju pripravljenosti dijakov. Na sliki (Fotostudio Reportage) pred maturitetno komisijo na klasičnem liceju ______________KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Un’ avventura terribile-mente complicata«. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 lir. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Pulp fiction«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vstopnica 7.000 lir. H PRIREDITVE PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi na zaključni nastop gojencev, ki bo nocoj ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu. KD OTON ZUPANČIČ priredi jutri, 29. t.m., ob 19. uri v domu A. Budal nagrajevanje udeležencev likovnega natečaja ex tempere, ki je potekal v okviru praznika Vrzot 95. SPD GORICA prireja od 6. do 9. julija izlet v Dolomite - skupina Brenta. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije in prijave (pb-vezno) pri Vladu Klemše-tu do 30.t.m. J OBVESTILA SD SOVODNJE prireja v petek, 30. junija, ob 20.30 redni letni občni zbor v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in KRUT vabita upokojence z Goriškega v Poletni center v Gradežu od 24. julija do 4. avgusta. Zagotovljena plaža, senčnik, kosilo, vaditelj za vodno telovadbo. Prijave danes, 28. t.m., na sedežu društva upokojencev: POLETNI MOZAIK oziroma Protagonisti na Radiu Trst A: tak je naslov oddaje, ki bo od danes do 13. septembra vsako sredo od 15.45 do 16.45 na radiu Trst A. Dovolj je, da sestavite lestvico desetih priljubljenih pesmi (navedite katero več, za rezervo) in pošljete na: RAI -Radio Trst A - ul. Fabio Severa 7 Trst s pripisom Poletni mozaik. KROŽEK KRUT obvešča udeležence letovanja v Malem Lošinju, da bo avtobus 30. junija odpeljal ob 5.30 od Pevm-skega mostu s postanki na Travniku, v Standrežu in Sovodnjah. 3 SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je za seminar v Cerknici zadnji teden avgusta za Goriško na razpolago deset mest. Prošnje do 30. junija. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran- cesco 4, tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 POGREBI Danes: 9.30, Antonio Petronio, iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 11.00, Giovanni Ferelb, iz hiše na Majnicah 168 v Ločnik. Franki in Mariji Žgavec izrekamo iskreno sožalje ob izgubi drage mame kolegi in učenci Centra Emil Komel ZDRAVSTVO / SINDIKATI ZA KONZULTO, KI NAJ UMIRI STRASTI ŠTEVERJAN / SEJA OBČINSKEGA SVETA Osnova za začetek objektivne razprave Odklanjanje lokalističnih teženj - Vloga medijev Soglasno odobrili obračun m 1994 Oseminosemdeset milijonov lir pribitka O pravilnikih bodo odločali prihodnjič Prizadevanja sindikalnih zvez, da bi se pomirile polemike in spori in da bi o reorganizaciji javne zdravstvene službe razpravljali stvarno, v interesu SirSe skupnosti, brez polemik in kampaniliz-mov, so, vsaj na prvi pogled, bila uspešna. Med štiriumim pogovorom na sedežu pokrajinske uprave med tajniki treh sindikalnih zvez (CGIL, CI-SL, UIL) odbornikom za zdravstvo Fasolo, glavnim ravnateljem zdravstvene ustanove Barattijem, županoma Gorice in TržiCa ter predstavniki pokrajinske uprave, so se dogovorili o ustanovitvi stalne konzulte, ki bo spremljala nadalnji potek postopka reorganizacije javnega zdravstva. Udeleženci srečanja so bili soglasni v oceni, da tako pomembnih vprašanj ni mogoCe reševati v ozračju stalnih polemik in osebnih napadov. Odtod apel k odgovornemu ravnanju in nastopanju vseh, ki smo ga lahko prebrali v sporočilu za tisk s srečanja, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati in, vsaj v prvem delu, kakor smo izvedeli od sodelujočih, v precej napetem in konfliktualnem ozračju. Ni se namreč mogoče znebiti občutka, da se nekaterih loteva preganjavica. In s sindromom preganjavice se, kakor znano, ne da razreševati tako zapletenih vprašanj, kakor je organizbanje, ali - Ce hoCemo - reorganizi-ranje javnega zdravstva. Glede stanja na Goriškem - piše v tiskovnem sporočilu - odločitve deželnega odbora v tej fa- zi ne prekinjajo eksperi-mentacije takoimenova-nih večnamenskih območij oziroma integracije med dvema bolnišničnima strukturama in storitvami na teritoriju, Čeprav bi morala Zdravstvena ustanova tudi dejansko dokazati, da stopa na novo pot in da je kakovost odvisna od integracije med strukturami na teritoriju in bolnišnico. Po zakonu predvideni postopek sprejemanja dokončnih odločitev namreč še ni zaključen. Veliko stvari je treba se določiti, dopolniti, veliko se lahko spremeni. Zato je težko razumljiva tako žolčna reakcija ob vesti, da so eni od dveh bolnišničnih ustanov poverili pristojnosti na nekem specifičnem področju. Govor je seveda o premestitvi oddelka za otorino iz Gorice v Tržič. Na srečanju so udeleženci prišli tudi do spoznanja, da bo brez ustrezne informacije težko spremeniti ustaljeno miselnost. Informi- ranje in seznanjanje je potrebno tako pri prebivalstvu, to je pri koristnikih storitev na področju zdravstva, kakor tudi pri tistih, ki so v zdravstvu zaposleni. In prav na tem področju se bo pokazala uspešnost, oziroma koristnost odločitve, da se ponedeljkovemu srečanju pripiše trajnejšo vlogo. Kot kon-zulta naj bi delovalo v tem zelo težavnem in konfliktualnem obdobju. Čeprav je bilo tudi glede informiranja občutiti precejšnjo prisotnost preganjavice, je le prevladalo mnenje, da lokalni Časopisi nasplošno dobro opravljajo poklicno nalogo. MogoCe bi se dalo marsikaj narediti v smislu pozitivnega pristopa. Izogibali naj bi se spodbujanju polemik in zaostrovanju sporov med različnimi komponentami in kraji. Ta cilj pa je, oziroma bo mogoCe doseči s celostno in objektivno informacijo. Eden od sklepov ponedeljkovega srečanja je tudi sklic nekakšnega foruma na katerem bodo predstavniki Gorice in TržiCa in sindikatov, ki bodo odgovarjali na vprašanja novinarjev na specifičnem področju zdravstva. Sicer pa se bo razprava o zdravstvu nadaljevala v pristojnih organih že v prihodnjih dneh, kakor smo vCeraj izvedeli od goriškega župana Valen-tija. V petek bo ravnatelj zdravstvene ustanove Ba-ratti na konferenci Zupanov uradno predstavil načrt, ki ga je pripravil deželni odbor, v roku tridesetih dni pa naj bi konferenca županov izdelala stališče glede osnutka. Razprava bo tudi v go-riškem občinskem svetu. Po besedah župana bo dr. Baratti takoj zatem predstavil tudi načrt glede izbire lokacije goriške bolnišnice in prav to bo priložnost za preverjanje, v kolikšni meri doseženi sporazum o umiritvi strasti, drži. Upajmo. Na sliki (Fotostudio Reportage) s ponedeljkovega srečanja Zakon določa, da morajo občine in druge krajevne uprave do konca junija odobriti zaključne raCune finančnega poslovanja prejšnjega leta, sicer se proti upraviteljem uvedejo stroge sankcije, v najhujših primerih nespoštovanja določil tudi komisarska uprava. Te dni se z odobritvijo obračunov ukvarjajo malodane v vseh občinah in drugih krajevnih ustanovah. V ponedeljek je bil zaključni raCun finančnega poslovanja v letu 1994 tudi na dnevnem redu občinskega sveta v Ste-verjanu. Upravitelji so, kakor izhaja iz številčnih podatkov, katerih pravilnost je potrdil revizor, g. Bot, prihranili nekaj nad 88 milijonov lir in toliko torej znaša pribitek. Resnici na ljubo je treba zabeležiti, da je bilo na seji glede obračuna bolj malo razprave. Eden od razlogov je v dejstvu, da je prišlo na zadnjih volitvah do zamenjave občinske uprave. Finančno poslovanje v letu 1994 je v celoti upravljala prejšnja koalicija in nova uprava številčne podatke lahko le vzame na znanje, je pojasnil župan Corsi, ki pa je svoj poseg glede obračuna razširil še na zelo zgoščen prikaz trenutnega stanja na področju javnih del: od izgradnje doma za ostarele, do dokončanja del na vodovodu, vkopavanja grezničnega omrežja, urejanja cest itd. Svetovalci so predloženi obračun odobrili soglasno. V nadaljevanju seje so svetovalci obravnavali še GLEDALIŠČE / NOCOJ NA GRADU OBČINA / NESKLEPČNOST IN "FIZIOLOŠKE POTREBE" Zgodba o duhovih Gostovala bo skupina iz Montagnane (PD) Nocoj ob 21.15 bo na vsedržavnem festivalu amaterskega teatra na gradu, druga predstava. Nastopila bo skupina “Proto-teatro” iz Montagnane pri Padovi z delom “Sinopie” avtorja Piera dal Pra, ki je istočasno tudi režiser predstave. Predstava se dogaja v srednjem veku, med ruševinami nekega samostana, kjer živi samo še Čuvaj, naivni in dobrohotni Anselmo da Mantova. Redno ga obiskujejo duhovi umrlih v samostanu, ki ne morejo ne v nebesa ne v pekel in ga kratkočasijo z zgodbami njihovih življenj. Zaljubljeni par, Paolo in Anna, pribeži v samostan pred starši, ki nasprotujejo njuni ljubezni. Tudi zaljubljenca poslušata zgodbe duhov, ki so v življenju kradli, ubijali, ki jih je pogubilo Častihlepje in jim s svojo ljubeznijo lajšata muke. Toda novi župnik v mestu hoCe porušiti to srednjeveško idilo in zgraditi novo cerkev v obliki jadra, kar naj bi ponazarjalo pomembnost Cerkve...V upanju, da bo vreme naklonjeno, so proste vstopnice v predprodaji v knjigami Antonini na Korzu in stanejo 13 tisoč oziroma 10 tisoč lir. Na sliki: prizor s predstave “Sinopie” Farsa na občinski seji Goriški občinski svet je bil včeraj poklican, da tik pred iztekom roka (30. junija) odobri nekatere nujne sklepe in zlasti občinski obračun za leto 1994. Toda seja se je spet sprevrgla v pravcato farso, tako da so do večernih ur lahko z dnevnega reda Črtali samo prvo, malo pomembno točko. Obračun bo prišel (ce sploh bo) na vrsto šele danes, ko se svet ponovno sestane ob 16. uri. Do zapleta je prišlo med razpravo o odškodninah za upravitelje mestnih podjetij za storitve in lekarne ter za rajonske predsednike in svetovalce. Občinski svet je glasoval o vrsti Fiorel-lijevih popravkov za drastično zmanjšanje teh odškodnin, ko je prav Fiorelli ugotovil, da večini manjka kar nekaj svetovalcev za sklepčnost. Zato je predlagal, naj uprava umakne z dnevnega reda naslednjo točko (podvojitev mesečne odškodnine Zupanu in odbornikom) v zameno za razpoložljivost svetovalcev opozicije, da ostanejo v sejni dvorani in zagotovijo nemoten potek dela občinskega sveta. Načelnik Forza Italia Sergio Fomasir je ta kompromisni predlog zavrnil, zato so se svetovalci opozicije (z izjemo Marege, ki pripada Buttiglionejevemu delu Ljudske stranke) tik pred glasovanjem umaknili. Predsednik Busolini je spričo očitne odsotnosti veC kot polovice sveto- valcev začasno prekinil sejo. Sledilo je mrzlično iskanje odsotnih in po 20-mi-nutnem premora nadaljevanje seje s pičlim a zadostnim številom 21 navzočih (vključno z Zupanom in že omenjenim Marego). Pravi spor se je vnel šele takrat. Miso-vec Cosma je namreč zahteval od predsednika, naj utemelji razloge za neupravičeno prekinitev seje. Busolini se je skušal iz zadrege izmazati rekoč, da je sejo prekinil “iz zasebnih razlogov, da bi se umaknil v privatni kraj...”. Cosma je sarkastično zahteval, naj se vnese v zapisnik, da je predsednik “zaradi fiziološke potrebe prekinil sejo, namesto da bi vodenje prepustil podpredsedniku, kot do-loCa pravilnik”. Fiorelli je prav tako narekoval zapisnikarju svoje mnenje, da je predsednik ravnal nekorektno, saj je sejo prekinil neupravičeno in povrhu z naknadno lažno utemeljitvijo, saj je bilo vsakomur jasno, da je bila pravi razlog za prekinitev nesklepčnost svetovalcev. Zahteval je, naj se zapisnik posreduje prefektu, kontrolnemu organu in tudi sodstvu, ki naj preveri, ah je predsednik zagrešil kazenski prekršek. Seja se je nato nadaljevala (tacaš so prisopihali še nekateri prej odsotni svetovalci večine), vendar v skrajno zaostrenem vzdušju medsebojnih očitkov med večino in opozicijo. nekaj vprašanj. Tako so soglasno odobrili prodajo občinske nepremičnine V Klancu in to na podlagi izida javne dražbe. Nekdanje občinsko skladišče so prodali bližnjemu gostišču Vogrič za 17, 3 milijone lir, ki je ponudil 300 tisoC lir poviška na izklicno vrednost, imenovali predstavnika v komisijo za dodeljevanje ljudskih stanovanj Dominika Humarja za večinsko skupino in Damjana Stekarja za opozicijsko skupino, ratificirali sklep ožjega odbora glede sprememb v proračunu za tekoče leto itd. ZaCela se je tudi razprava o treh različnih občinskih pravilnikih: za smetarsko službo, za izvajanje poklica estetistke oziroma estetista, za izvedbo posvetovalnega referenduma. Občinska uprava je pripravila osnutek pravilnika za smetarsko službo. Osnutka niso odobrili zaradi niza pomislekov, ki jih je iznesel predvsem načelnik opo-zocijske svetovalske skupine Ivan Humar. Ugotovil je, da je osnutek pretirano standardiziran, da pa bolj kakor Steverjanu odgovarja kakšni manjši mestni ali primestni občini. Stvari je treba dobro pretehtati in upoštevati dejansko stanje. Osnutka pravilnika ni mogoče, sprejeti po hitrem postopku, takorekoC z zaprtimi oCmi. Ob upoštevanju pomislekov načelnika opozicijske koalicije je župan Corsi umaknil točko z dnevnega reda, načelnika skupin, Ivana Vogriča in Ivana Humarja pa zaprosil, naj do prihodnje seje, tudi v sodelovanju in ob pomoči drugih svetovalcev, pripravita usklajeno besedilo osnutka pravilnika. Enako odločitev so sprejeli tudi glede drugih dveh pravilnikov. NOVICE Obisk albanske delegacije v Tržiču in pristanišču Pred kratkim se je na obisku v Tržiču mudila delegacija gospodarstvenikov in upraviteljev iz Albanije. Vodil jo je predsednik regije DraC. V Tržiču so si ogledali pristaniške naprave ter se seznaniti z gospodarskim utripom mesta in pokrajine pa tudi z dejavnostjo in organizacijo dela v pristanišču. Ne gre namreC pozabiti, da ima tudi Drač pristanišče, ki ga skušajo posodobiti in primemo opremiti v pričakovanju pospešenega gospodarskega razvoja in blagovne menjave. Predstavili bodo knjigo Animus Milojke Žižmond Kofol V goriški knjižnici Franceta Bevka bodo jutri, ob 20. uri, predstavili knjigo Milojke Žižmond Kofol Animus. Pobudo uresničujeta vodstvo knjižnice in založba CZP Enotnost. Spregovorila bosta ravnatelj in glavni urednik CZP Marjan Hrovat in Neža Maurer. Predstavitev bo v prostorih na ulici Gradnikove brigade 25. Občinski svet v Sovodnjah Drevi ob 20. uri se bo sestal sovodnejski občinski svet. Sklepal bo o nekaterih finančnih vprašanjih in o obračunu poslovanja v letu 1994. Na dnevnem redu je tudi odobritev pravilnika za odmerjanje davka na odvoz in uničevanje odpadkov ter pravilnika o delovanju občinske smetarske službe. Danes zaseda pokrajinski svet Danes in jutri zaseda pokrajinski svet. Medtem ko bodo danes obravnavati nekatera vprašanja s področja javnih del, bo jutrišnja seja v celoti namenjena finančnim zadevam in predvsem odobritvi obračuna za leto 1994. Občinski svet bo zasedal od 9. do 14. ure. Anna Oxa v Perii V novogoriški Perii bo v petek, ob 22.30 nastopila znana italijanska pevka Anna Oxa. V okvira varietejskega programa nastopa, do 4. julija skupina Ma-de in Pariš, v Captains Hook’s clubu pa do 3. julija Georges Montagner Band. Obsojen zaradi prostitucije Na goriškem sodišču so vCeraj obravnavali primer 41-letnega hrvaškega državljana Damirja Dvornika. Priprli so ga 18. maja letos v Soleschianu pri Ronkah, pod obtožbo izkoriščanja prostitucije in dragih kaznivih dejanj. Dvornika so policijski organi imeti pod nadzorom že nekaj mesecev . Okrog hišice na Trgu sv. Tomaža v Soleschianu so namreč ugotoviti neobičajno živahen promet avtomobilov, tudi iz dragih pokrajin. Dvornika so obsoditi na šestnajst mesecev zapora, pogojno, zapleniti pa so mu tudi okrog devet milijonov tir gotovine. r MANJŠINA IN MEDIJI Predlog SKP opomoči medijem iz Slovenije Slovenska komisija pri SKP je že prejšnji teden seznanila pristojne organe v Sloveniji s svojim stališčem do vprašanja izrednega finansiranja Primorskega dnevnika, ki je te dni v povod za javno polemiko, Čeprav je bilo dogovorjeno, da se bo o tem zbralo skupno zastopstvo vseh manjšinskih komponent in skušalo uskladiti svoja stališča, da bi se v Ljubljani predstavili s skupnim predlogom. Zal se to ni zgodilo. Krovni organizaciji civilne družbe sta bili namreč mnenja, da lahko sami zaobjameta celotni spekter sicer pluralne razčlembe slovenske narodne manjšine v Italiji in da bosta lahko nadaljevali s politiko dvostranskega kompromisnega reševanja spornih vprašanj po ključu razdeljevanja vpliva v posameznih ustanovah. SKP meni, da je to nesprejemljivo. SKGZ in SSO ne zaobjemata celotnega razpona pohticnih komponent in bi morali to upoštevati. Zato je njuno dogovarjanje za ostale komponente povsem neobvezujoče in brezpredmetno, Ce ga ne osvoji skupno predstavništvo manjšine. Kar zadeva vprašanje manjšinskih občil, je SKP mnenja, da so (tudi zaradi obilice javnih finančnih podpor) dejansko »javne storitve«, namenjene celotni manjšini in obvezane načelom objektivnosti, celovitosti informacije in spoštovanja pluralizma. Trenutno ni mogoče reci, da se ta načela preko obstoječih občil dosledno odražajo, Čeprav so bili v to smer storjeni določeni koraki. Prav zato bo SKP v dogovoru z ostalimi naprednimi komponentami predlagala skupnemu zastopstvu ukrepe, ki naj zajamčijo spoštovanje teh načel in večjo participacijo vseh komponent pri oblikovanju informativne politike manjšinskih medijev. Glede finančne stiske PD pa ni povsem jasno, iz Česa izhaja. Manjšina potrebuje nekaj veC prozornosti in utemeljevanja razlogov za poudarjeno zahtevo po izjemni pomoči matice. V stiski so pravzaprav vsa manjšinska občila, dnevno in periodična. Zato je SKP posredovala v Ljubljano predlog o objektivnejših kriterjih podpiranja manjšinskega tiska, brez privilegijev in brez diskriminacij. Osnutek predlogov je SKP posredovala tisku (in tudi Primorskemu dnevniku) s faksom dne 21. junija 1995 ob 11.10, vendar ga PD ni objavil. S tem gotovo ni prispeval k celovitosti in objektivnosti informacije, na katero se rad sklicuje. Spoštovani! Na zadnjem srečanju je bil postavljen problem podpor manjšinskemu tisku. Izraženo je bilo mnenje, da bi se o tem pogovorili na skupnem zastopstvu, da bi vsk-ladili možno skupno sta-lišCe. Obe krovni organizaciji sta izrazili pripravljenost, da tak skupni sestanek skličeta. Poudarjeno je bilo, da je problem izredno pereč. Jasno je tudi bilo vsem, da v kolikor ne bi prišlo do skupnega stališča, ali vsaj načelnega pristopa, se kot zastopstvo odpovedujemo vlogi - vsaj v tem konkretnem primeru - subjekta manjšine. Ker do sedaj ni prišlo do nikakršnega sestanka ali pobude v tem smislu, pošiljamo vsem naš predlog, stališče. Glede manjšinskega tiska lahko matica enakopravno podpre obstoječi manjšinski tisk (dnevnik in tedniki), ki predstavlja dejansko prisotnost, vkore-ninjenost, kulturno in druž-beno-pohticno različnost v celotni manjšini na osnovi sledečih točk: - podpirala bi materialni strošek tiskanja teh medijev, to se pravi ne ured-niško-novinarskih stroškov, temveC izključno stroške materializacije vsebine teh medijev; - podpirala oglaševanje materialne in kulturne proizvodnje RS v manjšinskih medijih; - v kolikor bi obstajal dogovor med samimi manjšinskimi mediji, bi lahko podpirala skupno distribucijo teh medijev; - razbremenila davščin, poštnin in drugih dajatev za širjenje manjšinskega tiska v matici. Te točke so osnovane na objektivnih omejitvah, ki preprečujejo manjšinskemu tisku nemoten obstoj in razvoj, na številčno omejenem tržišču, kar ne omogoča donosnih naklad, s tem je povezan neprimeren dotok sredstev iz virov ekonomske propagande. Te zakonitosti onemogočajo manjšinski tisk v okviru »svobodnega tržišča«. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je vsak pripadnik manjšine stalno pod vplivom tiska 50 milijonskega večinskega naroda, medtem ko v tisku matice ne more videti lastne podobe, problemov, interesov. Slovenska komisija SKP Pripis: Ne dvomimo, da nam je SKP poslala svoj predlog v objavo. Kljub natančnemu pregledu vsega prejetega gradiva pa lahko samo reCemo, da v uredništvu predloga zagotovo nismo prejeli in smoga včeraj prvič videli. Uredništvo Budin predlaga srečanje zastopstva TRST - V imenu slovenske komponente DSL in v svojstvu deželnega svetovalca je Miloš Budin predlagal komponentam skupnega zastopstva slovenske manjšine skupno srečanje, na katerem bi obravnavali trenutno nadvse aktualna vprašanja položaja in perspektiv dejavnikov, ki so temeljnega pomena za življenje slovenske zamejske skupnosti. TRST / NA POBUDO UPRAVE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Druga deželna konferenca o teritorialnem načrtovanju V uvodnih poročilih niti namiga na problematiko odnosa slovenske narodnostne skupnosti s teritorijem - Danes zaključek posveta VČERAJ DOPOLDNE V VIDEMSKI BOLNIŠNICI n Dvesto milijonov lir plena Trije banditi oropali podružnico Cassa di risparmio VIDEM - Trije oboroženi banditi z napol prekritimi obrazi so včeraj dopoldne oropali podružnico denarnega zavoda Cassa di risparmio di Udi-ne e Pordenone, ki se nahaja v preddvoru videmske bolnišnice. Rop so izpeljali zelo hitro; prav dramatično pa je postalo, ko so si z dvema talcema krili beg. Roparji so v preddvor bolnišnice prispeli ločeno (enega so videli, ko je izstopil iz avtobusa) in se nato združili; prekrili so si obraze, potegnili pištoli in brzostrelno pištolo in prisilili uslužbence kreditnega zavoda, da so jim izročili denar. Samo manjši del prisotnih je opazil, kaj se je v rasnici dogajalo. Panika je nastala predvsem takrat, ko so roparji "ugrabili" dva talca, ki pa so ju prav kmalu za tem izpustili; osvobodili so ju, ko so vstopili v avtomobil visoke kubature, za volanom katerega je sesedi pajdaš; avtomobil je bil parkiran v bližini vhoda v bolnišnico. Avtomobil, ki je bil pred tremi dnevi ukraden v Coseanu, je policija pozneje odkrila v bližini Ul. Cotonificio. Na videmskih ulicah in glavnih cestah in avtocestah pokrajine so policijski organi postavili vrsto cestnih blokov, ki pa zaenkart niso obrodili zaželenih sadov. Po prvih ocenah naj bi plen znašal okrog 200 milijonov lir; policijski organi so tudi pojasnili, da ob vdoru roparjev je bilo v kreditnem institutu poleg uslužbencev veC klientov in da sta bila med talci (ki so jih takoj izpustili) neki zdravnik in uslužbenec zdravstvenega podjetja; policija je vsekakor vse priCe že zaslišala. TRST - Na tržaški pomorski postaji se je včeraj pričela dvodnevna konferenca deželnih in krajevnih upraviteljev, strokovnjakov in načrtovalcev, ki se ukvarjajo z vprašanji teritorija. Pobudo je dala deželna direkcija za teritorialno načrtovanje z namenom, da poglobi nov pristop do namembnosti ozemlja, tudi glede na skorajšnjo prenovitev deželne urbanistične zakonodaje. Druga tovrstna konferenca - prva je bila leta 1991 - se odvija, kot je podčrtal deželni odbornik za teritorialno načrtovanje Oscar Lepre, v pomembnem trenutku: ravno pred 30 leti je Furlanija - Julijska krajina, kot dežela s posebnim statutom, prevzela pristojnosti za urbanistično načrtovanje. Na otvoritveni svečanosti je med drugimi bil tudi podtajnik za kmetijstvo Mario Prestam-burgo, ki je v imenu rimske vlade priznal deželni upravi, da je v tem obdobju znala izredno pozitivno izpeljati svojo vlogo na tem področju. So pa še številna nerešena vprašanja, je dejala predsednica deželne vlade Alessandra Guerra, po mnenju katere je treba delovati na nekaterih osnovnih smernicah, predvsem v zvezi z obrambo okolja in z razvojem strateških infrastruktur, ki bodo uveljavile vlogo Furlanije -Julijske krajine v evropskem merilu. Udeleženci konference so se razdelili na veC delovnih komisij, ki se uk- varjajo z osnovnimi problemi, kot so okolje, naseljenost, povezave in proizvajalne dejavnosti. Med tematikami, s katerimi se bodo ukvarjali predstavniki dežele, krajevnih uprav in strokovnjaki, izstopa vprašanje nivojev, na katerih naj se razvija teritorialno načrtovanje: po mnenju deželnega odbornika Lepreja bi bilo treba uvesti med posameznimi občinami in deželno upravo vmesna telesa, verjetno z uveljavljanjem vloge pokrajinskih uprav. