po«trvnJ nlaJsi na V erofovflV Maribor, sobota 25 mala 1935 Stev 119 \y rxvn MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERIM« Uredništvo in uprava: Maribor, Qoapoakaul.il/ Talafon uredništva 2440, uprava 245t Izhaja razen nadalje lit praznikov vsak dan vi / Velja meaeSito prejaman « upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi p« ceniku / Oglasa ■pre|ema tudi oglaanl oddelek .Jutra" v tj ubljanl « Poštni čekovni račun II 11.409 99 JUTRA” Pokojninski zavod za Maribor Te dni je prišlo v našo obdravsko prestolnico veselo . sporočilo. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani bo nudil 10 milijonov dinarjev posojila, ki se bodo uporabili za važne investicije. Sedem milijonov dinarjev pojde za novi šolski kompleks v magdalenskem predmestju, trije milijoni pa so se dovolili Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu za gradnjo novega sanatorija za Naše r.ameščenstvo v Mariboru. Pokojninski zavod je iznova izpričal, da ni o-stal samo zavod ter institucija za pokojninsko zvarovanje. Socialni pomen se je razširil in prešel v strugo našega narodnega gospodarstva vobče. Pokojninski zavod je postal zadnja leta odločilen či-nitelj v našem gospodarskem življenju. S krediti in posojili občinam >n zasebnikom posvežnje in pospešuje ritem iniciative v narodno-gospodarskem krogotoku in velikopoteznih zasnovali. V razmahu tega našega eminentno socialnega zavoda so tičali pogoji nepričakovanih blagodejnih posledic za naše življenje. Skromni so bili začetki. Z žilavo delavnostjo in neverjetno požrtvovalnostjo je ta zavod, ki je ponos vsega našega zasebnega nameščenstva, rastel do današnje veličine. Na področju Slovenije je bilo leta 1919, jedva 1300 zavarovancev. I Danes ie pri zavodu zavarovanih na tem |*'Področju 7915 nameščencev. \ sk> Paj pa 9934, V letu 1934 pa so znašali i Predpisi na premijah za 27,462.030 dinar-I iev, od tega na področju bivše ljubljanske oblasti 14,596.098 Din, na območju Ibivše mariborske oblasti pa 6,790.860 1 Din. Leta 1922 se je izplačalo na rentah samo 3S.2S9.61 Din. V letu 1Q34 je narasla ta vsota na 10,811.660 Din. V suhoparnosti in hladni s‘ ^b navedb '■ razodeva ves razmah socialne aktivnosti. Odtod pa so prihajale tudi stalne ;’>• ežitve pri ver' '»ra^tenih akcijah, ki so ustvarile trajne vrednote v našem narodno-gospodarskem organizmih Zavod ima svoje zgradbe v naši beli Ljubljani s ponosnim nebotičnikom, ki ;e bil tedaj najvišja stavba v naši dr • i in Srednji Evropi sploh. Pri tem ne kaže danes načeti vprašanja, ali bi ne bilo bobe, da bi se za težke zneske, ki jih je skupaj znašalo naše zasebno nameščenstvo, Postavile male enodružinske hišice, s či-ttier bi bil nedvomno zgovorneje poudarjen s cialni značaj in pomen zavoda. Tud; "'ir ib or je dobil. Enajst milijonov je šlo za palačo Pokojninskega zavoda na Kralja Pet-a trgu, slekla so tudi druga posojila mestni občini iti zasebnikom, sedaj rli' 1 m’1’ ov dinarjev, ki bo prinesel Mariboru nove Donosne stavbe. Okoli 35 milijonov di-nariev kredita c'1 strani Pokojninskega Zavoda ie šlo v zadnjih letih v prid dru-•ie slovenske prestolnice, dočim ,ie šlo v ftrid Ljubljane preko 100 milijonov Din. Vse to posveževanje ter omogočanje 1aše aktivnosti in tvornosti pa ima svoje tehtne razloge v duhu živahne uvidevnosti in unr 'atiju globokih potreb s stia-!H vodilnih činiteljev pri omenjenem za-v’odti, pa tudi v duhu sporazumne so-Jasnosti med obema delegacijama, ki Vstopata v zavodu službodajalce in nameščence. Prospeh Pokojninskega zavoda, ki je danes samostojna in vzorno u-r®iena socialna institucija z. dobro izpelja f,itn pokojninskim zavarovanjem in raz-1 ;ram ustrezajočo starostno preskrbo Upokojencev, temelji tej liniji medsta-novske vzajemnosti, dostopnosti in spo-ra?-Uinnosti. Interesi službodajalstva in nameščen«tva so se v zavodu složno u- Napori Ženeve za mir v Nov kompromisni predlog lorda Edena — Ostra polemika med italijanskimi in angleškimi listi - Suženjstvo tudi v italijanski TršpoHfssii ŽENEVA, 25. maja. Lord Eden je kot r>oročevaIec v abesinsko-italijanskem sporu našel neko formulo, ki je bila sporočena Mussoliniju kot kompromisna rešitev. Ob 11. uri je poročal Eden v svetu, nakar je bilo izjavljeno, da se Italija in Abesinija vrneta na člen 5 italijansko-abesinske prijateljske pogodbe iz 1. 1928., ki izključuje vsako uporabo sile. Nevarnost vojne je tako vezana. V drugem delu se pa določa način razsodiščnega postopanja. Ako se pa medtem sporazum ne doseže, se snide v septembru v tej zadevi zopet svet Društva narodov. (Vprašanje je sedaj, če bo Italija ta pred log sprejela? Op. ur.) LONDON, 25. maja. V zadnjem času je nastala vidna napetost med Italijo in An- glijo, kj se kaže v polemiki med angleškim in italijanskim tiskom. Italijanski tisk obtožuje Anglijo, da namerava sama v obliki protektorata poseči po Abesiniji in je samo to vzrok, da se upira italijanskim načrtom. Na te trditve italijanskega tiska pa odgovarja angleški tisk s precej ostrimi napadi na Italijo, v katerih govori zelo zafrkljivo zlasti o italijanskih tožbah v Ženevi o suženjstvu v Abesiniji. Angleški tisk dokazuje na jiodlagi izjav in celo uradnih poročil, da se dogajajo posamezni primeri suženjstva še danes tudi v italijanski Tripolitaniji. Ako sedaj italijanska vlada toži Abesiijo, da tolerira v mejah svoje države še sramotno suženjstvo, potem naj fašistični režim poskrbi najprej za to, da ne bo katera druga drža- va imela povoda vložiti v Ženevi enako tožbe proti Italiji. Mimo tega objavljajo angleški listi poročilo Iz Adis Ahebe, da je belgijska vojaška misija izdelala po-ročilo, v katerem se ugotavlja, da se Italija pri izzivanju Abesinije ne poslužuje samo koncentriranja čet in organiziranja incidentov, ampak je celo tudi že dejansko napadla abesinsko ozemlje. Italijanska vojaška letala so večkrat letala nad abesinskim ozemljem in vrgla celo osem bomb na albanske naselbine. Sedem bom!) so vrgla na Gerlogubi, eno pa na A do. Obe mesti ležita globoko na ozemlju Aba sinije. Mimo tega so pa našli tudi še ’ druge neeksplodirane bombe. Flandinova vlada ored oadcem KRIZA ZARADI FINANČNIH POOBLASTIL. NA VIDIKU NOVA VLADA LEVICE. PARIZ, 25. maja. Ako znaki ne varajo, stoji Flandinova vlada pred padcem. Sklep vlade, zahtevati enaka ali še večja pooblastila, kot jih je dobi! Poincare leta 1926., je izzval v parlamentu veliko nezadovoljstvo. Flan-din namerava tokrat staviti vprašanje zaupanja. Mnenja so pa deljena in se računa celo s padcem vlade. Predsednik finančnega odbora Malvy je izjavil, da obžaluje, da hoče vlada sanirati državne finance po izredni, na- mesto po redni poti. Desnica se vladi odločno upira. Govori se že o sestavi nove vlade. Imenuje se Herriot, ki pa mandat odklanja izjavljajoč, da ne ve kako bi rešil vprašanje deficita 17 milijard. Imenuje se dalje tudi Laval, ki pa zopet noče zapustiti svojega resora. Zdi se z?to, da bo sledila sedanji vlada levice, ki bo prevzela vso odgovornost. Pa tudi zdravstveno stanje Flandina je tako, da se bo moral umak niti. V Parizu vznemirjeni zaradi Italije BOJE SE NOVEGA ZBLIŽANJA MED RIMOM »TEMPSA«. IN BERLINOM. MNENJE PARIZ, 25. maja. V Parizu se opaža velika vznemirjenost zaradi odmeva Hit lerjevega govora, ker bi mogli z njim v zvezi nemško-italijanski odnošaji dobiti čisto novo obliko in izzvati spremembo v političnem položaju. Rimski dopisnik »Tempsa« pa vendarle meni, razpravljajoč o rimskih koment. Hitlerjevega govora da ni treba misliti, da so se odnošaji med Nemčijo in Italijo vrnili zopet v ono fazo, ko so bili najtesnejši. Hitlerjev govor je izzval v Rimu neko zadovoljstvo in novo zaupanje. Italija je docela angažirana s svojo ekspedicijo v Afriki, tako. da v nobenem primeru ne želi priti v konflikte v Evropi. Drugi element zadovoljstva, ki se čuti v Rimu, predstavlja pa zadržanje Nemčije, ki vzbuja v Italiji upanje, da bi se mogel praktično izvesti četvorni pakt, ki bi zasigural nadvlado velesil v Evropi preko Društva narodov, ki Italiji nikoli ni bilo posebno simpatično, ji je pa sedaj zaradi spora z Abesinijo še toliko manj. Nemčiia in Rusija MOSKVA, 25. maja. Sovjetski tisk je objavil v celoti ali izvlečku in precej objektivno zadnji Hitlerjev govor v državnem zboru. V »Izvestijih« pa je napisal Radek uvodnik, v katerem pravi, da ni Hitler odgovoril niti na eno vprašanje, ki mu je bilo stavljeno s strani francoske in angleške diplomacije. Sicer pa se mo. ra ves Hitlerjev govor, zlasti glede pasusa na adreso sovjetske Rusije, smatrati kot novo poslabšanje odnošajev med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. »Pravda« pa piše, da je Hitler s svojim govorom «inw) dokazal upravičenost fran-cosko-sovjetskega in češkosktvaško-sov jetskega pakta. rejevali in uravnavali. Osnovna misel solidarnega in obojestranskega sporazumevanja je rodila te vidne uspehe na po- d"jčju starostne preskrbe našega zasebnega nameščenstva. ki se tnu zaradi naporne službe ter težke poslovne odgovornosti rahlja živčevje in ki po desetletjih garanja zasluži človeka dostojno življenje v pokoju. Sicer se še niso povsem uresničili ideali reformirane, razširjene in po-ntodernjene pokojninske zakonodaje, ki bi prinesla našemu zasebnemu na-meščenstvu ugodnejše pogoje in učin- ke pokojninskega zavarovanja. V tej smeri gredo težnje in borbe našega privatnega nameščenstva ter njegove delegacije v Pokojninskem zavodu. Nikdo pa ne more danes odrekati temu našemu socialnemu zavodu, katerega elementi se blagodejno pretakajo po strujah našega narodno-gospodarskega žitja in bitja, da ne bi bil v težkih letih zastoja na torišču gradbenih potreb in izhirane stanovanjske politike uniel svojega poslanstva^ in sodelovanja. Tudi Maribor je bil deležen sadov tega sodelovanja, četudi bi si jih morda še več želeli. —c- Svetovna konferenca v Ameriki WASHINGTON, 25. maja. Demokratski senator Tidyng je stavil kongresu predlog, po katerem se predsednik Roosevelt pooblašča, da skliče v Washinrr-ton novo svetovno konferenco. Konferen ca naj bi se sklicala člmprej in njena naloga bi bila razpravljati o najvažnejših problemih povojne dobe, in to o razorožitvi, vojnih dolgovih, mednarodni stabilizaciji valute in pobijaniu gospodarske krize. Tldyng je Izjavil, da bi Amerika mogla znižati vojne dolgove pod pogojem, ako bi se dosegla ukinitev oboroževanja vsaj za dobo 5 let. PODONAVSKE KONFERENCE ŠE NE BO. PARIZ, 25. maja. Lord Eden je kot navski konferenci V Rimu piše »Peti! Parisien«, da so priprave zelo obširne in težavne in se konferenca tekom letošnjega poletja še ne bo mogla sestati. NEMČIJA IN ROMUNI TA. BUKAREŠTA. 