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, ali ne bi s tem okrnili avtonomnega odločanja občin, kar je še posebno pomembno za slovenske občine, ki bi jih utegnilo prizadeti v avtonomnem odločanju o uporabi teritorija. To in druga vprašanja, ki so pomembna za slovensko narodnostno skupnost, kot so na primer perspektive urbanizacije in gradenj, niso bila prisotna v uvodnih poročilih. Konference in njenih delovnih komisij se je sicer udeležilo tudi veC slovenskih predstavnikov in zanimivo bo ugotoviti, ali jim bo uspelo vnesti v strategijo namembnosti teritorija Furlanije - Julijske krajine tudi problematike, ki zadevajo manjšinsko skupnost, ki je nedvomno pomemben del te stvarnosti. Kajti poudarjanje deželnih predstavnikov, da se mora dežela odpreti stvarnosti sosednjih držav v okviru srednjeevropske dimenzije, so povsem jalove, Ce se odpiranje in sodelovanje ne začne že doma. ______ČEDAD / TEZE MLADE ZGODOVINARKE_ Zakaj bi kazalo obnovili proces o pokolu v Porčinju Zanimivi podatki o ozadju uboja skupine osoppovcev Mariuz: Rai in frekvence Ponteca TRST - Predsednik deželnega radiotelevizijskega odbora Giuseppe Mariuz je predsednici Raia Le-tizii Morattijevi izrazil zahtevo, da bi državna radiotelevizijska ustanova odkupila od podjetja Ponteco pretvornike v videmski in porde-nonski pokrajini. Kot je znano je Rai že odkupila od Ponteca frekvenci v Trstu, na katerih oddaja - sicer z izredno omejeno vidnostjo - slovenski tv program. Mariuz meni, da bi s Ponte-covimi frekvencami lahko Rai bolje kril območje Pordenona in začel s poskusnimi oddajami v fur-lanšCini. ČEDAD - Pred dobrim mesecem je izšla pri založniški hiši »Kappaw« knjiga mlade tržiške zgodovinarke Alessandre Kersevan z naslovom »Porziis - dialoghi sopra un processo da rifa-re«. Gre za delo, ki osvetljuje marsikatere temne strani uboja skupine oso-povcev, ki je bil v povojnem Času razlog za številne različne interpretacije, stru-mentalizacije in izkrivljanja zgodovinskih resnic. O knjigi, predvsem pa o dogodku v Porčinju, je tekla beseda na predstavitvi dela, ki je bila v prostorih Cedajske občinske knjižnice (na sliki). Potem ko je župan Bernardi nekoliko salomonsko ugotovil, da bo prava resnica o PorCinju prišla s težavo na dan, je zgodovinar Faustino Nazzi dokaj prepričljivo orisal zgodovinske okvire in razloge, zaradi katerih je prišlo do pokola. Dogodek v PorCinju se lahko povezuje z umorom Alda Mora. V obeh primerih gre za ekstremne odločitve s človeškimi žrtvami, ki so služile določenim vodilnim krogom, ki so v bistvu isti (vojska, industrija, tajne lože in tudi cerkev). Nazzi je bil dokaj jasen pri ugotovitvi, da je brigada Osoppo sluzila predvsem kot protislovensko in protikomunistično sredstvo. Potrebno je nam- reč bilo, da pride do dramatičnega razpleta, ki naj bi služil za usmerjanje javnega mnenja. V teh spletkah pa je zgodovinar, ki dobro pozna krajevno povojno stvarnost in dejavnost samega Gladia, izpostavil pomembno vlogo, ki so jo pri tem imeli škof No-gara, župnik Moretti in časopis »Messaggero Venelo«. Faustino Zanni je prišel do spoznanja, da so takratni zakulisni lutkarji žrtvovali svoje ljudi, ker jim je to služilo za »višje« interese. Avtorica Alessandra Kersevan je zbranim orisala razloge, ki so jo privedli do pisanja knjige in ponudila tehtne razloge, zakaj bi kazalo ponoviti proces, s katerim se je želelo partizanom-garibaldin- cem naprtiti vso krivdo. - Rudi Pavšič RIM / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT LIRA Od začetka leta do aprila 313 tisoč delovnih mest več Indeks brezposelnosti se je zmanjšal - Med mladimi vsak tretji brez dela SRE ČET PET POM TOR 16367 1626,5 1627,9 1621,6 1626,7 1174,9 11 5k*i 74,8 116 6,8 116 9,7 117 V 57 ■ X RIM - Število zaposlenih v Italiji se je od začetka leta do konca aprila povečalo za 313 tisoč enot, medtem ko se je število tistih, ki išče zaposlitev zmanjšalo za 24 tisoč enot. Indeks brezposelnosti se je tako znižal od 12, 2 na 12 od sto. To so podatki, ki jih je objavil vsedržavni statistični zavod ISTAT, ki pa istočasno ugotavlja, da se je indeks mladinske brezposelnosti povečal z 31, 9 na 33, 3 odst. Aprila letos je bil vsak tretji mladi človek brez dela. Prav tako se ni zmanjšala neuravnovešenost glede zemljepisne porazdeljenosti brezposelnosti: na Severu se je indeks brezposelnosti zmanjšal za 0, 1 odst., medtem ko se je v srednji Italiji povečal (od 9, 2 na 10, 2 odst.), še zlasti pa ke poskočil na Jugu države (od 19, 7 na 21, 2 odst.). Zmanjšanje brezposelnosti so zabeležili na vseh področjih, trdi zavod ISTAT, še zlasti pa je opazna pri neodvisnih poklicih. Minister za delo Tiziano Treu je v zvezi s podatki Istata dejal, da se bo ta trend v prihodnjih mesecih še povečal. Vlada ima v načrtu še nekatere daljnoročne projekte, ki zadevajo fleksibilnost zaposlitve, kar pa so seveda ukrepi, katerih posledice bodo vidne komaj čez nekaj časa. Kar zadeva cene pa je Treu dejal, da bo treba proučiti, katere podražitve so upravičene in katere ne, nakar bo treba ukrepati. Tudi generalni direktor Con-lindustrie Cipolletta je dejal, da so znamenja v tej smeri bila že nekaj časa zaznavna in da ga preseneča samo dejstvo, da se je tendenca za okrepitev zaposlenosti pokazala z dokajšnjo zamudo. INDUSTRIJA / IZVOZ PEŠA, DOMAČA VOJSKA PA NIMA SREDSTEV V italijanski industriji orožja je proizvodnja padla Od leta 1990, ko je bila vrednost izvoza 1430 milijard lir, je promet tega sektorja drastično izgubil na vrednosti A GORICA - Skoraj ne mine dan, da ne bi zasledili podatkov o uspešnem italijanskem izvozu raznih industrijskih izdelkov, ki gredo dobro v prodajo tako zaradi kvalitete kot tudi zaradi nizke vrednosti lire v menjavi z drugimi valutami. Zato nekoliko preseneča vest, da imamo tudi tak industrijski sektor, v katerem je proizvodnja zelo nazadovala, in to tako zaradi manjših naročil doma kot zaradi občutnega padca izvoza. Gre za oborožitveno industrijo. Ze lani so industrija in tudi sindikati v nekaterih italijanskih deželah, kjer je ta industrija doma, zagnali vik in krik. Izvoza je vedno manj, domača vojska nima denarja, da bi z nakupom zamašila luknjo. Ze za časa Amatove, Ciam-pijeve in Berlusconijeve vlade so bila sredstva za vojsko okleščena in ta trend se nadaljuje. Brali smo tudi ogorčene izjave nekaterih politikov, generali pa so molčali, morali so molčati, ker politične ocene niso v njihovi pristojnosti. Po padcu berlinskega zidu so armade »normalnih« držav zmanjšale stroške za oboroževanje in začele krčiti sestav svojih enot. Tudi v Italiji smo temu priča, posebno v tistih predelih držav, kjer je bila osredotočena glavnina vojske, ki je pričakovala »sovjetski napad«. Vojašnice so se izpraznile in v zadnjih dneh smo brali o protestih nekaterih politikov zaradi nameravane ukinitve nekaterih enot. Finančni ministri v več državah so si oddah-nili, ker so denar, ki je bil prej namenjen oborožitvi, lahko dali drugim, bolj potrebnim sektorjem. Od tod manj naročil za vojaško industrijo. Ta sicer vseeno dela, pa čeprav ne več s polno paro, kajti marsikje v svetu politiki in generali še vedno vlagajo veliko denarja v oborožitev. Dokaz je tudi v Bosni, kjer se vsi, brez ozira na embargo, ki deluje le za hrano, ne pa za orožje, oborožujejo tudi z najbolj modernimi napravami in orožjem. Rimskim parlamentarcem je pred dvema mesecema predsednik vlade Dini poslal poročilo o lanskih rezultatih oborožitvene industrije. Podatki so javni, bili so objavljeni v bolj pozornem specializiranem tisku. »Gre za globoko krizo sektorja,« piše v tem poročilu, kjer so dani tudi predlogi za postopno rešitev iz krize. Vojna industrija se mora preusmeriti v izdelavo naprav za civilne potrebe, poenostaviti je treba sistem dovoljenj za izvoz orožja, pospešiti priprave za pristop Italije k evropski agenciji za orožje, ker bi ji omogočilo, da bi se vključila v evropski sistem, in končno stabilizirati notranje potrebe po orožju. Vsebina Dinijevega poročila parlamentarcem praktično sprejema zahteve upraviteljev vojaške industrije, ki je v tako v državnih rokah Finmec-canice kot v nekaterih zasebnih. Ge s prvo točko soglašajo vsi, saj bi bilo prav, ko bi dragocene naprave v laboratorijih in tovarnah bolj koristno uporabili za civilno industrijo kot za izdelavo orožja, se marsikdo sprašuje, kaj pomeni zadnja točka. Nekateri vidijo ponoven skok stroškov za oborožitev, večina pa jih meni, da stvar ni več mogoča. Notranja poraba je padla na minimalno raven, trdijo industrije!. Jezni so tudi zato, ker so menda odpadli tudi načrti, pri katerih so bili Italijani povezani z evropskimi partnerji. To pa je znak, da je tudi drugod manj denarja za oborožitev. Katastrofalno pa je padel izvoz vojaških izdelkov iz Italije. Ne le količinsko, temveč tudi kakovostno. Lani so izvozili le za 915 milijard lir vojaškega materiala, leto prej pa za 1.080. Ce pogledamo nekoliko nazaj, je bil izvoz vreden 1.430 milijrad lir v letu 1990, kar rekordno številko so zabeležili leta 1984, ko je dosegel kar 3.890 milijard lir. Ze te številke nam povedo, da se je v desetih letih v svetu marsikaj spremenilo. V Italiji pa so nekateri jezni tudi zaradi padca kvalitete tega izvoza. V večini primerov gre za nadomestne dele že pred leti kupljenih italijanskih naprav. Pogosto gre za naročila iz držav članic Nato, kar pomeni, da je soudeležena tudi Italija. Le v maloštevilnih primerih je šlo za čisto nove posle. Bolj revna so tudi naročila, kar pove, da se bo kriza zaostrila v prihodnjih letih. Največji kupec italijanske oborožitve je Savdska Arabija, ki je na novo naročila blago v vrednosti 761 milijard lir. V italijanskih indu- strijskih in vojaških krogih tožijo, da drugi proizvajalci kljub vsemu žanjejo uspehe. Francozi so npr. lani dobili naročila za 50 milijard frankov (14.500 milijard lir), in to predvsem za popolne nove merilne in podobne naprave, kar kaže, da je njihova industrija po kakovosti v svetovnem vrhu. Marko VValtritsch NOVICE V petek letna skupščina delničarjev turinskega Fiata TURIN - Prihodnji petek bodo delničarji Fiata razpravljali o lanskih poslovnih računih, ki so nedvomno zelo spodbudni, in tudi o gibanjih v prvih letošnjih mesecih. Konsolidirani prihodki so se lani povišali za 24 odstotkov in dosegli 65.842 milijard lir, čisti presežek grupe pa je znesel 1.011 milijard, potem ko je grupa še leta 1993 poslovala z izgubo za 1.783 milijard lir. Vzporedno se je znižala tudi zadolžitev, in sicer od 5.247 na 2.021 milijard. Nič čudnega torej, če bodo delničarji letos spet prejeli dividende, ki bodo po predlogu upravnega sveta naslednje: za varčevalne delnice 110 lir (lani 60), za redne in prednostne pa 50 lir (lani niso prejele dividend). Letošnjo skupščini čakata dve novosti: prvič ne bo potekala več v zgodovinskem centru Fiata v Ul. Chiabrera, ampak v novem kongresnem centru v Lingottu, druga novost pa je ta, da ne bo tradicionalne tiskovne konference Giannija Agnellija, pa čeprav bo kot ponavadi vodil skupščino delničarjev. Srečanje z novinarji so mu menda odsvetovali zdravniki, ker še ni povsem okreval, ko je v nedeljo, 18. junija padel in se poškodaval na neki jadrnici na Korziki. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRTI ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne obveznice BTP se koristijo od 15. aprila 1995 in zapadejo 15. aprila 1998; petletne obveznice BTP se koristijo 1. aprila 1995 in zapadejo 1. aprila 2000. ■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 15. oktobra in 15. aprila za triletne in 1. oktobra in 1. aprila za petletne za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 10,53% oziroma 10,75% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. junija. ■ Obveznice BTP se koristijo s 15. aprilom 1995 za triletne in s 1. aprilom 1995 za petletne: ob vplačilu (4. julija) bo treba plačati poleg cene, izneše-ne na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. r EU/SKLAD KOROŠKI SLOVENCI / DRUGI KROG VOLITEV PREDSEDNIKA IN ODBORNIKOV NSKS Milijarda šilingov koroškim kmetom Odločitev med Olipom in Apovnikom bo precej tesna Rezultati bodo znani 4. julija - »Nedelja« je povzročila ostro razpravo CELOVEC - Predsednik koroške kmetijske zbornice Wal-Med VVutscher je na tiskovni konferenci sporočil, da bodo koroški kmetje v letu 1995 dobili iz proračunskih sredstev Evropske unije plačilo oz. podporo v višini približno milijarde šilingov. Podporno plačilo bo prejelo vec kot 90 odstotkov vseh kmetov na Koroškem, oddanih je bilo nad 31 tisoC prošenj. Koroška kmetijska zbornica je hkrati zaCela z obširno informacijsko kampanjo o prednostih avstrijskih kmetijskih proizvodov. CELOVEC -Pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) vlada precejšnja volilna mrzlica. Danes se namreč izteče rok drugega kroga predsedniških volitev NSKS in volitev ostalih 39 članov 60-članskega Zbora narodnih predstavnikov NSKS. Izid glasovanja za novega predsednika NSKS bo znan šele prihodnjo sredo - kandidata sta Nanti Olip in Pavle Apovnik - politični opazovalci pa pričakujejo izredno tesen izid. Tajnik NSKS Franc We-denig je precej pozno objavo rezultatov volitev u-temljil s tem, da velja rok za poštni žig, izkušnje prvega kroga volitev pa naj bi pokazale, da se dostava vo-lilnic lahko zavlačuje tri dni in tudi več. Predsedniška kandidata Nanti Olip (levo) in Pavle Apovnik Na sedežu NSKS so se zato odločili, da bodo krajevne volilne komisije (skupaj jih je 20) zasedale šele v ponedeljek 2. julija, osrednja volilna komisija pa se bo sestala šele v torek, 3. julija zvečer, in pre- verila volilni postopek. Objava rezultatov je predvidena na novinarski konferenci v sredo, 4. julija. Kot je znano, sta v prvem krogu volitev zbrala največ glasov od skupno petih kandidatov 39-letni Nanti Olip, veroučitelj in podžupan v slovenski občini Sele (1394 glasov), in 60-letni Pavel Apovnik, pravnik v pokoju in podpredsednik NSKS (1313). Volitve so v zadnji fazi volilnega boja močno zasenčile diskusije znotraj NSKS o vlogi slovenskega cerkvenega lista Nedelja. List je namreč objavil mnenja poraženih kandidatov, pri čemer sta Joža Haber-nik in Bernard Sadovnik zelo jasno in neposredno volilcem priporočala mladega Olipa, Rudi Vouk pa si je prav tako želel »več mladih v odborih Narodnega sveta«. V NSKS menijo, da je Nedelja s tem prekoračila mejo, neki član predsedstva NSKS pa je menil, da se »Nedelja ne bi smela vpreči v volilni voz«. Jože Marketz, vodja slovenskega dušnopastirskega urada, Id izdaja Nedeljo, je očitke zavrnil. V pogovoru z našim listom je povedal, da je samoumevno, če cerkveni list izpostavi kandidata, ki ima kot veroučitelj še posebno misijo znotraj Cerkve. »Da kot la-jik zavzame stališče tudi do narodnostne pohtike, ni le pravilno, temveč iz vidika Cerkve celo potrebno«. Čeprav je izid predsedniških volitev očitno popolnoma odprt, ne moremo preslišati glasov, ki dajejo prednost mlajšemu kandidatu Olipu, saj bi bila njegova izvolitev - tako menijo opazovalci - močnejši in bolj verodostojen signal« za dejansko prenovo novega Narodnega sveta koroških Slovencev«. Ivan Lukan NOVICI KOROŠKA / NAKUPOVALNI TURIZEM V Avstriji bencin in dizel cenejša za 20 grošev DUNAj - Navadni bencin in dizel sta v Avstriji spet cenejša. Od včeraj od polnoči naprej je treba za navadni bencin odšteti za 20 grošev manj, isto velja tudi za dizelsko gorivo. Avtomobilski klub ČAMTC je povedal, da pričakuje v prihodnjih dneh tudi pocenitev bencina super. Bencin v Avstriji je najdražji v vsej Evropi, posledica tega pa je ti. bencinski turizem v Italijo, še posebej v Slovenijo. Huda prometna nesreča na južni avtocesti blizu tromeje BELJAK - Na južni avtocesti pred italijansko mejo se je včeraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je hude poškodbe dobil voznik fancoskega tovornjaka, avtocesta pa je bila za več ur zaprta za ves promet. Francoski voznik je verjetno zaradi preutrujenosti spregledal tovornjak cestne uprave in se s hitrostjo sto kilometrov na uro zaletel vanj. Posledice so bile katastrofalne: oba tovornjaka sta bila skoraj popolnoma uničena, voznik tovornjaka cestne uprave pa je nesrečo preživel, ker je minuto prej zapustil vozniško kabino. Znatno ugodnejše cene vabijo Korošce v Italijo CELOVEC - Kupci odhajajo s Koroške v Italijo - vsak konec tedna so trgovine v Trbižu, Vidmu in drugih severnoitalijanskih mestih cilj tisočih Korošcev. Razlog za koroški nakupovalni turizem v Italiji je v tem, da se sanje avstrijskih potrošnikov, da bodo cene s priključitvijo k EU padle tudi v Avstriji, niso uresničile. Koroška delavska zbornica je to dejstvo javno dokumentirala in objavila rezultate preiskave, ki je bila izvedena na Koroškem in v Italiji. Cene za živila so se na Koroškem od avstrijske priključitve k Evropski uniji 1. januarja letos znižale le za 2,8 odstotka in so tako povprečno za 24 odstotkov višje kot v Italiji, ki je prav tako članica Evropske unije. Predsednik zbornice Josef Quantschnig je različno raven cen v Italiji oziroma Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem razložil tako, da se v tem odraža le praksa podjetnikov, saj cen še vedno niso znižali do te mere, kot bi to narekoval pristop k Evropski uniji. (LL.) H AVSTRIJA}- Finančni minister tarča napadov Nezdružljivost DUNAJ - Novi finančni minister Andreas Staribacher (slika) je še naprej tarča ostrih napadov Haiderjevih svobodnjakov. Razlog za ostro politično konfrontacijo, ki se je včeraj nadaljevala v pododboru avstrijskega parlamenta, je za svobodnjake Staribacherjevo urejanje njegovih lastniških pravic pri neki pisarni za davčno svetovanje ob vstopu v zvezno vlado. Svobodnjaki trdijo, da se Staribacher ni popolnoma odpovedal lastniškim pravicam, kar pa bi bilo po mnenju Haiderjevega gibanja nezdružljivo z njegovo sedanjo funkcijo. Pisarna je namreč deležna tudi naročil s strani zveznih ustanov. Pristojen parlamentarni odbor zadevo - očitno iz stran-karskopolitičnih razlogov (predsednik odbora je član svobodnjakov) - tudi včeraj ni rešil, temveč je sejo znova prekinil. (I. L.) r AVSTRIJA / KRIMINAL Je policija priprta morilca najmanj treh mladih žensk? Osumljenec je filmski producent Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijska javnost je v teh dneh soočena z novo. Spektakularno serijo zločinov: mladi filmski producent VVoligang Ott, katerega je pretekli teden aretirala policija zaradi suma, da je posilil več žensk, je morda vpleten v kar tri nerazčiščenih umorov mladih žensk na Dunaju in na Stajerksem. Včeraj so namreč iz reke Salza na Štajerskem, nedaleč od kraja, kjer je policija pred tednom dni aretirala filmskega producenta, našli truplo mlade Dunajčan-ke, katero so več dni pogrešali. Truplo je bilo nago, pri obdukciji pa so ugotovili tudi znake mu- čenja. Osumljenec je pri zasliševanju priznal, da je spoznal žensko pred tremi tedni na nekem počivališču ob avtocesti in jo posilil, zanika pa je umor. Prav tako na Štajerskem so konec minulega tedna našli še truplo druge ženske, pri kateri kriminalist ne izključujejo, da je njen morilec prav tako filmski producent Slej ko prej pa pogrešajo mlado žensko iz Dunaja, ki je 9. junija izginila prav tako na Štajerskem. Baje obstajajo dokazi, da se je na kraju, kjer je izginila mlada ženska, mudil tudi osumljeni VVolgang Ott MANJŠINA / 90-LETNICA SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA BOROVLJE Boroveljski prosvetniki - nosilci novih pobud sožitja med manjšino in večino Slavnostna prireditev v znamenju uspešnega delovanja - Čestitke iz Tržiča CELOVEC - Eno najstarejših slovenskih kulturnih društev na Koroškem, Slovensko prosvetno društvo Borovlje, je minulo nedeljo praznovalo 90-letnico svojega obstoja. Korenine društva pa segajo še dlje v preteklost - v leto 1870, ko je bilo ustanovljeno »Slovensko katoliško-konsti-tucionalno društvo Borovlje«. Jubilejne prireditve so se udeležili številni častni gosti, med njimi tudi uradni predstavniki Republike Slovenije (Rudi Merlak z MZZ in generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj) in delegacija iz Tržiča, s predsednico ZKO Tržič Miro Kramersičevo na čelu. S strani osrednjih političnih organizacij koro- Slovenskemu prosvetnemu društvu Borovlje je ob jubileju čestitala tudi predsednica ZKO Tržič Mira Krameršič ških Slovencev je dolgo- Pavla Apovnika in tajni-letni predsednik društva ka ZSO Vladimirja VVa-Melhijor Verdel v veliki kouniga, čestitke k viso-dvorani boroveljskega ro- kemu jubileju pa sta (tudi tovža lahko pozdravil v slovenskem jeziku) iz-podpredsednika NSKS rekla še zastopnica Slo- venske prosvetne zveze (SPZ) Helga Mračnikar in župan mesta Borovlje Helmut Krainer. Predsednik Verdel je v slavnostnem govoru še posebej izpostavil pomembnost organiziranega kulturnega delovanja slovenske narodnostne skupnosti v občini tako iz narodnopolitičnega kot tudi iz vidika ustvarjanja višje stopnje sožitja med manjšino in večino. Poudaril je tudi, da društvo danes z velikim optimizmom zre v prihodnost. Vestno skrbi za delo z otroki in mladino (kar dokazujeta otroška skupina in delovanje glasbene šole) ter druge dejavnike društva, kot so moški zbor, gledališka skupina, sekstet Borovlje in ansambel Drava, ki sta zagotovilo za nadaljnji razcvet slovenskega kulturnega delovanja v osrčju Roža. Pomembna vloga pri tem pripada tudi leta 1990 odprtemu kulturnemu domu pri Cin-gelcu na Trati, ki je resnično postal kraj srečanja koroških Slovencev in stikov med manjšino in večino. Velikega pomena za SPD Borovlje so tudi stiki s kulturnimi društvi v Sloveniji in s sosednimi kulturnimi ustanovami v Tržiču. »Krepitev slovenske kulture, slovenskega življa, narodne samozavesti, tolerance ter razumevanja za težnje dragega bo tudi v prihodnje glavno geslo našega delovanja,« je dejal Verdel. Ivan Lukan KULTURA Sreda, 28. junija 1995 RAZGOVOR i Marko Kravos: »Tak korak v otroški svet ni regresija, Od avtorjev otroških knjig pričakujemo, da so drugačni od navadnih ljudi, da nimajo istih Zelja in skrbi kot mi vsi. Sprašujemo se, kateri vzgib jih vodi, posebno če so prej znani kot avtorji "za odrasle". Morda nam na to lahko odgovori Marko Kravos, ki je pri večini bralcev znan predvsem kot pesnik "za odrasle" in ki je leta 1991 izdal knjigo Tri pravljice: ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra (izšla tudi v italijanščini s prevodom Paole Lucchesi) z ilustracijami Klavdija Palčiča, prav tako predvsem znanega kot likovnika "za odrasle". Marko poleg tega že več let sodeluje pri reviji Kekec, za katero je prevedel zgodbice italijanskega tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze o Bolhah v operi, ki jih je prav tako ilustriral Klavdij Palčič. Prevedel je tudi gledališko priredbo dela, ki sta ga v letošnji sezoni z velikim uspehom v koprodukciji postavili na oder Slovensko stalno gledališče in La Contrada. Lani so pri založbi DZS izšle Male zgodbe iz velikega Življenja Bineta Br-vinca z ilustracijami Borija Zupančiča (marsikateri otrok je verjetno Ze poznal kaseto Mravljinc Bine Brrrvinc in njegove zgodbe). Ob svoji petdesetletnici leta 1993 je kot darilo prijateljem in znancem objavil pripovedko Začarani grad. Smo kaj pozabili? "Spisal sem tudi Štiri radijske igre za otroke, od katerih je bila ena izvedena po Radiu Trst A, režiral jo je Marko Sosič, dve sta bili že izvedeni po Radiu Slovenija, ki bo kmalu predvajal tudi Četrto. Dve od teh bo povzel tudi Radio Trst A, da jih bodo lahko slišali tudi tukaj Sni otroci.“ Da se vrnemo k začetnemu vprašanju: kdaj si zaCel pisati za otroke, leta 1991 s Tremi pravljicami ali že prej? Kako si zaCutil ta vzgib, od kod jemlješ navdih, kakšen je odgovor pri otrocih? ”No, meni se zdi prehod izredno naraven. Poezija, vsaj moja, se v veliki meri napaja ob fantaziji in v Čustvenem svetu. Ta primarna doživetja sveta in tudi primarno reagiranje nanj so združeni s kreativnostjo, ki jo zmore otrok in ki jo seveda tudi pesnik išCe. V poeziji sem vedno skušal priklicati te svoje strune, ko sem bil hote po eni strani naiven, drugod pa se prilikoval ljudskemu izrazu. V svoje poezije sem vedno vnašal pripovednost. V prvi samostojni zbirki Pesem sem objavil ciklus o junaku Fu Sanu iz daljne Jutrove dežele, ki je šel na ukaz kraljice svojega srca iskat živo vodo. Seveda sem uporabljal še marisikatero ljudsko oblik ali, recimo, teksturo srednjega veka ali drugih eksotičnih dežel. Tudi moja ampak v današnjih časih korak iz zagatne situacije« •pipi |IS zadnja samostojna zbirka Obzorje in sled je nastala na osnovi Jazonovega mita, ki je v določeni meri tudi pravljica. Vse pravljice, ali vsaj arhetipski tipi pravljic imajo nekaj mitskega, nekaj, v kar je zaklenjeno osnovno doživljanje človeštva. Ge pa naj skušam natančno določiti, kdaj je prišlo do tega prehoda k pisanju za otroke, bi rekel, da je bila to biografska priložnost, ko sem dobil sina Martina, ki mi seveda pomaga, da govorim naravnost otroškemu svetu in s tem tudi preverjam svojo avtentičnost ali ponarejenost. Svet odraslih je drugačen od otroškega sveta. Mi smo prilagojeni zelo klišejskim resnicam, tudi zato, ker nam omogaCajo preživetje, družbeni uspeh, kariero. No, tak korak v otroški svet ni regresija, ampak v današnjih Časih korak iz zagatne situacije, iz sveta brez otipljivega smisla, torej korak v neko upanje. Otroški svet si predstavlja in si sestavlja peSCene gradove, ki pa so avtentični gradovi. Pri otroški literaturi, ki jo pišejo odrasli, je tvegano postavljati meje. Morda sploh ni mej med mislijo, med sanjami in seveda domišljijo. Misel kot željo si navsezadnje v bistvu odrasel človek gotovo privošči, vsaj ob počitnicah, ali vsaj hrepeni po takem stanju. Se pravi, vračamo se k otroštvu, ker iščemo tudi odraslemu človeštvu neko trdnejšo osnovo, da bi se spogledovalo s prihodnostjo.“ Kako pa ti pridejo zamisli? Neumno vprašanje res, pa vendarle... ”To so lahko odgovori na otroška vprašanja zakaj in kako. Večkrat človek v svojem nezavednem ali polzavednem stanju, kaj vem, nagovarja nekaj, kar je mutasto, recimo, da je to rastlinski svet, mineralni svet, del človeškega telesa. Vse to zaživi in se pogovarja s človekom. Včasih se zavemo, da sveta ne obvladujemo, da ni naš. Čeprav si človek večkrat domišlja, da si bo podredil kamen, ali misli, da je njegova leva roka Cisto njegova, vendar vCasih tista leva roka napravi nekaj Cisto po svoje, to je lahko nekaj Cisto prijetnega ali pa je lahko katastrofalno. Na vsak način so te stvari tudi avtonomne, kot kakšna bitja. Tako so lahko že tudi pravljična motivacija. Bojana Vatovec Tu so seveda tudi razmisleki o tem, kako bi človek živel, ko bi imel le en sam dan življenja, kot muha, ali pa če bi živel milijarde let, kot zvezda. Tako se razmislek postavlja tudi kot osvajanje infinitezimalnih prostorov ali pa makrokozmicnih dimenzij, ob tej relativnosti se zavedamo tudi svoje gibkosti, da smo nekje na sredini tega stvarstva, in to nas očara. Ves Cas, ko pišemo za otroke, moramo biti oCarani od tega sveta, ne prinašati vanj svojih tegob, moralizma, svojega spoznanja, navadno trpkega. Te dni sem tudi razmišljal o tem, kaj napelje k takemu pisanju človeka mojih let in moje situacije, tudi moje lociranosti v ta prostor, med Slovenci v Trstu. Sam ne vem odgovora. Vprašanje se mi je zastavilo med raziskovanjem primorske literarne preteklosti. Posebno v 20. letih, ko se je najbolj Črno zgrinjalo nad tukajšnjimi Slovenci, so praktično vsi tukajšnji avtorji pisali za otroke iz nekega narodoobrambnega položaja, kot v nevarnosti Čreda odraslih napravi varnostni pas okoli tega, kar naj nadaljuje rod. Ne vem, ali je tudi v mojem delu refleks Česa takega. Za takratno literarno produkcijo moram reci, da je seveda veliko zelo kvalitetnih del z lepimi ilustracijami, vendar je že Čutiti te trpke tone, ponekod so že strašljive zgodbe, kot da bi hoteli tudi otroke navajati na grozo"-dejstva tistega Časa. Bilo pa je tudi veliko inovacij, morda je bilo zaradi kompetitivnosti z italijanskim okoljem Čutiti potrebo po širši komunikaciji namenjeni slovenskim otrokom. Glede svojega dela se sprašujem, kaj je še mogoče ustvariti za današnje otroke ob šoli, ki ni veC vseobsegajoče otrokovo obzorje, in ob televiziji, videokasetah in drugih možnostih, s katerimi danes razpolaga. Zanimalo bi le ustvariti nekaj, kar naj zaživi še v drugačnih medijih. Mika me televizijska izvedba mojega dela. Očarala me je tudi produkcija lutkovnega gledališča v Ljubljani. Ce bo domišljijsko ustvarjanje kdaj zamrlo, bo otrok dosti bolj samoten, z manjšimi možnostmi bo živel v svoji otroški iskrivosti, preveč bo obdan s stvarnostjo in bo prezgodaj vstopal v svet determiniranih resnic. Priznati moram, da me je oCaral tudi stik z otroki ob nastopanju po šolah v vrtcih, ko sem predstavljal Tri pravljice in Bineta Brvinca. V vrtcu na Proseku so pripravili lutkovno igrico o Binetu Brvincu. Bil sem očaran, ko sem videl, da ima toliko prijateljev. To Človeka stimulira, ni ga boljšega bralca od takega, ki pokaže veselje in zraven še nekaj doda ter tudi tebe napeljuje, da si še naprej kreativen. Spregovoril bi še o jeziku. Jezik v pravljicah je poseben jezik; biti mora čimbolj eno- staven, na pogovornem jeziku zgrajen, vendar po svoje tudi privzdignjen. Spada v sfero literarnega jezika, literarnega jezika za otroke. V njem je veliko pogovornih oblik, ve-, liko je dobrega starega, žlahtnega ljudskega jezika, ki je seveda slonel na patriarhalnem in predvsem na kmečkem svetu, ko so bile priložnosti, ob katerih so odrasli otrokom, a tudi drug drugemu pripovedovali take zgodbe." S Klavdijem Palčičem sta že ustaljen team. Ali sodeluješ še z drugimi ilustratorji? "Geografsko mi je najbližji prijatelj Klavdij Palčič, ki je tudi izreden mojster risbe. Dostikrat pa mi uredniki predlagajo sodelovanje z drugimi ilustratorji, kar me po svoje veseli, saj omogoča različne pristope. Pri ilustracijah Bineta Brvinca s uredniki predvideli eno čr-nobelo ilustracijo za vsako zgodbico. Ilustrator Bori Zupančič je imenitno presegel to omejitev, tako da je za vsako od trinajstih zgodbic sestavil sosledico podob in dogodkov, ki spremljajo zgodbo kot strip brez besed; tekst teCe posebej, ima svoj čar in svoj pripovedni ritem, ob njem pa se vrstijo drobne slikice, ki so za s fantazijo razvitega otroka tudi dovolj oprijemljive, da si ob njih vendarle lahko kaj še po svoje predstavlja. Poleg tega je Bori Zupančič odkril še nekaj, Cesar si jaz kot pisec zgdobic nisem priklical v zavest. Kot vemo imajo mravlje tri pare nožič, v Bori je vih ilustracijah ima zato Bine dve nožiči in štiri roke, Čeprav jaz v nobeni zgodbici ne uprabljam te možnosti. Morda se bo še kaj dopisalo, takrat bom moral otrokom razložiti, da so mravlje zelo srečen narod, ker imajo toliko rok.“ Bereš otroška dela drugih avtorjev? Mislim, da sem pravljice vedno zelo rad bral. Posebno so mi bile všeč ljudske pravljice različnih narodov, ki so dolgo let izhajale v Sloveniji. Ljudsko slovstvo in pravljicarstvo se mi je najbolj vtisnilo v spomin, Čeprav vem, da obstajajo odlični pisci otroških proznih besedil, ki spadajo Ce v literarno klasiko. Misliš, da bi moral še kaj povedati o svojem ustvarjanju za otroke? "Pravzaprav sem večkrat kaj pravljično zasukal, ko sem se spuščal v sarkasticno-ironic-no satiro, že v Literarnih vajah, pozneje v Zalivu, lani v Sodobnosti... Pravljični element mešam z odraslo sfero. Sveto sem prepričan, da ni meje med otroškim svetom in odraslim svetom in da bi morali malo bolj pošteno obravnavati to vejo slovenske in svetovne li-terarture; morali bi jo valorizirati, ji slediti, razvijati odnos do nje. Opozoril bi tudi na produkcijo ilustracij. Delo ilustratorja morda zahteva celo veC sredstev kot pišCevo, Čeprav seveda literat postavlja fantazijsko osnovo. Dobro se zavedam, koliko lahko ilustracija knjigo prikupi in napoti otroka k besedi, v ta doživljajski svet. Sicer pa pošteni ilustratorji pravzaprav priznajo, da mi v njih evociramo priložnost, da se razživijo." »Rock iz obleganega mesta« oz. dva večera s sarajevskimi skupinami v Milanu "Rock iz obleganega mesta” je naslov pobude, s katero se bo slavni modenski rocker Vasco Rossi (na sliki, foto AWS) po dvoletnem premoru predstavil v Milanu, in sicer na dveh koncertih posvečenih sarajevski glasbeni sceni. Vasco sicer še snema novi album, ki bo v trgovinah jeseni, tako da milanska večera ne sodita v nobeno promocijsko turnejo. Zamisel o koncertu, na katerem bo predstavil rock skupine iz opustošenega bosanskega mesta je nastala, ko je Rossi videl fotografije, ki jih je Massimo Sciac-ca posnel v Sarajevu. Na teh slikah so bili tudi tamkajšnji bendi, katerim je sedaj ponujena edinstvena priložnost, da igrajo pred številno tujo publiko. Koncert ni dobrodelna pobuda, je poudaril Rossi na predstavitvi pobude v Milanu, ker bo izkupiček veCera namenjen njemu, organizatorjem in nastopajočim bendom. Vasco je dejal, da ne bo dal denar Sarajevčanom, ker se boji, da bi ga uporabili za nakup orožja. Ne bo mi uspelo ustaviti vojne, Čeprav bi bil tega zelo vesel, dal pa bom možnost tem skupinam, da nadaljujejo s tem, kar nas veže, in sicer z glasbo, je še rekel. Poleg Vasca, ki bo igral vsaj dve uri in pol, bodo v Milanu nastopile sledeče sarajevske skupine: Sikter, rock skupina, ki je zadnje leto preživela s koncertiranjem v številnih evropskih mestih, funky bend Beastly Stroke, hard core skupina Protest, mladi bend The Carpenters, psihadelicna rock skupina Lezi Majmune in rock bend Grafit. Razen prve skupine ostali še vedno živijo in delujejo pod bombami v Sarajevu. Iz obleganega mesta jih bo odpeljalo oklepno vozilo, ki bo prav za ta namen prišlo iz Londona. Poleg vseh teh glasbenih skupin bo nastopila tudi gledališka skupina Sarajevo Festival Ensem-ble pod vodstvom Harrisa Pasoviča. Koncerta bosta 7. in 8. julija na nogometnem stadionu San Siro v Milanu. Vstopnice lahko kupite v navadnih prodajnih mestih ali pa jih do 6. julija telefonsko rezervirate pri družbi Teleconcert Italia na št. 144 - 882903. Marina Lanza/AWS NA KRATKO GLASBA / NAPOVED LETOŠNJEGA POLETNEGA FESTIVALA V LJUBLJANI IZŠLO JE Izšel novi IVTARS LJUBLJANA - Najnovejši obsežni IVTARS, Časopis Modeme galerije Ljubljana (letnik VI, številka 1 -4), med številnimi prispevki (vsi so integralno prevedeni v angleščino) prinaša zapis Naška Križnarja o skupini OHO, intervjuje Marine Gržinič z dr. Petrom Veiblom, Helene Pivec z Rasheedom Araee-nom in Lare Strumej z Lewisom Baltzom, pregled slovenske fotografije med letoma 1945 in 1954 Primoža Lampiča, Pet tekstov Mladena Stilinoviča, prispevek dr. Andreja Smrekarja (ki zgodovino Groharjevega Macesna, enega najslavnejših domačih del, kaže v povsem drugi luCi) in novo atribuci-jo Tomislava Vignjeviča Mojstru kranjskega oltarja pri Crngrobu. (V. U.) Prenovljeni leksikon filozofije LJUBLJANA - Nov elan znane zbirke malih leksikonov Cankarjeve založbe je leksikon Filozofija, ki ga je napisal Vlado Stmk. Leksikon se uvršča med zgodnejše slovenske leksikalne izdaje temeljnega znanja na področju filozofije kot tretji dosežek, za leta 1980 izdanim Filozofskim izrazjem in repertorijem (Pomurska založba) ter leta 1985 izdanim Malim filozofskim leksikonom (Obzorja). Avtor, ki ima za sabo dolgoletne izkušnje pri poučevanju filozofije na srednjih in visokih šolah, ga je namenil predvsem kot študijski pripomoček dijakom in študentom oziroma kot pomoč vsem pri premagovanju prvih težav študija filozofije. (V. U.) Izšel je novi Lucas LJUBLJANA - Junijska številka Lucasa (peto leto, številka 2), revije za poznavalce in ljubitelje umetnin in starin, prinaša osrednji prispevek, posvečen aktualni obsežni razstavi Gotika v Sloveniji, ob njem pa še dva, ki se nanašata na pomembna aktualna projekta: na Mini prbc, bienale male slike, kr ga organizira Galerija 2 (sicer tudi izdajateljica Lucasa), in na letošno novost, prvi mednarodni bienale akvarela v Kamniku. V drugih prispevkih so predstavljeni revitalizacija kozolca, faleristicna rubrika, novomeški pečatniki, razstava Mitologija Zoharjevega kurenta, grafike Franceta Miheliča, idrijske Čipke, privatizacija na področju likovne dejavnosti, Mušičev medvojni akvarel Most, nedavna retrospektiva slikarja Milana Batiste in dobrodelna dražba likovnih del v korist Rdečega križa na Debelem rtiču. (V. U.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 19. do 25.6. '95) Butca nadaljujeta svoj zmagoslavni pohod po dvoranah Ljubljanskih kinematografov - zbrala sta že toliko gledalcev kot še noben film v tem letnem Času, odkar redno spremljamo tedenske rezultate. Ce smo zadnjic rekli, da je Butec in butec imel skoraj polovico vseh gledalcev, je tokrat to razmerje pri 33.500 gledalcih (v tednu med 20. in 26. junijem 1994 jih je bilo vsega 15.519!) kar 55, 31 odstotka v prid Butcev. In Ce lahko sodimo po rekordnem startnem izkupičku Schumacherjevega filma Ba-tman Forever v ZDA, se nam letos obeta še tretja uspešnica z Jimom Carreyjem. Premierna filma Cas deklištva in Pregon ob taki konkurenci nista imela možnosti, še manj sicer izvrstni Burtonov Ed Wood, ki se mu niti ni uspelo uvrstiti na lestvico (na dvanajstih predstavah je imel 366 gledalcev, zbral pa je 219.600 SIT). Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Butec in butec / Lj. kinematografi 51 (87) 18.530 (32.443) 8.921.600 (15.878.100) 2. Cas deklištva / Continental 23 (23) 3.711 (3.711) 1.855.500 (1.855.500) 3. Nesmrtno ljubljena / Continental 21 (70) 2.159 (8.753) 1.035.000 (4.246.600) 4. Pregon / Film Plus 23 (23) 2.096 (2.096) 1.048.000 (1.048.000) 5. Kaznilnica odrešitve / Trias WTC 17 (68) 1.835 (8.530) 875.800 (4.132.900) 6. Tito in jaz / Starec 18 (92) 672 (9.700) 336.000 (4.693.900) 7. Knjiga o džungli / Camium Trade 7 (33) 546 (2.071) 204.800 (949.300) 8. Deklica in smrt / Karantanija film 13 (68) 432 (3.747) 245.100 (2.194.200) 9. Mali milijonar / Lj. kinematografi 11 (85) 403 (10.076) 187.975 (4.926.225) 10. Muriel se poroči / Trias WTC 10 (103) 402 (11.586) 183.000 (5.623.200) Rob Roy je tudi v tednu med 5. in 11. junijem obdržal vodstvo na mednarodni lestvici (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska), Izbruh pa se je celo spet povzpel za dve mesti (predvsem po zaslugi izkupička v Nemčiji, na Japonskem in Nizozemskem). Novinec med prvimi je Bad Boys. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Rob Roy 2,97(11,33) 2. Izbruh 1, 85 (41, 55) 3. La Haine 1,78(3,45) 4. Bad Boys 1, 70 (7, 81) 5. Die Hard With a Vengeance 1,65 (4,04) Pripravlja Igor Kemel LJUBLJANA - Včeraj je Festival Ljubljana na tiskovni konferenci predstavil programsko knjižico za letošnji mednarodni poletni festival, 43. po vrsti. Začel se bo 7. julija in bo uradno trajal do 31. avgusta, pravzaprav pa lahko rečemo, da se bo konCal 11. septembra z gala koncertom opernih arij. Program je zastavljen precej raznoliko. Na njem bodo sodelovali umetniki več umetnostnih zvrsti. Lahko bomo primerjali med tremi različnimi dramskimi Hamleti, v festivalski program pa so uvrstili tudi Evropski simpozij zborovske glasbe, ki bo potekal v Cankarjevem domu. V sklopu tega simpozija bo dirigiral znani poljski skladatelj Krištof Penderecki. 2e tradicionalno je očitno postalo sodelovanje z Idriar-tom in Miho Pogačnikom, ki bo v Frančiškanski cerkvi igral na začetku avgusta. Novo pa je sodelovanje z Radovljiškim festivalom in koncertne lokacije na Bledu in Ptuju. Pestrost programa bodo dopolnili veCeri folklore, ciganske glasbe, jazza. V eni od avgustovskih noči pa bo nastopil celo Vlado Kreslin s prijatelji. Pri pregledu programa seveda ne smemo mimo zvenečih umetniških imen. Pendereckega smo že omenili, pride pa še violončelist svetovne slave Mstislav Rostropovic. Nekoliko je sicer že v letih, toda njegova umetniška dejavnost ne presahne. Tudi zaključni koncert, ki datumsko malce izpade iz festival- skega okvira, obeta dogodek. Umetnika letos niso vabili prvič, toda tokrat jim je uspelo. Večer opernih arij bo namreč skupaj s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije izvedel eden od treh velikih tenoristov -Jose Careras. (M. Z.) NOVO V KINU Pred zoro Before Sunrise, romanca, režija Richard Linklater, distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v Mariboru (Gledališče) in v petek v Ljubljani v Poletnem kinu Rio. Neodvisni ameriški režiser Richard Linklater, ki ima že kultni status, pri nas pa razen na videoformatu (Zbegani in zmedeni) še nismo videli njegovih filmov, je na letošnjem Berlinalu za film Pred zoro dobil medveda za režijo. Zgodba o ameriškem mladeniču (Ethan Havvke), ki na vlaku spozna privlačno Evropejko (Juhe Delphy) in z njo preživi dan na Dunaju, je film obeh igralcev. Veliko improvizacije, poudarek na odnosu med njima in kar turistično »lepi« posnetki Dunaja. Kritiki v Berlinu so bili razdeljeni - eni so ga hvalili, drugi pa »pokopah«. Odločite se sami. Pa še to - Juhe Delphy je odkril Jean-Luc Godard, Hawka pa Peter Weir. (V. R) Bradyjeva klapa Brady Bunch Movie, komedija, režija Betty Thomas, distribucija Karantanija Film, premiera jutri v Ljubljani (Siska) in Celju (Union), hkrati na rednem sporedu. Razmeroma hitro bo na naša velika platna ta Cetrtrek prispela tudi ameriška komedija Bradyjeva klapa, posneta po izvirni televizijski seriji, ki so jo v 116 epizodah predvajali na televizijski mreži ABC od leta 1969 do 1974. Družino Brady, ki jo tvorita dve družini s po tremi otroci - skupno torej šestimi - v filmu »srečamo« v predmestju Los Angelesa leta 1995, toda družina živi v skladu z vrednotami 70. let. V vlogi matere - Carol Brady - igra komicarka Shelley Long, ki jo poznamo iz vloge svetlolase natakarice v televizijski nanizanki Na zdravje, moža - Mikea - pa igra Gary Cole. Ameriška burkasta komedija s pridihom televizijskih serij. (V. R) KUITURNA DEDIŠČINA Wva$otiev!a fondacija ji ustanova nacionalnega pomena BOGENSPERK PRI LITIJI (STA) - V knjižnici Valvasorjevega gradu BogenSperk pri Litiji so vCeraj dopoldne naj-visji predstavniki države, slovenske znanosti in umetnosti, rimskokatoliške cerkve, petih ministrstev, slovenskega gospodarstva in mest ter posamezniki podpisati listine o ustanovitvi Valvasorjeve fundacije (VF). Gre za ustanovo, ki bo v prihodnje v okvim projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije - zagotavljala gmotno podlago za ohranjanje kulturne dediščine, povezovanje in promocijo najbolj kakovostnih kulturnih prireditev v Sloveniji ter oblikovanje skupne podobe in razpoznavnosti slovenske kulture navzven, skrbela pa bo tudi za raziskovalno dejavnost in izobraževanje na teh področjih. Slovesnost se je začela s ceremonialnim prihodom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana s soprogo, profesorja dr. Franceta Bemi- Družina Brady v popolni sestavi, s služkinjo vfed ka, predsednika SAZU, ter ljubljanskega naškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja, ki so se pred grad pripeljali s kočijo. V slovesnem nagovoru je predsednik Kučan menil, naj Valvasorjeva fundacija pomaga, da se bomo bolj zavedati, kaj je slovenski nacionalni interes tudi v Času drobljenja Slovenije na nove občine, močnejšega vpliva sosednjih držav in pomanjkanja denarja za kulturo. Nadškof dr. Šuštar je fundaciji zaželel veliko uspehov v prihodnje, prof. dr. Bernik pa je poudaril, da ima VF nacionalni pomen, ker gre za dejavnost človekovega duha v preveč zmaterializira-nem svetu, pa tudi za neideo-loški projekt. Svet VF bo imel svoj Častni sedež na SAZU. Vlogo in prihodnji pomen VF sta predstavila pobudnika fundacije dr. Bogomir KovaC in Primož Lorenz. Podpisnikov ustanovne listine je 30. Program so doslej potrdila ustrezna ministrstva, skupnost slovenskih mest in skupnost slovenskih gradov. V lanskem in letošnjem lem so izdali skupen katalog poletnih prireditev v štirih jezikih, kjer so predstaviti zgodovino naših krajev, njihove kulturne stalnice in posamezne odmevne prireditve. V letošnjem letu so podpisati pismo o skupnem sodelovanju med vsemi najpomembnejšimi poletnimi festivali v Sloveniji, njihove prireditve pa bodo enotno označene z zastavami projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Gostitelj ustanovne slovesnosti litijski župan Mirko Kaplja je za ugledne goste pripravil tudi kulturni spored, v katerem sta sodelovala Valvasorjev oktet in organist - akademik Primož Ramovš. Jože Žohar: Veku bukev Zbirka Domača književnost, pesmi, založila in izdala Pomurska založba Murska Sobota, tisk in vezava GP Pomurski tisk Murska Sobota, Murska Sobota 1995, trda vezava, 20x13 cm, 57 str. Jože Žohar je prekmurski izseljenec v Avstraliji. Zanj je značilno, da se ni nikoli dokončno izselil, kajti sebi in svoji poeziji daje mesto tako v Prekmurju in Muri kot tudi avstralski puščavi, s Čimer poskuša najti most med deželama. Poezija ga veže z domovino kot nevidna popkovina, vendar v pesmih presega zgolj patetično nostalgijo po izgubljeni domovini. Knjiga je pesnikova druga pesniška zbirka in je razdeljena v štiri cikle pesmi, v njih pa se pojavljajo motivi slovenskega izseljeništva, njegovega paradoksa, kako začeti tu in nadaljevati tam, njegove vmesnosti med tu in tam ter sedanjost bivanja v Avstraliji. Čeravno so pesmi nastale na avstralskih tleh, so v izrazu moCne tudi v okvim slovenskega pesništva. Njegov jezik je domiseln, poln eksperimenta in poigravanja z glasovnimi in besednimi možnostmi. Zbirka je oda izgubljenemu Času, Času med bukvami, topoli in obmurskim trstičjem. (K. 2.) L Ceglar Nadškof Vovk in njegov čas 1900-196311. Od zažiga v Novem mestu leta 1952 do tretjega potovanja v Rim leta 1961, Mohorjeva založba Celovec - Ljubljana - Dunaj, 1995, mehka vezava, 288 str., 14 x 20 cm. Avtor knjige Ludovik Ceglar je duhovnik, ki živi in opravlja pastoralno poslanstvo v brazilskem Sao Roqueu od spomladi 1945, ko je odšel kot begunec prek avstrijske Koroške in Čila. Leta 1993 je izšel prvi del njegove biografske monografije o ljubljanskem nadškofu Antonu Vovku (1900-1963), eni najbolj znanih žrtev komunistične represije med slovensko duhovščino. V pričujoči knjigi je dodan del, ki obsega Cas od poskusa zažiga škofa v Novem mestu (1952) do njegovega tretjega potovanja v Rim leta 1961. Ceglar je s pomočjo zbranih virov in pričevanj ljudi opisal zatiranje' duhovnikov, pri Čemer sta izstopala novomeški in tolminski proces. Poleg dokumentarnega gradiva, ki priča tudi o delegaciji katoliških škofov pri Titu, odnosu škofa do Ciril-Metodovega društva, potovanju v Rim po smrti škofa Gregorija Rožmana, dopisovanju s svojim zastopnikom v Rimu dr. Legišo itd., so v knjigi na koncu objavljeni odmevi na prvo knjigo, ki je v slovenski javnosti zbudila veliko pozornosti. (A. P.) KATAR / NEKRVAV DRUŽINSKI DRŽAVNI UDAR Sin odvzel prestol očetu, ko je bil ta na obisku v Švici Detronizironi šejk je storil to tudi s svojim očetom leta 1972 DOBA (KATAR) - Katarski prestolonaslednik Hamad Ben Halifa al Thani je včeraj vrgel s prestola svojega oCeta šejka Halifa Ibna Hamada al Thanija in prevzel oblast v tem zalivskem emiratu. Do detronizacije je prišlo, ko je bil 63-letni suveren na zasebnem obisku v Švici. Kot je sporočila katarska tiskovna agencija QNA, je novega emirja že podprla njegova družina, zvestobo pa mu je prisegel tudi svet Sure, ki združuje veljake in svetovalce emirata. V bogati državici ob Zalivu, ki dobesedno plava na nafti, je torej prišlo do nekrvavega družinskega državnega udara. V preteklosti, ko so šejki vihteli damašCanke in se po puščavi podili s svojimi iskrimi konjiči, so take družinske spore reševali z meči. Zelo redki so bili primeri nekrvave detronizacije, ker so šejki ostajali doma, da pa jim IRAN Katar šteje približno 513.000 prebivalcev, od katerih sta več kot dve tretjini priseljencev iz Indije in Pakistana ter palestinskih beguncev. Domačini so islamci, povečini pripadniki vahabitske veje sunitov. Ležišča nafte so odkrili leta 1939, vendar so jih začeli izkoriščati šele po koncu druge svetovne vojne. Leta 1979 so dnevno prodali 508.100 sodov nafte, po znižanju proizvodnje držav OPEC-a pa 378.000 sodov dnevno. Zmanjšanje dohodkov prodaje nafte so nadomestili s prodajo zemeljskega plina. Do neodvisnosti leta 1971 je bil Katar britanski protektorat. Šejk Kalif Ibn Hamad al Thani je leta 1972 prevzel oblast od svojega bratranca. Katar velja za zmerno državo v organizaciji držav proizvajalk nafte in za zmerno arabsko državo nasploh. Leta 1992 pa je prvi obnovil odnose z Irakom, ki jih je prekinil leta 1990 po invaziji Kuvajta. bi kdo med hadžem (romanje v Meko in Medino) odvzel oblast, je bilo preveč bogoskrunsko. Al Thanijevi pa so kot kaže pravi mojstri za take nekrvave podvige. Tudi vCeraj strmoglavljeni Ha-lif Ibn Hamad al Thani je na podoben naCin prevzel oblast februarja 1972. Jabolko torej ne pade daleč od drevesa tudi v pesku peščenega Katarja. Trenutno ni znano, zakaj se je oCe tako zameril sinu, vsekakor pa je družina raje podprla leta 1977 za prestolonaslednika proglašenega Hamada Ben Halifa, kot da bi dolgo Čakala na »naravno zamenjavo«. Strmoglavljeni emir je namreč pri dobrem zdravju in bi lahko na prestolu dočakal Častitljivo starost, kar bržkone ni bilo po godu ne njegovemu sinu in ne ostalim družinskim elanom. Halif Ibn Hamad pa se za razliko od svojega očeta, ki se je leta 1972 vdal v usodo in ostal v zlatem izgnanstvu, ni sprijaznil z detronizacijo in je že napovedal, da se bo vrnil v domovino in uveljavil svojo legitimnost, ne glede na ceno, ki jo bo treba plačati. Bržkone pa je to le priložnostna fraza v barvitem arabskem besednem zakladu. Arabska liga je že sporočila, da se v te zadeve ne bo vmešavala, prav tako druge države, saj je novi emir že povedal, da v Katarju vse ostaja pri starem, vključno z njegovo zunanjo politiko. Država šteje nekaj manj kot pol milijona ljudi, v glavnem so priseljenci, saj je domačinov le 100 tisoč, povprečni dohodek na osebo pa je 15.000 dolarjev, tako da Halif Ibn Hamad lahko ostane kar v Švici. NADZOROVANI SAMOMORH V Michiganu je Jack Kevorkian odprl prvo »kliniko smrti« VVASHINGTON - V mirnem podeželskem okolju michiganskega Springfielda je nastala prva klinika smrti, v katero bolniki ne gredo na zdravljenje, temveč se v njej s smrtjo rešijo nečloveških muk. Prva, ki je v novi strukturi storila ta korak, je bila v ponedeljek 60-letna Erika Garcellano, bolnica stranske amiotroficne skleroze. V »bolnišnico« sta jo z ljubeznijo pripeljala njuna sinova in njena najboljša prijateljica. Pobudnik te klinike je Jack Kevorkian, tako imenovani »doktor smrt«, ki se že leta bori, da bi lahko neozdravljivi bolniki v končni fazi bolezni dostojno umrli in se rešili strašnih muk. Margo Januš Mery Clinik je Kevorkian ustanovil v spomin na svojo sestro Margo, ki je umrla pred meseci. V njej vsakdo dobi primeren prostor za dostojen in nadziran samomor. S ponedeljskim je to že 24. samomor, ki mu prisostvuje Jack Kevorkian. Zaradi teh samomorov je bil Kevorkian že večkrat v zaporu, a vedno mu je uspelo zaradi zakonskih dvoumnosti in lukenj prelisičiti sodnike. Leta 1993 je Michigan prav zaradi njega sprejel zakon, ki prepoveduje »nadzorovane samomore«. Leta 1994 pa je michigansko vrhovno sodišče moralo razveljaviti ta zakon, tako da je imel Kevorkian ponovno proste roke seveda v mejah obstoječe »luknjaste« zakonodaje. Navsezadnje to ni prava evtanazija, ki je po ameriških zakonih prepovedana. Vsekakor pa lahko sedaj pričakujemo nadaljnji korak michiganskih oblasti, ki se gotovo ne bodo sprijaznile z novoustanovljeno kliniko smrti. MILAN / NASTOP ŠTEVILNIH SLAVNIH HIS Naslednje leto bodo moški osvajali »virtualno goli« Italijanski modni ustvarjalci so se zapisali novi tehnologiji MILAN - V Času virtualnosti seveda nismo mogli pogrešati »virtualne golote«, ki so se ji -kot kažejo milanski de-fileji moške mode za naslednjo spomladansko-poletno sezono - zapisali nekateri italijanski modni ustvarjalci. Gre za orožje, ki naj bi se ga po starem pravilu, da je veliko bolj dražljivo nakazano od razgaljenega, tokrat poslužili moški. Gianfranco Ferre je za »moškega ’96« pripravil tesno povite modele s prozornimi deli, tako da lepo pridejo do izraza mišice in trebuh (foto AP). Zato je seveda bolje, da so postave brezhibne, vendar pa je res, da so že dolgo moški prav tako zvesti obiskovalci telovadnic in lepotnih centrov kot ženske. Tudi Ferre se je - kot je ob predstavitvi svojih kolekcij izjavil njegov prav tako slavni kolega Versace - izrekel proti »nagi modi« in preveč spektakularnim defile-jem. Odločil se je za bolj prefinjeno razkazovanje in poudarjanje moškega telesa, kar je npr. storil s skrajno oprijetimi elastičnimi suknjiči, ki se prilegajo kot nekakšna druga koža. S praktičnega vidika pa gre podčrtati, da se jih lahko pere v pralnem stroju. HlaCe ostro zarišejo postavo in tudi Črne spodnje hlace- kopalke ne skrivajo ničesar, Čeprav so velikega kroja. Ferrejev stil je odločen in moški, klasičen v osnovah. Za oprijeto so se odločili tudi pri Misso-niju, ki je mlade mišičaste manekene oblekel v skrajno tesne bele elastične kavbojke. Prav tako ozke so Črtaste majice, h katerim se še posebno podajo hlače z nizkim pasom. Za deževne dni Missoni predlaga dežne plašCe, pod katere so mladeniči oblekli mini hlačke. Uspešna dvojica, ki jo sestavljata Domenico Dolce in Stefano Gab-bana, pa ob »virtualni nagoti« govori predvsem o »virtualni ljubezni in spolnosti«. Danes se o spolnosti in o ljubezni samo veliko govori, sta pripominjala med predstavitvijo modelov. Kot odločna večina italijanskih modnih ustvarjalcev sta se tudi Dolce in Gabbana zapisala novi tehnologiji, zato uporabljata ve- liko novih, tehnološko pridobljenih materialov. Tokrat sta pripravila suknjiče iz belega papirja pod vacuumom, moške obleke iz prozornega rožnatega nylona. Kroji so običajno nenavadni - moške dolge hlaCe se ustavijo nad gležnjem, namesto srajce pa sta včasih predvi-dla velik šal. V Milanu je nastopila tudi »lepa, klasična italijanska moda«, ki sta jo zastopali predvsem hiši Gucci in Mila Schon. V prvi so pripravili obleke odličnega kroja, s katerimi bi moral moški nositi malo usnjeno torbo in obuti nepogrešljive mo-kasinke, z bolj športnimi modeli pa tudi sandale. Mila Schon je prikazala bolj »gosposke« modele, ki so vsi izredno lepo izdelani. Tudi Luciano Soprani, kar je splošna značilnost tokratnih milanskih prikazov, se je odločil za manjše, nekoliko bolj oprijete suknjiče in za zelo lahke tkanine. Veliko bolj barvit in neobičajen je bil nastop Romea Giglija, ki je za prizorišče izbral železniško postajo, po kateri se je v svilenih srajcah živih barv v roza-rdeCih tonih sprehajalo njegovih 76 manekenov. Izbira barve, je povedal Gigli, namreč odraža željo po svobodi. ČEČENIJA Preložili mirovna pogajanja Za pokol v Budjonovsku sta kriva notranji minister Jerin in premier Černomirdin MOSKVA (Reuter) - Ruski in čečenski predstavniki so včeraj preložili načrtovane mirovne pogovore o vspostavitvi premirja v uporni kavkaski republiki. Uradni razlog za preložitev pogajanj je želja ruske delegacije, da se pred nadaljevanjem pogovorov sreča s predsednikom Borisom Jelcinom. Glede na izjavo ruskega obrambnega ministra Pavla Gracova, da so čečenski uporniki prekršili prekinitev ognja, pa opazovalci sklepajo, da je to pravi razlog za zastoj. Vodja ruskih pogajalcev Vja-Ceslav Mihajlov je po srečanju z Jelcinom dejal, da pogovori napredujejo, da se je čečenska stran odrekla terorizmu in da sta se sprti strani uspeli dogovoriti glede vrste vojaških vprašanj. V Moskvi se medtem nadaljujejo ugibanja in medsebojna podtikanja glede odgovornosti za polom akcije reševanja talcev v Budjonovsku. Mihail Jegorov, namestnik notranjega ministra, je na tiskovni konferenci izjavil, da so vse ukaze posebnim enotam dajali skupaj trije ljudje: on, notranji minister Viktor Jerin in premier Viktor Cer-nomirdin. S tem je Jegorov posredno povedal, kdo je odgovoren za začetek napada na CeCenske teroriste, v katerem je bilo ubitih tudi