25. maia. Med Nemčijo in Romunijo je bi! sklenjen sporazum o clearingu in enako tudi o izvozu romunskega petroleja v Nemčijo ter nlačania kuponov romunske rente nemškim por-terjem. Kakor poroča »Havas«. imajo ti sporazumi tudi še tajen dodatek. POLJSKA ODPOVED. PRAGA, 25. maja. Poljska vlada je odpovedala pogodbo o zračnem prometu s Češkoslovaško. \ NOV LETALSKI REKORD. BERLIN, 25. maja. Nemško trimotomo letalo »Junkers« je potolklo rekord br-zine na progi Berlin—Pariz. Letalo te preletelo to razdaljo, ki znaša skoraj tisoč kilometrov, v treh urah. POŽAR V LONDONU. LONDON. 25. maja. Včeraj ie nastal v ulici Sulsburry požar v neki tiskarni, ki se je naglo razširil na sosedno tovarno in vso ulico. Zaradi močnega vetra se je gasilcem posrečilo pogasiti požar šele po 6-urnem napornem delu. Ško'! ogromna. SNEG V AFRIKI. PARIZ. 25. maja. Iz Maroka por -* - da je nastalo tam docela nenormalno vreme. V Sasu, ko bi letos moralo v Maroku deževati, je bila velika suša. ki je v mnogih krajih uničila ves pridelek. Sedaj pa je nastal po gorah mraz s snežnimi vihrami, dočim v nižinah silovito dežuje, kar pozvroča .vriske poplave Dnevne vesti Spored jutrišnjih sokolskih prireditev OB 14.30 SLAVNOSTNI SPREVOD S KRALJA PETRA TRGA. OB 13.30 TELOVADNI NASTOP V LJUDSKEM VR TU. PO NASTOPU VELIKA PRIRE*?'- TEV NA PROSTEM. Priprave za jutrišnje veliko sokolske prireditve so v glavnem končane. Po vseh letnih telovadiščih in te1'-vadnicah vseli šestih mariborskih in okoliških Sokolskih društev se gibljejo marljivi načelniki in vaditelji, da bi tudi generalne vaje cim lepše uspele. Zletišče v idiličnem Ljudskem vrtu je pripravljeno. Lepo urejen pa je tudi prostor na letnem telovadišču Sokola Matice, kjer bo po nastopu velika prireditev na prostem. Danes popoldne ob 5. uri bo na zletišču generalna vaja za sokolske dečke in deklice. Vaje se bo udeležila sokolska mladina vseh šestih sokolskih društev. Jutri dopoldne ob 9. uri pa bo ob sodelovanju vojaške godbe generalna vaja nastopajočega članstva. Generalna vaja je za vse člane in članice obvezna. Tudi je prireditveni odbor poskrbel vse potrebno za vzorno rediteljsko službo. Spored za popoldanski javni nastop v, Ljudskem vrtu pa je naslednji: pred nastopom bo slavnostni sprevod, ki bo kre- nil s Kralja Petra trga preko državnega mosta po Tattenbachovi ulici, Sodni ulici, Aleksandrovi cesti na letno telovadišče. Na čelu sprevoda bo sokolska fanfara, igrali pa bosta pri sprevodu vojaška in železničarska godba. Stik bo pred letnim telovadiščem. Pričetek nastopa bo točno ob 15.30. Vsi nastopajoči oddelki se bodo najprej poklonili državni zastavi, nato pa bodo sledile proste vaje članic za drugi vsesokolski zlet v Beogradu, nastop naraščajnikov, nastop nižjh oddelkov dečkov in deklic, vaje na orodju, nastop naraščajmo in višjih oddelkov deklic, izvajanje narodnih plesov, štafetni tek, za prvenstvo mariborskih sokolskih društev, tek na S00 m, proste vaje članov, nastop vojaštva s puškami in nastop sokolske konjenice. Po nastopu pa bo na letnem telovadišču Sokola Matice veliko narodno sokolsko veselje, pri katerem bosta sodelovali dve godbi. Preskrbljeno pa je tudi za najboljši počutek. Proslava dečjega dneva NASTOP MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ RAC. V prid zbirki za ubožno deco priredita Liudska univerza in Žensko društvo prihodnji ponedeljek 27. t. m. mladinski pevski večer, pri kateri priliki nastopi Šolski pevski zbor iz Rač pod vodstvom Z. J. Borna. Z ozirom na mladino je določen začetek za pol 7. uro zvečer. Prireditev bo nekaj svojevrstnega in naj pokaže, kako stopnjo izpopolnitve lahko doseže tudi podeželski šolski zbor pri skrbni in smotreni pripravi. Slišali stno 2a preteklo nedeljo ob priliki proslave materinskega dneva na Pragerskem, kjer je nastopil v okviru vsestransko lepo uspele prireditve oudotne osnovne šole. Zbor šteje okoli 40 pevcev in pevk. Poic sveže in zveni prijetno. Glasovi so dokai izenačeni in tehniške težkoče. katerih je vse polno v novejši mladinski pevski literaturi, so uspešuo premagane. To pa je bilo mogoče, ker je pridna go- jitev narodne pesmi zasig.urala umetni pesmi trdno podlago. Na sporedu imajo pevci skladbe Adamiča (8), Grbca (3), Tomca (2), Zajčevica (3) in Popandopula (4). Vse so novejšega datuma in v zadnjem času objavljene v mladinskem zborniku »Grlica«. Vztrajna marljivost dirigenta in vztrajna volja pevske čete zasluži tudi naše zanimanje, zato priporočamo obisk te dobrodelne prireditve kar najtopleje odraslim. kakor osobito še naši mladini. Podpirala sc bo s tem tudi humanitarna stran tega pevskega večera. Pri tej priliki se poslavlja od nas požrtvovalna blagajničarka Ljudske univerze cdč. učiteljica Ažmanova, ki sc je vedno prav posebno zavzemala, da so muzikalne prireditve Ljudske univerze kar najbolje uspele. Smrt Maistrovega borca Danes dopoldne je po hudi bolezni umrl v starosti 65 let carinski sluga g. Anton Simonič. Že nekaj časa je bolehal za o-slabelostjo srca, danes dopoldne pa je njegovo dobro srce popolnoma oslabelo in smrt-rešiteljica je potrkala na njegova vrata. Vest o njegovi smrti se je naglo raznesla v širokem krogu njegovih prijateljev in znancev, zlasti pa h, presunila naše Maistrove borce, ki so izgubili z n;ir ;vojega najboljšega in zvestega tovariša. Pokojnik je bil rojen v Budini pri Ptuju ter je bil delj časa uslužben kot pod uradnik pri ptujski davčni upravi. red svetovno vojno -2 je preselil v Maribor in prevzel gostilno »Pri soli«, toda vojna vihra mu je prekrižala lepe načrte. Moral je na fronto, kjer je preživel vse grozote svetovnega klanja. Po prevratu je bil med prvimi, ki so se odzvali pozivu generala Maistra '.' 'eležil se je bojev ob naši meji pri Cmureku in Gornji Radgoni ter na Koroškem. Bil je tudi med prvimi, ki so v tistih resnih časih branili Maribor in je pomagal odločno pri razorožitvi zelenega kadra. Zadnja leta je bil uslužben kot sluga pri mariborski glavni carinarnici, kje. so ga vsi cenili in zelo radi imeli. Pokojnik je b'1 oče našega stanovskega tovariša g. Ivana Simoniča, ki mu ob bridki izgubi dragega očeta izreka naše uredništvo globoko sožalje! Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 25. maja ob 20. uri: »Hoffman* nove pripovedke«. Red C. Gostovanje primadone ljubljanske opere Zlate Gjun gjenac-Gavellove. Nedelja, 26. maja ob 20. uri: »Blodni o-gnji«. Zadnjič. Najnižja vstopnina od Din 15.— navzdol. Še enkrat in zadnjič »Blodni ognji '. Šorlijevi »Blodni ognji«, ki so zaradi svoje aktualne vsebine živo zanimali ter so dosegli kot v Ljubljani tudi v Mariboru velik uspeli, pojdejo v nedeljo, 26. t. m. zvečer z a d n j i c in po najnižjth cenah od 15 Din navzdol preko odra. Samo še tri predstave (»Blodni ognji«, »Poljska kri«, »Hoffmannove pripovedke«) bodo v tej sezoni. Zato opozarjamo lastnike blokov, da jih čimprej porabijo. Drevi gostuje v gledališču primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac-Ga-vella. Gostovanje tako odlične pevke bo za Maribor vsekakor velik umetniški u-žitek, ki se nudi le redko. Novi narodni poslanci Glavni volilni odbor je končal svoje delo- Na državni listi Bogoljuba Jevtiča je bilo v Sloveniji izvoljenih 27 poslancev, na. listi dr. Vladimirja Mačka pa 2. Na listi g. Jevtiča so bili izvoljeni: V okraju Maribor levi breg: Ivan J an-žekovič, župan v Košakih, in dr. Ivan Jančič, upokojeni državni tožilec v Mariboru; v murskosoboškem okraju veleposestnik in industrijalec Josip Benko iz Murske Sobote; v ptujskem gostilničar Nikolaj Brenčič iz Ptuja, v dolnjelen-davskem zdravnik dr. Fran K l a r iz Dol. Lendave, v okraju Maribor desni breg ekonom Fran Gornjak iz Slov, Bistrice, v konjiškem okraju notar Karl Gajšek iz Slov. Konjic, v dravograjskem šolski upravitelj Karl Doberšek - iz Prevali, v celjskem upravitelj javne bolnišnice Ivan PrekorSek iz Celja, v ljutomerskem Avgust L u ka č i č iz Maribora; v Laškem učitelj Rudolf Pleskovič iz Trbovelj, v slovenjgrajskem konzul dr. Anton Novačan iz Celja, v brežiškem dr. Andrej Veble iz Maribora. Za mesto Ljubljana bivši minister Iv. Mohorič in višji magistratni svetnik dr. Riko Fuks, za ljubljansko okolico minister za socialno politiko dr. Marušič in lekarnar Stajnko Hočevar z Vrhnike, v logaškem okraju dr. Drago Marušič, v radovljiškem Ivan Mohorič, v litijskem Milan Mravlje, v Krškem inž. Franc Zupančič, v kamniškem Anton K e rsni k, v kočevskem dr. 1 van Lovrenčič, v novomeškem dr. Josip Režek, v kranjskem dr. Fran Šem rov, v črnomeljskem dr. Jure Koce, v metliškem pa Dako Makar. Na listi dr. Mačka ie bil izvoljen v šmarskem okraju odvetnik dr. Dobovi S ek iz Celja, v gornjegrajskem okraju pa Rudolf P. e v e c, trgovec iz Ormoža. Za prvenstvo LNP Jutri v nedeljo 26. maja ob 16*30 na igrišču SK Raplda ČAKOVEČKI SK : SK RAPID f * moi Ob vsakem vremenu! Deset let Tiskovne založbe v Mariboru Pred 10 leti je bila na pobudo naših slovenskih književnikov ustanovljena v Mariboru Tiskovna založba na zadružni podlagi. Ob ustanovitvi so si ustanovitelji nadeli nalogo nuditi našemu narodu slovensko knjigo, dobro se zavedajoč vzgojnega pomena, ki ga ima dobra knjiga med širokimi plastmi ljudstva. Pred kratkim pa je Tiskovna založba slavla 10-letnico svojega obstoja na svojem 10. rednem občnem zboru, ki ga je vodil agilni načelnik zadruge k. dr. Mi!oš Vauhnik. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno intenzivno prizadevanje zadruge, da bi se čim boli približala svojim smotrom. Kakor nešteto drugim zdravim pojavom, tako je današnja kriza tudi Tiskovni založbi ovirala pot. Doslej je izdala več del slovenskih avtorjev, med njimi Maistrovo »Kitico mojih«, Reharjeve »Vipavske povesti«, Šnuderlovega »človeka iz samote« in »Izgubljeno zemljo«, Ovnovega »Ksa-verja Meška«, Glaserjevo zbirko »čas, kovač«, Kovačičevega »Tyrša« "i »Schreinerja«, Rakuševo »Strojepisno šolo«, priljubljenega mladinskega »Malega risarja« in še druga dela. V kratkem pa bo izšel v njeni založbi »Veliki adre-sar za mesto Maribor in širšo okolico«. Z izdajo adresarja bo Tiskovna založba zamašila vrzel, ki je bila zlasti v poslovnem življenju zelo občutna. Želimo 1 <-kovni založbi ob njenem skromnem Jubileju najlepših uspehov za bodočnost! »Trafika« dvakrat za »Združenje gledaliških igralcev«. Izvrstna veseloigra »Tra lika« je ob koncu letošnje sezone dosegla velik uspeli ter je občinstvu jako ugajala. Sedaj io p ono ve gledališki igralci za svo-; - stanovsko organizacijo, za »Združenje gledaliških igralcev« še dvakrat. Predstavi bosta v petek, 31. maja ter v soboto, 1. junija, na kar že danes opozarjamo. Občinstvo naprošajo igralci, da polnoštevilno obišče ti dve prireditvi, ki gre njen čisti dobiček v njihovo prepotrebno organizacijo. KINO SRAISKS KINO Samo še par dni It ..CIGANSKA KRI krasen velefilm Ralph Artur Roberts, Adela Sand' rock. Pri zadnji predstavi dnevno krasen varijete' spored. Najmanjši virtuoz na vijolini Duško Pal. Pride „Mala Dorit“ Anny Ondra. Pripravlja se „Volga v plamenu* Kino Union. Do vključno ponedeljka glasbeno delo »Petrogradske bele noči« po romanu F. Dostojevskega. Nov grob. V starosti 52 let je umrla danes vdova po finančnem uradniku ga. Zinka VVolfova. Pokopali jo bodo jutri Popoldne ob 16. uri na magdalenskem pokopališču. Zapustila je troje otrok, ki bodo težko preboleli izgubo svoje matere Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim o-trokoni in vsem sorodnikom pa naše iskre no sožalje, Regulacija Zrinjskega trga. V smislu § 12. gradbenega zakona ter čl. 30. Pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov, bo počenši z dnem 6. VI. 1935 do vključno 25. VI. 1935 iznova javno razgrnjena izprememba regulacije Zrinjskega trga. Načrti bodo v navedenem terminu na vpogled na mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici št. S 11. nadstropje, soba št. 2, in sicer vsak dan razen nedelj in praznikov med S. in 12. uro. Ugovori zoper navedeno regulacijo se morajo predložiti najdaljc v 15 dneh po izteku roka za javni vpogled, sicer se po S S. gradbenega zaokna ne bodo vpošte vali. Vsem Maistrovim borcem- Kakor vse kaže, bo 30. t. m. v Gornji Radgoni o priliki prenosa radgonskih žrtev v domačo zemljo mogočna narodna manifestacija. Maistrovi borci ir ' biti častno zastopani. Pridite vsi, ali ste orJrsv,!":~aniv Zvezi ali ne, da izkažemo čast svojim padlim tovarišem, ki so s krvjo začrtali meje osvobojene domovine. Pridite zlasti vi, k; ste kedaj sami stali na murski fronti. Iz Maribora poidemo z avtobusom oz. ■z vlakom, v večjih krajih pa sami organizirajte odhod in javite nam število udeležencev. V Gornji Radgoni bo skupen nastop. Zveza Maistrovih borcev. Premij era za Maribor ..MATERINO SRCE" v soboto in nedeljo v Grajskem kinu. Predvaja ZKD Čuden pojav. Če opazuješ po Mariboru, vidiš, da zadni mesec kar v velikem usihajo oziroma se sušijo kar na v;Iiko najlepša drevesa marelic. Skoraj v vsakem vrtu opaziš 3—4 in še več mareličnih dreves, ki so pognala, potem pa takoj usahnila in se posušila. V takšni meri še ni bilo tega opažati nikoli. Mogoče bo v nekaterih primerih kriv voljuhar, pa v tako veliki množini je to skoro nemogoče. Ne bi se dalo po merodajnih strokovnjakih dognati, kje je krivda? Kaj bi se prihodnjič priporočalo, da se to prepreči? Opozorilo mladeničem nabornikom. S 1. junijem se bodo pričeli nabori. Vsi mla de niči letnikov 1908, 1909, 1910, 1911-1912, 1913, 1914 in 1915, ki bodo letos po- klicani na nabor in so člani sokolskih, planinskih, nogometnih in kolesarskih društev, naj prineso s seboj članske izkaznice, diplome ali druga podobna dokazila, s katerimi se bodo pred naborno komisijo lahko izkazali. Razvitje prapora Pomladka Jadranske straže na realni gimnaziji. Slovesno bo Pomladek Jadranske straže na mariborski realni gimnaziji razvil jutri dopoldne ob 10. uri v kazinski dvorani svoj prapor, ki mu bo botrovala ga. prof. Ernesta Nemaničeva. Prapor bo blagoslovil prof-Bogovič in bo po razvitju ter blagoslovitvi sledil pester spored, ki so g.a naštudirali pridni in agilni pomladkarji. Razvitje bo viden znak čustev in ljubezni naših mladih pomladkariev Jad .ske straže do sinjega Jadrana. Vabimo mariborsko javnost, naj bi sc v čim večjem številu udeležila te lepe mladinske svečanosti! Binkoštno potovanje na Oplenac in v Beograd. Društvo »Putnik« priredi binkoštne praznike skupinsko potovan>c na Oplenac. Odhod iz Maribora v sobo-to, dne 8. junija ob 17.58, prihod v BeO' grad v nedeljo ob 6.40, odhod iz Beogr^ da 8.20, prihod v Mladenovac 10.00, hod iz Mladenovca 18.30, prihod v Be°' grad 20.00. Prenočevanje v Beograd' V ponedeljek ogled mesta. Povratek Beograda ob 23.10, s prihodom v Man; bor 11.14. Vožnja Maribor - Mladenov^ - Oplenac in nazaj brzovlak, stane ll-razr. Din 330.—, IH- razr. Din 230.-^ Ker je število potnikov omejeno, pr°s!' mo vse interesente, da se čim prej Prj' javijo pri »Putniku« Maribor, Aleks**1 drova c. 35, tel. 21-22. »Putnik« CeU* Aleksandrov trg, tel. 119, »Putnik St. in »Putnik« Gornja Radgona. S »Kraljico Marijo« po Sredo/eu1' skem morju, četrto potovanje na^e^*. največjega in luksuznega parnika lU. ljica Marija« s bo vršilo od 5. 6. do * 6. z ogledom Dalmacije, Aten, Varne, ^ stanbula in Rodosa, peto P°tOVUI1J0w.„i, 18. 7. do 3. 8. z obiskom Dalmacije, te, Alžira, Ju?": Španije in Sicil:ic' , potovanje od 4. do 19. 8. z obiskom macije, Italije, Tripolisa, Malte 111 & m a r i o o r u, dne 25. V. 1935. ■ *“*—nm i i Ninin umi ii i iii»iiiii—im i m iiiimim Mariborski »V e č e r n i k« Jutra. set. »• *—■—mm«— Stran 3, i-su .._y' “.7S* te-r sedmo potovanje ..od 9.: do_|9.',10. z ogledom Dalmacije, Rodosa, Cipra, Sirile- Palestine in Egipta. Cena znaša od Din 3.500 dalje. Kdor hoče imeti naj-jepše počitnice in si ogledati nešteto veli Častnih objektov in čudes jugu, naj se pri lavi pri »Putniku«. Maribor, tel. 21-22 in Putniku Celje, tel. 119, kjer se dobe vse natančnejše informacije, preskrba viz, Valute 'po najugccl .dnevnih teča- jih, prospekti, rezerviranje kabin itd. VSTOPNICE ZA JAVNI SOKOLSKI NASTOP si lahko nabavite tudi jutri dopoldne od 9. ure naprej med generalno va>'o na telovadišču v Ljudskem vrtu. Sokolsko društvo Maribor III. Krče-vina-Košaki ponovno opozarja svoje član stvo na strogo obvezno.udeležbo nastopa vseh mariborskih društev jutri, 26. tm. Zbor točno ob pol dveh popoldne na letnem telovadišču Aškerčeva ulica. Posnemanja vredno. Mariborska tekstilna tvornica je kupila za jutrišnji javni sokolski nastop 100 vstopnic, ki jih bo razdelila med delavstvo. Naj bi ob takih Prilikah sledile lepemu vzgledu Mariborske tekstilne tvorniee tudi druge mariborske industrije. Zveza Maistrovih borcev naznanja svo iemu članstvu, da je danes umrl njen član Anton Simonič. Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. maja ob pol 16. uri. Kolesarsko društvo »Poštela« priredi dne 26. maja t. I. izlet v Jarenino. Odhod Ob ppl 13. uri iz klubskega lokala gostilne. Mautner v Radvanju. Prijatelji društva vabljeni! Združenje gostilničarjev na Pobrežju bo priredilo v začetku junija izlet z avtobusom v Slovenske gorice. Pojasnila in Prijave se sprejemajo v zadružni pisarni do konca«, maja. Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru priredi v č ""tek. dne 6. iiimja, iz-'et v Rogaško Slatino. Odhod iz Maribora ob 5.12, prihod v Rog. Slatino ob 8.47. Sosedni tovariši (-ice). upokojeni in aktivni, dobrodošli! Fotoamaterji! Vesel izlet fotoamaterjev okoli Pohorja z »Rdečini Francljem« v nedeljo. 2. junija. Stroški le 45 Din za osebo! Najlepši posnetek dobi nagrado od »Agfe«. Prijave do 30. tm. v drogeriji Thiir. Občni zbor stavbne zadruge »Ribniška koča« r. z. z o. z. bo dne 31. maja t. 1. ob 19.30, v restavraciji »Slon« v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Ako bi bil prvi občni zbor nesklepčen zaradi pre malega števila navzočih zadružnikov, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor. ki bo sklepčen ob vsakem številu glasov. — Načelstvo. Jugoslovansko-češkoslovaška liga javlja vsem svojim članom, da bo njen občni zbor v torek, dne 28. maja pri »Orlu« združen s predavanjem predsednika min. dr. Vekoslava Kukovca o slovanskem vprašanju v sedanjosti. Šolski nastopi gojencev Glasbene šole Glasbene Matice Maribor se vrše prihodnji poueljek in torek v mali unionski dvorani. V ponedeljek 27. tm. ob 17, uri nastopajo gojenci nižjih letnikov, v torek 28.. tm. ob 20. uri pa gojenci višjih letnikov. Vstopnina proti nakupu programa. Tombola Jadranske straže. 6000 Din v gotovini! Združeni odbori .IS v Mariboru priredijo v nedeljo 2. junija 1935 ob 15. uri na Trgu svobode tombolo, katere celotni dobiček gre v pokritje kupnine za novo nabavljeni društveni dom v Bakra. Tombol je 12: 1. Din 3000, 2. Din 2000, 3. moško ali žensko kolo. 4. 10-doevno potovanje na brzoprogi Sušak-Kotor in nazaj,. 5. Din 1000, 6. 4-tedensko dijaško letovanje' v mladinskem domu v Bakru, 7. 