veliko talcev. Zaradi teh zapletov so si napadalci pozneje s pogajanji izborih prostost in neoviran odhod v Čečenijo. Po Je-gorovih besedah je imel zadnjo besedo pri odločanju vedno Cemomirdin. Premier se je na te izjave hitro odzval. Dejal je, da je sicer bil odgovoren za položaj v državi in na kriznih območjih, vendar pa so bile operativne odločitve v rokah posebnih služb -ministrstev in obveščevalne službe. Ukaz za napad na bolnišnico, v kateri so teroristi zadrževah talce, naj bi dala Jegorov in Jerin; Cemomir-din trdi, da pri tem ni sodeloval. Verjetno poskuša tudi Jelcin cim hitreje utišati razburjenje, ki ga je povzročil Budjonovsk. Na srečanju s parlamentarno delegacijo je namreč predsednik dejal, da se bo o spremembah v vladi odločil do 22. julija. Se pred nekaj dnevi je zagotavljal, da bo odločitev o notranjem in obrambnem ministru sprejel na zasedanju sveta za nacionalno varnost, ki bo v četrtek. Prebivalci čečenske prestolnice Grozni čakajo na kruh (Telefoto: AP) BOSNA IN HERCEGOVINA Nasprotujoče si ocene vojaškega položaja Unprofor razočaral zunanjega ministra Sačirbeja SARAJEVO (dpa, Reuter) - Včeraj zvečer je v srediscu bosansko-hercegovskega glavnega mesta eksplodirala granata. Pri tem naj bi bila po Se nepopolnih podatkih ena oseba ubita, štirje ljudje pa so bili ranjeni. Tudi med dopoldanskim napadom na Sarajevo je bila ubita ena oseba. Poleg (ne) močnih enot Združenih narodov bo obstreljevanje civilnih ciljev v prihodnjih tednih odločno nadzoroval tudi ameriški opazovalni sistem Predator. Letalo-robot, ki je skupaj z opremo na zemlji vredno pri-bližno štiri milijone dolarjev, bo letelo na višini 4500 metrov in bo ozemlje pod seboj opazovalo z optičnimi senzorji ter infrardečimi kamerami. Oporišče, s katerega bodo osem metrov dolga letala vzletala, bo v Gjaderju v Albaniji, kjer bo tudi sto ameriških vojakov in članov tehničnega osebja. Ameriška letala naj bi svoje naloge nad Bosno in Hercegovino začela opravljati še ta teden, trenutno pa načrtujejo, da bi operacije potekale vsaj dva meseca. V torek je svojo kritiko na račun mednarodne skupnosti pred novinarji v Sarajevu predstavil bosansko-herce-govski zunanji minister Mu-hamed Sačirbej. Dejal je, da enote ZN v BiH ne izpolnjujejo svojega poslanstva varovanja civilistov, temveč služijo predvsem interesom zahodnih sil. Bosanska vlada zato ne bo razočarana, Ce se bodo sile ZN umaknile. »Lahko izbiramo, zato želimo mednarodni skupnosti jasno povedati, da ne soglašamo več z navzočnostjo Unproforja v naši državi, ne glede na to, kakšne bodo posledice,« je povedal Sačirbej. Dodal je Se, da sil ZN ne izganjajo, želijo pa predstaviti realnost položaja, v katerem so se znašle modre čelade. Uradno Sraje-vo je namreč prepričano, da Unprofor ni vec konstruktiven dejavnik, priznava pa mu vse pretekle zasluge in pogum njegovih pripadnikov v nezavidljivih razmerah, ki so na območju BiH. V sarajevski bolnišnici Koševo (Telefoto: AP) Izjava petnajsterice o razmerah v Bosni CANNES (dpa) - Na vrhovnem srečanju predstavnikov držav članic EU v Cannesu so razpravljali tudi o razmerah na območju nekdanje Jugoslavije. EU je sprejela izjavo v zvezi z najnovejsim razvojem položaja v Bosni. Najpomembnejši izseki te izjave: »Evropska unija poziva k moratoriju na vojaške operacije in sklenitev dogovora o prekinitvi ognja. EU je izrazila tudi podporo namestitvi enot za hitro posredovanje, ki jo je sprejel Var- nostni svet ZN. Treba je poskrbeti za to, da lahko sile Unproforja ukrepajo in se tudi odzovejo na morebitne napade s strani sprtih strani v Bosni. Države Članice EU so izrazile solidarnost z enotami za hitro posredovanje. EU svari sprte strani v Bosni, naj ne omejujejo delovanja Unproforja in človekoljubnih organizacij, ki pomagajo civilnemu prebivalstvu. EU daje sprtim stranem vedeti, da bodo mirovne sile ZN odloCno ukrepale v primeru, da bodo sprte strani omejile njeno delovanje. Obleganje Sarajeva se mora nemudoma končati. EU vnovič poudarja, da mirovnemu posredniku EU Carlu Bildtu zaupa, in da ga podpira v vseh njegovih namerah. EU je posrednika Bildta pozvala, naj se Se naprej zavzema za medsebojno priznanje držav, ki izhajajo iz nekdanje Jugoslavije. EU meni, da je prvi tovrstni korak priznanje BiH s strani ZR Jugoslavije. V zvezi s tem EU znova poudarja pomen zaprtja meje med Bosno in ZR Jugoslavijo.« ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Zastava sprožila burno po emiko Robert Green / Reuter VVASHINGTON - V državi, katere število prebivalcev vztrajno narašča in nima monarha, je zastava eden najpomembnejših simbolov narodne enotnosti. Ta teden bo rdeCe-belo-modra zastava v središču političnih debat, ki naj bi odgovorile na vprašanje, ali jo je treba z zakonom prepovedati, se jo sme zažigati ah kakorko-li drugače oskruniti? O tem amandmaju bodo danes glasovati v predstavniškem domu. Njegov sprejem morata podpreti dve tretjini poslancev v senatu in prav toliko v predstavniškem domu, šele potem bo sprejet 28. ustavni amandma. Njegovi zagovorniki so prepričani, da bo dobil potrebno podporo. Za sprejem amandmaja se zavzemajo nekatere veteranske organizacije in republikanci, nasprotuje ji predsednik Clinton in liberalno usmerjene organizacije. »Zastava je najvisji simbol naše države,« je izjavil republikanski senator Orrin Hatch iz Utaha. »Prav zaradi zastave smo Američani,« je dodal newyorski republikanec Gerald Solomon. Namestnik vrhovnega sodnika VValter Deltin-ger, ki je objavil Clintonovo nasprotovanje sprejetju omenjenega amandmaja, je poudaril, da bi njegovo sprejetje omejilo osebne svoboščine, kot jih zagotavlja prvih deset ustavnih amandmajev. »Z amandmajem brez precedensa bi bila dana ustavna moč, s katero bi razveljaviti prvi ustavni amandma in nekatere druge ustavne pravice,« je na zasedanju ustavnega komiteja povedal Dellinger. Predlagani amandma naj bi se glasil: »Kongres in države bodo imele moč prepovedati fizično oskrunitev zastave ZDA.« Ce bi bil amandma sprejet, bi prenehala veljati odločitev vrhovnega sodisca iz leta 1989, po kateri ni zastava zaščitena z zakonom. Takrat je sodišče s petimi glasovi za in Štirimi proti odločilo, da je sežig zastave znak političnega protesta, ki je ustavno dovoljena svoboda izražanja. Zastava je nacionalni simbol že od leta 1777, ko jo je potrdil kongres. Po mnenju kustosa Harol-da Langleyja iz Smithsonian Institution je velik pomen odigrala po koncu državljanske vojne. »Za generacijo, ki je sodelovala v državljanski vojni, je bila še posebno pomembna, saj je bila viden simbolj enotnosti,« je izjavil Langley. Vojni veterani so se od nekdaj zavzemati za njeno zaščito. Tudi v Šolah se učenci učijo spoštovati zastavo. V državni himni, ki začenja skoraj vsak pomembnejši Športni dogodek, je omenjen pomen zastave, o njej je napisanih tudi vec pesmi. Vse do vietnamske vojne je bila spoštovana in le redko so jo ljudje zažigali; šele nasprotniki vojne v Vietnamu so med svojimi protesti večkrat tudi zažgali zastavo. Ze leta 1990, ko so imeli v kongresu večino demokrati, ni bil sprejet ustavni amandma glede spoštovanja ustave. Čeprav je bila od takrat le nekajkrat zažgana, republikanci vztrajajo pri glasovanju o amandmaju, ki zahteva spoštovanje zastave. Ker imajo od lanskega novembra večino v kongresu, upravičeno upajo, da bo amandma tokrat sprejet. VELIKA BRITANIJA / NAPAČNE POTEZE VLADAJOČE STRANKE Državljanska vojna med konservativci bi lahko laburistom prinesla zmago na morebitnih predčasnih volitvah LONDON - John Major je pred petimi leti igral politični poker in dobil glavno nagrado -zamenjal je tedanjo premierko Margaret Thatcher. Njegovo nedavno politično hazardiranje pa se ni izšlo, kot je pričakoval. Izzivalce je pozval, naj »dvignejo roko ali pa utihnejo«. V ponedeljek je elan vlade John Redvvood izbral drugo možnost in se javil za Majorjevega protikandidata. Vse kaže, da bo boj na »vse ali nič« dokončno pokopal Majorjevo politično pot. Major je bil prepričan, da mu bo s to odločitvijo uspelo osamiti upornike, ki odločno nasprotujejo njegovi evropski politiki. Pričakoval je, da bo njegov edini protikandidat le nekdanji finančni minister Norman Lamont in da mu bo brez težav uspelo pridobiti nazaj avtoriteto nad razdeljeno stranko. Zdaj takšnega razpleta ni več mogoče pričakovati. Redvvood je s svojim dejanjem doka- zal, da ni le peščica evro. skeptikov pripravljena pahniti premiera v prepad in da ne obstaja nikakršen mit glede zvestobe Majorju. Redvvood v svoji kandidaturi za vodilni položaj v stranki vidi priložnost, da onemogoči ministra za zaposlovanje Michaela Portil-la, političnega naslednika Margaret Thatcher. Kljub visoko zastavljenim Redvvoodovim ambicijam je pričakovati, da se bosta v drugem krogu glasovanja pomerila Michael Portillo in minister za trgovino Michael Heseltine. Zagovorniki obeh so v ponedeljek parlamentarce prepričali, da se niso udeležili prvega kroga glasovanja o Majorjevem nasledniku in tako »velikima dvema« omogočili vstop v drugi krog tekmovanja. Nekateri komentatorji se sprašujejo, ali bo zaradi strankine državljanske vojne prišlo do predčasnih volitev (redne bi morale biti Sele maja 1997). Bo dobil oblast božiča?« se je v naslovu Tony Blair, vodja laburi- uvodnika vprašal lon-stov, in bo s tem konča- donski Evening Stan-no šestnajstletno nepre- dard. kinjeno vladanje konzer- Alan VVheatlejS vativcev? »Blair že do Reuter John Redvvood ima malo možnosti za zmago (Telefoto: AP) FRANCIJA / PO SREČANJU PETNAJSTERICE V CANNESU Pragmatični način združevanja celine Podporo novi Bildtovi mirovni pobudi v Bosni CANNES (Reuter) - Predsedniki evropskih držav so se včeraj pogovarjali o enotni evropski valuti, učinkovitejšem boju proti brezposelnosti, novem sporazumu z Rusijo in reševanju bosanske krize. Glede uvajanja enotne evropske valute je petnajsterica ugotovila, da je rok, Id so ga določili (1. januar 1999) sprejemljiv in realen. Napovedah so tudi podpis trgovinskega sporazuma z Rusijo, ki je pripravljen sicer Ze od januarja letos, a so podpisovanje preložili za nedoločen Cas v znak protesta proti ruskemu vojaškemu posredovanju v Čečeniji. Francoska tiskovna predstavnica je sporočila, da se je začela Moskva resno pogajati s Čečeni, obenem pa je dovolila posebni komisiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi vstop v kavkasko republiko. »S tem je Rusija pokazala, da je res pripravljena na mirovna pogajanja in da si resnično ne želi, da bi se CeCenska kriza nadaljevala. Zato so predse-dnilti držav EU sklenili, da bodo trgovinski sporazum z Moskvo podpisali prihodnji mesec.« Pogovori o Bosni pa so se zaceli Ze v ponedeljek zvečer, ko je Chirac prepričal svoje sogovornike, da bi bilo treba mirovnega posrednika EU Carla Bildta z novim mirovnim načrtom se enkrat poslati v nekdanjo Jugoslavijo. Novi predlog za rešitev bosanske krize vsebuje zahtevo za takojšnje prenehanje obleganja Sarajeva, določitev kopenskega koridorja do Jadranskega morja, sprte strani pa naj bi podpisale Se dodatni proto- kol o prekinitvi ognja in medsebojnem priznanju. Bildt pa z odločitvijo svojih nadrejenih kot kaze ni bil najbolj zadovoljen, saj je na tiskovni konferenci dejal, da ne verjame v uspeh svoje mirovne misije in da »se bodo sprte strani v Bosni prej se bolj poklale med sabo kot pa sklenile premirje«. Govoriti o trdnem miru na območju nekdanje Jugoslavije pa je po Bildto-vem mnenju zaenkrat popolna utopija. O novem mirovnem predlogu je novinarjem spregovoril tudi francoski predse- dnik Chirac, ki je pojasnil, da bo Bildt sprtim stranem v Bosni predlagal sprejetje paketa ukrepov, ki predstavljajo ostrejši in odločnejši diplomatski pristop k reševanju krize, dejal pa je tudi, da naj bi v Bosno poslali posebno francosko-britan-sko enoto za hitro posredovanje. Teh deset tisoč mož naj bi zagotavljalo varnost iz dneva v dan bolj ogroženim pripadnikom mirovnih sil ZN, je še dodal Chirac. Voditelji držav članic EU in visoki gosti v Cannesu (Telefoto: AP) KOMENTAR O vzdušju namesto prepričljivega odgovora na vse hujše pomisleke Srečanje Sefov držav in vlad Evropske unije v Cannesu se je sinod končalo brez posebnih senzadj, ce odštejemo tisto pričakovano - Frand-ja na srečanje, ki ga je petnajsterica po svojem sestankovanju organizirala s enajsterico iz »Čakalnice EU«, ni povabila Slovenije, aspirantke, ki je po občem mnenju med najbolj kvalificiranimi kandidatkami za članstvo v EU. To dejstvo ne razkriva samo Šibkosti slovenskih pogajalskih pozicij, temveč tudi eno od Šibkih plati same unije, ki se v tem smislu sprevrača v vzvod za pritisk ene od držav Članic na državo nečlanico; Italija sicer ni edina, ki ravna tako, vendar pa je to le razlog vec, da bi se moralo zdravo jedro EU prav v slovenskem primeru bolj odločno postaviti po robu taksni zlorabi integracije, Ce noče, da se bodo vrste evroskeptikov Se pomnožile. Tudi v Sloveniji. Sicer pa so bile naloge dvodnevnega, včeraj končanega srečanja »vrha EU« omejene. »Poglobljeno razpravo«, ki naj bi bila uvod v srečanje Sefov držav in vlad prihodnje leto, naj bi Svet Evrope opravil Sele 15. in 16. decembra na srečanju v Madridu. Tedaj naj bi tudi določili datum vrhunskega srečanja, na katerem naj bi potem prihodnje leto Se enkrat premerili daljo in nebesno stran, prevetrili vse, kar se je v zadnjih treh letih dogajalo z maastrichtskim sporazumom in ga po potrebi tudi revidirali ter določili parametre, tempo nadaljnjega integriranja v okviru unije. Tudi od srečanja, ki bo prihodnje leto, ta hip nihče ne pričakuje spektakularnih rezultatov. Ce pustimo ob strani reševanje Maastrichtskega sporazuma, ki je formaliziral prost pretok ljudi, blaga, kapitalov in tehnologij ter tako odprl vrata gospodarski in monetarni uniji, bo morala petnajsterica prihodnje leto izreči nekaj bolj določnih stavkov zastran usode držav, ki kandidirajo za članstvo, in ki jih ni malo - predvsem jih ni malo po številu problemov, ki jih bodo prinesle s seboj. Odprta tema je slej ko prej institucionaliziranje skupne zunanje in obrambne politike, v tem okviru pa tudi realizacija tistega dolgoročnega cilja, za katerega v Bonnu pravijo, da je pogoj za zunanjepolitično in varnostno integracijo, to je vključevanja Zahodnoevropske unije v EU. Na vrhunskem srečanju prihodnje leto se bo treba bolj temeljito ukvarjati tudi z integracijo v notranji in pravosodni politiki držav članic, kajti skupni gospodarski in monetarni prostor je vse bolj tudi skupni prostor za kriminaliteto, to pa terja seveda tudi ustrezne organe pregona. Spričo tega je okvir srečanja v Cannesu neposredno pred začetkom Se najbolj opredelil novi francoski predsednik Chirac, ki mora svojo zvestobo evropskim integracijam Sele dokazovati. Glede na plimo evroskepticizma je Chirac menil, da morajo Sefi držav in vlad v Cannesu dati od sebe »prepričljive odgovore na vse hujše pomisleke«. Težav pri tem je več. Ena tiči v dejstvu, da skupni trg zločina ne čaka; druga pa v jamstvih, ki jih je treba v demokratičnih družbah nuditi državljanu, ki meni, da represivni organi države (ali naddrzave) neupravičeno posegajo v njegove svoboščine. Svet notranjih in pravosodnih ministrov, ki je na konferenci v Maastrichtu zamenjal dotedanjo skupino za koordinacijo med državami članicami, je marca letos razširil območje »zanimanja« urada tudi na tihotapljenje z jedrskimi snovmi, nezakonito priseljevanje, verizenje z ukradenimi vozili in pranje denarja - na tiste oblike zločina, ki jim gredo pregrade med notranjimi in pravosodnimi sistemi najbolj na roko. Vrag torej tiči v podrobnostih, in teh je veliko. Naloga srečanja v Cannesu ni bila v tem, da rešuje podrobnosti, marveč v tem, da posreduje »atmosfero«. Sefi držav in vlad petnajsterice so se izrekli za to, da kljub težavam ostanejo na poti, ki je bila začrtana v Maastrichtu; nekaj več odločnosti pa so pokazali tudi zastran drugega velikega problema, ki tare Evropo, zastran vojne na Balkanu, kjer naj bi sprte strani - tako je napovedal Chirac -spet začeli pospešeno siliti za zeleno pogajalsko mizo. Marjan Sedmak Poskusi z jedrskim orožjem ali evropske razdvojenosti CANNES (Reuter, telefoto: AP) - Voditelji večine držav Članic Evropske unije so včeraj kritizirali odločitev francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, da bo Francija kljub protestom izvedla napovedane jedrske poskuse v južnem Pacifiku. Jedrski poskusi na atolu Mururoa so pred nekaj leti že bili predmet spora znotraj EU, zato je takratni francoski predsednik Mitter-rand razglasil triletni moratorij. Sedaj, ko se je moratorij iztekel, Mitterrandov naslednik pa ga noče podaljšati, so se Chiracovi politični sogovorniki odločili za napad menda kar med kosilom. »Pogovor ni bil prav nic prijeten, saj so očitki padali na Chiraca z vseh strani,« je novinarjem povedal švedski premier Ingvar Carlsson. Z napadom na francoskega predsednika je v imenu vec držav s socialistično vlado začel po stažu v EU najmlajši predsednik - avstrijski kancler Franz Vranitzky. »Pridružili so se mu tudi predstavniki drugih držav - razen Nemčije in Velike Britanije - saj večina držav nasprotuje francoski odločitvi. »Menim, da celotna mednarodna javnost pričakuje, da bo Francija za september napovedane poskuse preklicala,« je povedal eden od diplomatov, ki je bil priča razburljivi razpravi. Chirac je na Vranitzkyjev napad odgovoril s pojasnilom, da je napovedanih osem poskusov nujno potrebnih za preizkus varnosti francoskih jedrskih skladišč in za meritve, na podlagi katerih bi lahko v prihodnosti izvajali simulacije jedrskih eksplozij v laboratoriju, poskusi v naravi pa ne bi bili vec potrebni. Poudaril je tudi, da namerava prihodnje leto v Parizu podpisati deklaracijo, s katero se bo Francija odpovedala nadaljnjemu izvajanju jedrskih poskusov. Protesti proti francoskim jedrskim poskusom se nadaljujejo tudi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in pacifiških otokih. Demonstracije proti Franciji pa je včeraj v Tokiju pripravil tudi japonski Greenpeace. PRIČAKOVANJA PREBIVALCEV NOVIH DRŽAV ČLANIC EU Novi dvomi in razočaranja BRUSELJ - Sest mesecev po tem, ko sta se Švedska in Avstrija pridružili EU, je, kot kaže, minil cas medenih tednov za milijone običajnih ljudi, ki so pričakovali, da bo življenje postalo cez noc lažje. Javnomnenjske raziskave kažejo, da številni med tistimi, ki so glasovali v prid pridružitve EU 1. januarja, zdaj resno dvomijo v svojo takratno odločitev in se sprašujejo, ali so imeli prav. Le v Finski, ki se je EU pridružila skupaj s Švedsko in Avstrijo, je Se zmeraj mogoče občutiti evro-mrzlico, čeprav je tudi v tej državi podpora manj glasna' in navdušena kot v številnih drugih državah, ki so že dlje Časa Članice EU. »To je podobno kot s poroko,« je izjavil eden od evrodiplomatov. »Nekaj Časa ste Se zaljubljeni, potem pa kmalu razočarani, ker zakon ni takoj uresničil vsega tistega, kar ste si predstavljali. Ljudje smo pac nagnjeni k temu, da zmeraj pričakujemo preveč.« Medtem ko državljane novih Članic EU prevevajo mešani občutki, je z vidika Bruslja zgodba povsem drugačna, saj so se nove države Članice sorazmerno zlahka prilagodile novemu življenju. »Nimamo občutka, da so pravkar prišli,« je izjavil Michael Reinprecht, tiskovni predstavnik avstrijskega zastopstva EU v Bruslju. Ze sam vstop Švedske, Finske in Avstrije je povečal pritisk na druge Članice EU, ki morajo zdaj storiti vec za okolje, poleg tega pa si morajo prizadevati, da so institucije EU manj zaprte, njihovo delovanje pa bolj razvidno. »Nobenega dvoma ni, da je nordijski vpliv pomagal tistim znotraj EU, ki so se že prej zavzemali za večjo odprtost in transparentnost,« je izjavil Peter Ludlovv, direktor Središča za evropske politične Študije, bruseljskega možganskega trusta. Tako uradni predstavniki EU kot diplomati se strinjajo, da je bil vstop omenjenih treh držav v EU relativno gladek in neproblematičen. »Na področju zunanje politike, tako se mi zdi, smo s presenetljivo lahkostjo zaceli sodelovati in občutili, da lahko vplivamo,« je izjavila Švedska zunanja ministrica Lena Hjelm-Wallen. NajnovejSa razširitev EU na petnajsterico, prva razširitev po letu 1986, je razširila ozemlje EU daleč na sever, kar pomeni, da je zdaj prvič prišlo do dolge skupne meje z nepredvidljivo Rusijo. Z vstopom Švedske, Finske in Avstrije se je ozemlje EU razširilo kar za tretjino, njeno prebivalstvo povečalo za 6, 2 odstotka - na 370 milijonov, BDP pa je višji za 7 odstotkov. Z izjemo problemov, ki so jih vnesle kmetije na daljnem severu, na Arktiki, so bile vse tri nove Članice že pred pridružitvijo gospodarsko in kulturno integrirane v EU. »Gre za zrele države, ki imajo dolgo izkušnjo z EU,« je izjavil Ludlovv. »Ce ste majhni in bogati, ne boste problematični, vsaj tako kmalu ne.« Za njihove domače politike pa je kakršnokoli negodovanje popolnoma odveč. »Ni, da bi Človek verjel. Izpeljali smo ta zgodo- vinski projekt, ljudje pa že po petih in pol mesecih stokajo, da to ni tisto, kar so pričakovali,« je izjavil Švedski premier Ingvar Carlsson za švedski dnevnik Svenska Dagbladet. Manjša podpora volilcev, ki razkriva, da pridružitev ni prinesla toliko, kot so pričakovali, delno izvira tudi iz obljub, ki so jih politiki dajali pred pridružitvijo. Po teh obljubah naj bi se bistveno izboljšal položaj v gospodarstvu, zmanjšale naj bi se obrestne mere in pocenila hrana. »Na žalost se nam ni posrečilo, da bi ljudi prepričali, kakšne prednosti prinaša članstvo v EU,« je izjavila Bri-gitte Ederer, avstrijska ministrica za evropske zadeve, ki pa je prepričana, »da se bodo srca znova vnela, ko se bomo dodobra nastanili.« Fredrik Dahi / Reuter TRGOVINSKA VOJNA Vfashington je tokrat odločnejši NEW YORK - Samo 24 ur loti ZDA in Japonsko od doslej najbolj resnega trgovinskega spopada. V sredo ob polnoči po ameriškem času bodo japonske luksuzne avtomobile zadele stoodstotne carine, če se ne bosta vrhovni avtoriteti obeh držav za mednarodno trgovino Mickey Kantor in Riutaro Hasimoto v zadnjem trenutku sporazumela o kvotah za prodajo ameriških avtomobilov in avtomobilskih delov na Japonskem. Iz Ženeve, kjer se pogajata Kantor in Hasimoto, poročajo o rahlih znamenjih, da bo Tokio v zadnjem trenutku morda vendarle pokleknil pred ameriškimi zahtevami, pa čeprav je Riutaro Hasimoto doslej gradil svojo bliskovito politično kariero prav na nepopustljivosti. Zdaj je najbrž tudi Japoncem jasno, da ZDA tokrat mislijo resno. Zaprtost japonskega trga je motila že najmanj dva predhodnika sedanjega predsednika Clintona, toda zaradi politične in vojaške pomembnosti Ja- ponske med hladno vojno in v tedanji geostrateški razdelitvi Azije sta Reagan in Bush samo glasno negodovala nad gospodarsko dvoličnostjo zaveznice. Japonska strategija razvoja je po drugi svetovni vojni temeljila na napadalnem, centralno dirigiranem izvozu in spretnem preprečevanju tuje konkurence na domačih tleh. Ko so Američani v okviru Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt) Tokio prisi-lili k zmanjšanju carin, so si Japonci izmislih nove, necarinske ovire. Pri avtomobilih Japonec Hašimoto in Američan Kantor v Ženevi nista uspela zgladiti spora (Telefoto: AP) so uničili tujo konkurenco s trdnjavi podobnim sistemom prodajaln avtomobilov in avtomobilskih delov. Clintonova administracija je odločena, da se bo tokrat bojevala do konca. Toda keiretsu, zapleteni, a učinkoviti japonski sistem družbene povezave, je tako tesno povezan z današnjo japonsko družbo nasploh, da Tokio ne more popustiti brez revolucionarnih spre- memb doma. Optimisti menijo, da bodo morali Japonci v vsakem primeru spremeniti svoj družbeni sistem, saj se prav zaradi pomanjkanja svobodnega trga ne morejo izkopati iz gospodarske krize, že nekaj let pa jim v obliki komajda likvidnih bank na vrata trka tudi finančna katastrofa. Američani naj bi s trgovinskimi pritiski samo pomagali h kapitalistični preroditvi Ja- ponske. Ali pa k hitrejši eksploziji nevarne politične in gospodarske krize, kot se bojijo pesimisti? Morda pa so v najresnejšem trgovinskem sporu sedanjosti tudi manj prelomni izhodi. Ameriški avtomobilski velikan Chrysler je že napovedal vojno sistemu keiretsu od znotraj. Na Japonskem bodo poskusili zgraditi svojo mrežo prodajaln. Barbara KramZar SIRSKO-IZRAELSKA VOJAŠKA POGAJANJA V WASHINGTONU Mirovno presenečenje NEW YORK - Sirija in Izrael sta se včeraj spet začela pogajati v VVashingtonu. Sestanek vojaških delegacij je že sprožil ugibanja, ali najbolj nevarnega hladno-vojnega kriznega žarišča ne čaka mirovno presenečenje. Odkar je Bližnji vzhod s propadom Sovjetske zveze izgubil svoj pomen v nekdanji igri supersil na bojiščih tre- tjega sveta, so Izraelci podpisali zgodovinske mirovne sporazume s Palestinci o samoupravi na Zahodnem bregu in v Gazi ter se tudi pred vsem svetom pobotali z Jordanijo. Toda Jeruzalem je ves čas dobro vedel, da je pravi preizkusni kamen regionalne pomiritve Sirija. Z Jordanijo so se Izraelci na skrivaj pogovarjali že naj- manj dvajset let, sirski predsednik Asad pa je politik drugačnega kova, ki se ne začne pogajati iz same prijaznosti. Tudi Asad je že pred leti spoznal, da je z njegovo staro zaveznico Moskvo - ah pa vsaj z njeno vlogo na Bližnjem vzhodu - konec. Kljub svoji vojaški odvisnosti od Moskve in kljub ranljivosti tipičnega realsocialističnega Na Zahodnem bregu premalo zemlje za Arabce in Žide BEIT HORON (Reuter) - Izraelski naseljenci na Zahodnem bregu in Palestinci, ki se pripravljajo, da bodo prevzeli nadzor nad tem ozemljem, soglašajo le v eni stvari: zemlje ni dovolj za ene in druge. »Arabci ne razumejo, da je to naSa zemlja, da je tako zapisano,« je izjavil devetletni Slomid Ben David, ki se je udeležil protesta Izraelcev v mestu Al-Bireh. Izraelski naseljenci, ki si prizadevajo, da bi zavrli prihod palestinske samouprave na zasedenem Zahodnem bregu, so včeraj zasedb še več ozemlja, kot so poročah sami in kot je poročal izraelski radio. Vojaška radijska postaja je poročala, da sta dva starejša Palestinca sedla pred gradbene stroje zunaj naselja Beit Horon, ki leži v bližini palestinskega mesta Ra- mallah. Fotograf Reuterja je prišel le hip za tem, ko sta Palestinca zapustila svoj položaj in so buldožerji nehah kopati, približno 30 izraelskih naseljencev pa je že razpenjalo bodečo žičnato ograjo. Zemlja, ki so jo na novo ogradili, po njihovem mnenju pripada državi. Palestinci trdijo, da je njihova. Ozemlje, za katerega se spopadajo, je jalovo in kamnito. Aaron Domb, predstavnica nase- ljencev, izjavlja: »Civilna uprava (izraelska uprava na zasedenih ozemljih) je zagotovila, da se bodo dela pri sirjenju nove ograje okrog Beit Horona nehala. S temi deli nadaljujemo, vmes pa se posvetujemo z odvetnikom.« Nekaj izraelskih vojakov postava nekoliko stran od naseljencev. Ti zagotavljajo, da bodo razširili mejo okrog dvajsetih naselij na Zahodnem bregu. »To je samo eden od dvajsetih krajev, kjer prav danes širimo ozemlje Cez dosedanjo mejo, da bi si s pomočjo‘izvr-šenih dejstev‘zagotovili, da te zemlje ne bodo dobili Palestinci,« je izjavil Nissan Solomansky iz Beit Horona za izraelski radio. Solomansky je koordinator kampanje državljanske nepokorščine naseljencev. Izraelci in Palestinci so dolocih 1. julij kot skrajni datum za začetek uveljavljanja druge faze mirovnega sporazuma, ki so ga sklenili leta 1993 - ko bo prišlo do palestinskih volitev in umika izraelskih Cet z Zahodnega brega. Naseljenci, ki so prepričani, da jim ta ozemlja pripadajo po svetopisemskem pravu, so pozdravih misel, da zavrejo prihod palestinske samouprave z dejanji državljanske nepokorščine. Prepir med Palestincem in izraelskim vojakom (Telefoto: AP) sirskega gospodarstva pa je Asad Izraelcem in Američanom, ki stojijo za njimi v mirovnih pogajanjih, postavil visoke zahteve. Neusmiljeni diktator iz manjšinskega plemena, ki ni doma okleval niti pred množičnimi poboji upornikov, če je bilo tako treba ohraniti mir in red, ne popušča po nepotrebnem niti v zunanji politiki. Cena njegovega podpisa na miro-vni pogodbi bo višavje Golan na meji med državama, ki so ga Izraelci zasedli v vojnah v letih 1967 in 1973. Zato so sedanja pogajanja vojaških shokovnjakov obeh držav v VVashingtonu še posebej pomembna. Golan je namreč prvovrstno varnostno vprašanje, saj Izraelu pomeni naravno zaščito pred sirskimi osvajanji. V vojnah pred šestdnevno iz leta 1967 so namreč Sirci z Golana uspešno bombardirali pol Izraela. Prvo presenetljivo znamenje hitrega približevanja med Damaskom in Jeruzalemom smo lahko zasledili pred dnevi, ko je Izrael v Evropi prosil gospodarsko pomoč za Sirijo. V preteklosti bi kvečjemu prosil za bombe, s katerimi bi Sirijo napadel! Kljub temu pa pogajanja o Golanu ne bodo lahka. Izrael je pripravljen vrniti strateško pomembno višavje samo v primeru, da ga bo Sirija potem demihta-rizirala, zahteva pa tudi sporazum o vodnih rezervah. Pomanjkanje vode je poleg preteklih vojn najbolj eksplozivno vprašanje med tistimi bližnjevzhodnimi državami, ki nimajo nafte. Kljub tem oviram pa so zvezde naklonjene miru med Izraelom in Sirijo. Obe državi silijo k dobrim odnosom objektivne politične, gospodarske in mednarodne okoliščine. Poleg tega pa imata - drugače kot Bosna ah kakšno drugo krizno žarišče - za seboj vso podporo edine supersile sveta, Združenih držav. (B. K.) PORTRET Goldstone proti Hulujem HAAG (dpa, telefoto: AP) - Poleg položaja glavnega tožilca mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Richard Goldstone včeraj prevzel še vodstvo tožilstva na novo ustanovljenega sodišča za Ruando. Se letos namerava začeti s sojenji voditeljem Hutujev, ki so odgovorni za genocid nad manjšino Tutsijev. V svoji domovini JAR Richard Goldstone kot angleško govoreči Zid tudi sam pripada manjšini. Od leta 1991 je v JAR vodil po njemu imenovano komisijo, ki je raziskovala pohticno nasilje. Brez pomislekov je zahteval preiskavo južnoafriške vojaške tajne službe in dokazal umore nasprotnikov apartheida. Julija 1994 so ga ZN postavili na položaj glavnega tožilca mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu. Ko je ob svojem prihodu v Haag izjavil, da se bo ukvarjal predvsem z genocidom v Bosni, so mu le redki verjeti. Toda medtem je Goldstone sprožil obsežne preiskave proti Ka-radžiču, generalu Mladiču in še 20 Srbom. Njegov dolgoročni cilj je ustanovitev stalnega mednarodnega sodišCa za vojne zločine. NOVICE Neznanci podtaknili bombe v Madridu MADRID - V včerajšnji eksploziji pisma bombe na neki pošti v španski prestolnici sta bila težje ranjena dva uslužbenca. Bomba je eksplodirala v trenutku, ko je hotel poštni uslužbenec odposlati pismo; pri tem je izgubil oko in več prstov na obeh rokah. Njegov kolega je bil lažje ranjen. Po eksploziji je neznanec policiji po telefonu sporočil, da je na pošti podtaknjeno še več bomb. Vendar policija pri pregledu stavbe ni našla ničesar. Kako je bomba prispela v poslopje, še ni znano, saj mora vsaka pošiljka prej skozi elektronske senzorje za odkrivanje eksploziva. Preiskava še teCe. Odgovornost za napad ni prevzela nobena od skrajnih organizacij, policija pa sumi Eto. Ta baskovska teroristična organizacija je namreč že večkrat s paketi in pismi bombami poskušala opozoriti nase in svoje zahteve. Od leta 1977 je v tovrstnih napadih umrlo že več kot 16 ljudi, (dpa) Perry na Poljskem VARŠAVA - Včeraj je na enodnevni obisk na Poljsko pripotoval ameriški obrambni minister VVilliam Perry. Z gostiteljem, poljskim obrambnim ministrom Zbigniewom Okonskim, sta se pogovarjala predvsem o včlanjevanju držav, podpisnic Partnerstva za mir, med katere sodi tudi Poljska, v Severnoatlantsko vojaško zvezo. Perry bo po obisku v Varšavi odpotoval v Rusijo. (AFP) V Pakistanu ugrabili tri nemške inženirje ISLAMABAD - V ponedeljek zveCer je pet oboroženih neznancev na poti z dela ugrabilo tri nemške inženirje, uslužbence družb AEG in Siemensa, ki sodelujejo pri gradnji energetskih objektov na severozahodu države. Pakistanska policija je iz Peshavvarja že poslala na sever svoje enote in obljubila, da bodo ugrabljene Nemce kmalu osvobodili, čeprav se ugrabitelji še niso oglasili. V zadnjih letih v tem delu države, ki uživa delno avtonomijo, in meji na Afganistan, ni prišlo do ugrabitev tujih državljanov. (Reuter) Volitve na Haitiju neveljavne? PORT-AU-PRINCE - Čeprav je več pohtičnih strank izide nedeljskih vohtev na Haitiju označilo za neveljavne, državni volilni štab poudarja, da so na večini vohšC glasovanja potekala pravilno, v večini volilnih okrožij, kjer je prišlo zaradi zmede do nepravilnosti, pa so volitve v ponedeljek ponoviti. Tuji opazovalci menijo, da bodo volitve, čeprav so poročati o zmedi na voliščih in tudi izginotju volilnih lističev, vendarle regularne. Glede poteka volitev ima pripombe tudi koalicijska Narodna fronta za spremembe in demokracijo (FNCD), ki je leta 1990 omogočila predsedniku Aristidu prihod na oblast. Čeprav mu doslej podpore ni odrekla, je na zadnjih volitvah podpirala kandidate stranke Lavalas. Konservativna stranka PAN-PRA opozarja, da volilni izzidi niso regularni tam, kjer na volilnih seznamih niso bila napisana imena njenih kandidatov. Dokončni izidi nedeljskih volitev bodo znani najprej v tednu dni. (Reuter, telefoto: AP) Južnokorejski riž za severno sosedo SEUL - Danes bo iz južnkorejskega pristanišča Mo-kpo proti Severni Koreji odplula že druga ladja, natovorjena z rižem, jutri pa še dve ladji s skupno šest tisoč tonami riža. Severnokorejske oblasti o pošiljkah pomoči, o katerih so se predstavniki obeh Korej dogovoriti med prvimi dvostranskimi pogovori po smrti Kirn II Sunga v Pekingu, ne poročajo, ker naj bi bile zaradi sprejemanja miloščine v precej neprijetnem položaju. Nekateri politični analitiki ocenjuejo, da se bo po 8. juliju, prvi obletnici smrti velikega vodje, začela Severna Koreja odpirati proti svetu. Severni Koreji je pripravljena nuditi pomoč v rižu tudi Japonska, vendar pa so bila pogajanja v Tokiju prekinjena, ker naj bi severonokorejski pogajalci zahtevati milijon ton riža, Čeprav je japonska vlada pripravljena Pjongjangu ponuditi tristo tisoč ton riža, ki naj hi ga Severna Koreja začela odplačevati leta 2005. (Reuter) Umrl Triov najstarejši sin Žarko Broz BEOGRAD - V ponedeljek je po dolgi bolezni v 71 letu umrl Žarko Broz, najstarejši sin Josipa Broza Tita. Žarko je bil rojen v Titovem zakonu z Rusinjo Pelagjo Belusovo, in sicer v sibirskem Omsku v Času oktobrske revolucije. Med 2. svetovno vojno se je bojeval v partizanskih enotah, pozneje pa v Rdeči armadi na ruski fronti, kjer je izgubil roko. Drugi Titov sin Miša je zdaj svetovalec na hrvaški ambasadi v Moskvi. (AFP) So cerkveni problemi tudi dižavni? Izgon slovenskih frančiškanov iz Zabnic in Sv. Višarij LJUBLJANA - Videmski nadškof Alfredo Battisti ni bil zadovoljen z delom dveh slovenskih frančiškanov v Zabnicah in na Sv. ViSarjih v Kanalski dolini (Italija). Po devetih letih bodo tako morah slovenski redovniki ze drugič v tem stoletju zapustiti te kraje, naseljene z našimi zamejskimi rojaki. Sv. Visarje vsako leto obišče tudi veliko Število romarjev, od katerih je največ slovenskih. Slovenski frančiškani, pripadniki reda, ki ga je v začetku trinajstega stoletja ustanovil Frančišek Asiški, so župnijo Zabnice in romarske Sv. Visarje oskrbovali že med leti 1910 in 1924. Takrat so morali te kraje zaradi raznarodovalnega pritiska fašizma prvič zapustiti. Vec kot šest-dest let kasneje, leta 1986, jih je videmski nadškof Battisti znova povabil opravljati svojo službo v ta lepi visokogorski svet, kjer se že od nekdaj srečujejo trije narodi: Avstrijci, Italijani in Sloyenci. Nadškof je na srečanju vernikov treh dežel, ki je bilo na Sv. Visarjah leta 1982, verjetno tudi zato ta romarski kraj imenoval »simbol združene Evrope«. Ne preseneča, da je takrat izrazil tudi željo, naj tu delujejo frančiškani vseh treh narodnosti. Naneslo je, da je bilo to neizvedljivo, zato je sprejel tri slovenske pripadnike tega reda, ki pa so govorili vse tri jezike. Videmska nadškofija in slovenska frančiškanska provinca v Ljubljani sta sklenili pogodbo, s katero se je slednja obvezala prevzeti oskrbo te duhovne postojanke. In dela ni bilo malo. Na novo je bilo potrebno organizirati župnijsko skupnost v Zabnicah, se lotiti obnovi- tvenih del na cerkvenih objektih, ki so podlegali surovim vremenskim vplivom ali pa jih je prizadel znani potres leta 1977. Tu je treba poudariti, da so med temi objekti tudi takšni, ki jih lahko uvrščamo med pomembno narodovo kulturno dediščino. Visarska cerkev Marije begunke, ki je bila med 1. svetovno vojno hudo opu-stošena, je poslikana z deli našega znanega impresionista Toneta Kralja. Njegovih je tudi štirinajst postaj križevega pota, katerih obnovo so nameravali končati prav letos. Zahtevna in draga obnova pa nikakor ni bila lahko opravilo. Za začetek sta se slovenska frančiškana, pater Filip in pater Bruno, morala spopadati z banalnimi gmotnimi vprašanji lastnega preživljanja. V tem Času v Italiji namreč Se ni bilo rešeno vprašanje ekonomskega vzdrževanja duhovnikov, ki so tuji državljani. Ko je naposled videmski nadškof patra Bruna imenoval za rednega župnika, so se z njegovo »plačo« preživljali tudi vsi ostali. In ravno pri denarju se je leta 1993 začelo zapletati. Svetovalci župnijskega ekonomskega odbora v Zabnicah so se videmskemu nadškofu pritožili »zaradi neurejenega knjigovodstva p. Filipa na Vi-šarjah«. Poleg očitkov o nevestnem poslovanju z denarjem je bilo slišati tudi takšne, da denar odteka v Slovenijo. Vodstvo frančiškanske province v Ljubljani je te obtožbe zavrnilo, s tem pa na drugi strani spodbudilo videmskega nadškofa, da je sklenil frančiškanske patre nadomestiti s svojimi duhovniki, ki bi seveda poskrbeli predvsem za du- Snopastirsko delo. Preklical je tudi pogodbo o upravljanju, ki jo je konec leta 1991 sklenil s slovensko frančiškansko provinco. Njeno vodstvo je v začetku letošnjega leta vse obtožbe na račun slovenskih patrov Se enkrat zavrnilo in tudi predlagalo zamenjave kadrov, ce bi to prispevalo k rešitvi problema. Odzvalo se je tudi slovensko društvo Planika iz Vidma in o zapletu obvestilo Slovensko Škofovsko konferenco ter predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Ko smo patra Mihaela S. Vovka, tajnika frančiškanske province v Ljubljani, vprašali, kakšen razplet problema se kaže danes, je odvrnil, da videmski nadškof ostaja pri svoji odločitvi. V petek, 30. junija, bosta patra Bruno in Filip po opravljenem zadnjem bogoslužju zapusti- la Zabnice in Sv. Visarje nad Kanalsko dolino ter se vrnila v Slovenijo. Pri tem je še enkrat zatrdil: »Tako kot doslej tudi tokrat ne bosta iz Italije odnesla niti ene lire.« Takšen konec veC let trajajoče zgodbe nas mora Cisto »civilno« zaskrbeti. Tudi v času razvpitega nesporazuma okrog tako pomembnih 36 tisoč hektarjev slovenskih gozdov si ne država ne Cerkev ne moreta in ne smeta privoščiti tako »nedržavotvor-nega« obnašanja. Cerkve- na lastnina, v kateri so »ujeti« narodovi kulturni zakladi, pa Čeprav onstran meje, je tudi državna skrb. In obratno. Slovenski državljani, ne glede na to, ali so oblečeni v rjavo kuto in obuti v sandale ali ne, so tudi cerkvena skrb. Ce jima to ne gre od rok že pri reševanju problemov okrog »simbola združene Evrope«, kakšna neljuba presenečenja nas potem Sele Čakajo pri prihodnjem »potovanju« v Evropo? Robi KovSca DRŽAVNI SVET / VOLITVE VODSTVA Svetniki podelili Ivanu Kristanu še en mandat Med tremi kandidati za podpredsedniško mesto je največ glasov zbral svetnik Marcel Štefančič LJUBLJANA - Po številnih proceduralnih zapletih - trajali so dobro uro in pol - je državni svet (DS) na včerajšnji ponovljeni volilni seji vnovič izvolil dr. Ivana Kristana za predsednika. Kot je znano, svetu na prejšnji seji to ni uspelo. Kljub večkratnemu glasovanju je dr. Kristan takrat zbral le 16 glasov, čeprav je predlog za njegovo kandidaturo prej podpisalo 20 državnih svetnikov. Zapletati se je začelo že ob predlogu, naj se na dnevni red uvrsti predlog svetnikov Gregorja Mikliča in Vladimirja Tkalca za spremembo poslovnika DS v tistem delu, ki govori o volitvah predsednika in podpredsednika. Njuna pobuda je bila na predlog komisije za poslovniška vprašanja zavrnjena z obrazložitvijo, da tik pred vnovičnimi volitvami poslovnika ne kaže spreminjati, Se posebej, ker tudi po obstoječih določilih svet lahko opravlja svoje delo nemoteno. Državni svetniki so potem, ko so si zopet morali pojasniti kar lepo Število proceduralnih vprašanj, zavrnili še predlog dr. Petra Glaviča, naj se na dnevni red uvrsti sklepanje o odložilnem vetu na zakon o subvencioniranju prispevkov za socialno varstvo v letu 1995 in 1996. Ob tem so nekateri opozorili, da se je tak način zavrnitve legitimne pobude državnega svetnika zgodil prvič v dveinpolletnem mandatu DS. Proceduralni zapleti so se potem nadaljevali vse do končnega sprejetja dnevne- ga reda volilne seje. Nato so svetniki v polemični razpravi ponovili volilno vajo - kot se je izrazil svetnik dr. Peter Ceferin - ki so jo imeli že pred tednom dni. V njej so nekateri vnovič predlagali kadrovske in programske rešitve, ki naj bi prispevale k učinkovitejšemu delu DS, oglasili pa so se tudi tisti, denimo Andrej Hrastelj, ki so dosedanjemu predsedniku očitali slabo in pristransko vodenje sveta. Pri glasovanju o novem predsedniku DS so svetniki odločali o edinem kandidatu za predsednika za naslednji mandat, dr. Kristanu. Od 35 veljavnih glasovnic jih je bilo zanj 24, proti pa je glasovalo 11 državnih svetnikov. Izvedli so tudi volitve podpredsednika sveta. Med tremi kandidati, Gregorjem Mikličem, Francem Zavodnikom in Marcelom Stefančičem, je bil z 22 glasovi izvoljen slednji. Oba izvoljena sta iz skupine, ki naj bi v DS zastopala lokalne interese. Robi KovSca DEMOGRAFSKA POLITIKA / RAZVOJ Država je zaenkrat še brez demografskega kompasa Če se bodo nadaljevali trendi bo leta 2020 v Sloveniji le še 1.89 milijona ljudi LJUBLJANA - Slovenija mora Cimprej opredeliti svojo prebivalstveno in z njo povezano regionalno politiko razvoja. S tujimi izkušnjami si pri tem ne more dosti pomagati, saj se v Evropi Se niso odločili, kakšen koncept razvoja pokrajin podpirati. 2e zdaj pa je jasno, da nobena demograiska politika ne more biti UspeSna, Ce ni usklajena s celovito strategijo razvoja države. Kot je znano, pa tudi te Se nimamo. V te osnovne ugotovitve je mogoče na kratko strniti razpravo na včerajšnjem posvetu o regionalnih vidikih demografske politike Slovenije, ki sta ga pripravila komisija za regionalni razvoj pri državnem svetu in nacionalni komite za demografsko politiko pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V razpravo, ki je bila osredotočena predvsem na to, kakšen je trenutni položaj na tem področju in kaj bi morali posamezni družbeni dejavniki še postoriti, so posegli tudi nekateri državni svetniki ter župani nekaterih razvojno najbolj ogroženih občin v Sloveniji. Podlaga za razpravo so bile številne strokovne ugotovitve, ki so jih na začetku posveta nanizali strokovnjaki institucij, ki se bolj ali manj neposredno ukvarjajo z razvojnimi problemi in demografsko politiko. Poudarjeno je bilo, da se kljub dovolj zgodnjemu opozarjanju stroke na probleme skladnejšega regionalnega razvoja (začetki segajo že v šestdeseta leta), tudi pri nas nadaljujejo neugodni procesi, značilni za razviti svet. Zadnje raziskave kažejo, da je demografsko ogroženih območij vedno vec in trenu-tno obsegajo približno 40 odstotkov naseljenega ozemlja Slovenije. Večji del tovrstnega prirasta gre v zadnjem obdobju na račun obmejnih območij s Hrvaško ter starih industrijskih središč. Nadaljuje se tudi upadanje rodnosti in Ce se sedanji trendi ne bodo bistveno spreminjali, bo v Sloveniji leta 2020 živelo le še 1, 89 milijona prebivalcev. Prav tako nismo uspeli zaustaviti »bega možganov« iz pokrajinskih obrobij v mestna, predvsem upravna središča. Slovenija se mora torej na podlagi izčrpnih strokovnih ugotovitev najprej odločiti za enega od možnih konceptov razvoja svojih teritorialnih enot, se na vmesni ravni do državne ustrezno organizirati in se v skladu z nacionalno strategijo razvoja lotiti spodbujanja takšne prebivalstvene politike, ki bo v nadaljevanju omogočila sonaravni in na tržnih zakonitostih temelječ razvoj upravnih ter ozemeljskih enot. Robi KovSca Korak k satelitom LJUBLJANA - Generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan ter Carter Eltzroth, pooblaščenec predsednika multimedijske družbe Net-hold, sta podpisala kooperacijsko pogodbo o ustanovitvi Satelitske agencije Slovenije. Ta ustanova naj bi omogočila vstop Slovenije v satelitsko medijsko komunikacijo, olajšala pa naj bi tudi uresničitev projekta Slovenija na satelitu. S satelitskim posredovanjem radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija naj bi olajšali povezovanje s Slovenci po svetu ter obenem omogočili sodobnejšo promocijo na tujem. Skupna agencija bo omogočila vidno vlogo Slovenije v širšem medijskem prostoru, RTV Slovenije pa bo olajšala hitrejši dostop do vrhunskega tehničnega znanja in sodobne opreme. Satelitska agencija Slovenije bo eden od slovenskih elanov v evropskem satelitskem konzorciju Eutelsat. Načrtujejo, da bi s satelitskim oddajanjem slovenskih programov lahko zaceli proti koncu letošnjega leta. (N. R.) TV SPORED Sreda, 28. junija 1995 RAI 1 RETE 4 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Odprti prostor 1 Film: Giulio Cesare con-tro i pirati (pust.. It. ’62) Dnevnik ttjfl Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Film: Ombre sul palco-scenico (VB ’62, i. J. Gar-land, D. Bogarde) Mladinski variete Solleti-co, risanke. Nan.: Dinozavri Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Film: Senza tregua (dram., ZDA ’92, i. T. Williams, E. Davidtz) Dnevnik Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: odd. o renesančni kulturi La stan-za del Principe Aktualno: Sottovoce Canzonissima 1973 RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 TisoC umetnin Nan.: La clinica della Fo-resta nera Odddaja za najmlajse Quante storie! Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2-33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik, družba, vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Film: Verita nascoste (dram., ZDA ’90) Dnevnik Vabilo na festival v Spo-letu Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Vabilo na festival: Car-men (r. C. Saura) Dnevnik, pregled tiska Koncert Spoer: IP v vaterpolu RAI 3 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Nad.: 11 disprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La dona del mistero 2, 11.00 Senza peccato, 12.20 nan. Mai dire si, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Soltanto tra amici (kom., ZDA ’86) Aktualno: Perdonami, 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Film: La battaglia dei giganti (vojni, ZDA '56, i. j H. Fonda, R. Shaw) I Film: Una lama nel buio (krim., ZDA '82, i. Roy Scheider, M. Streep), vmes (24.00) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hitchcock, 2.25 Sa-murai, Mannix CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Navodila za Parlament Maurizio Costanzo Show Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.15 Amarsi Nan.: Pappae ... ciccia, 15.30 La tata Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik in vreme Paperissima sprint Glasba: Un disco per 1’ estate (vodi G. Sabani) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Jutranji dnevnik, informacije Videosapere: Rossellini, dok. Smokey Mountain EP v košarki: Italija-Svedska Dnevnik, delo, okolje Znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Dok.: Galapagos Zenske v glasbi Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Šport: nogomet, moto-navtika off shore Dok.: Potovanje po Italiji Film: II silenzio e d’ oro (kom.. Fr. ’47) Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Rapina del secolo a Beverly Hills (pust.,'ZDA ’91, i. M. Fretver) Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Belle e pericolose Nan.: Startrek Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Glory Days Film: Ah si?... $ TELE 4 Rubrika Vivere!, vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, 20.10 Blob Aktualno: Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Glasba: Pred premiero - Opera kviz Dnevnik, pregled tiska RAI 3 slovenski program Risanka: Podobe Dnevnik ^ Koper ■ 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, I 21.20 Maguy MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Bermude, la fossa maledetta (pust., It.-Sp.) Variete: T.R.I.B.U. Film: Dšja vu (fant., ZDA ’85, i. J. Smith) (T SLOVENIJA 1 j HrošCosned, ponovitev 11/21 dela ameriške risane serije Veliki dnevi 20. stoletja, ponovitev 3., zadnjega dela francoske serije Iz življenja za življenje, ponovitev Narava in tehnika, ponovitev Slovenski magazin Poročila Opus Vojna povratnika, ponovitev 6., zadnjega dela angleške nadaljevanke TV dnevnik 1 Prgišče priljubljenih pravljic, 6/13 del lutkovne igrice Mlada Evropa poje, oddaja izraelske TV Risanka Fallerjevi, 3. del nemške serije TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Ženski izlet, angleški film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova: Princ z Bel Aira, 12/24 del ameriške nanizanke Novo življenje, 13/16 del ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 Atene: EP v košarki (M): Slovenija - Finska, prenos Zgodbe iz školjke Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev 'Alo, 'alo, 5/6 del angleške nanizanke Novo življenje, 12/16 del ameriške nadaljevanke TV dnevnik 1 RPL - studio Luvvigana Odkrivanje zemlje, 7/26 del ameriške izobraževalne serije V vrtincu EP v košarki (M): Slovenija - Finska, posnetek iz Aten Omizje: Slovenija po letu 1995, 2. del KANAL A LuC svetlobe, ponovitev Rodeo Male živali, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Računalniška kronika, ponovitev Večni krog, ponovitev oddaje o astrologiji A-shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 457. del Sedem veličastnih Pariš, 9. del am. nanizanke Vreme Karma Dance session Tropska vročica, ponovitev 11. dela Euronevvs - TV novice Slovenski program Da ne bi bolelo: AIDS se dogaja drugim Vročeledena Afrika Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je ... Atene: EP v košarki: Slovenija - Finska No Comment Vsedanes Po meri človeka: Popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »Fol-kest '94« - soočanje izkušenj, 1/10 del (□MF1 Avstrija 1 Zlata palača, ponovitev Otroški program, ponovitev Knight Rider Vesoljska ladja Enterprise MacGyver: Izgubljeni zaklad Atlantide Otroški program Foofur Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Artefbc Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Mesto na oblakih Knight Rider Japonska tajna bratovščina Strašno prijazna družina Gospodinja z državnim izpitom Zlata palača Ljubosumnost Grad ob Vrbskem jezeru Stara ljubezen ne zarjavi Pri Hmctablovih Zasedanje družinskega sodišča Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Dr. Stefan Frank, uvodni film k nemški seriji, 1994 Kraj zločina Zlomljeni cvetovi Cas v sliki Na vrat na nos, ameriška komedija, 1979 Rezija: Joan Micklin Silver Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev dimf Avstrija 2 Q Akti X, ponovitev g Bolnišnica Chicago Ho-■ pe, ponovitev im Modem Times Ozri se po deželi, ponovitev Cas v sliki Cisto vsakdanja pošast. Domača muha Pravica do ljubezni Doktor Trapper John Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki Šport Belo-modre zgodbe Očka ljubi moškega Otroci rožnato-vijoliča-stih zakonov Cas v sliki 2 Zlata vrtnica Montreuxa Šport Nagrada Ingeborg Bachmann mnm 'V Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz galsbenih šol; 21.05 Zborovska glasba po želji; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 S festivalov; 20.00 Pota naše glasbe: 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb. tradicija 20. st,; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a ; 19.30 Večerni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; 18.00 Mix magazine; \J8.45 Nattivitd;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15. 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 24.00 New Age. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Aktivne počitnice; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Vsakdanje skrbi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 IPIS svetuje pri uporabi računalnikov; 19.30-24.00 Kulturni program Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 8.00 RoboKaki; 11.00 123. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info. jocu-lator); 17.00 Rock indok & Koncertne napovedi; 19.00 TB: Hladno pivo -G.A.D.; 20.00 Kozmiki, Ni-ght Time, Blues, Pantonal-ni kabaret; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: Skupina Gallus Consort; 11.05 Orkestri; 11.30 Odprta knjiga: Doktor Zivago; 12.00 Kraška makrobiotika; 12.20 Veselo po domače; 12.40 Ljudske pesmi; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 politično udejstvovanje I. M. Čoka; 14.45 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Nad.: Rosa L. - kronika o neki revolucionarki; 18.30 Made in ltaly: 19.20 Ngapovednik. Radio Opčine II. 30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 21.05-22.00 Ob stoletnici rojstva Slavka Osterca (2. del) • . GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 28. junija, ob 21. uri: DIVINA DIVANOVA v izvedbi Gledališča Ane Monro. KRIŽANKE V soboto, 8. julija, ob 21. uri: J. Strauss ml. - NETO- V nedeljo, 9. julija, ob 21. uri: G. Verdi - NABUCCO. V sredo, 12. julija, ob 21. uri: GISELLE, predpremiera. GALERIJA SOU KAPELICA, tel.: 061/ 45 30 77 Vpetek, 30. junija, ob 21. uri: PRSI, OKITENE Z VENCI VRTNIC. TRUBARJEV ANTOCVARIJAT, Mestni tre V četrtek, 29. junija, ob 22. uri: VEČER POEZIJE LILI NOVY. CELJE SIG/fel.: 063/25-332 Danes, 28. junija, ob 21. uri: O. Zupančič - VERONIKA DESENISKA, za abonma sobota večerni I in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 29. junija, isti uri, za abonma sobotni veCemi H, izven in v petek, 30. junija, ob isti uri, za abonma torek in izven. KOPER V Četrtek, 29. junija, Martincev trg ob 19. uri: OSAP-SKE ŠTORIJE v izvedbi Gledališke skupine Osp. Maribor SNG D,RAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 28. junija, Minoritska cerkev ob 21. uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA. V soboto, 1. julija, Slomškov tig pred gledališčem ob 21. uri: PRVA POLETNA NOG DRAME - Predstavitev nove repertoarne podobe Drame v sezoni 95/96. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 V Četrtek, 29. junija, ob 21.30: J. Strauss - PLES KADETOV, balet. V nedeljo, 2. julija, ob 19.30: TRISTAN IN IZOLDA. Gostovanje na festivalu Lent 95. V ponedeljek, 3. junija, ob 21.30: G. Verdi - RIGOLET-TO NA DRAVI-LENT V petek, 30. junija, ob 19. uri: PEKOVSKA SODBA. Gledališče Ane Monro. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 2. julija, atrij mariborskega gradu ob 11. uri: Nace Simončič - VELIKI KIKIRIKI. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 30. junija, ob 21. uri: RIGOLETTO. Opera in balet SNG Maribor. V ponedeljek, 3. julija, ob 21.30: DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA. PTUJ GLEDALIŠČE PTUJ V petek. 30. junija, ob 20. uri: PRAVA REC. Teater Gromki. Ob 20. uri (pred gledališčem): MATJAŽ PIKALO IN AUTODAFE. KRANJ Kranjsko gledališče Cez cesto je skupaj z Dramo Rečan iz Trenta pripravilo zanimiv gledališki dogodek, ki se bo odvijal v starem pokritem bazenu v Kranju. Mrozkov Poletni dan boste prvič preživeli v Sloveniji v Četrtek, 29., in v petek, 30. junija, ob 22. uri. LUTKE BREZ MEJA - BLED 95 v Četrtek. 29. junija 15. uri: otvoritev lutkovnega festivala; 16. uri: nastop italijanskih lutkarjev; 17. uri: nastop lutovnega gledališča GM Jesenice, 2premiera lutkovne igrice FON-FEK FIJE; 17.30: nastop glasbene skupine TIP-TOP. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA IRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 bo na sporedu od 4. julija do 13. avgusta. Festival bodo otvorili z Lebarjevo opereto »Dežela smehljaja« (II paese del sorriso). Pod vodstvom Tiziana Severinija bodo nastopili orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Premierska predstava bo v torek, 4. julija, ob 20.30 (red A). Ponovitve bodo trajale do 8. julija. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti: V ponedeljek, 3. julija, ob 20.30 - Koncert pianistke Elizavete Chaver-dian. Na programu Schumann, Luszt in Ra-chmaninov. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Grad sv. Justa V nedeljo, 2. julija, ob 21. uri »II postino«. Režija Michael Redford. Nastopa Massimo Troisi. V ponedeljek, 3. julija, ob 21.00 - »Fragola e cioccolata«, režija T. Gutierez Alea e J. Carlos Tabio. Igrajo J. Perrugoria in V. Cruz. MILJE Gledališče Verdi Interativni prostor - Do 1. julija od 18.00 do 22.00 poleg gledaliških predstav bo možno povezovanje v mrežo Internet. Na sporedu so tudi tri predstave in sicer 30. t.m., ob 21.30 bo nastopil imitator E. Marchetto, 1.7. Bu-stric bo predstavil Napoleona in v nedeljo, 2.7. bo na sporedu koncert skupine Tony e i volumi. KOROŠKA SILOVfC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. TINJE Danes, 28. t.m., ob 19.30 - Ozonska luknja in ultravioletno sevanje v Alpah. ŠENTJANŽ Slovenska prosv. zveza: V petek, 30. t.m., ob 20.00 -Predavanje »Kako naj bi živeli s kulturno dediščino v sodobnem svetu?« RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Ljubljana GALERIJA SOU KAPELICA Danes, 28. junija, ob 21. uri: predavanje izvrstne poznavalke sodobne performan-ce umetnosti EVE DIEGRITZ, ki bo predstavila svoj izbor aktualne svetovne produkcije z video posnetki in komentarji. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška c. 23 Danes, 28. junija, ob 11. uri: predstavitev CD-ROMAa Slovenski bankovci in kovanci 1918-1995. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Predavanje ruskega lingvista in antropologa kulture ALEKSEJA JURCAKA: danes, 28. junija, ob 19. uri: ESTETIKA ABSURDNEG A NA SOVJETSKI NEODVISNI ROCK SCENI V 80. LETIH. Koper CENTER ZA GLASBENO VZGOJO, Gallusova ul. 2 V Četrtek, 29. junija, ob 19.30: predstavitev knjig založbe Nova revija: GEORGES BA-TAILL - Zgodba o očesu, ARTHUR SCHNITZLER - Poročnik Gustl, Gospodična Else in Slovenska kronika XX. stoletja. MURSKA SOBOTA Danes, 28. junija, ob 20. uri: predstavitev knjige BORUTA BRUMNA - Na robu zgodovine spomina. BAB RADKERSBURG -GORNJA RADGONA MEJA NA REKI Danes, 28. julija, Kurhotel im Park, Rad Radkersburg, ob 20. uri: Hterani večer, DU VON DRAUSSEN, ICH VON DRINNEN (v nemščini). V četrtek, 29. junija, Kurhotel im Park, Rad Radkersburg, ob 20. uri: literarni večer, ICH GRENZ NOCH AN EIN WORT UNO AN EIN ANDRES LAND. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Vera VVagner« (UL del Monte 5) Do 31. julija je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Občinska galerija: do 16. julija si lahko ogledate razstavo, ki je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Enzu de Muro z naslovom »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Jutri se v Mavhinjah (v devinsko-na-brežinski občini) začenja prvi zamejski festival amaterskih dramskih skupin. Na sliki (foto KROMA) dramska skupina nabrezinskega društva Gruden. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA 36. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL Križanke in Cankarjev dom do 1. julija Danes, 28. junija, ob 20. uri: DEWEY REDMAN QUAR-TET inABBEV LINCOLN (na sliki) QUARTET V Četrtek, 29. junija, ob 20. uri: THEGERI ALLENTRIOin BILL EVANS &PUSH. Klub CD ^tV f ob 24. uri: U \ .? k SLOVENSKI ROUND MIDNIGHT + ' ff jjAr r< H )AM SESSION, QUA- TEBRIGA. Ji KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V Četrtek, 29. junija, ob 20. uri: koncert THE SPOONS. BLED V petek, 30. junija, Cerkev Sv. Martina ob 20.30: koncert GODALNEGA KVARTETA SANKT-PETERSBURG MOZAR-TEUM. ROGAŠKA SLATINA Danes, 28. junija, Kapelica sv. Ane v Zdravilišču Rogaška Slatina ob 20.30: koncert udeležencev Mojstrskega tečaja za mlade glasbene talente. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 2. julija na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DON-NETA. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. Razstava svetovne novinarske fotografije VVORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5. julija. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA DVORNI TRG, Dvorni trg 2 Razstava NAGRAJENCEV III. BIENALA SLOVENSKE GRAFIKE - NOVO MESTO je na ogled do 5. julija. KI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava ARHITEKTURNI MUZEJ - HIŠA ARHITEKTURE OB PLEČNIKOVI HIŠI V LJUBLJANI je na ogled do 8. julija. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava fotografij LJUBO DOMA KDOR GA IMA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija. GALERIJA KOS (v pasaži Nebotičnika) Razstava risb IVE ŠUBICA je na ogled do 14. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA 1MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASCHAKA je na ogled do 30. junija. IZOLA GALERIJA INSULA Razstava OTROŠKO KIPARSTVO - Kiparska delavnica ZKO Koper 1990. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. MARIBOR GALERIJA DLUM, Zidovski trg 10 Razstava plastik VOJKA STUHECA je na ogled do 25. julija. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Kraigherjeva 3 Razstava BRANKA LENARTA fotografije (1972-1993) je na ogled do 22. julija. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava fotoreportaže JOHNA PHILLIPSA AMERIČANI MED PARTIZANI SLOVENIJE je na ogled do 12. julija. SLOVENJ GRADEC Razstava fotografij STANETA JERŠIČA je na ogled do 1. avgusta. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Razstava slik LOJZETA CEMAZARJA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (UL Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Tommaseo: Do 3. julija je na ogled razstava »Računalniški izrazi«, razstavljajo Galmonte, Hmeljak, Moschik, Kundlinger in Spizzichino. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESLJAN - Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah. nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA ________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Guntherja Brusa. Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. ROŽEK: Galerija Sikoronja Do 2. julija razstavlja Ivo PranCiC. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. FJK TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa Danes, 28. t. m., ob 21. uri koncert skupine Klezmatics. Trg Unita V Četrtek, 6. julija, ob 21. uri nastop znanega ansambla Pooh. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pricelegpred-stave »Luci in zvokov«. MILAN Stadion San Siro V petek, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Italia do 6. julija, ob 12. uri, na tel. St. 144.88.2903. MENJALNIŠKI TEČAJI 27. junij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,60 82,00 11,48 11,67 6,93 7,33 A banka Koper 81,45 82,00 11,43 11,67 6,92 7,33 A banka Nova Gorica 81,45 81.90 11,46 11,66 6,92 7,32 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,72 82,20 11,50 11,70 6,90 7,40 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,47 81,90 11,38 11,60 6,96 7,09 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 81,60 81,80 11,53 11,61 6,90 7,10 Creditansfalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,95 7,20 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,80 81,84 IT,57 11,58 7,05 7,07 Kompas Hertz Celje Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,54 11,61 6,85 7,05 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,65 81,95 11,54 11,61 6,85 7,05 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,70 82,00 11,54 11,61 6,85 7,05 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,65 81,95 11,54 11,61 6,85 7,05 Kompas Hertz Bled Tel: 064/741-519, od 7-19, sob od 7-13 81,55 81,85 11,54 11,61 6,85 7,05 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/ 28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,65 81,95 11,54 11,61 6,85 7,05 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,55 81,85 11,54 11,61 6,85 7,05 Nova kreditna banka Maribor d. 81,00 82,00 11,40 11,75 6,70 7,30 Lemo Šempeter,): 065/ 32-250 81,55 81,95 11,40 11,60 6,97 7,07 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,60 82,20 11,50 11,65 6,90 7,15 Poštna banka Slovenije 79,60 81,90 10,50 11,55 6,40 7,25 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,76 81,80 11,58 11,59 7,04 7,08 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,60 81,75 11,51 11,56 6,95 7,03 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,85 82,15 11,53 11,63 6,95 7,30 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,85 81,95 11,58 11,60 6,92 7,15 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 82,00 11,30 11,75 6,90 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,74 81,84 11,45 11,58 6,97 7,04 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,65 81,95 11,50 11,64 6,95 7,20 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,70 82,10 11,50 11,65 6,80 7,30 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,75 82,10 11,50 11,65 6,80 7,30 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,80 81,95 11,50 11,59 7,08 7,19 SKB d.d.,*** 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 - - - - - - SZKB d.d. Ljubljana 81,50 81,90 11,45 11,63 6,87 7,23 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,25 82,00 11,48 11,67 6,90 7,25 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,80 81,80 11,56 11,57 7,01 7,06 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'** Sedet tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 27. JUNIJ 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1592,00 1657,00 nemška marka 1146,00 1193,00 francoski frank 328,00 342,00 holandski gulden 1028,00 1070,00 belgijski frank 56,00 58,30 funt šterling 2533,00 2636,00 irski šterling 2607,00 2713,00 danska krona 295,00 307,00 grška drahma 7,10 7,40 kanadski dolar 1163,00 1211,00 japonski jen 19,00 19,80 švicarski frank 1392,00 1449,00 avstrijski šiling 163,80 170,50 norveška krona 258,00 269,00 švedska krona 220,00 229,00 portugalski escudo 10,90 11,40 španska pezeta 13,20 13,80 avstralski dolar 1148,00 1195,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 27. JUNIJ 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1606,00 1651,00 nemška marka 1164,00 1184,00 francoski frank 320,00 340,00 holandski gulden 1034,00 1052,00 belgijski frank 55,30 57,50 funt šterling 2545,00 2615,00 irski šterling 2617,00 2702,00 danska krona 297,00 305,00 grška drahma 7,10 7,70 kanadski dolar 1169,00 1204,00 švicarski frank 1406,00 1436,00 avstrijski šiling 164,60 168,60 slovenski tolar 13,40 14,20 26. JUNIJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,40- 14,20 Italija Tržaška kreditna banka 13,50- 14,00 14, MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 27.6.95 Nakupni Prodajni L REDNI tečaj m DEM M37 81.58 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolaije. v Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 121 z dne 27. 6. 1995-Tečaji veljajo od 28.6. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 80,4391 1153,4886 394,6521 81,7663 2077,8207 2649,2923 2311,1953 8111,7341 6,8982 133,5272 7241,9939 1819,6242 76,8506 1552,1803 9811,9536 177,8173 112,2907 149,2762 92,9767 80,6739 1156,9595 395,8396 82,0123 2084,0729 2657,2641 2318,1497 8136,1425 50,0780 183,7141 6,9190 2258,8617 133,9290 7263,7853 1825,0995 77,0818 1556,8509 9841,4780 178,3524 112,6286 149,7254 93,2565 80,9159 1160,4304 397,0271 82,2583 2090,3251 2665,2359 2325,1041 8160,5509 50,2282 184,2656 6,9398 134,3308 7285,5767 1830,5748 77,3130 1561,5215 9871,0024 178,8875 112,9665 150,1746 93,5363 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 28.6.1995 št, dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 842,532 842,532 1,646,490 106 98.89 55% 94.4811 % 96.6884°/, 170,000 84,253 80,396 164,649 UVeUASA STO« UCHANCL PC Tečajnica boiznega trga št.: 118 Datum: 27. 6. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon šLdat(3) enotni tečaj % sprem datum povprai (trnka Max. Min. jooosrr M?! «ir. v.« 1173X15 XXX LEKC 796 (4.5.93) 11.310 26.6. 11.300 ?RB 1.000 (6.0.94) 12.837 ,ot 27.6. 12.750 12.900 12.900 12.800 347 SAL 500 (7)(29.8.94l 18.686 26.6. 18.900 19.100 MR 458 (16.5.94.) 29.130" 15.6. 2SE SBEI BOI 8,0 4.(31.12.94) 100,0 ,42- 27.6. 99,7 100J 100,0 100,0 1.846 B02 9,5 8.(1.10.94) 103,7 ,01- 27.6. 103,6 103,7 103,7 103,7 5.870 BOS 5,0 3.(30.11.94) 84,8 26.6. 84,3 85,5 Bil 7,0 4.(15.1.95) 94,0 26.6. 90,0 95,0 BUD 8,0 4.(31,12.94) 98,4 26.6. 98,7 BL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,1 20.6. $81 10,0 4.(1.11.94| 97,9 26.6. 97,0 98,0 2SE BEB 3HB 3HE tTBR 11.331 26.6. 12.0») m 10.000 (1.6.94.) 92.519" 26.6. M) M 13.1104 27.6. 12.800 13.700 13.110 13.110 223 TPGR 20.602 26.6. 22.000 HMER 13.500 23.6. 14.850 ifKZ 218 (30.3.93.) 8.645 26.6. 8.700 9.500 m 4,000 (8)(10,6.94.) 3.271 7,38- 27,6, 3.250 3.300 3.300 3.250 1.525 im (51 707,0 26.6. 700,0 750,0 M?/ Tmsr* KBTP 4000 (23.5.94) 26.161" 26.6. ’FNP 27.353" 21.6. 1GSP 16) 607,4 23.6. 750,0 JBKP 7.437" 22.6. ra> 40.900 31.5. KiTF BTKvra LEK 12,0 4.(1.11.94) 99,0 15.6. IZG 11,0 4.(1.1.951 92,6 16.6, 90,0 93,0 H 12,0 6.(1.12.94) 99,5 26.6. JL) 12,0 7.(1195) 99,8 26.6. “GO 10,0 l.(1.6.94) 99,0 23.6. 98,7 99,5 BGSl 10,0 4.(1.6.941 31,0 26.6. Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 118/95 - 27. 6. 1995 Vrednost. obr. papir hdiv. ex kupon St.da[(3) enotni tečaj % sprem prav datum povpraš ponudba Max. Min. !OOOS,T GEAR GRDO HBRO ER RDRO 8GSR 119 (8,3.94,) 4.171 7.500 2.651 3.336 14.200 330,4 2,44- 6,58 19.6. 22.6. 26.6. 27.6. 14.6. 27.6. 2.550 6.500 2.610 2.000 10.100 310,0 3.900 5.000 3.399 12.400 350.0 3,380 350,0 3.100 291,0 347 132 'Tepi HBP0 60K8P1 KBPP UBKC 2.932 30.000 3.587 5,53 • 26.6. 21.6. 27.6. 2.410 16.000 18.000 3.120 3.099 29.990 4.000 3.690 3.500 197 TTep umrir GORO LOK MLJ0 OSMO 3LS0 ONM 3P0 UBKK mo 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81,9,94) (1.8.94) 6.(1.2.95) 2.(15.4.95) (1.10.94) 100,OA 92.0 94,1A 85.1 86,9 93.0 92.0 100.0 98,5 1,81- 2,01- ,92- 27.6. 26.6. 27.6. 23.6. 26.6. 27.6. 26.6. 19.6. 30.1. 98,2 88,1 94.0 78.1 85.2 93,1 89.0 25.0 98.0 100,4 94,9 98.0 86,8 93,7 93.0 100.0 100,0 94,1 94,0 100,0 94,1 93,0 46 702 1.797 50 dnevni (v SIT) SO dnevni (v Str) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. TTniTiTi ise BSB3breznak.bona(l. 12. delnak.bona(vSIT)NBS3 delnak.bona(vSIT)NBS2 15) 1M 5 ITT? 95,1 4.862 15.895 ji 18,38- 1,88 27.6. 27.6. 27.6. 94,9 4.580 15.570 96,2 4.790 15.800 95.2 6.450 17.000 95,0 3.500 15.520 7.608 36.347 15.942 TSliTžl 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 98,3 5.6. CDi 27.6.95 prejšnji d T d% 1.034,10 1.038,95 -4,85 -0,47 Vse pravice pridraane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena Stkrdstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGS1; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93: (6) - od 36.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplačilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače: max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. —J Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 28. junija 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kon iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih f toseben 1157,5080 2319,0860 8140,0000 6,9223 178,4288 112,6576 »slih je možno odst doaovor. 1160,3520 2324,7840 8160,0000 6,9393 178,8672 112,9344 ppanje glede nd banka valuta nakupni prodajni^ Probanka Maribor DEM 81,35 81,63 SKB Banka d.d. DEM - - Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tedaj velja dne 28. junija 1995 od 00,00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria DEM 81,30 81,60 Banka Creditansfalt d. d. DEM 81,45 81,60 Banka Noricum DEM 81,35 81,65 SZKB DEM 81,30 81,60 UBK banka DEM 81,41 81,60 Devizni tečaji za USD, ATS. UT h CHF so določeni na podagi stednjh tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Stovenie, pti drugih valutah pa je razmeije Banke Slovenije povečerro ozroma zmanjšano za Ožšodstotne točke. Tečaj veljejo za odkup piivov in prodajo deviz do ECU = 30.000 nd dan. Pri večphpriivh h nakupih se Tečaj določi v sporazumu. • Bonke. ki objavjamo tečete, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavfe-nem tečaju h v sliadu s tekstom. Id dopolnjuje pogoje nakupa ciprodcje. /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D, D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO. P I a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 27. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni__ ameriški dolar — 1626,680 — ECU — 2163,480 — nemška marka — 1175,180 — francoski frank — 334,810 — funt šterling — 2578,610 — holandski gulden — 1049,200 — belgijski frank 57,172 — španska pezeta 13,470 — danska krona 301,010 — irski funt — 2654,090 — grška drahma — 7,233 — portugalski escudo — 11,129 — kanadski doldr — 1183,900 — jdponski jen — 19,342 — šviedrski frank — 1421,300 — avstrijski šiling — 167,110 — norveška krona — 263,580 — švedska krona 224,970 finska marka 383,650 avstralski dolar — 1165,520 — - 25. JUNIJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,7000 10,2000 kanadski dolar 7,0500 7,4500 funt šterling 15,5500 16,3500 švicarski frank 834,0000 866,0000 belgijski frank 33,7000 35,0000 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,5900 0,6240 danska krona 177,5000 185,5000 norveška krona 156,0000 163,0000 švedska krona 134,7000 141,3000 finska marka 226,0000 236,0000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 11,4000 11,9000 slovenski tolar 8,60 9,00 hn/aška kuna 188,00 215,00 | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. | TENIS / TURNIR ZA GRAND SLAM V VVIMBLEDONU NOVICE Bivši zmagovalec Slich že izpadel Med gledalci tudi 10. nosilec Marc Rosset V L krogu Tina Križan izgubila s Huberjevo LONDON (STA) - Edina slovenska teniska igralka, ki nastopa na tretjem letošnjem Grand Siam turnirju v VVimble-donu z nagradnim skladom 9.64 milijona dolarjev, Tina Križan se je od nadaljnjega tekmovanja morala posloviti že po prvem krogu. Srečanje je sicer Križanova začela odlično in s 7:5 v podaljšani igri celo dobila prvi niz, toda v nadaljevanju je nato močno popustila. Veliko bolj izkušena Huberjeva je to spretno izkoristila in brez večjih naprezanj drugi in tretji niz sklenila s 6:1 v svojo korist. Drugi dan tekmovanj v VVimbledonu pa sta se poslovila deveti nosilec Michael Stich in deseti Marc Rosset. Prva nosilka Steffi Graf je premagala mlado Martino Hingis, uspešna pa je bila tudi druga nosilka Španka Aranbca Sanchez-Vicario, posloviti pa se je morala 11. nosilka Hrvatica Iva Majoli. Izidi 1. kroga - moški: Kafelnikov (Rus, 6) -'Dewulf (Bel) 6:3, 7:5, 6:3, Frana (Arg) - Leconte (Fra) 6:3, 6:4, 6:4, Courier (ZDA, 11) - Flach (ZDA) 7:6 (7:3), 3:6 6:3, 3:6, 6:4, Medvedev (Ukr, 15) -Ruud (Nor) 6:4, 6:2, 6:1, Joyce (ZDA) - Rosset (Svi, 10) 6:0, 6:7 (8:10), 7:5, 6:2, P. McEnroe (ZDA) -Reneberg (ZDA) 7:6 (9:7), 6:2, 6:3, Siemerink (Niz) -Gesnokov (Rus) 6:1, 7:5, 3:6, 6:3; Norman (Bel) -Cash (Avs) 7:6 (8:6) - predaja, Haarhuis (Niz) -Spadea (ZDA) 6:4, 7:6 (7:1), 5:7, 6:3; Dosedel (Ces) - Kroslak (Sik) 6:1, 3:6, 7:6 (7:3), 6:1; Carlsen (Dan) - Ulihrach (Ces) 6:1, 6:2, 6:1, Korda (Ces) -Nargiso (Ita) 4:6, 6:4, 6:1, 7:5, Karbacher (Nem) -Hlasek (Svi) 4:6, 7:5, 6:4, 2:6, 6:4, Chang (ZDA, 5) -Roux (Fra) 6:3, 6:4, 4:6, 6:2, VVheaton (ZDA) -Matheson (VB) 3:6, 7:5, 7:6 (7:4), 6:3, Becker (Nem, 3) - Alvarez (Spa) 6:3, 6:3, 6:4; VVoodforde (Avs) - Rafter (Avs) 3:6, 6:1, 7:6 (7:2), 6:4. Zenske: Davenport (USA) - G. Fernandez (ZDA) 6:2, 4:6, 7:5, San-chez-Vicario (Spa, 2) -Studenikova (Sik) 6:2, 6:1, Rubin (ZDA) - Rich-terova (Ceš) 6:1, 6:3, Hy-Boulais (Kan) - Franki (Nem) 6:3, 6:0, Strand-lund (Sve) - Meier (Nem) 7:5, 6:0, Endo (Jap) - Bau-done (Ita) 6:3, 7:6 (7:5); Savvamatsu (Jap, 14) - McNeil (ZDA) 4:6, 6:0, 6:3, Huber (Nem, 9) -Križan (Slo) 6:7 (5:7), 6:1, 6:1, Nagatsuka (Jap) -Graham (ZDA) 6:3, 4:6, 6:1, Graf (Nem) - Hingis (Svi) 6:3, 6:1, Schnell (Avt) - K. Malejeva (Bolg) 6:0, 7:5, M. J. Fernandez (ZDA, 13) - Habsudova (Sik) 5:7, 6:3, 6:3, Maka-rova (Rus) - Werdel-Wit-meyer (ZDA) 6:3,1:6, 8:6, Zvereva (Blr) - Miller (VB) 6:2, 6:3, Kamstra (Niz) - Pitkovvski (Fra) 6:1, 6:2, Durie (VB) - De-chaume-Balleret (Fra) 6:2, 7:6 (7:2), Oremans (Niz) - Dragomir (Rom) 6:4, 4:6, 6:4, De Svvardt (JAR) - Golarsa (Ita) 6:3, 6:3, Tauziat (Fra) - Vento (Ven) 6:1, 4:6, 7:5, Basuki (Ind) - Medvedeva (Ukr) 6:2,‘6:7 (4:7), 6:2, Sukova (Ces, 16) - A. M. Cecchini Po porazu se je Stich znesel nad loparjem (Telefoto AP) (Ita) 6:3, 7:6 (7:5), Zru-bakova (Sik) - Smashno-va (Izr) 6:3, 7:6 (7:4), Kami o (Jap) - VVatanabe (ZDA) 6:4, 6:2, Testud (Fra) - Miyagi (Jap) 7:5, 6:3, Gavaldon (Meh) -Majoli (Hrv, 11) 1:6, 6:3, 6:1, Bradtke (Avs) - Wa- gner (Nem) 6:2, 6:4, Saba-tini (Arg, 8) - Ghirardi (Fra) 6:3, 6:4, Temesvari (Mad) - Pizzichini (Ita) 7:6 (7:5), 6:4, Nejedly (Kan) - Halard (Fra) 7:5, 4:6, 6:4, Garrison-Jackson (ZDA) - Wainwright (VB) 6:3, 6:3. JADRANJE / REGATA »500X2« CAORLE-SUSAK-TREM1TI-CAORLE Po treh dneh Dušan Puh zanesljivo vodi Jadrnice včeraj že obrnile okoli Tremitov - V ponedeljek skoraj popolno brezvetrje TREMITI - Na 500 milj dolgi regati »500X2«, ki se je začela v nedeljo in vodi od kraja Caorle pred Benetkami do Su-saka, Tremitov in nazaj med 35 posadkami po treh dneh zanesljivo vodi DuSan Puh (na sliki), ki skupaj z Italijanom Paolom Bevilacquo upravlja jadrnico Fanatic, ki tokrat pluje pod imenom »GPS Buste Ecologiche«. Slovenski in italijanski jadralec sta včeraj okrog 14. ure prva obrnila okrog boje pri Tremitskih otokih in se podala na sever proti Caorlam. Za njima je »Citta di Bisceglie«, ki jo upravlja Milančan Fabio Di Terlizzi, ki skuša zmanjšati prednost Puha, ki je znašala že veC kot dve uri. Milanska jadrnica je bila pred Puhom samo na Startu v nedeljo, ko je znala najbolje izkoristiti močan veter. V ponedeljek so se morah jadralci spopasti s popolnim brezvetrjem, ki je nekatere jadrnice dobesedno »prikovalo« na me- sto tudi za deset in več ur. Nato se je veter le prikazal, čeprav je bil Se naprej šibak in ni presegel 10 kilometrov na uro. Istočasno z regato »500X2« poteka tudi regata 200X2«, kjer je tudi zelo močna konkurenca. Dovolj bo Ce med jadralci omenimo Maura Pelaschierja iz Tržiča (Monfalcone), ki je že zmagal na Ausatra-lian Cupu, ob tem pa se je uveljavil tudi navrsti velikih regat (Swan VVorld Cup, One Ton Cup, Rimini-Krf-Rimini, Kolumbova regata Cez Atlantik 1992 in druge) in dvakrat kot krmar sodeloval tudi na America^ Cupu. Pelaschier je v paru s Stefanom Rizzijem, jadra pa z jadrnico »elan 31, Piccin Trasporti« (ob tem nastopa Se 7 jadrnic tipa elan 31 z najboljšimi italijanskimi krmarji), trenutno pa v svoji kategoriji ni med vodilnimi. Regata »200X2« se bo predvidoma zaključila jutri, jadralce pa je vodila do Suska in nazaj. Savo Miloševič podpisal za Aston Villo BIRMINGHAM (STA/AP) - Srbski nogometaš Savo Miloševič, doslej elan beograjskega Partizana, bo v prihodnji sezoni nastopil v angleškem prvoligašu Aston Vilh, ki je za podpis pogodbe omenjenemu igralcu izplačala 5.600.000 ameriških dolarjev. Aston Villa je tako v boju za Miloševiča prehitela Atletico Madrid, Pariš St. Germaine in Borussijo iz Dortmunda, ki so se vsi potegovali za nakup tega Partizanovega napadalca in od nedavnega tudi reprezentanta ZR Jugoslavije. Kitajci prvi na prvenstvu Azije SEUL (STA/Hina) - Ifltajska moška košarkarska reprezentanca je z zmago v finalu azijskega prvenstva proti Južni Koreji z 87:78 osvojila naslov prvaka Azije. Obe reprezentanci pa sta si že pred finalno tekmo in ne glede na konCni izid zagotovili tudi nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Barthez v Monaku MONAKO (Reuter) - Nogometni vratar Fabien Barthez, ki je z Marseillem leta 1993 osvojil naslov evropskega klubskega prvaka, je včeraj podpisal štiriletno pogodbo za Monaco. Barthez, ki je danes dopolnil 24 let, je v minilu sezoni z Marseillem nastopal v drugi ligi, toda v novi sezoni ne žeh igrati v nižji figi, zato je prosil za izpisnico. Monaco bo zanj plaCal 8 milijonov frankov (1.65 milijona ameriških dolarjev) odškodnine. Maradona prosi za ustavitev procesa zaradi streljanja BUENOS AIRES (dpa) - Argentinski nogometaš Diego Maradona vse upanje stavi na argentinsko vrhovno sodiSCe, da bi vendarle ušel zaporni kazni. Ta mu grozi zaradi dogodka februarja 1994, ko je z zračno puško streljal na novinarje, ki so želeli izvedeti podrobnosti o njegovem prestopu v klub Nevvells Old Boys. Odvetnik Hugo VVortmann je včeraj na najvišjem sodišču province Buenos Aires vložil zahtevo, da bi njegovemu varovancu dovolili priziv na vrhovnem sodiSCu. Pri Nantesu kaznovali Karembuja in Lokoja NANTES - Francoski nogometni prvak Nantes je v teh dneh na treningu v Švici, doma pa sta morala zaradi kazni ostati krilec Christian Karembu in najboljši strelec letošnjega prvenstva Patrice Loko. Oba sta v preteklih dneh izrazila željo, da bi zapustila Nantes. Za Karembuja se francoski prvak pogaja s Sampdorio, ki je za Karembuja ponudila 25 milijonov francoskih frankov. Vodstvo kluba se je s ponudbo strinjalo, toda nogometaš ni pristal na selitev v Genovo. Nato se je oglasil se Pariš Saint Ger-main, ki je za Lokoja ponudil 10 milijonov frankov, kar so pri Nantesu ocenih kot nesprejemljivo. PSG je nato ponudbo dvignil na 25 milijonov za oba igralca, vendar ni dobil odgovora. Trener Jean Claude Suaudeau bi rad obdržal oba, pri čemer je izrazil željo, da bi se Cimprej dogovorila z vodstvom kluba. Toda za Lokoja je predsednik kluba že dejal, da so njegove finančne zahteve prevelike in mu je zato zagrozil z izključitvijo iz prve ekipe. KOLESARSTVO / V SOBOTO SE ZAČENJA TOUR DE FRANCE Miguel Indurain naskakuje peto zaporedno zmago na toum SAINT-BRIEUC (dpa, Reuter) - Število potencialnih izzivalcev je na 82. dirki poklicnih kolesarjev Tour de France, ki se bo začela v soboto, naraslo. Miguel Indurain, ki se je v zadnjih štirih letih kar zrasel s prestolom, je na poti k novemu rekordu. Pet zaporednih zmag v 92-letni zgodovini Toura še ni dosegel nihče, 30-letnega Spanca pa od tega podviga loči natanko 3535 kilometrov. Petkratni zmagovalci Jacques Anquetil, Eddy Merckx in Bernard Hi-nault so v svoji seriji uspehov vsaj eno leto odpovedali. Ne samo v nemškem moštvu Telekom, ki se bo moralo okrepiti s tremi kolesarji italijanske ekipe ZG, temveč tudi sicer prevladuje mišljenje: »Indurain bo zmagal na Toum.