2 najfinejši posteljni odeji, 8. kompl. špecerija za 4 osebe za 1 mesec, 9. 2 koži: gornja ševro in podplati, 10. bala najfin. platna, 11. fin. Sifona. 12. gramofon, 20 de-setork, 25 petork, 30 Četvork, nad 500 tern in amb. Razstava dobitkov v palači Banovinske hranilnice. Prodaja tablic v trafiki Geč & Gnus, Glavni trg. Tablice po Din 2.50. Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja, da morajo biti trgovine na praznik Vnebohoda v Mariboru ves dan zaprte. Promenadni’ koncert. Jutri dopoldne..ho. v mestnem parku od 11. do 12. ure prb-‘ menadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod vodstvom kapelnika g. Žekarja. V nedeljo popoldne kabaretna predstava in koncert v »Veliki kavarni«. Gostilna Weber, Pobrežje, v primeru lepega vremena vrtni koncert. Restavracija »Trije ribniki« odojčki, piške, narezki, štajerska vina, Tscheligi-jevo pivo. Se priporoča Kliček. V gostilni Lebe — Razvanje vrtni koncert in domači k artet. Dobra vina, piščanci in kozlič. Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom. Nočna lekarniška služba. Jutri y nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo Minarikova lekarna o>Pri orlu« na Glavnem trgu in Kbnigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti. V ponedeljek 27. t. m. pa Maver jeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanovi cesti. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 26. t. m. Ob 7.30: predavanje; 8: novice; 8.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9; versko predavanje; 9.15: plošče in recitacije; 11: promenadni koncert; 12.30; čas, obvestila, plošče; 15: koncert; 15.45: ženska ura; 16: radio-orke-ster; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos sokolske akademije, vmes čas, poročila, obvestila, vreme in spored. — Spored za ponedeljek 27. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, yreme; 13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.20: zdravniško predavanje ;s 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: recitacija; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Zagreba. Sejem za prašiče. Na včerajšnji trg so pripeljali 527 prašičev. Kupčija je bila slaba in jih je bilo prodanih le 160. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50—60 Din, 3 do 4 mesece 120—150 Din, 8 do 10 mesecev 250 1 do 300 Din, leto stari pa 320—360 Din. prinaša bonbon Proizvod: „UNION“ Zagreb Kilogram'žive teže so prodajali po 4 do 5 Din, mrtve pa 7 do 9 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 18 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 stopinjah 736.1, reduciran na ničlo pa 73,3; relativna vlaga 75; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje spremenljivost vremena. Poljčane Petinsedemdesetletni jubilej. Čvrsta in čila, polnih rok dela kot vse živlienie, je praznovala 75-letnico rojstva posestnica gospa Julijana Malioričeva. Prišla je sem iz Slovenskih goric in preživlja tu svoja jesenska leta zdaj na posestvu v Makolah, zdaj v Poljčanah, kakor nanese delo. ki jo je, kot sama pravi, tako svežo ohranilo! Svojemu domu je ustvarila z možem, ki- ji je umrl pred 20 leti. lepo blagostanje, lepo pa je oskrbela tudi svoja otroka, oba poročena in od katerih je hčerka skupaj z maferjo proslavila. 25-letnico poroke. Obema iuhi-lantinjama, ki se lahko ponašata tudi s pridevkom prababica, odnosno babica, čestitamo in jima želimo še mnogo srečnih leti Strelišče, je bilo v nedeljo otvorjeno in se vrši ostro streljanje vsako lepo nedeljo od 15. ure dalje. II isrtn sloveni ii> K533H JAVNI NASTOP v Ljudskem vrtu v nedeljo popoldne 26. maja Manifestacija in reviia mariborskega Sokolstva — 1600 nastopajočih, nastop vojaštva in sokolske konjenice — Po nastopu velika narodna prireditev na prostem — Igrala bo vojaška godba Milan Kajč: Volkovi Bil je mrzel zimski popoldan leta dvaj-‘t osmega, ko sta se kovač Naci in nje-)v prijatelj Tinek vračala izodaljenega esta. Mraz ju je globoko zbadal v lica tisočerimi iglicami. Veter jima je bren-il na telefonski žici hladno popotnico se upiral v visoke drogove, da ^e trog njih brnelo, kakor da se jima bliža do. Vihar je zasipal in izgladil obcestni rek. da bi se pb njegovi ravni zledeneli oiskvi lahko vozila s kolesom, kakor deti, po gladki vsled nevihte sprani isti. Na nekaterih mestih je pogledovalo poli golo grudje, vse zgrbančeno v razu, nevoljno, ker mu' je sovražni ve-r odnesel odejo. Sipinasti sneg je bil icstoma rumenkast, kakor pustinjski isek. Med tem, ko ga je veter prenašal 1 bog ve kje, se je podrgnil ob ponekod ■>H zemlji, kjer ,ie ostavil svojo belino. Iz, špranie med podolžnima oblakoma, i je bleda luna rogala viharju, ki je šibil ple veje, dvigoval s tal sneg in ga z zaim sikanjem tiščal popotnikoma za rat. da se je Tinek togoten obrnil proti ivratnemu vsiljivcu, ki mu je nato napa! prahu še v oči, da ga je za sk pl el o i mu je spolzela po licu solza. Vsled 'raza pa se mu je ni dalo obrisati z ro-ovam, ker .ie raje tiščal roki v globoke epe. Solzna kaplja mu je zmrznila na encu nosa. Do prve vasi je bilo treba gaziti še obro uro. Nekako sredi pota. kjer je esta tvorila skoraj pravokoten ovinek, la dosegla samoten dremajoč marof, ier je Tinek predlagal, naj bi se ogrela. !aci mu je ugovarjal: »Prej ko sva v asi, boljše bo. Raje si v gostilni privoliva nekaj žgočega.« Tineku so se zanetile oči: »No. pa naj bo po tvojem.« Za marofom se je v snegu valjal velik ovčarski pes. Drgnil si je hrbet ob raskavo zmrznjeno skorjo. To mu je prijalo, da se je vedno znova zleknil v sneg, loveč s šapami po zraku. Nekajkrat se je z glavo zaril v razkopani sneg, se ga nato s krepkim otepanjem-otresel in jo, ubral z dolgimi skoki proti marofu. Potnika sta se obrnila za njim, misleč: »Velik je kakor volk. Če 'ga ne-'bi prej videla, bi ga lahko z njim zamenjala.« Ker je veter nekoliko ponehal, se je obema razvezal jezik, saj -sta skoraj ves čas molčala. Kovač Naci je kot starejši znal več povedati. »V prejšnjih časih, ko še niso tako izsekali gozdov in so bili velikanski pašniki, kjer so sedaj polja, so delali volkovi veliko škodo. Sem jih ni prignala ie zima; še poleti jih je bilo polno v naših gozdovih. Nekoč so napadli sosedovega konja, ko se je pasel na gmajni. Zver mu je skočila za vrat, konj pa v dir, hoteč se je otresti. Vražji konj je bil to! Močan in isker. V besnem diru se je otepal volka, ki se ga je držal kot klešč in ga ni izpustil, dokler ni konj pridirjal do staje, kjer so volka z gorjačami pobili. Vsi so se čudili, zakaj se ni volk prej sprostil, dokler jim ni stari Miško dejal: »Zver je v svoji požrešnosti tako široko zinila, da ,io je v čeljustnem sklepu zgrabil nekak krč in ni mogla več izpustiti konjevega vratu, če sam ne bi videl pobito mrcino, ne bi mogel verjeti te zgodbe.« Tinek pa se je spomnil še starejšega dogodka z volkom o katerem mu je pred leti pravil pokojni ded: »Ko so se pasli na gmajni voli, se .ie nekoč približal volk in hotel zadaviti najbližjega. Vol pa se mu je postavi! v bran z dolgimi rogovi, ga nabodel na nje in tiščal k debelemu hrastu. Volk se je gotovo še trdovratno branil, a vol ga ni izpustil in se ni ganil od hrasta. Ves dan je pastir zaman iskal pogrešanega vola. Šele naslednjega dne je zagledal nenavaden prizor. Ko je hotel vola ločiti od poginulega volka, je vol grozeče zarjovel in si ni dal odvzeti plena. Nikdo se mu ai smel približati in tako šo morali pobesnelega junca pobiti.« »No, Tinek. zdaj bom pa še jaz eno povedal, da bo krajša pot. Najbrž jo že poznaš — pa v temi je človeku prijetneje, če sliši vsaj svoj glas. Dolgo je že od tega, ko se je nekega zimskega popoldne vračal z dela dimnikarski vajenec. Ravnina je tani gola, niti drevesa ni nikjer v bližini. Ko tako stopa po zasneženi cesti, zagleda naenkrat, kako se mu približujejo črne pike. Vedno več jih je in večajo se. Mraz ga strese: volkovi! Zaman se ozira po kakem drevesu, ki bi ga rešilo. V smrtnem strahu prične bežati po cesti proti visokemu križu. Nanj nasloni dimnikarsko lestev in spleza na vrh. Lestev je podrl v hipu, ko se je pognal proti njemu prvi volk. Nesrečnež se oklene križa še krčeviteje in prične rrfoliti za rešitev. Zverine tulijo pod njim, množica bleščečih še oči mu grozi. Toda zaman se zaganjajo volkovi proti dimnikarju ... Ko zjutraj prižvenkljajo prve sani, odpre dimnikar skoraj otrple oči. Voznik ga napol zmrznjenega sname s križa, položi n satii in odpelje domov.« Obema so šklepetali zobje od mraza in groze. Krepkeje sta stisnila svoji palici. Nobeden ni hotel glasno priznati: »Če o volku govoriš, volk pride!« Nekje v daljavi se je bližalo zateglo tuljenje. Moža sta se spogledala in se razumela: »Ko bi bil vsaj samo eden«, ie v strahu šepetal Tine. Kovač ga je tolažil: »Tisti časi so zdavnaj minili, ko so se tu klatile cele tolpe. Saj je čudež, da je le eden zablodil, sem. Dva ga bova ja zmogla!« Volk ju je že zdaAmaj zavohal in se naglo bližal. Ko je bil dvajset korakov pred njima, se je Nac-i'spomnili »Tinek, imaš kaj vžigalic? Jaz jih- imam k sreči polno škatljo.« Tinek je bil tako razburjen. da niti ni upal seči po škatljico, Z močnima rokama je tiščal palico, kakor da bi jo- hotel zdrobiti. Tiho je odgovoril: »Kaj nama zdaj pomagajo vžigalice. Še težji bat bi rabil!« Veter ie ponehal. Podolgasti oblaki so se razširili, kakor da so hoteli z razšež-nimi rokami zajeti vse nebo. Košček lune je zadnjič'zablestel iz črnine, preden s? ji je vdal. Nato pa mir, tema. Ko se volk približa na deset korakov, votlo zatuli. Nace prižge prvo vžigalico. »Tako, bližje ne prideš!« Tinek se začudi, ko se zver renčaje umakne. Nace ga pouči: »Svetlobe se boji!« Ko se jima znova približata grozeči lučki, izmenoma prižigata vžigalice. Tinek prižge zadnjo. Kovač se pripravlja na silen udarec, s katerim naj bi zveri na prvi mah raztrešči lobanjo. A volk ni preveč bojevit. Menda ga motijo' prve hiše, ali pa se zboji dveh nasprotnikov. S pojemajočim tuljenjem izgine v temo. ■ Prijatelja pa se pošteno oddahneta, posebno še pri tropinovcu. Navzlic temnemu nebu je ležala snežna planjava vsa vidna, kakor razpeta umazana rjuha, ki jo je nekje v daljavi pripenjal k nebu ozek pas črnega gozda. Veter je znova nevoljno butal s svojimi ogromnim šapami v temna vrata neba v želji, da bi se mu odprla. Šele proti polnoči se je luna 'zvila iz oblakovih objemov. Zasnežena ravan ie vsa rumenkasta od zavisti, opazovala naraščajočo lepoto blede sosede na temnem nebu, katere ostri hladni blesk jo je zajel sčasoma vso. ŠE ENKRAT SLEPARUA Z LJUDSKIM Š TETJEAt 193L LETA. — MEMORANDUM »HEIMATBUNDA« KANCELARJU HITLERJU GLEDE KOROŠKIH SLOVENCEV IN HITLERJEV NAVODNI ODGOVOR. — HABSBURŠKA PROPAGANDA MED SLOVENCI NA KOROŠKEM. — DVOJNA IGRA VLADE G. SCHUSCHNIGGA. — KDO IMA PRAVICO, DA ZASTOPA KOROŠKE SLOVENCE? Široki jugoslovanski javnosti je že znana .raraotna igra organov avstrijske vlade na Koroškem s pravicami koroških Slovencev, Znano je, kako so avstrijski organi postopali z našo manjšino ob priliki 'ljudskega štetja 1934. leta, ko so pod komando šefov germanizatorskega »Heimatbunda« gg. Ma-jerja-Kajbiča, Perkonika, dr. Wutteja in drugih izvršili nad našo manjšino nezaslišano nasilje, ki odmeva po vsem zapadnem kulturnem svetu. Kljub vsem protestom s strani slovenske manjšine je avstrijska vlada imela pogum, da je sedaj objavila uradno rezultate tega ljudskega štetja na Koroškem. Po tej uradni statistiki so Slovenci nazadovali v zadnjem desetletju kar za približno 11.000 duš. Po ljudskem štetju leta 1923. je bilo na Koroškem uradno priznanih še 37.000 Slovencev, dasi so že takrat zatajili in ukradli najmanj dvakrat toliko slovenskih duš. Ne samo, da so zatajili prirodni prirastek našega prebivalstva ob uradnem številu 37.000, ne, avstro-nemškutarska klika, ki vlada na Koroškem, je poleg naravnega prirastka pogoltnila Še 11.000 Slovencev ter je zaključek iz tega postopanja za na ravno mislečega človeka dvojen: Ali 'so Slovenci na Koroškem sami kreteni in de-generati, ki se sploh ne množijo več in ostanejo po desetih letih življenja brez prirastka in jih v enem desetletju izumre kar 11.000, ali pa so mogotci na Koroškem izvršili mednarodno ugotovljeno sleparijo ter objavili statistiko, ne kot rezultat dejanskega stanja števila naše manjšine na Koroškem, ampak kot rezultat svojih nasilnih metod ob priliki ljudskega štetja 1934. leta, o čemur bomo še imeli priliko razpravljati Sleparija avstrijske uradne statistike je očitna. Kajti avstrijska uradna statistika deli koroško prebivalstvo na Slovence in Nemce — ob priliki ljudskega štetja pa števni ko misarji niso izpraševali, ali jc kdo Nemec ali Slovenec. t;mvee so mučili pripadnike naše manjšine z misterioznim vprašanjem: Kateri kulturni krog te najbolj vleče? Nemški kulturni krog ali srbski kulturni krog?« Pod pritiskom državne oblasti so seveda le redki Slovenci odgovarjali na vprašanje srbskega kulturnega kroga« z edino natur-nim priznanjem, da so Slovenci, in je takih avstrijska vladna statistika zabeležila le približno 24.500. Vsi drugi pa so v dilemi: Ali preiskava zaradi veleizdaje, ali registriranj za Nemca, morali izjaviti, da čutijo za »nem ški kulturni krog« in so tako padli, vsaj po avstrijski statistiki, zopet težki tisoči našega prebivalstva v nemškutarsko malho. Logično bi bilo sedaj, če bi avstrijska uprava bila poštena, da objavi rezultate v treh rubrikah, in sicer: 1. za Slovence sc jih je priznalo toliko in toliko, 2. za Nemce toliko in toliko , ter 3. za nemški kulturni krog pa toliko in toliko To bi bilo edino pravilno in pravično od avstrijske vlade, ki se toliko ponaša s svo jim! krščanskimi principi. Čudno je tudi to, da statistika avstrijsk vlade beleži prav na južnem Koroškem, kjer bivajo Slovenci, večji naturni prirastek pre bivalstva, kakor v ostalih delili Avstrije. sirijski vladi ne gre toliko za neodvisnost Avstrije, kakor za to, da dobi g. Hitler kolikor mogoče neokrnjeno sedanjo Avstrijo in združi tudi koroško slovensko manjšino z veliko Nemčijo. Kaj vse ne delajo avstrijski oblastniki z našo manjšino? Beganju našega ljudstva na Koroškem s »Patriotsko fronto« se pridružuje v zadnjem času Intenzivna agitacija za restavracijo Habsburžanov, da bi tudi s tako agitacijo odvrnili naše ljudstvo na Koroškem od globokega prepričanja, da je del Slovencev. Ta habsburška agitacija med našimi ljudmi je tako silna, da zahajajo lcgiti-mistični agitatorji celo med tiste redke občinske odbornike, ki so stali še v svojih funkcijah po milosti generala Hiilgerta, in jih s pnetnjami nagovarjajo, da bi se izjavili za častilo občanstvo Otona Habsburškega. Za to imamo Slovenci trdne dokaze v rokah. Obenem s tako agitacijo pa širijo med Slovenci na Koroškem tudi lažnjivo propagando, da se bodo Otonu Habsburškemu, čim pride v Avstriji na vlado, pridružili tudi vsi Slovenci iz Jugoslavije in da bode na tak način vsaj deloma obnovljeno staro avstrijsko habsburško cesarstvo. Ti agitatorji hinavsko nagovarjajo naše ljudi, da naj bi pozabili na ple biscit iz leta 1920. in se strnili vsi okrog »svitle avstrijske cesarske krone«, ki bo /a sijala zopet v starem sijaju. Na srečo naši ljudje na Koroškem ne nasedajo več nobenim nemškim vabam in sc dobro zavedajo, da nobena avstrijska vlada, če jc še tako sladka, ne bo dala slovenski manjšini na Koroškem tako dolgo nobenih pravic, dokler ne bo prisiljena od zunaj. Dokaz za to, da so vse izjave avstrijske vlade o pravicah naše manjšine le prazne obljube, je najnovejši odlok avstrijskega »Bun-deskanzleramta, Generaldirektion fiir die offentliche Sichcrheit«, s katerim je odbila pritožbo nekega slovenskega društva, ki je hotelo uprizoriti igro »Izgubljeni sin« po motivih Sv. Pisma. V tistem odloku se doslovno v slovenskem prevodu pravi: »Nadalje pa .ie bila merodajna za prepoved tudi okolnost, da se pri podobnih prireditvah, ki se oliciel-no označujejo kot ..katoliško slovenske" — v resnici pa so to jugoslovansko orientirana društva -- primeri iz Sv. Pisma, kakor igra ..Izgubljeni sin”, izrabljajo za propagando, da bi se slovenski del južne Koroške odtrgal od Avstrije in združil z Jugoslavijo.« Torej s takšno motivacijo dunajska avstrijska vlada ovira vsako kulturno delovanje naše manjšine na Koroškem! Nedolžna zbirka prizorov, kakor je motiv iz Sv. Pisma v verski igrici »Izgubljeni sin«, služi avstrijski vladi za prepoved vseh slovenskih prireditev, kajti vlada v predmetnem odloku izvaja nadalje, da utegne pri Slovencih igra »Izgubljeni sin« vzbuditi misel, da je Koroška tisti izgubljeni sin, ki naj hi se vrnil »in das Vatcrhaus Jugoslavrien«. Med tem pa ista avstrijska vlada dovoljuje, da pošilja »Heimatbund« iz Celovca vsako nedeljo tovorni avto s celovškimi razgrajači v najoddaljenejše čisto slovenske vasi, kjer prirejajo nemškutarji in germanizatorji ta To si naj dobro zapomnijo tudi takozvani slovenski voditelji na Koroškem, naši gg. Podgorci, Tišlarji, dr. Blumli in Cviterji, ki v svojem oportunizmu ne vidijo posebno dveh stvari; 1. da smo mi koroški Slovenci v svojem bistvu zdravi in narodno radikalni ter da se zavedamo globoko zgodovinske resnice, da nam ni druge pomoči, kakor vera v našo zdravo moč in 2. pa, da je nedostojno tudi nas potlačenih koroških Slovencev, da. bi beračili pri Nemcih za drobtinice narodnih pravic! Ne ponižujte nas torej, kajti če bo vaš oportunizem trajal še dalje, se vam utegne zgoditi, da boste ostali vo- ditelji brez ljudstva. Dovolj smo slišali nemških obljub, ki se niso nikoli izpolnile in zat0 ne bomo nasedli tudi ne avstrijski vladi. k° trdi, da želi vladati v »krščanskem duhu-Mi dobro vemo, da je početje z nami nekt-ščansko in barbarsko ter da imamo prič? kovati rešitve le sami iz sebe. . Kdor nas hoče torej zastopati, mora bit* narodnem oziru radikalen in neizprosen-Koroški vilajet je z vsakim dnem temnejši ječa za koroške Slovence. Toda čim večje je naše trpljenje, tem močnejše .ie naše uPa' nje! Naše blago na vzhod! STREMLJENJA PO ČIM ŽIVAHNEJŠEM IZVOZU NAŠIH PROIZVODOV V SIAM. — KUPUJMO SIROVINE TAM, KJER PREVZEMAJO NAŠE BLAGO! Vse premalo smo se doslej brigali za trgovinsko zveze z narodi Azije, ki preživlja preko 800 milijonov ljudi in predstavlja tako ogromnega kouzumenta. valstva. kakor v ostalinam kozvane »koroške ure« s petjem, plesi i Ta ista pravična »krscansha« avstrijska Sv in Sa vlada, ki se toliko trudi za takozvano neodvisnost Avstrije, pa na tihem dopušča, da pošiljajo člani germanizatorskega »Heimat bunda« tajni memorandum v Berlin, naravnost na naslov velikega kancelarja Hitlerja, kakor se je nedavno zgodilo. V tistem memorandumu so namreč člani koroškega «Heimatbunda« razložili g.. Hitlerju, da ie Koroška čisto nemška provinca in ga prosili, tla bi se v primeru »Anschlussa« ne oziral na koroško slovensko manjšino, čes, da ie Ijivimi prizori. Tako so nedavno v Sv. Ja kob prispeli nemškutarji z nekim dr. Rutu poltoni na čelu ter ie tam ta pisana družba uganjala take svinjarije, da so se zgražal vsi prisotni, katerih je bilo samo 40. nad nosilci take kulture. Višek pa jc doseglo predavanje dr. Rumpolta, ki je trdil, da prina šajo iz Celovca nemško kulturo v najbolj zabite slovenske doline. G. kancelarja Sušnika prosimo tem potom, da bi prepovedal tako izzivanje »Heimat- Tam je višek konzumne možnosti, zato se veliki narodi že dolgo trudijo, da bi tjakaj Čim več izvozili in si podjarmili azijska tržišča. Gospodarska kriza sili tudi nas, da si poiščemo novih odjemalcev, ki bi prevzeli naše proizvode, zlasti agrarne, ki jih vedno težje spravljamo v denar. Osrednja in zapadna Evropa, kamor doslej izvažamo blago, sc vedno bolj zapirata, z druge strani pa skušata še povečati svoj izvoz v naše