« Toda Tony Rominger se ne strinja s temi napovedmi. Lani septembra je Švicar Indurainu s fenomenalno vožnjo odvzel svetovni rekord v vožnji na eno uro. Tokrat pa želi prvouvrSCeni na svetovni jakostni lestvici štirikratnemu zmagovalcu Toura preprečiti uresničitev še vrednejše posebnosti, ki bi lahko ostala nedosegljiva nekaj desetletij. Toda Cas hiti, Rominger pa je star že 34 let. Ob prvem resnejšem naskoku na rumeno majico leta 1993 je bil Švicar drugi. Lani, ko so ga mnogi imeli za glavnega favorita, je njegov nastop na 13. etapi prekinil virus. Indurainovi navijači se od takrat radi pošalijo, da gre za »miguelitis«, ki Ro-mingerja zmeraj obišče julija in ga odrine od njegovega vzornika. Tudi letos veliko dejstev govori v prid izučenega knjigarnarja s prebivališčem v Monte Carlu. To potrjuje njegova spomladanska zmaga na Giru dTtalia. Indurain se je letos prvič umaknil pred Romingerjem, se po treh letih prvič odpovedal Giru in se namesto tega uril na manjših etapnih dirkah. Na Midi Libre in Dauphine Li-bere je celo zmagal. Lastniku rumene majice se 23. julija po 20 etapah (4 gorske etape, skupno 107 km posamičnega kronometra) v Parizu nasmiha nagrada dva milijona francoskih frankov. Ne gre pozabiti niti zmagovalca dirke Po Švici Pavla Tonkova (na sliki AP). Ce bi vsi iztisnili iz sebe naboljse, bi bil tudi Indurain brez moči. Rus Jevgenij Ber-zin, ki je lani na Giru »odčaral« Induraina, bi na dirki Po Franciji lahko postal glavna osebnost ob Basku. Toda od časov Francoza Lau-renta Fignona leta 1983 še nobenemu debitantu ni uspelo, da bi zmagal na dirki, ki se bo v soboto začela s 7.4 kilometra dolgim prologom. Moštvo svetovnega prvaka v cestni vožnji Luca Leblanca je včeraj sporočilo, da bo zaradi Tour de France po etapah Sobota, 1. julij - prolog: Saint-Brieuc, 7.4 km 2. julij -1. etapa: Dinan - Lannion, 228 km 3. julij - 2. etapa: Perros Guirec - Vitre, 241 km 4. julij - 3. etapa: Mayenne - Alencon (m. kronometer), 64 km 5. julij - 4. etapa: Alencon - Le Havre, 154 km 6. julij - 5. etapa: Fecamp - Dunkeraue, 264 km 7. julij - 6. etapa: Dunkerque - Charleroi, 191 km 8. julij - 7. etapa: Charleroi - Liittich, 200 km 9. julij - 8. etapa: Huy - Seraing (pos. kronometer), 54 km 10. julij - potovanje iz Lutticha v Genf 11. julij - 9. etapa: Le Grand-Bomand - La Plagne, 166 km 12. julij -10. etapa: La Plagne - L’Alpe d’Huez, 159 km 13. julij -11. etapa: Bourg d’Oisans - Saint-Etienne, 198 km 14. julij -12. etapa: Saint-Etienne - Mende, 223 km 15. julij -13. etapa: Mende - Revel, 231 km 16. julij -14. etapa: S.Orens-de-Gameville - G.-Neige, 195 km 17. julij - prosti dan v St. Gironsu 18. julij -15. etapa: S. Girons - Cauterets Cretes du Luz, 207 km 19. julij -16, etapa: Tarbes - Pau, 229 km 20. julij -17. etapa: Pau - Bordeaux, 210 km 21. julij -18. etapa: Montpon Menesterol - Limoges, 154 km 22. julij -19. etapa: Lac de Vassiviere en Limousin (posamični kronometer), 46 Km Nedelja, 23. julij - 20. etapa: Sainte-Genevieve-des-Bois - Paris-Champs-Elysees, 150 km finančnih težav odpovedalo nastop na Toum. Prireditelji so povedali, da še niso dobili uradne odpovedi, Ce pa bo do nje prišlo, bo lahko nastopilo moštvo Aki, ki ga vodi Poljak Zenon Jaskula, tretjeuvrščeni na Toum leta 1993. Svetovni prvak je zaradi poškodbe gležnja moral v nedeljo na francoskem prvenstvu odstopiti po 70 kilometrih. Takrat je še zatrjeval, da bo nastopil na Toum, da bi »kritikom zaprl usta«. V ponedeljek je nastop odpovedal tudi Pjotr Ugramov, ki se mu še nista zacelili rebri, ki si ju je zlomil med nesrečo na dirki Po Švici. EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO / PO ŠTIRIH ZAPOREDNIH PORAZIH USPEH S TURČIJO Slovenija končno le zmagala Španija presenetila Rusijo Spanci so si s tem zagotovili drugo mesto v skupini - Italijo včeraj ni igralo Hrvaško in ZRJ edini neporaženi - Danes zadnje kolo predtekmovanja Trenutno stanje v skupini A Včerajšnji izidi: Izrael - ZRJ 59:72, Švedska - Litva 73:96, Nemčija - Grčija 79:83 Lestvica ZRJ 5 5 0 398:331 10 Grčija 6 4 2 438:430 10 Litva 5 4 1 422:367 9 Itabja 5 2 3 345:372 7 Izrael 5 2 3 344:326 7 Nemčija 5 1 4 369:396 6 Švedska 5 0 5 259:339 5 Danes: Italija - Švedska (10.30), ZRJ - Nemčija (12.30), Litva - Izrael (19). Skupim A ZRJ-Izrael 72:59 (35:25) ZRJ: Bodiroga 13 (5:7), Da-nilovid 21. (1:2), Obradovič 7 (2:2), Sretenovič, Paspalj 9 (1:4), Berid, Djordjevič 11, Rebrača 3 (1:2), Divac 6, Saviti (0:2), TomaSevid 2, Koturo-vid. IZRAEL: Hanefeld 12, Fleisher 4 (2:4), Goodes 13 (6:6), Leaf 2, Cohen 2, Gor-don, Moochtary 9 (5:6), Shef-fer 1 (1:2), Gamchi, Baloule, Ardity 6 (2:4), Daniel 10 (2:4). Sodnika Toliver (ZDA) in Kapanli (Turčija) PM: ZRJ 10:19 (53%), Izrael 18:26 (69%); 2T: ZRJ 25:43 (58%), Izrael 16:42 (38%); 3T: ZRJ 4:9 (44%), Izrael 3:14 (21%); ON: ZRJ 25, Izrael 23; gledalcev 1500 . Reprezentantje ZRJ tudi po petem nastopu ostajajo neporaženi, tako da bodo brez težav osvojili prvo mesto v skupini A. Izraelci, ki bi z morebitno zmago se ohranili upanje za osmerico, so se dostojno upirali mnogo boljši ekipi in na koncu izgubili »le»s 13 točkami. Najboljši igralec v vrstah zmagovalcev je bil Predrag Danilovič z 21 točkami, v vrstah Izraelcev pa so se izkazali Nadav Henefeld z 12 točkami, Guy Goodes s 13 in Mordechai Daniel, ki jih je dosegel 10. Litva - Švedska 96:73 (46:40) LITVA: Homičius 8 (2:2), Lukminas 2, Visockas 4, Markevičius 2, Timinskas 4 (2:2), Stombeigas 7 (3:4), Kra-pikas, Kurtinaitis 11, Sabonis 20 (3:5), Karnišovas 24 (13:15), Marčiulionis, Einikis 14 (1:2). S VEDSKA: Hakansson 5 (3:4), Andersson, Larsson, Evers, Gaddefors 14 (3:5), Larsson 21 (6:7), Lefvvert, NOVICE Zelo dober nastop Margaret Macchiut v Coneglianu Konec prejšnjega tedna je slovenska atletinja Margaret Macchiut sodelovala na mitingu v Coneglianu Venetu in spet posegla po visoki uvrstitvi. Macchiutovi proga v Coneglianu Venetu odgovarja, zato je računala, da bo na 100 m z ovirami izboljšala svoj osebni rekord, ki znaša 13.85. Toda hud mraz in nasproten veter sta ji to preprečila, kljub temu pa je dosegla zelo dober čas 13.91 in morala priznati premoč samo Andrettijeve, ki je razdaljo pretekla v času 13.75. (A. Lassich) VN Italije še pod vprašajem MONZA - Velika nagrada Italije v Monzi (m sliki AP) je še vedno pod vprašajem, saj še vedno ni rešeno, kako naj bi ugodili zahtevam mednarodne avtomobilistične zveze ELA, ki zahteva posek 185 dreves, da bi na ta način zagotoviti večjo varnost, istočasno pa bi radi ohraniti naravno bogastvo, saj gre za zelo stara drevesa iz začetka prejšnjega stoletja. Barcelona predlaga obnovo pogodbe s Stojčkovom BARCELONA - Predsednik Barcelone Jose Luis Nunez je predlagal bolgarskemu napadalcu Hristu Stojčkovu podaljšanje pogodbe do konca junija 1998. Trenutna pogodba bi Bolgaru zapadla 30. junija 1996, predlog za podaljšanje pa je v nasprotju s stališčem trenerja Cruijf-fa, ki je Stojčkova dal na tisto za prodajo. Nunez pa mi odgovoril, če je Barcelona že odgovorila na ponudbo Panne, ki naj bi za Stojčkova ponudila 12 milijard lir. Drevi tekmovalni pohod KD Slovan iz Padrič KD Slovan iz Padric prireja danes 1. nočni tekmovalni orientacijski pohod, na katerem lahko sodelujejo tekmovalne skupine z 2 do 4 tekmovalci. Vpisovanje (vpisnina je 7 tisoč lir) bo v padriskem Parku Globojner pri Drašči ( ob cesti 202) od 20.30 do 21.30, Start pohoda, ki ni preveč zahteven in traja približno uro in pol, pa bo ob 22. uri. Organizator bo nagradil najboljf 1 ~~ de pa bodo prejeli tudi najh najmljaši in najstrejši udeležencev. V programiu bo sodelovala tudi godba na pihala Viktor Parma iz trebe, opolnoči pa bodo vsem tekmovalcem postregli s pastasuto. Blom 2, Gehrke 6 (6:8), Mar-cus 1 (1:2), Lundahl 10 (2:3), Sahlstrom 14 (2:2). Sodnika Jungebrand (Finska) in Kamnikar (Slovenija) PM: Litva 24:30 (80%), Švedska 23:31 (74%); 2T: Litva 27:43 (63%), Švedska 10:28 (36%); 3T: Litva 6:13 (46%), Švedska 10:24 (42%); ON: Litva 27, Švedska 23; 2.000 gledalcev. Grčija - Nemčija 83:79 (45:43) GRČIJA: Sigalas 17, Chri-stodoulou 11, Kakiousis 10 NEMČIJA: Koch 20, Rodi 18, VVucherer 13 Skupina B Slovenija - Turčija 93:74 (40:36) SLOVENIJA: Horvat 2, Tovornik 11 (2:3), Daneu 5 (1:4), Jeklin 5 (2:2), Kraljevič 6 (0:1), Zdovc 7, Tušek, Alibegovič 33 (6:8), Milič 6, Gorenc 5 (5:6), Kotnik 13 (9:10), Kunc. TURČIJA: Konuk 4 (2:2), Turkcan 21 (2:6), Evliyaoglou 17 (4:4), Ene, Kutluay 2 (2:2), Erdenay 6 (2:2), Apaydin 6, Topsakal 6 (2:2), Buyukaycan 3 (1:2), Oyguc 1 (1:2), Aribo-gan 2, Vildirim 6 (1:2). Sodnika: Richardson (Velika Britanija) in Virovnik (Izrael). PM: Slovenija 25:34 (74%), Turčija 17:24 (71%); 2T: Slovenija 25:41 (61%), Turčija 18:47 (38%); 3T: Slovenija 6:13 (46%), Turčija 7:23 (30%); ON: Slovenija 21, Turčija 27; PON: Konuk (36); gledalcev 1200. Končno so tudi ljubitelji slovenske košarke dočakali prvo zmago državne selekcije na 29. evropskem prvenstvu. Kar Slovencem ni uspelo proti Franciji in Španiji, so tokrat brez večjih težav dosegli proti Turčiji, ki proti Sloveniji še nikdar ni okusila slasti zmage (tretji poraz). Slovenci so srečanje začeti zelo sproščeno, saj tekma ni več odločala Trenutno stanje v skupini B Včerajšnji izidi: Slovenija - Turčija 93:74, Hrvaška - Finska 92:77, Rusija - Španija 78:94. Lestvica Hrvaška 5 5 0 453:392 10 Španija 6 4 2 499:473 10 Francija 5 4 1 424:385 9 Rusija 5 3 2 475;415 8 Slovenija 5 1 4 411:434 6 Turčija 5 1 4 369:437 6 Finska 5 0 5 385:480 5 Danes: Finska Slovenija (8.30), Turčija - Rusija (17), Francija - Hrvaška (21) Turek Aoglu je bil tokrat uspešnejši od Alibegoviča (AP) o ničemer. Obe ekipi sta namreč uvrstitev v četrtfinale zapraviti že pred tem. Tako so slovenski reprezentantje v 6. minuti vodili z 11:4 in nato še s 15:6. Očitno jih je hitro vodstvo nekoliko uspavalo, tako da so Turki začeli nižati razliko, ki je bila v 12. minuti že 15 točk (28:13) in odšli na odmor le s štirimi točkami zaostanka. V nadaljevanju je trener Zmago Sagadin v igro poslal nekoliko spremenjeno postavo na čelu s Slavkom Kotnikom, Teomanom Atibe-govičem in Matjažem Tovornikom, tako da sta se lahko odpočila tudi Marko Mitič in Jure Zdovc, ki sta v prvem delu igrala zelo solidno. Slovenska reprezentanca je začela igrati tako, kot se je od nje pričakovalo že pred prvenstvom. S hitrimi protinapadi, dobrim skokom v obrambi in napadu ter organizirano obrambo so višati prednost in trener Slovenije je dal možnost tudi drugim igralcem, da se izkažejo. Med temi je ponujeno priložnost najbolje izrabil veteran Matjaž Tovornik, ki je dosegel 11 točk (tri trojke) in bil poleg Teomana Alibegoviča s 33 točkami najprijetnejša popestritev nezanimivega dragega polčasa. Na novinarski konferenci po srečanju je trener Slovenije Zmago Sagadin dejal: »Po porazu proti Španiji, s katerim smo si zapraviti vse možnosti za osmerico, je bilo za tokratno srečanje igralce zelo težko motivirati. Kljub temu pa nam je to uspelo, za kar moram igralce še posebej pohvaliti in upam, da bodo enako resen pristop do igre pokazali tudi jutri proti Finski.« Hrvaška - Finska 92:77 (50:34) 1.500 gledalcev,. HRVAŠKA: J. Vrankovič 7, Perasovič 12 (2:2), Koma-zec, Kukoč 15 (3:5), Alanovič 2 (2:4), Marič, Zurič, S. Vrankovič 14 (6:6), Gregov, Mršič 13 (5:6), Radja 27 (7:9), Pejčinovič 2. FINSKA: Kuisma 16 (3:3), Mottola 8 (2:2), Markkanen 4, Pehkonen 9, Tuomala 3, Larkio 11, Marttinen 6, Tahyanainen, Luhtanen 2, Lehtonen 6 (2:2), Klinga 10, Niiranen 2. Sodnika Sanchis (Španija) in Brazauskas (Litva) PM: Hrvaška 25:32 (78%), Finska 7:7 (100%); 2T: Hrvaška 29:47 (61%), Finska 23:52 (44%); 3T: Hrvaška 3:15 (20%), Finska 8:21 (38%); ON: Hrvaška 11, Finska 23; gledalcev 1150 Hrvaška reprezentanca je dosegla Se eno lahko zmago na poti do morebitnega prvega naslova evropskih prvakov in poleg ZRJ ostaja edina neporažena ekipa na tem prvenstvu. Španija - Rusija 94:78 (47:44) ŠPANIJA: Angulo 6, Gali-lea 8 (2:2), Smith 7 (2:2), Orenga 5 (1:2), Rodriguez, Laso 2 (2:2), Femandez 11 (1:2), Herreros 24 (2:4), Reyes 4, Martinez 27 (7:7), Martin, Murcia. ' RUSIJA: Karašev 6, Kude-lin 5, Domani, Kisurin, Pasu-tin, Bazarevic 18 (8:10), Babkov 14 (4:5), Mikailov 4 (2:2), Fetisov 19 (4:4), Ivanov, Panov 5 (1:1), Nosov 7 (1:1). Sodnika Jovančič (ZRJ) in Figueroa (Portoriko) PM: Španija 17:21 (80%), Rusija 20:23 (86%).; 2T: Španija 22:48 (45%), Rusija 23:41 (56%).; 3T: Španija 11:16 (68%), Rusija 4:27 (14%).; ON: Španija 19, Rusija 21; 4.500 gledalcev. Košarkarji Španije so pripraviti doslej največje presenečenje na tem prvenstvu, potem ko so kar za 16 točk premagati Rusijo. Spanci so si s to zmago zagotovili tudi drago mesto v skupini. Za ta dosežek so potrebovali zmago za 16 točk, kar jim je tudi uspelo, tako da bodo v četrtfinalu igrati ali proti Litvi ali Grčiji. Za uspeh se imajo zahvaliti izrednemu odstotku meta za tri točke, saj so od 16 metov kar 11-krat zadeli v polno, hkrati pa so Rusi metali trojke le 4:27. Najboljši igralec srečanja je bil Ferran Martinez s 27 točkami (dve trojki), 12 skoki in metom za dve točki 7:10. ROKOMET / MEDNARODNI TURNIR V IZOLI Kras Trimac bo s tem sklenil nadvse uspešno tekmovalno sezono Krašovci igrajo prvo tekmo v petek Z današnjo večerno ot- -voritvijo in predstavitvijo na izolskem županstvu, se bo na Koprskem začel 3. mednarodni rokometni turnir Evrofest 95, s katerim bo Kras Trimac zaključil letošnjo sezono. Na turnirju, ki se bo ?aključil v nedeljo, nastopa 60 ekip iz pretežno »vzhodnih« držav v vseh kategorijah. Kot že prejšnja leta bodo na rokometnih igriščih pomerile svoje moči slovenske, češke, madžarske, ukrajinske, poljske, romunske in druge ekipe, ki ne bodo imele za cilj samo končne zmage, temveč se bodo skušale ob tej priliki medseboj čim-bolje spoznati in vzpostaviti prijateljske stike. Krasova članska ekipa je letos prvič povabljena na ta turnir, in to zahvaljujoč dobrim odnosom, ki jih ima naše društvo s sloven- skimi društvi in v tem primeru z ekipama iz Izole ter Kopra. Krašovci se bodo v petek (ob 19.10) najprej pomeriti s češko ekipo Bohe-mians, v soboto (ob 11.00) pa še s starimi znanci iz Kopra. Ce se bodo uvrstiti na prvo oz. drugo mesto, bosta v nedeljo popoldne sledili polfinalni srečanji s prvouvrščenima ekipama iz druge skupine, kjer nastopajo Delamaris Izola, madžerska ekipa Gazda-greta in ekipa iz Kijeva. Vse tekme članskih moških ekip bodo v telovadnici v Izoli. Trener Mahnič bo imel na turnirju kompletno postavo. Po turnirju pa si bodo naši fantje lahko privoščili zasluženi počitek, saj jih ob povratku pričakujejo trde priprave za nastop v italijanski B ligi. (Iztok) r KOŠARKA / 3. TURNIR OPEN ZA NAŽE ČLANSKE EKIPE h Cicibana, Polet in Breg že v polfinalu predzadnjem kSHrvalifikacijskega dela Sokol - Breg 70:66 (35:33) V predzadnjem kolukvalifikacijskega dela 3. turnirja »Open« je padla še druga odločitev o prvem mestu v skupinah, saj je Cicibona (brez Oberdana in Furlana) premagala Polet, ki je tako osvojil drago mesto v A skupini. V dragi tekmi je Sokol (brez Hmeljaka in Starca) zabeležil svojo prvo (sicer nepomembno) zmago na račun Brega (brez Arene, Samca in nato Se Korošca), ki je že prvak B skupine in se bo jutri v polfinalu pomeril s Poletom. aribona - Polet 108:106 (58:45) CICIBONA: Giacomini 2, Jogan 4, A.Zup-pin 6, Battilana 2 (2:2), F.Fortunati 28 (10:10), Tomšič 17 (2:2), KrizmanCiC 4 (2:2), Iv.Bajc 21 (3:7), G.Fortunati 21 (10:12), Jankovič 3 (1:4); trener Battilana. PM 30:39. SON: 17. 3T: Tomšič 3, G.Fortunati 2. POLET: Vremec, Vitez 22 (1:2), Spacal, Persi 23 (4:6), Skerlavaj 20 (6:8), Guiducci 28 (2:3), Petaros, Senizza, Guštin, Grgič, Berdon 13; trener Vremec. PM 13:19. SON: 23. 3T: Vitez 3, Persi 3, Berdon 1. Sodnika: Gelicrisio in De Gobbis (oba Ts) MVP: Fabrizio Fortunati. Matchvvinner: Gabriele Fortunati. Nad pričakovanjem: Robi Skerlavaj. Pod pričakovanjem: Andrej Vremec. Najboljša peterka: Fabrizio Fortunati, Viktor Tomšič, Boris Vitez, Ivan Bajc, Gabriele Fortunati. -Breg 70:66 (35:33) SOKOL: B.Pertot 10 (3:5), Busan 6 (2:7), Paulina 10 (3:5), Civardi 15 (3:8), Mačehi 22 (6:8), D.Gerli 7 (2:4); trener Stanissa. PM 19:37. SON: 11. 3T: B.Pertot 1, Paulina 1, D.Gerli 1. BREG: Gobbo, KSlavec 2, Korošec 8 (1:2), Race 17 (1:3), R.2erjal, D.Kovačič 2, Kneipp 13, Corbatti 7, D.Pregarc 17 (2:4); trener D.Sal-vi. PM 4:9. SON: 23. 3T: D.Pregarc 3, Korošec 1, Kneipp 1, Corbatti 1. Sodnika: Gelicrisio in De Gobbis (oba Ts) MVP: Stefeno Mačehi. Matchvvinner: Iger Civardi. Nad pričakovanjem: Brano Kneipp-Pod pričakovanjem: David Pregare. Najboljša peterka: Borat Pertot, Stefeno Mačehi, Bruno Kneipp, Igor Civardi, Boštjan Race. VRSTNI RED Skupina A: Cicibona (3-0) 6, Polet (2-1) 4, Opčine (0-2) in Prosek (0-2) 0. Skupina B: Breg (2-1) 4, Bor (1-1), Konto-vel (1-1) in Sokol (1-2) 2. DANAŠNJI SPORED Skupina A: Opčine - Prosek (ob 21.00) Skupina B: Kontovel - Bor (ob 19.30) JUTRIŠNJI SPORED ob 19.30:1. polfinale Cicibona - zmagovalec tekme Bor - Kontovel ob 21.00: kvalifikacije v metu za 3 točke ob 21.30:2. polfinale Breg - Polet (VI) ŠPORT Sreda, 28. junija 1995 SKI ROLKE / DRŽAVNO PRVENSTVO V RAVNINI NOVICE Mladina iz Montebellune s Štirimi državnimi naslovi David Bogateč z naslovom dobil še poziv v reprezentanco za nastop v Nemčiji.- Ostali prvaki Mateja Paulina, Eros Sulliniju in Mateja Bogateč V Montebellurd je bilo v nedeljo italijansko rolkar-sko prvenstvo v ravnini. Izmed vseh tekem je to nedvomno najlepSa in najpomembnejša tekma celotne rolkarske sezone. Atleti SD Mladine so se na to tekmo zelo resno in dolgo pripravljali. Vedeli so, da bodo telanovali v zelo hudi konkurenci in da bo v posameznih kategorijah boj za osvojitev naslova italijanskega prvaka zelo oster. Kriško društvo je nastopilo z 22 tekmovalci, ki jih je spremljalo precej staršev. Tekma je potekala na krožni progi po središčnih ulicah Montebellune s Startom in ciljem na glavnem trgu. Proga je bila zelo tehnična in hitra, tako da so številni gledalci res prišli na svoj račun. V posameznih kategorijah je Mladina dosegla izredne rezultate, saj je osvojila kar štiri italijanske naslove. V kategoriji najmlajših se je Mateja Paulina na 2, 7 km dolgi tekmi brez posebnih težav že takoj na začetku odtrgala od svojih tekmic in prispela na cilj z dvignjenimi rokami. V isti kategoriji za fante je tudi Eros Sullini pustil za sabo vse najnevarnejše tekmece in prispel prvi na cilj. V kategoiji kadetinj je Mateja Bogateč na 5, 4 km dolgi tekmi še enkrat dokazala svojo premoč in z veliko prednostjo pred ostalimi tekmovalkami osvojila prvo mesto, nedvomno najboljši rezultat pa je dosegel David Bogateč v kategoriji naraščajnikov. Na 11, 2 km dolgi tekmi je bil David vedno v skupini vodilnih in vseskozi kontroliral tekmo. Izid se je odločal na ciljni ravnini, kjer je v spektakularnem finalu David pokazal svoje Sprinterske sposobnosti in prispel prvi na cilj. S to zmago je samo še potrdil mesto v državni reprezentanci, ki bo ta petek odpotovala v Nemčijo, kjer bodo na sporedu tekme za evropski pokal. David bo nastopil na dveh tekmah: v štafeti in v ravninski tekmi na 20 km. V kategoriji najmlajših je Matija Sirk dosegel zelo dobro tretje mesto. V kategoriji kadetov je solidno napredoval Jara Košuta, ki je bil Četrti. V kategoriji naraščajnikov je Aljoša Paulina pristal na 15. mestu, nekateri Mladinini tekmovalci pa so imeli tudi veliko smole. Mitja Tretjak je moral odstopili zaradi tehničnih problemov, Erik Tence pa zaradi težav s hrbtom. V kategoriji elanov je kot običajno zmagal Alfio Di Gregorio, katerega povprečna hitrost je bila 41 km/h. Mladina je na društveni lestvici med 25 ekipami osvojila nepričakovano drugo mesto. Rezultati Najmlajše (2, 7 km): 1. Mateja Paulina (Mladina) 7:39, 2; Najmlajši (2, 7 km): 1. Eros Sullini (Mladina) 6:56, 8; 3. Matija Sirk (Mladina) 7:11, 9; Začetnice (2, 7 km): 1. Glenda Bonaguro (Caltra-no) 6:52, 3; 5. Danja Košuta (Mladina) 8:05, 5; Začetniki (2, 7 km): 1. Emanuele Sbabo (Bassano) 6:28, 7; 6. Aleksander Tretjak (Mladina) 6:58, 1; 7. Ivo Košuta (Mladina) 7:08, 1; 10. Lorenzo Schir-ra (Mladina) 7:10, 2: Kadetinje (5, 4 km): 1. Mateja Bogateč (Mladina) 11:58, 1; 7. Ivana Sullini (Mladina) 16:22,4; Kadeti (5,4 km): 1. Christian Toaldo (Bassano) 10:49, 1; 4. Jara Košuta (Mladina) 11:39, 4; 15. Ivo Lachi (Mladina) 12:38, 4; 17. Jan PrinCiC (Mladina) 12:5,3; Naraščajniki (11, 2 km): 1. David Bogateč (Mladina) 18:42, 0; 15. Aljoša Paulina (Mladina) 21:25, 8; 20. Danjel Tence (Mladina) 22:15,4; Masters 1 (17 km): 1. Vittorino Corso (Unicars) 28:32, 2; 4. Giacomo Petoz-zi (Mladina) 28:43, 4; 6. Remigio Pinzani (Mladina) 29:39, 5: Društevena lestvica: Bassano 659, Mladina 599, Nicolosi 583, Montebellu-na 509, Ski Club Barzio 325 itd. Boris Bogateč Kot ze vrsto let doslej je Član Devina Igor Sedmak tudi letos ubranil naslov deželnega prvaka v troskoku. Na deželnem prvenstvu v Gorici konec prejšnjega tedna je z dobrim rezultatom 15, 35 m (M pomeni Ze tretjo potrditev norme za nastop na državnem prvenstvu) ze s prvim skokom ugnal nevarne tekmece, od katerih sta dva tudi presegla 15 m. Stalnost Igorjevih letošnjih rezultatov, zlasti dolžine skokov, ki so se mu zaradi malenkostnih prestopov in tehničnih ne- rodnosti že večkrat ponesrečili (tudi tokrat je bilo tako), že navaja k sklepu, da se je njegovo zdajšnje skakanje dvignilo na raven, ki omo-goCa rezultate nekaj pod 16 m. To pa tudi pomeni, da se ob ugodnem razpletu razmer na tekmovanjih v nadaljevanju bližnje sezone vztrajno približuje cilju, to je deželnemu rekordu. Konec tedna odpotuje prvič v svoji karieri na državno prvenstvo, kjer bi se moral ob dobrem plasmaju boriti prav za ta cilj. (LP.) Od leve Eros Sullini, Mateja in David Bogateč ter Mateja Pulina [HATLETIKA / KONEC TEDNA DPh Igor Sedmak ponovno deželni prvak v troskoku Najmlajši Bora Farco peti na turnirju v Španiji Nogometaši Bora Farco so na mednarodnem turnirju v bližini Barcelone v kategoriji najmlajših osvojili 5. mesto, pri čemer pa niso izgubili niti tekme. Najprej so se borovci pomerili s francosko ekipo Saint Gaudens in igrali neodločeno 2:2. Neodločen (1:1) je bil tudi izid drugega predtekmovalnega srečanja, nasprotnik pa je bila španska ekipa Tarega. V zadnji tekmi so borovci z 1:0 premagali drugo špansko ekipo Portsikano in tako pristali na 5. mestu. O turnirju bomo še poročali. Obvestila TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje: za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. teCaj), od 17. do 28. jubja (2. teCaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Prijave sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan ali po tel. 422696. SKKRAS sklicuje v petek, 30. t. m. 32. redni občni zbor, ki bo v športno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: odobritev novega društvenega statuta, 2. razno. Upravni odbor se priporoča vsem elanom za pristotnost. SK DEVIN - odsek za rekreacijo organizira 9. julija na letališču v Gorici »Krstni polet«. Zanimivega predavanja in poleta nad Goriškimi brdi se lahko udeležijo vsi člani kluba. Informacije in prijave do 29. t.m. na tel. 220423 (Sarah). SK BRDINA organizira za vse ljubitelje smučanja poletno delovanje. Zbirališče vsak torek in Četrtek od 27. t.m. dalje, ob 18. uri na Brdini. »Mrzlo« vabljeni. SD SOVODNJE sklicuje v petek, 30. junija 39. redni občni zbor, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: Otvoritev občnega zbora, izvobtev predsednika občnega zbora ter volitve komisije, poročila: predsednika, tajnika in blagajnika; predstavnika nogometa in predstavnika odbojke, pozdravi gostov, diskusija o poročilih, razrešni-ca staremu odboru, izvolitev novega odbora, razno. SD SOVODNJE prireja športni praznik 21., 22., 23. in 24. jubja ter 5., 6. in 7. avgusta. SK KRAS- odsek za rekreacijo organizira tečaj tenis za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. St. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. ure. 1. nočni orientacijski pohod, ki ga ob kresovanju prireja KD Slovan bo DANES 28. t. m. v padriskem Parku Globojner pri Drasci ( ob cesti 202). Vpisovanje od 20.30 do 21.30, Start ob 22. uri. Po pohodu Čaka tekmovalce polnočna paštasuta. MINIODBOJKA / ZAKLJUČNO TEKMOVANJE ITALIJANSKEGA ZDRUŽENJA ŠPORT ZA VSE (UISP) V FANU Za vse nastopajoče izredno pozitivna izkušnja, ki preprašča športne okvire Majša ekipa Sloge Zadružne banke prva, starejši peti, nastopil še Kantove! Od četrtka pa do nedelje se je v Fanu v Markah odvijalo zaključno odbojkarsko tekmovanje UISP v kategorijah miniodbojke, su-perminiodbojke, under 13 in under 14. Na tem vsedržavnem prazniku odbojke sta bili zatopani tudi dve naši društvi in sicer Konto-vel in Sloga. Kontovel je nastopil s svojo mi-niodbojkarsko ekipo, ki je na deželnem finalu UISP osvojila tretje mesto, Sloga Zadružna kraška banka pa je nastopila z obema svojima deželnima zmagovalcema, torej z ekipo mini in superminiodbojke. Z organizacijskega vidika je letos zadeva precej pešala. Vreme jo je namreč organizatorjem precej zagodlo, tako da so morali tekmovanja v mini in sueprminiodbojki izvesti v telovadnicah in ne na prostem, kot je bilo prvotno načrtovano, kar je povzročilo precejšnje zamude pri samem začetku in sploh poteku tekmovanj. Škripalo je marsikdaj tudi drugje, vendar se je konec koncev vse srečno izteklo, za nastopajoče otroke pa je šlo vsekakor za zelo pozitivno izkušnjo, ki jih je vsestransko obogatila -in katere se bodo prav gotovo še zelo dolgo spominjali. Tudi s strogo športno-tekmovalnega vidika smo lahko z nastopom naših ekip zelo zadovoljni, saj je ekipa superminivolleya Sloge Zadružne kraške banke osvojila peto, najmlajši miniodbojkarji pa celo prvo mesto. Miniodbojka - Letniki 1985 in mlajši Pravico do nastopa na tem sklepnem delu tekmovanj so imeli prvi trije uvrščeni na deželnih tekmovanjih, ki jih je UISP predhodno organiziral. V Fano je prišlo devet ekip iz severne in srednje Italije. Med temi je bila ena moška ki pa je nastopala izven konkurence, Čeprav so se rezultati, ki so jih ekipe dosegle proti njej, stele za skupno lestvico. Sedem ekip so sestavljale izključno deklice in med temi je bila tudi mlada Kon-tovelova trojka. Sloga Zadružna kraška banka pa je bila edina v mešanem sestavu. Ta značilnost, neitalijansko govoreči igralci in njihova izredna borbenost in prizadevnost na vsaki tekmi pa so pri vseh navzočih vzbudili veliko zanimanje in Sloga Zadružna kraška banka je kmalu postala ljubljenec vseh gledalcev in tekmovalcev, ki so ob njenih nastopih bučno navijali zanjo. Naši igralci so se že v uvodnem srečanju pomerili z moško ekipo in gladko izgubli. Izdala jih je trema pred prvim nastopom, saj so se Cez dva dni v sproščenem vzdušju z isto ekipo pomerili še v prijateljski tekmi in jo z najveCjo lahkoto premagah. Nato so zmagali pet tekem, v dveh pa izenačili z 1:1. Vse to je naši ekipi prineslo 12 točk in delitev prvega mesta z bocensko Nerudo A. Navdušenje ob tem rezultatu je bilo v naši ekipi izredno veliko, da so se vsi štirje igralci, ki so jo sestavljali, kar oblečeni vrgli v morje, ki je bilo ve prej kot toplo, saj je tudi v Fanu prevladovalo te dni pravo jesensko vreme. Manj sreče je pri svojem nastopu imela ekipa Kontovela. Takoj moramo poudariti, da je Kontovel nastopil z najmlajšo ekipo sploh. Mlade igralke so začele z nastopi z veliko mero strahu in treme, vendar so iz tekme v tekmo igrale bolje. Izidi: La Villa (FI) - Sloga Zadružna kraška banka 2:0 (11:8, 11:7), Neruda A -Kontovel 2:0 (11:0, 11:0), Sloga - Firenze 5 2:0 (11:10, 11:10), Neruda B - Kontovel 2:0 (15:4, 15:1), Kontovel - Canegrate 0:2 (9:11, 4:11), Grosseto - Sloga 0:2 (1:15, 3:15), Vic-chio - Kontovel 2:0 (11:7,11:10), Sloga - Neruda A 1:1 (6:11,11:9), Neruda B - Sloga 0:2 (7:11, 8:11), Firenze 5 - Kontovel 2:0 (11:3, 11:9), Kontovel - La Villa 0:2 (3:11, 10:11), Sloga - Canegrate 2:0 (11:5, 11:6), Vicchio -Sloga 1:1 (11:8, 0:11), Kontovel - Grosseto 1:1 (6:11, 11:5) Sloga - Kontovel 2:0 (11:8, 11:1). Vrstni red: La Villa (izven konkurence) 15 točk, Sloga Zadružna kraška banka in Neruda A 12, Neruda B 10, Firenze 5 8, Vicchio 7, Canegrate 5, Grosseto 2, Kontovel 1. SLOGA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Jagoda Lupine, Ambrož Peterlin, Fanika Starec, Kristjan Stopar. KONTOVEL: Vesna Bukavec, Alexia Kobal, Katrin in Jessica Stoka. Superminiodbojka To prvenstvo je bilo namenjeno igralkam oz. igralcem letnika 1983 in 1984. Nastopilo je 26 ekip, ki so jih razdelili v pet izločilnih skupin. V prvi je nastopila tudi tržaška Altu-ra, ki je na deželnem prvenstvu osvojila trejte mesto, a je izpadla že v predtekmovanju. V peti izločilni skupini je igrala ekipa Sloge Zadružne kraške banke, poleg nje pa še ekipe Vicchio, Montuchi, Val Pero in ekipa iz Francije, ki je že dolga leta gost te državne manifestacije. Na deželnem tekmovanju so ekipo super-minivolleya sestavljali trije igralci ali igralke, na tem državnem finalu pa je bil sistem igranja 4:4. Igralke Sloge Zadružne kraške banke so se s takim načinom nastopanja srečale prvič, vendar so to nevšečnost kmalu prebrodile. V izločilnih tekmah, ki so se zaradi organizacijskih težav vlekle v nedogled in je bila Čakalna doba med eno in drugo tekmo zelo dolga, so zaigrale odlično in premagale vse svoje nasprotnike z 2:0. Pet zmagovalcev izločilnih skupin in najboljša drugouvrščena ekipa so se prebili v finalni del. Žreb je določil dve skupini po tri ekipe, ki so se pomerile vsaka proti vsaki. Tu Sloga Zadružna kraška banka ni imela sreče. V prvem srečanju s toskansko ekipo Rinascita je remizirala z 1:1, z ekipo S. Michele iz Firenc, poznejšim zmagovalcem, ki je bil vsaj za razred boljši od ostalih, pa je gladko izgubila. Drugo mesto v skupini je zaradi boljše razlike v točkah zasedla Rinascita in si priborila pravico do nastopa v finalu za tretje mesto. Tekme za peto mesto, v kateri bi morala nastopiti Sloga Zadružna kraška banka, niso odigrali zaradi pomanjkanja Časa in si tako peto mesto delita naša ekipa in S. Mauro. Mimo rezultata samega, ki je vsekakor izredno dober, pa smo lahko z nastopom naših mladih odbojkaric povsem zadovoljni tudi zato, ker so s prikazano igrao dokazale, da sodijo prav gotovo med najboljše ekipe, ki so bile v Fanu prisotne. Z dobrim delom v naslednjih sezonah imajo vsekakor najboljše možnosti, da se razvijejo v res dobre odbojkarice. Izidi Predtekmovanje: Sloga Zadružna kraška banka - Volley Pero 2:0 (15:3, 15:1, Sloga -Francija 2:0 (15:8,15:9), Sloga - Montuchi 2:0 (15:6,15:8), Sloga - Vicchio 2:0 (15:5,15:12). Finalni del: Sloga - Rinascita 1:1 (11:15, 15:11), S. Michele - Sloga 2:0 (15:2,15:1). Finale za 3. mesto: Pallavolo Firenze - Rinascita 2:0, finale za 1. mesto: S. Michele -Pallavolo Figline 2:0, Vrstni red: 1. S. Michele, 2. Pallavolo Figline, 3. Pallavolo Firenze, 4. Rinascita, 5. Sloga Zadružna kraška banka in S. Mauro. SLOGA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Martina Coretti, Staška Cvelbar, Erika Ghez-zo, Katy Maurel, Petra Žagar. INKA ( x Horoskop zapisal B.R.K. JL M MIZI* M (feL M cE OVEN 21. 3. - 20. 4: Zarobantili boste Cez nehvaležnost obdarovancev, nato pa si boste trezno priznali, da ste jih obdarovali pravzaprav zato, ker potrebujete njihovo naklonjenost. BIK 21.4-20.5.: Se zmeraj ne boste zbrali dovolj moči za prekinitev gonje za blagostanjem, ki naj bi vas odrešilo dela. Čeprav ne verjamete v srečo, kupite kdaj pa kdaj kakšno srečko. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vase misli bodo danes tako korenite in iskrene, da se jih boste skoraj ustrašili. Saj ni treba, da jih izdajate drugim; prelijte jih v dejanja in se veselite plodov. RAK 22. 6. - 22. 7.: Sprva vam bo načrt uspeval kot po čudežu, nato pa boste zaceli peSati - najbrž zato, ker ga niste do kraja domislili. Ce ne verjamete, vztrajajte do onemoglosti. IEV 23.7. - 23.8.: Čeprav boste v notranjosti globoko zagrenjeni, boste vselej kazali veder obraz. Pred sotrpini se vam res ni treba pretvarjati, čeprav so njihove maske srečnejše od vase. DEVICA 24 8. - 22.9.: Trmoglavo boste vztrajah pri svoji inacid resnice, Čeprav vas bo notranji glas vseskozi svaril pred lažmi. Raziscite motiv vašega vztrajanja, pa se jim boste izognili. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Ker boste ohranili trezen pogled na kritično situadjo, boste zlahka ločili zrnje od plev in presodili o smislu svoje vloge. Najboljša rešitev: takojšen umik. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V svoji preobčutljivosti se boste na dražljive malenkosti odzivali z nestrpnostjo nepoboljšljivega zamerljivca. Predobro vas poznajo, da bi vam zamerili. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Odpotovali boste daleC proč od vsakdanjih skrbi. Sle bodo za vami. vendar bodo od daleC videti veliko bolj znosne. Preden se vrnete, jih počakajte in sesujte v prah. KOZOROG 22.12.-20.1.: V želji po obvladovanju doveslah duš boste vselej pretirano napeti, kajti ne boste se bali le njihove neubogljivosti, ampak zlasti mučnega suma, da berejo vas namen. VODNAR 21. 1.-19. 2.: V enem od najslabših trenutkov dneva vas bo podprla oseba, ki ji zaupate toliko kot astrološkim napovedim. Zvezde delujejo tudi tedaj, kadar vanje nihče ne verjame. RIBI 20.2. - 20.3.: Z mislimi boste daleč, s srcem še dlje, zato bo partner posumil, da gledate Cez plot. Ne prepričujte ga o nasprotnem; naj se že končno spoprime s svojim ljubosumjem. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. začetnici nemškega pisatelja Manna, 3. pretep, 7. šiba, palica, 9. kanaanska boginja ljubezni (iz Crk Ta-na), 10. kraj pri ZreCah pod Pohorjem, 12. grški katolik, 13. skandinavski drobiž, 14. napaka, spodrsljaj, 15. najslabša šolska ocena, 16. rimski lirik (Gaj Valerij), 18. judovska verska ločina iz 1. stoletja pr. n. St., ki je zagotavljala strogo nravnost, 21. ime ameriškega filmskega igralca Sharifa, 24. pritok jezera Van v Turčiji, 26. mleCni izdelek, 27. osrednji prostor starorimske hiše, 28. sprevod ali plesna zabava v maskah, 30. nekdanji ugandski diktator (Idi), 31. Galatejin ljubimec v grški mitologiji, 32. ime ruske balerine Kir-sanove, 33. zaCetici slovenskega književnika Jenka. Navpično: 1. trpni glagolski način, 2. močne, krcem podobne bolečine v drobju, 3. nordijska gospodarica morij, 4. negativno naelektren ion, 5. Češki smučarski skakalec (Bohumil) (iz Crk cevka), 6. ptičja samica, 7. učenje, 8. strojček za pripravo toasta, 11. enaka sanigla-snika, 15. Orestova sestra v grški mitologiji, 17. originalna kratica Združenih držav, 19. slovenski orglar iz 19. stoletja (Franc), 20. platini podobna kovina, odporna na kemične reakcije (znak Ir), 21. Turek, 22. najvecje mesto in turistično središče na Floridi, 23. stara ruska dolžinska mera, 25. ime dveh mitoloških poveljnikov pred Trojo, 27. enaka samoglasnika, 29. orientalsko barvilo za lase. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 IS ‘BUTN ‘SPTV ‘uuiTv ‘epere^sem ‘iiire ‘us ‘ere)} ‘jriuq ‘masa ‘pi}R>I ‘R>(uo ‘s^p[ ‘jao ‘lumn ‘Roiujojdo Teu v Toid ‘s ar j :ouARiopoy\ Aausara ŠAH a b c d e f g h Muey - Ivanov / Ney Work 1989 Kdo bo hitrejši v napadu na nasprotnikovega kralja? Beli, ki veliko pričakuje od odprte b linije in Cmi, ki že tipa na polje g2 v beli rokadi! Na potezi je Cmi, ki prvi uspeva pritisk na belega kralja še stopnjevati. Poglejmo, kako je potekal zaključek partije, ki se je končal v korist Cmega! Rešitev naloge V igro in napad na belega kralja se najprej vključuje Cmi skakač s potezo l...Se4. Beli se nespretno brani in odigra nepomembno potezo 2.La3 /Boljše je 2.Tdl, vendar je cmi po 2...Thd8 v prednosti/ Sedaj Cmi skakaC odločilno poseže v belo pozicijo 2...Sd2 in beti je pričakoval jemanje lovca na polju ft in igral 3.c5 vendar se je po 3...Sf3+! vdal! Na 4.Khl Lg2:+! 5.Lg2: Dh4+ z matom v naslednji potezi! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 302 ZELO AROMATIČNA HRUŠKA ODVETNIŠTVO NANDE VIDMAR ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES, IZ CRKALAI ODŽAGANI DEL DEBLA PRI VRHU ZDOMEC OKUSEN SADEŽ, KIVI AVSTR. Pl-SATEU (PETER »VEC-. NALUC«) LIK. OPREMA V GLEDALIŠČU ALI FILMU TTCHO BRAHE STOLETJE, ERA RAZMERA AVTOR: SIMON BIZJAK SL. ZGODOVINAR (LOJZE) BORZNI POSREDNIK ANGLEŠKI PEVEC JOHN CASTUIVO STARA ZENSKA PETERO MOJZESOVIH KNJIG, PEN-TATEVH IVAN NAPOTNIK NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA ODBITE OBRESTI PRI PRODAJI NE-ZAPAD. MENIC VTIKALO, VTIČ NEOTESANOST, OMEJENOST NAMESTITEV, POSTAVITEV SL. PESNIK IN PISATELJ (•STRAH IN POGUM«) BARVNI SLEPEC PRIPRAVA Z VECLUČMI RUDOLF VIRCHOVV OSEMTISOCAK V HIMALAJI GOSP.ZNANS. PANOGA ZBIRALNIK MORSKI GLAVONOZEC GORSKE REŠEVALNE SANI VELIKA DOMAČA ALI DIVJA PRIČA GL. MESTO FR. DEPARTMAJA SOMME LEONHARD EULER ST. PEVKA NOVAKOVIČ SREDOZ. GRMIČEVJE ČASOVNI TERMIN PODOBA GOLEGA TELESA GOROVJE V S. MONGOLIJI ANTIGONINA SESTRA ODTISK BALERINA PAVLOVA KAPLJA POTU VISOKO ODLIKOVANJE NAJML. DOBA MEZOZOIKA RDEČI PUNET OSLOV GLAS PISMONOŠA NEMŠKA REKA, PRITOK DONAVE TUL. ETUI POLET, ZANOS TOMAŽ CIZMAN HERCEGOVEC ŽLEBIČ V DOGAH, DESKAH REKA V SREDNJI ANGLUI PLAČILNO SREDSTVO (OTROŠKO) MADŽARSKI PESNIK ADV NORDIJSKO BOŽANSTVO KRADLIVEC, ZMIKAVT TROPSKI PTIC Z VELIKIM KLJUNOM RIM. BOGINJA JEZE LOJZE JANKO IT. PREMIER (UMBERTOI TORINO KNJIŽEVNIK SLIV REŽISER (MIRC) SVETISCE BOGINJE ATENE ZASTRUPITEV ORGANIZMA S KISLINO ANDREJ ARKO SL. PEVKA RUPEL MORSKA TIŠINA, BREZVETRJE AM. VESOLJSKA USTANOVA IGOR TORKAK Počitniška moda Počitniška moda ni kar tako, veliko bolj sproščena je in veC si upa. V objemu vročega sonca je tudi zelo m-zgaljena in zapeljiva. Mladostna, izrezana kratka bluza je v tem primeru sicer ohlapna in povzorcena z batikom, kar je tudi v letošnji modi dovoljeno, a pogosteje blago zamenja čipka, spodaj pa modrček skriva, kar je treba. K oblačilcu sodi ohlapna, cunjasta borSa in spodrezane kavbojke z usnjenim pasom. Podobno značilnost ima elegantnejSa inačica visoke mode. Zivotek je kratek, tesno oprijet in zelo poudarja prsi, vsebuje nešteto svetlečih kamnov, biserov ali sintetičnih pigmentov. Tudi čipke so pogoste. Zivotkd imajo naramnice, ki so pogosto in večkrat prekrižane ali pa so brez njih. Dekle s povito ruto okrog bokov je namenjeno na plažo in tržnico. Sproščenost poudarjajo ob glavi spletene kite in na koncu povezane s pisanimi trakovi. Barve s trakov se ponovijo pri rožah na jopi in velikem cekarju. Dodamo lahko tudi lesen, robusten nakit in lahke Čevlje. Upombimo afriške barve. Kaj pa fantje? Cim tanjša srajčka s kratkimi rokavi naj bo bogato povzročena z drobnimi motivi ali preprosto enobarvna. Zamenja jo lahko majčka z napisom v neobičajni barvi. Enak barvni odtenek izberemo pri hlačah. Te so lahko v klasični izvedbi s paspuliranimi žepi in kratke, ali bolj ohlapne iz tankih materialov, v pasu stisnjene s trakom in elastiko. Kapica s Šiitom in Športno obuvalo pa naj dopolnjujeta izbrano podobo. Suzana Belak Pungartnik ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Igre na srečo so dober posel S hazardom je zasvojenih vse več ljudi Igralni aparati in druge vrste hazardnih iger, ki so bile nekod dovoljeni le v Nevadi in Atlantic Cityju, so že nekaj Časa dosegljivi vsem Američanom. Mnogim sreCa seveda ni naklonjena. Leta 1987 je ameriško vrhovno sodišče indijanskim plemenom v veC državah dovolilo odpreti igralnice, celo v tako oddaljenih krajih, kot je Deadvvood v Južni Dakoti. Igralnice so tudi na ladjah, ki plujejo po Mississipiju in v veC krajih v Minnesoti, kjer je zdaj celo veC igralnic kot v Atlantic Citjrju. Obrestna stopnja za posojeni denar v igralnicah je tako visoka, da je Zvezna banka za državne rezerve iz Bostona nedavno organizirala konferenco o tem fenomenu. Čeprav so »banCne ugodnosti« javnosti dobro znane, so strokovnjaki bostonskega srečanja o igralništvu opozorili, da prihaja prav zaradi tega do številnih gospodarskih in socialnih problemov. Državni tožilec iz države Massachusetts je poudaril, da lastniki igralnic pretiravajo z obljubami o odpiranju novih delovnih mest v krajih, kjer želijo odpreti igralnice. V mestih, kjer so odprte igralnice, beležijo naraščanje kriminala, prostitucije, veC je tudi uživalcev mamil, vlomov in pretepov. V mestih v bližni Foxwoods casina se je povečalo predvsem število kriminalnih dejanj na ulicah, veC je tudi sporov v družinah. Michael Brovm, predsednik družbe Foxwoods, odgovarja, da je povsem razumljivo, da narašča število kriminalnih dejanj, saj mesta, kjer so odprte igralnice, obiskuje veC milijonov ljudi. »Ce pride na neko območje vsako leto 16 milijonov turistov, se število nasilnih dejanj paC sorazmerno poveCa. Tako je tudi v Orlandu na Floridi, kjer je Disney VVorld,« se brani Brown. Foxwoods ima najvecje igralnice na svetu, z njimi pa zasluži milijone dolarjev. V indijanskem rezervatu Ma-shantucket, kjer je zgradil igralnico, je dobilo delo deset tisoč ljudi, razvilo pa se je tudi gospodarstvo. V blagajno države Connecticut se prav od davkov iz igralnic steka največ denarja; lani je samo delež državi od igralnih avtomatov znašal 120 milijonov dolarjev. Robert Goodman, avtor knjige The Lučk Business; Gam-bling, Governments and Grand Illusions trdi, da igralnice prinašajo več težav kot koristi. Po zbranih podatkih stane družbo vsak hazarder približno 13 tisoC dolarjev na leto. Ce v državi Massachusetts polovica odstotka prebivalcev troši denar za igre na sreCo in imajo zaradi tega razlice težave, mora država zanje odšteti več kot dvesto milijonov dolarjev na leto. Brovvn meni, da se bo število ljudi, zasvojenih s hazardom, še povečalo, zato je podaril dvesto tisoč dolarjev v poseben sklad v Connecticutu, ki pomaga igralcem iger na sreCo, ki so se znašli v težavah. »Problema ne bomo rešili z omejevanjem ali odpravo iger, saj le nekaj odstotkov ljudi ni sposobnih brzdati svoje igralske žilice,« je povedal Brovm in dodal: »Tudi prodajo cigaret in piva ne moremo prepovedati in zapreti zabavišč.« Nekateri udeleženci konference so menili, da igralnice negativno vplivajo na ljudi, odtok dolarjev pa v krajih z igralnicami Čutijo tudi tamkajšnji poslovneži. Goodman je poudaril, da je nedavna raziskava v državi Illinois pokazala, da se je število delovnih mest povečalo le na ladjah, ne pa tudi v mestih, skozi katere plujejo. »Nedvomno je, da igralnice niso in tudi ne bi smele biti osnova za reševanje gospodarskih problemov,« je zapisano v študiji. Timothy Ryan z univerze za poslovne študije v New Orleansu meni, da bodo po koncu hazarderske mrzlice karte spet v rokah davkoplačevalčev in države. Michael Ellis / Reuter I radio GLAS ljubljane d.d 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK______ TELEFONSKA ŠTEVILKA . NASLOV______________ GLASBENA ŽEUA _ Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva ulica 6 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA 1 IRAN Dežela na nekdanjem stičišču med vzhodom in zahodom (u) Babilonci so naredili opeko in jo posušili na soncu, Asirci so pripeljali cedrovino iz Libanona, Jonci so izklesali kamnite bloke, Medijci in Egipča- ni so izdelali zlate okraske... Perzijska vera je prepovedovala uporabo svetišč, zato so se umetniki, ki niso mogli s svojimi deli poveličevati boga, posvetili poveličevanju kralja. Tudi glavna tema aheme-nidskega kiparstva je sam kralj. Krilate pošasti z repom škorpijona - lik, prisvojen iz asirske umetnosti - tukaj ubije kralj junak. Kralj, pogosto izenačen z Bogom, je povsod. On vlada, on si prizadeva, on triumfira nad nasprotniki. Predstavljeni so njegove sluge, vojaki, podaniki... On je dostojanstven v svoji enostavnosti, on je res kralj kraljev, ki so ga Grki imeli za dostojnega nasprotnika in ne za prezira vrednega barbara. On res lahko napise: »Ce razmišljaš, katere zemlje je imel kralj Da-rej, poglej slike teh, ki držijo moj prestol, in prepoznal jih bos. Spoznal boš, da so se Perzijci borili daleC od doma.« Perzijska umetnost je izrazito pripovedna. Povorka, ki se priklanja kralju v Persepolisu, je zaCu-dujoCe različna in živahna. Po številnih detajlih na reliefih je mogoCe prepoznati, kateremu narodu pripadajo posamezne osebe. To je Čudovita kamnita knjiga, knjiga za vse rodove, ki še danes, pa Čeprav okrnjena, na stenah stopnišč in posameznih portalih pripoveduje zgodbe o novoletnih svečanostih, sprejemih podanikov, vazalskem obredu... Ahemenidski gradbeniki v svojem izrazu niso iznašli kaj bistveno novega. Njihova odlika je v tem, da so na enem me- Most čez reko Zajandeh Grobnica v Persepolisu stu združili vso pestrost gradbeništva in kiparstva provinc, ki so sestavljale tedanjo Perzijo. Novost so uvedli v sprejemni dvorani, ki je neke vrste povezujoč element vseh zgradb v mestu. Dotedanje običajne kamnite grede so v Persepolisu nadomestile lahke grede iz cedrovine. Tako je nosilo strop te ogromne, 75 metrov dolge in 20 metrov visoke dvorane le 36 vitkih stebrov z živalskimi zaključki na vrhu, ki so perzijska posebnost. To je dajalo dvorani dodatno zračnost in še bolj dramatično vplivalo na občutke obiskovalca, ki se je znašel pod njenim stropom. Žarki večernega sonca so lizali preostanke stebrov Persepolisa. Pred mojimi očmi se je odvijala zgodovina, leto 330 pr. n. št., ko so Persepolis pozirali ognjeni zublji. Janez Jaklič (Se nadaljuje) 28 Sreda, 28. junija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 A VREMENSKA SUKA 1010 1020 k nam topel in postopno bolj suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. DUBLIN ’ 14/20 ° 6 MtL&lNM 4 MOSKVA 23/23 AMSTERDAM LONDON 17/25 14/23°^ ° LIZBONA 102l)e/23° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. m* MADRID ( DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.13 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 5.48 in zašla ob 20.56. . .<3 ■gj*| / HELSINKI Tkockhou, -'S Ji ; V'™" - - 1?/25US VARŠAVA 17/25 ° C15/26 PARIZ °BRUSEU ° 20/27 17,27 6_6fDUNAJ BEOGRAD d6/20 SPLIT 0 ,22/25 ° SOFIJA ““RIM ‘—SKOPJEo 16/- 19/- s—K v. ‘rK'< ooo te\ v ahne ^ 29/31 < KUE> ,a,f5oo 1010 TEMPERATURE MORJA IN REK 7 °c °c Mura 12,4 Crikvenica 20,0 Sava (Radovljica) 9,8 Malinska 21,0 Sora 12,3 Šibenik 22,0 Ljubljanica 12,3 Poreč 22,0 Savinja - Split 22,0 Vipava Jadransko morje (Koper) 10,2 M. Lošinj Dubrovnik 22,0 22,0 PLIMOVANJE Danes: ob 4.37 najnižje -62 cm, ob 11.19 najvisje 32 cm, ob 1630 najniže -11 cm, ob 22.10 najvisje 44 cm. Tutri: ob 5.04 najnižje -62 on, ob 11.46 najvisje 34 cm, ob 17.04 najnižje -12 cm, ob 22.40 najvisje 42 cm. TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m ^6 °C 23 19 15 11 8 5 S o*® NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov popoldne: NW 5 do 10 vozlov wmw0 BI0PR0GN0ZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. VOK POPULI Predno ugotovimo, kaj je življenje, ga pol že mine. Pomagaj mi, revež, da ne postanem tak kot ti. JUTRI GRADEC 14/27 ✓s v CELOVEC c MARIBOR (_X0 l3^5 S-N ^ ^ O 15/27 n X j M. SOBOTA O1 S/27 O KRANJSKA GORA - 10,24 TRŽi?12/25 CEUE O 13/25 —' OVIDEM 14/27 GORICA ^ 15/30 O ° UUBUANA 15/27 POSTOJNA _ 13/25 ° . -n . KOČEVJE ZAGREB I*/27 V Sloveniji: V Četrtek bo večinoma sonCno in toplo. Obeti: V petek se bo nadaljevalo sonCno vreme. -J SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE 7mAri( BBl I 1Q| cin £T0iO! ml* 1 ■■ ■ Mr1 ■ I ur n IZPIHIIb som mc X WJF J ■letošnii reiormi PARIZ - »To je sramota, z našimi otroki ravnajo kot z živino. Ne bi lahko prej pogledali naslovov nalog, kot da bi se blamirali?« S takimi in podobnimi besedami francoski starši bodrijo in tolažijo 665.788 Študentov, ki se že deset dni mučijo z maturo in z neskončnimi zapleti. Letošnji zrelostni izpiti so namreč prvi po reformi, ki je določila, da samo za izpite iz filozofije, zgodovine in zemljepisa naloge kot doslej pripravijo deželni sveti profesorjev, vse ostale naloge pa določa ministrstvo za Šolstvo. Kot kaže, se profesorji niso znašli. Prejšnji petek so morali za 21.728 dijakov razveljaviti nalogo iz ekonomije, ker je neki izpitni komisar nekaj ur pred izpitom iz ekonomije po pomoti namesto prave kuverte za izpit odprl kuverto z naslovom naloge iz ekonomije. Lahko si mislimo, kako so se počutili maturantje, ko so jim razveljavih nalogo. »Moja hci mi je v joku telefonirala,« je povedal neki jezen oCe. V nekem liceju kakih sto kilometrov od Pariza (Puy-en-Velay) je prišlo do pravega incidenta. Ravnatelj se je namreč zmotil pri razdeljevanju nalog in se je zato odločil za nekajurno karanteno, da ne bi dijaki po telefonu razbo-bnali naslov naloge. Do 14. ure so morali dijaki ostati v Soli, prepovedali pa so jim tudi vsak stik z zunanjim svetom. Nekaj podobnega se je zgodilo v juznofrancoskem Perpignanu, kjer so maturantom iz filozofije po pomoti prebrali naslov maturantov iz literature. V tem primeru pa je ravnatelj vsaj poskrbel, da so dijakom prinesli hladno kosilo. V Bordeauxu pa je prišlo do neverjetne pomote, saj so Časopisi dan prej objavili naslove maturitetnih nalog, tako da so morale komisije sed po rezervnih naslovih. Včeraj pa je prava pregovorna kaplja sodu izbila dno, saj je bila matematična naloga nerešljiva za vedno maturantov. Sam minister Francois Bayrou je moral priznati, da je bila naloga pretežka. Starši so Ze napovedali sodne postopke proti Šolskim oblastem, tako da so te izpitnim komisijam svetovale, naj študentom pogledajo skozi prste. Tokrat so imeli izredno srečo ' NeesisiNiSi , v. _________________- ' _________________________ Nedeljski potres na Tajvanu (6,5 po Richterju) je terjal eno življenje, v povsem nagnjeni stavbi pa ni bil nihče ranjen (Telefoto: AR) Bik ni vedel, kdo je žrtev CACERES (Španija) -Vicki Moore, eno od najbolj vnetih britanskih bork za pravice živali in najodločnejsih nasprotnic Španskih bikoborb in »fiest«, je bik v zahodnošpanskem Caceresu nabodel na rogove, tako da je sedaj v kritičnem stanju v krajevni bolnišnici. Zenska je pod lažnim imenom Lucille Haywood (s pravim imenom ji ne bi dovolili v Španijo, ker je že večkrat motila fieste) s televizijsko kamero snemala »okrutnost« tradicionalne fieste. Bik pa v njej ni prepoznal prijateljice in jo je napadel. Našli ribiški čoln iz Kristusovih časov V kibucu Ginosar ob Galilejskem jezeru so našli 2000 let star ribiški čoln (Telefoto: AR)