ktaje. Izsledi vsekakor niso rožnati in se vedno bolj slabšajo. Dalekovidni možje so nam pokazali novo pot: v Siam. Je to velika, 'epa, samostojna in napredna država na jugovzhodu Azije in tvori takorekoč prehod med južno in vzhodno Azijo, med Indijo in Kitajsko, ozir. Japonsko. V ognju dveh strašnih sil, kakršni sta Anglija in Japonska, si je Siam znai ohraniti samostojnost, ki jo tudi skrbno čuva. Ni čuda. da so Siamci silno nezaupljivi in da vidijo v vsakem večjem narod o svojega nasprotnika, ker smatraj', da prihaja k njim le zato. da bi jih prej ali slej podjarmil in n a nravi’ iz njihovih krasnih in bogatih pokrajin kolonijo. Nikakor pa ni prebivalstvo nezaupljivo do malih narodov, od katerih ve, da mu ne morejo biti nevarni. Tem odpirajo vra: i in naravnost iščejo z njimi gospodarskega zbližanja. Mala Danska je to okolnost znala dobro izkoristiti in je s Siamom že več let v prav tesnih trgovinskih zvezah. Tjakaj se izvažajo vedno večje množine poljskih pridelkov, ki jih v Siamu ne goje, po tem izdelki 3grarne industrije itd. Obratno pa dobavlja Danska sirovine in kolonialno blago iz Siama, večinoma pod ugodnejšimi pogoji Kakor iz drugih prekomorskih držav. V istem položaju kakor Danska je tudi Jugoslavija. Nam ne more nihče očitati, da smo imperialističm. da iščemo kolonije. Ne, nočemo ničesar, kar ni naše. hočemo pa trgovati in iščemo odjemalce za naše odvisne izdelke. Gledati moramo, da si pridobimo zaupame Siamcev in da j;h pripravimo do tega. da kupujejo svoje potrebščine kolikor mogoče v Jugoslaviji. Ne smemo misliti, da je v_ Siamu naše blago popolnoma neznano Že pred vojne. sc tamkaj, zlasti na dvoru, pili tudi naše štajersko vino, k: ga je Siam uvažal preko Avstrije in Nemčije, večinoma kot nemško vino. Naša iaboika so tudi znana čeprav mislijo, di so nemška in da v Aziji utrdimo tla in razširimo tržišča. Poleg naših vin prihajajo za izvoz v Siam v poštev pivo, žganje, najrazličnejše sadje, mlečni proizvodi, zlasti sir, potem med, vosek, testenine, tobak, krompir, mesnina, razne vrste konzerv, posebno pa mineralna voda, ki jo danes tani prodajajo v lekarnah, ker je silno redki in draga. Izvažali bi lahko še cemeih. lesne izdelke, furnirje, usnje itd. V kompenzacijo bi mogli pod zelo ugod nimi pogoji uvažati iz Siama razno kolonialno blago, kakor dišave, riž, kavo. čaj, sirov gumi, bombaž, nekatere rude in drugo. Na ta način bi se iznebili posrednikov, ki blago podražujejo in bi stopili neposredno v stike s tamošnjimi poslovnimi krogi, kar bi bilo v korist tako enemu kakor drugemu. Na pobudo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je nedavno ustanovil v Mariboru Jugoslovansko-siatnski gospodarski odbor, ki je že v stikili s Siamom in interesira ta mošnje trgovec za naše blago. Napore te korporacije tnoranP podpirati vsi, zlasti pa gospodarski krogi, saj bodo imeli oni največji dobiček, ako si priborimo ogromno tržišče v južno vzhodnem delu 'Azije. Dolžnost gospodaf stvenikov je, da ta odbor podpirajo, \ prvi vrsti s tem, da pristopajo kot člani in mu na ta Tiačin dajo moralne in tudi gmotne podpore. Uspehi ne bodo izostali! jih ;ojc tam kje na Bavarskem. Tudi na KOTDSKO siirven&rw mani™-, — •- i . _ , „ ,1, nai ta manjšina brezpomembna in je slovensko bunda« iz Celovca. Pros rnj. ‘ ro=nio na prebivalstvo na Koroškem samo neki »vmes- nam ne zameri, da pošiljamo o P ‘ hi sloi« med Jugoslavijo in Avstrijo, po nem- njega preko jugoslovanskega lista, kajti nan K napisu članka o zgodovinskih spo- J menikih Maribora me niso napotili nika-ki osebni razlogi, marveč edino le stremljenje za modernim in praktičnim razvojem našega mesta. Vprašanje je: ali naj se ohrani vsak, tudi najmanjši spomenik, in to za vsako ceno, ali pa naj se pri tem upošteva tudi praktična stran z ozirom na prometni razvoj. Mnenje mnogih .k-da se pri manj važnih spomenikih da prednost novemu regulacijskemu načrtu, ki predvideva odstranitev one hiše nasproti Grajskemu kinu, ker v sedanji dobi automobilizma močno ovira promet-Kar tiče njene notranjosti, pa vprašamo: \oliko Mariborčanov in koliko tujcev si je že ogledalo od znotraj to hišo, ki m smatra g. S.tyriacus za eno najlepšm stavb v Mariboru in kateri naš dnevni1' nas jc kdaj preje opozoril na kako posebnost te hiše? Kdor hodi tam min'0, opazi pač le to, kar je bilo v mojem članku omenjeno. O uvaževanju zgodovinskih znamenitosti pa me je g. Styriacus hote ali nehote napačno razumel; saj je stalo v cm notici, da se razsoden človek ne upim temu, kar ima res zgodovinsko vrednos in kar ni v nasprotju z novim regulacijskim načrtom. N. pr. grad. ki jc celot-zase, ni nikomur na poti. — Vsekako* je značilno za naše razmere, da se m podtikajo osebni interesi; mar nismo v-narodnozavedni Mariborčani n°Wic.a,-povedati svoje mnenje, ko gre za praRt čno ureditev našega mesta? Mi tu ob severni meji moramo ustvarjati in krepiti narodno zavest naSjjj ljudstva; s tem pa, da hočemo ‘’l,ranši; vsak, tudi manj važen spomenik iz na suženjske dobe In to za vsako ceno. ^ ne delamo nikake časti, no pred na«1 še manj pred tujci. Paralela med u ^ rimsko cerkvijo in nami ni tu unieS'J kajti spomeniki, ki so jih oni pusti j ,oSt-bili v uikaki zvezi z njihovo Pre . enU jo. S teni končam debato. Eden v i bo kaj kmalu pripomogla do tega, da si mnogih. M a r i S o r u, dne 25. V. 1935. ■ggggaihti—ijmmamrnam Ilovo sicer dobro, vztrajno voljo. Zal, da so iz razumljivih vzrokov poučni filmi in skioptične slike na deželi razmeroma še redke, po mestih vlečejo običajno samo skioptična predavanja, zato pa je treba drugih pripomočkov, ki naj požive ljudska predavanja, zlasti one teme, ki niso lahkega pripovednega tempa in značaja kakor so n. pr.: pravo, medicina in podotme strogo sistematične vede, pa vendar zanimajo naše ljudstvo z njihovega stališča. Najbolj poceni ali prav za prav zastonj je uvedba dvogovorov ah dailogov v pre davalni tehniki in ta način razpravljanja: diskuziia, debata, se vse premalo uvažuje v javnih ali internih društvenih predavanjih. Predavanje v obliki dvogovora je dosti bolj razumljivo in manj utrudljivo za publiko kakor enoličen »samogovor«, to je dociranje s katedra. Izmenjava besed in misli, pripomb in pojasnil v obliki primernih* vprašanj in odgovorov je priporočljiva zlasti -za take teme, ki zahtevajo od poslušalcev abstraktno mišljenje in neko določeno pred znanje. Dostikrat ziiačrj same stroke ia-rekuje in zahteva določeno obliko predavanja! V Studencih smo v tej sezoni »Ljudske univerze« imeli priliko slišati uspeh takih »dialoških predavanj« na primer iz pravoslovja, kjer sta obravnavala dr. I. Rosina in učitelj E. Vrane serijo zanimivih pravnih problemov v obliki konkretnih vprašanj in odgovorov iz določenih poglavij pravne teorije in prakse. Zanimivo je bilo tudi to dejstvo, da so udeleženci teli predavanj sami prispevali gradivo in probleme za poedine diskusijske večere. Na tej podlagi sta si pre-davatcija-sotrudnika inzdelovala svoj načrt in predavalno snov od večear do večera. Zato je tako ugodno uspel ciklus Kako poživiti društvena predavanja? nekaj misli o snovi in predaval m tehniki, uvedba razgovorov O LJUDSKIH PREDAVANJIH. IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE. Vsaka vas se ponaša s svojimi prosvet skih poslušalcev, temveč celo ubija nji-no-izobraževalnimi društvi ali krožki. To da v današnjih težkih časih, ko posamezna društva nimajo dovolj sredstev, prilik ■n pogojev za prirejanje vzgojno-kultur-nih in zabavnih akcij v večjem stilu kakor pred leti. so mnoga manjša društva vedno bolj navezana na predavanja, ki ne stanejo toliko denarja in truda kakor velike prireditve izza dobrih, zlatih časov. Pri mnogih prosvetnih organizacijah so predavanja in prosvetni tečaji dostikrat skoro edina oblika in smer kulturnega delovanja na vasi, zato se gojenje te Panoge ljudskega izobraževanja čim dalje bolj vdomačuje v podeželju. Poznamo kraje, kjer se vršo predavanja na vasi redno vsako nedeljo, vsaj v zimskem času, ko delo počiva. Toda predavanja so po svojem značaju dostikrat zelo delikatna zadeva, zlasti za širše ljudske plasti.. - in niso redki primeri. da se predavanja sem in tja ne obnesejo tako, kakor bi bilo želeti in pričakovati. Nekatera podeželska društva vča sili z muko in težavo spravijo v predavalnice svoje člane, da napolnijo vsaj sprednje vrste klopi v dvorani. V čem torej obstoja uspeh ali neuspeh ljudskih predavanj? To vprašanje bi si morali staviti poleg društvenih odborov in sklicateljev sestankov dostikrat tudi predavatelji sami, vsak zase ali prav za prav vsi odločujoči .. ■ D obor predavatelj ne sme obvladati samo svoje snovi in stroke, teorije in tva rine. ampak mora biti vešč tudi govorne ali predavalne tehnike, kajti pravi ljud-sk* govornik sc ne bo. enostransko opiral samo na svojo snov. stroko in meno sistematiko, marveč tudi na stališče in zahteve svojega poslušalstva, ki mu govori. Spoznati zanimanje in duševni nivo poslušalskega kroga, razdrobiti snov v življenjske slike in konkretne podrobnosti., ločiti bistvo od nebistvenega, prodreti v ljudsko dušo m ljudsko doživljanje, ki je drugačno (svojevrstno) od dojemanja poklicnih intelektualcev, to so glavni -viri in vodilna, načela za uspeli ljudskih predavateljev in predavanj na vasi. Vzporedno š tem je tudi odločujoč problem snovi, vsebine. V tem oziru so pri nas mnogo greši v različnih prilikah. Današnji človek je z vsem svojim nehanjem glavni akter živega življenja, sploh gibalo sedanjosti, razvoja! Zato so picda-vanja s sodobno vsebino: aktualna živ-ljenisko-znanstveiia vprašanja najbolj pri vlačile teme poslušalstva! Ne samo iz filozofije. temveč tudi iz področja drugih ved in znanosti: družboslovja, ekonomijo. politike, tehnike, medicine in dr. Toda napačno bi bilo misliti, da se na primer zgodovinske snovi ne dado zajeli v okvir aktualnosti, baš nasprotno: primerjave med včeraj in danes, nekdaj in sedaj lahko nailepše karakteriziramo po naslovu sodeče »neaktualno« predavanje in po-morejo k uspehu in izobrazbi navzočih. Le majhno pripombo! Predavanja, in teh ni malo. ki jih zasledujemo in beležimo z odrov nodeželskih društev, so dostikrat rekli bi — ideološko vse preveč idealizirana in nasilno moralizujoča, 'oapiriato ali šolsko tendenčna, na drugi strani pa premalo gospodarsko in življenj sko utemeljena, zato tudi ne prinašajo sadu in uspehov sicer agilnim društvom in sklicateljem. Besede in »nauki« takih Predavateljev in »evangelistov« se navad no razblinijo v prazen nič že med potjo domov, saj jih življenje samo anulira in briše s površja. Zato bo treba tu in tam 'irtsa ljudsko-prosvetna predavanja poglo biti v gospodarski smeri in postav:ti Probleme na realnejša, življenjska tla, če hočemo prekiniti izobraževalno l5rakso s traziranjem in doseči višji in popolnejši učinek besede in jezika v kulturno-dru-Štvenem življenju sodobnega človeka. Pa da ne pridemo predaleč z gornjim. Vprašanjem! Naša ljudska predavanja je treba aktivizirati in to tako da po možnosti sodeluje poslušalstvo s predavateljem vsaj v neki meri. Dandanes tako vdomačena praksa, da predavatelj uro ali dve sam govori z odra ali za mizo in to celo v enoličnem tonu ali pa »ekspresno« in suhoparno Sita. svoj tekst, ne užge ljud navedenih pravnih predavanj, sicer bi bilo res težko vzdržati interes preprostih poslušalcev na pravi višini v šestih večerili. Podoben predavalen. sistem je z lahkoto uveljaviti tudi v drugih znanstvenih panogah, če si »predavatelji« v razgovore razčlenijo snov in tvarino za resnično poljudna predavanja na vasi. Predavanja v obliki razgovorov in debate poživijo snov in vbujajo zanimanje, na drugi strani pa tudi deloma razbremene »glavnega« govornika, da se mu ni treba med predavanjem pomagati s čašo vode ali z žepnim robcem v roki, kakor se to čestokrat dogaja marsikje. Poseben plus takih predavanj je še v tem, da se lahko kot druga »vprašujoča« oseba pritegne k »predavanju«, kak bolj izobražen domačin, seveda si morata oba že prej izdelati primeren načrt razgovora. Jasno pa je. da mora tudi tak razgovor vsebovati vse ostale odlike in posebnosti dobrega predavanja: življenjsko fiksiranje problemov, poljudni ton, čisto izgovarjavo, primeren tempo razpravljanja itd., sicer se lahko tudi ta metoda izmaliči v predavalni torzo. Vse to velja seve J a tudi v delu na izobraževalnih in prosvetnih tečajih, kjer se vrste dnevno-zaporedna predavanja. Jasno, da so v mestnih tečajih na razpolago tudi druga sredstva za poživljamo strokovnih predavanj, pa se niti ne izrabljajo dovolj. Vsak čas sc bodo zaključile zimske predavalne sezone po društvih v našem podeželju. Zato je želeti, da posamezna društva kritično ocenijo svoje delo, da dožene.io vzroke in razloge morebitnih neuspehov ali vsaj pomanjkljivih uspehov in da v bodoče pripravijo pogoje in sredstva za popolnejše in intenzivnejše kultu rno-društveno življenje v svojem okolišu, v neki meri tudi s pomočjo učinkovitih in plodnih predavanj. V tem namenu smo zabeležili teh nekaj misli in besed pred sklepom letošnje zimske društvene sezone! -erj- Sokolstvo Sokolske župne naraščafske tekme LEPI USPEH VZTRAJNEGA DELA V NAŠIH TELOVADNICAH. Župne naraščajske tekme so se vršile Erhatic Alojz, Studenci. 582 t.; 15. Ser- v nedeljo 19. maja dopoldne na letnem telovadišču Maribora Matice. Tekmovalo je vsega 158 naraščaja, in to: moški naraščaj v. odd. 2 vrsti, nižji oddelek ]0 vrst, čete 1 vrsta; ženski naraščaj: višji oddelek 2 vrsti, nižji oddelek 7 vrst iti čete 1 vrsta. Prehodni župni prapor moškega naraščaja si je priborila vrsta višjega oddelka Sokolskega društva Ptuj (že drugo leto), a prehodni srebrn lovorjev venec ženskega naraščaja pa vrsta višjega oddelka Sokolskega društva Maribor 111. Vaje na orodju so bile prccej težavne, vendar so jih vrste in posamezniki krepko zmagovali. Udeležba je bila večja kakor lansko leto, pripravljenost vrst boljša, vendar še ne zadovoljiva popolnoma Uspehi tekem so naslednji: Moški naraščaj: višji oddelek: 15 tekmovalcev. Vrsti: 1. Ptuj 3711 točk (77.38 odst.) in 2. Maribor Matica 3274 točk (68.20 odst.). Posamezniki: 1. Škofič Milko, Maribor Matica, 642 t.: 2. Šober Boris, Ptuj. 632 t.; 3. Kostanjevec Zvonko. Ptuj. 617 t.: 4. Šalamun Bojan, Ptuj, 612 t.: 5. Lipič Ernest, Ptuj. 602 točki. Nižji oddelek: 73 tekmovalci. Vrste: 1. Studenci I. 3432 t.; 2. Ptuj 3409 t.: 3. Tezno 3388 t.: 4. Maribor II. Pobrežje 3319 t.; 5. Ljutomer 3146 t.; 6. Maribor 1. 3044 t.: 7. Maribor Matica 2618 t.: 8. Studenci II 2342 t.; 9. Sv. Lenart 2193 t. in '10. Središče 1875 točk ter četa (edina) Sv. Trojica ^51 t. Posamezniki: 1. Zorko Slavko, Studenci, 683 t.: 2. Debelak Ivan, Ljutomer. 679 t.: 3. Pečar Franc Maribor II.. 670 t.: 4. Klemenčič Ivo. Maribor II., 665 t.; 5. Kogei Bogdan, Ptuj, 649 t.; 6. Kafol Marko, Ptuj, 633 t.; 7. Venkovič Ernest. Ljutomer. 628 t.; 8. Bombek Ivan, Ljutomer, 615 t.; 9. Krasnik Ivan. Maribor I„ 613 t.; 10. Gajšek Julij, Studenci, 612 t.; 11. Leben Maks, Ptuj, 609 t.; 12. Pavalec Alojz, Tezno, 588 t.; 13. Klemend Franc, Maribor 1I„ 584 t.; 14. dinšek Franc, Ptuj. 574 t.; 16. Seifrid Maks, Tezno. 573 t.; 17. Bajec Oto, Tezno, 567 t.: 18. Škorjanc Leopold, Studenci, 565 t.: 19. Orač Oto, Tezno, 560 t.; 20. Kranjec Drago. Maribor I., 560 t. Ženski naraščaj: višji oddelek: 17 tekmovalk. Vrsti: 1. Maribor III. 3255 točk (90.36 odst.) in 2. Maribor Matica 3226 t. (89.61 odst.). Posameznice: 1. Dolenc Marija, Maribor 111.. 589 t.; 2. Ribarič Vida, Maribor ITI.. 586 t.; 3. Mastnak Alenka. Maribor Matica. 578 t.; 4. Podbukovšek Saša, Maribor Matica, 569 t.; 5. Zimic Milka, Maribor III., 569 t.: 6. Rižnar Ida, Maribor Matica 526 t. Nižji oddelek: 53 tekmovalk. Vrste: 1. Maribor Matica 2983 t.; 2. Sv. Lenart 2879 t.: 3. Maribor II. 2824 t.; 4. Studenci 2793 t.; 5. Tezno 2766 t.; 6. Maribor III. 2704 t. in 7. Ptuj 2521 t. ter četa (edina) Sv. Vid pri Ptuju 2213 točk. Posameznice: 1. Brumen Heda. Sv. Lenart, 593 t.: 2. Fak Angela, Studenci, 542 t.: 3. Weber Marica, Tezno, 541 t.; 4. Kotnik Aleksa. Maribor Matica, 532 t.: 5. Gulin Sonja, Maribor Matica, 518 t.: 6. Štibili Milena. Maribor TI., 510 t.; 7. Pinka Amelija. Maribor III.. 506 t.; 8. Krali Dora. Maribor II.. 505 t.; 9. Dimnik Lojzka. Sv. Lenart. 504 t.; 10. Mažela Ljudmila, Maribor TIL, 502 t.: isto toliko točk Tončič Deka. Maribor II.: 11 Kolarič Suzana. Studenci. 496 t.; 12. Vodopivec Danica. Ptuj, 493 t.; 13. Lačen Gi-zela, Tezno, 473 t.; isto toliko točk Tra-pečan Mija, Maribor Matica: 14. Hedrih Marta. Maribor Matica, 468 t.; 15. Cotič Veta, Tezno, 466 t. Posebej je pa pohvalno omeniti Sokolski četi Sv. Trojica in Sv. Vid pri Ptuju, da sta se udeležili tekem. Tekmo-valci-ke in vrste, ki so dosegle nad 85 odstotkov, dobe velike, a nad 75 odst. pa male diplome. Zdravo! L. M. Sokol Maribor II. Pobrežje poziva svoje telovadeče članstvo, da se jirtri zjutraj do >=8. zbere na letnem telovadišču. Za vse druge telovadeče in netelovadeče člane' je pa zbor ob VA4.urilstotako na letnem telovadišču, od koder bo skupni odhod v ruško šolo. Načelnik. Kulturno delo ob severni meji Delovanje podružnice sv. Cirila in Metoda v Lokaveu. V severnem delu naših divnih Slovenskih goric, v bližini Zg. Cmureka, leži prijazna vas Lokavec. Od tu se nam nudi krasen razgled na vse strani. V daljavi se blišči bela cerkvica sv. Duha na Ostrem vrhu, budnega stražarja naše meje, na drugi strani vidimo prijazno Kapelo, naprej Radgono in na severu se razprostira širna ravan z rodovitnimi polji, katera so v davnini obdelovali naši pradedje. Do našega osvo-bojenja je tukaj delovala nemška šola ter odtujevala našo deco svojemu rodu in sejala v nedolžna slovenska srca sovraštvo do vsega, kar je slovenskega. Nemški mogotci so pokupovali slovensko zemljo in Slovenec je postal hlapec na svojih tleh. Toda napočila je tudi v teh krajih zarja svobode. Nasilnemu ponemčevanju je bi! napravljen konec in slovenska šola je pričela s svojim delom, da nam reši, kar je našega. Tega svojega vzvišenega dela se šola v Lo-kavcu v polni meri zaveda. Pri njenem težkem delu pa, jo podpira po svojih močeh od učiteljstva ustanovljena in od njega vodena podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Medtem ko šola seje v srca mladine ljubezen do slovenskega naroda in vdanost do države in vladarja, si prizadeva Ciril-Metodova podružnica, da pridobiva njih starše za sveto narodno stvar. Težka je ta naloga, ampak prepričani smo, da se bo to vrlemu lokavškemu učiteljstvu in podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda posrečilo. Marljivo deluje podružnica, pod vodstvom izredno agilnega šolskega upravitelja g. Toneta Ferlinca. Tako je nudila v nedeljo 19. trn., ko je priredila veseloigro »Vozel«, tamkajšnjemu prebivalstvu izreden užitek in nedolžno zabavo. Od vseli strani so romale cele procesije proti šoli in prostrana učna soba je bila nabito polna, ko je g. šol. upravitelj s prijazno dobrodošlico otvoril prireditev. Ugoden utis na vse prisotne je napravila navzočnost zastopnika glavnega odbora družbe sv. Cirila in Metoda g. sres. šolskega nadzornika Ivana Tomažiča in tajnika mariborske podružnice CMD g. Frana Goleža. V svojem pozdravnem govoru je g. nadzornik navzočim govoril o plemenitih nalogah Družbe sv. Cirila in Metoda ter se zahvaljeval učiteljstvu za njegovo požrtvovalno delo v šoli in izven nje. Pričela se je gledališka predstava, ki je vsem izredno ugajala. Salve smeha so orile po dvorani in navdušen aplavz je nagradil požrtvovalne igralce, ki so brez izjeme častno rešili svoje vloge in nekateri izmed njih bi se lahko nedvomno postavili na večje odre in pred bolj razvajeno publiko. Pred predstavo in med odmori je igral domači tamburaški zbor vesele in poskučne, da so navzoči za nekaj časa pozabili na nadloge vsakdanjega življenja. Po predstavi je bila v o-beh domačih gostilnah prijetna domača zabava, kjer so med zvofti harmonike in naših tamburic tudi navzoči Nemci občudovali naše kolo. V veselem razpoloženju je kaj kmalu minil prijetni popoldan, ki je potekel v najlepši slogi in je tudi svoj znaten del prispeval k narodnemu prebujevanju našega obmejnega Lokav-ca. To pa je zasluga podružnice CMD, zlasti njenega predsednika g. šol. upravitelja Ferlinca ter njegovih vrlih sodelavcev. F. G. Cigareta šolska nagrada. V osnovnih šolah v Mehiki je navada, da so dobri učenci prejemali za dobre rede razne nagrade. Zadnje čase pa so pričeli učitelji deliti kot nagrade odličnja kom cigarete, ki jih smejo kaditi pred vsem razredom. To mladim Mehikancem silno imponira, učiteljstvo pa pravi, da se kažejo v napredku vidni uspehi. Darujte za ipomenik Viteškega kraMa Aleksandra I. Zedini tel la v Mariboru ! Afahaese Dandef: GRffl Z£iV£ Lydija je ostala v salonu, da sprejme goste, ker je ponedeljek bil pri njih dan obiskov, zaradi jutrnje drame jih je pa prišlo mnogo več kakor po navadi, ker so bili vsi radovedrii; eni s^> hoteli izvedeti podrobnosti, obenem pa tudi videti obraz in sploh vse obnašanje mlade žene po katastrofi.. Dasi je bila Lydija precej zmedena in si je nad vse želela biti poleg svojega moža. se je vendar zavedala, da se mora zaradi Richardove. varnosti in dostojanstva domače hiše pokoriti zlobni vsiljivosti vseh teh ljudi. Kako majhno bo pač to samozataievauje napram žrtvi, ki si io ie uoal doprinesti za njo! Vsak hip se ie oglasil zvonec na vratih ograje in mati je mogla iz sadovnjaka spoznati vse obiskovalce, zato jih je po vrsti opisovala svojemu sinu: »To je kočija iz Chateau-Frave... to sta mali Židinji iz Merogisa... Nazadnje je storila tvoja žena čisto prav, da jih je sprejela, otrok moj... Ako bi se bila danes ognila tem obiskovalcem in bi je ne bili videli, Bog ve. kaj. bi si ljudje vse mislili.« »In kaj bi'si nazadnje mogli misliti?« ie vprašal Richard čisto tiho. Da bi bila čisto sama. sta se umeknila v zadnji drevored, med nageljne in vijolice najrazličnejših vrst in vonjav. Richard je vzdihnil, ko da mu je odleglo in kakor da je pričakoval, da si bodo ljudje mislili docela nekaj drugega. Mati je nadaljevala: »Naj bo konec njegovega življenja še tako strašen in nepričakovan. bi vendar zelo slabo poznal ponosno bit svoje drage žene, kdor bi mogel misliti, da je zaradi tega potočila le eno samo solzo. Pred vsem ona tega Charlexisa sploh nikoli ni ljubila... mimo tega pa je bilo v njem tudi toliko nizkotnosti in okrutnosti, da je nazadnje dahnilo vanjo silno sovraštvo in občutje potrebe maščevati se .., Spominjam se, kako sem še v Ouiberonu, ko ie bila v nezavesti, slišala iz njenih ust smrtne grožnje...« »Molči, molči...« je zašepetal Richard. ker je prav takrat prihajal tnimo vrtnarski vajenec, noseč šipe za okna, ko pa se je že oddaljil: »Si vedela, da se je,« je dejal Richard materi malo vznemirjeno, »tisti, -tisti drugi... nu, Charley, smukal zadnje čase tod okoli?« »To sem izvedela šele davi: tudi tvoja žena prej tega ni vedela... Vsaj tako trdi in prav nič ne dvomim o iskrenosti Prizor z liublianskeaa velesejma Dne 1. junija bo ptvorjen XV. Ljubljanski velesejem, ki traja do 11. junija. Velesejem nudi najnazornejše pregled domače proizvodnje. Priključene so razstave: Gasilska: »Žena in obrt« z veliko modno revijo,- automobilski salon; male domače živali; domača volna. Na železnicah 50"/-' popust. Čudne so novosti ženske mode NAJNOVEJŠA MODNA NOROST, KI SE JE LOTILA NEŽNEGA SVETA ZA-PADNE EVROPE. — TETOVI RANE PRSI, NOGE IN ROKE. < Nekateri trde. da je moda potrebna, drugi pravijo, da je norost. Naj bo tako ali tako, prav gotovo pa je, norost moda, ki se je pojavila pri nežnem spolu v za-padni Evropi. Tam so moderne tetovirane ženske grudi, meča na nogah in roke. Mladenke, pa tudi starejše dame se kažejo svetu z rajrazličnejšimi tetoviranimi okraski na omenjenih delih života. Tetovirani okraski pa imajo še to posebnost, da so izdelani v najrazličnejših barvah in vzbujajo neko posebno pozornost zlasti na plesnih prireditvah, ko so plesalke precej dekoltirane. • Oče hove mode je neki upokojeni profesor Burchett, ki signira naročene in za-željene znake mladenkam in ženam na zaželjena mesta života. Omenjeno modno norost pa si lahko privošči samo petič-nejši ženski svet, kajti honorar, ki ga zahteva profesor za tetoviranje, je precej visok. Ko so prof. Burchetta obiskali poročevalci nekih listov, jim je izdal razne skrivnosti o svojem poslu, ki so jih pozneje objavili v svojih listih. Toda nad objavljenimi članki se je pričel zgražati celo moški svet. Pričakovati je torej, da najnovejša modna norost ne bo imela bodočnosti in da tudi ne bo prodrla v naše kraje ter ni straha, da bi zmešala naše mladenke in žene. Plesalska strast V Londonu je bila uajstrastnejša plesal- j ka neka miss Mena Constance. S svojimi gracioznimi kretnjami je omamila Pr* plesu vsakega piesalca. Plesalska strast pa ji je prinesla srečo in nesrečo. Na nekem elitnem plesu se je v Meno zaljubil bogat trgovec in kaj kmalu je postala njegova žena. Plesna strast v njej ni u-mrla in je tudi kot poročena žena obisko vala vse plese in plavala ob zvokih opojne godbe iz naročja v naročje. Vendar vse to njenega moža ni motilo in je njenih besed, ker jo zdaj zelo dobro poznam.« Richard se je ves prevzet ustavil sredi drevoreda: »Bi mi, ko jo tako dobro poznaš, mogla potem povedati, kaj pomeni ta njena zmedenost in tesnobnost napram meni, in to prav po moji vrnitvi? Čutim, da jo muči neka skrivnost, ki si mi je ne upa odkriti. Prvi trenutek sem mislil, da je tisto grdo in vse črvivo truplo tam v gozdu ...« »Pa saj ga niti videla ni...« »Da, vem, zato sem tudi takoj zavrgel to misel... O, ne boj se, niso to več tisti moji črni metulji, ki so me prej preganjali... ker sedaj sem ozdravljen, ozdravljen za vedno... Vprašujem se samo, ni mar skušal ta Charlexis, ki je bil tako dvorezen, zamršen in hinavski kakor njegovo ime in je imel peklensko dušo, priti do nje na kakšen drug način, s kakšno hudobijo? Morda so ostala pri njem kakšna pisma, kakšna preveč intimna slika in se je v moji odsotnosti poslužil tega kot vabe ali grožnje, da jo prisili k snidenju ...« »Ah, moj Bog. ti me sedaj res spominjaš nečesa ...« Gospa Fčniganova se je prekinila, ker sta se iz notranjega dvorišča oglasila dva močna udarca zvona. »Stavila bi, da me kliče Lydija. V salonu mora biti zelo mnogo gostov...« In ker je razumela kretnje svojega sina: »Da, toda prej ti moram povedati do celo ponosen nanjo. Veliko razburjenje v odličnih londonskih krogih pa je povzročila na nekem plesu njena aretacija. Aretirali so jo, ker Je ukradla pri plesu dragocen plašč.. Ko so jo na policiji zaslišali, je jokaje priznala svoje dejanje, izgovarjala pa se je, da je ukradla plašč v sili, ker je bila od plesa silno razgreta, zunaj pa je bil mraz in jo je čaka! v neki kavarni kavalir. Ne solze in ne denar niso o-mamili strogega policijskega uradnika, ki jo je kaznoval z nekaj dni zapora pogojno, da ne sme dve leti obiskati nobenega plesa. Proti razsodbi je protestiral njen mož in protestiral je njen zagovornik, toda uradnik je ostal neizprosen in jo je odslovil z besedami :»Ostanite doma pri loncih in če že morate plesati, ple šite okrog štedilnika.« Literarni klub groze Med vsemi zabavnimi in tradicionalnimi klubi, ki jih v Londonu kar mrgoli, je najbolj znan literarni klub groze, ker se od drugih zelo razlikuje. Ta klub ie bil ustanovljen že pred leti na pobudo slavnega angleškega pisatelja Ghestertona in na banketu, ki ga priredi v začetku vsakega meseca. Zbere vse slavne pisatelje detektivskih romanov, dalje visoke dostojanstvenike, kakor je sir Austin Chamberlain, in tudi najslavnejše detektive Scottland Yarda. Postati član tega kluba pa ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Kdor hoče postati član. mora priseči, da se bo strogo držal napram svojim čitateljem pravila »fair play«, da bo pisal v čisti angleščini in se bo no svojih najboljših močeh potrudil, da bodo njegovi detektivski romani premagovali zlo samo v službi morale. Predsednik kluba posvari novinca takoj po spreje-da ga bodo vsi člani zavrgli, če ne mu, bo držal zaobljube in se držal načel. njihovih bil Nemška knjiga o Jugoslaviji. V založbi generalnega tajnika nemške akademije V Mohakovem dr. Franca Tierfelderja ie izšla knjiga pod naslovom »Kraljevina Jugoslavija«. Knjiga je bila izdana na pobudo akademskega odbora za Vzhodno Evropo: Značilni v knjigi so prispevki izpod peresa predsednika akademije dr. Merca iz Berlina, dr. Oesc-mana iz Prage, časnikarja Egona Hei- konca to svojo zgodbo... Torej, pretekli petek, ko je bil v Corbeilu sejem, sem odpeljala tja Lydijo, ker po tvojem odhodu sploh ni več zapustita doma .. In mati mu je dalje previdno pripovedovala o snidenju s princem pri draguljarju: zlasti je naglasila ženmo bledico, ko je stopila iz trgovine, kar je očito dokazovalo, da jo je to snidenje presenetilo in ga gotovo ni pričakovala; in boječ se novega napada ljubosumnosti tega reveža: »Ako ti Lydija o tem niče-čar ni omenila v svojih pismih, sem kriva jaz,' ker sem jo tako prosila... Cu.i me torej, moj dragi, zaradi tega se nikakor ne smeš jeziti na njo, ker sem prav jaz sama tako hotela ...« Nu. Richard n[ niti za trenutek podvomil ne o odkritosrčnosti svoje matere, ne o poštenju svoje žene. Spomnil se je samo tistega mučnega prizora pred nekoliko meseci, tako različnega od tega današnjega, ki mu je bil prav tako priča ta sadovnjak. Kaj se od takrat ni vse zgodilo, koliko sprememb ie nastalo v niihovih značajih! In objel je drage materine roke, ki so bile zd delo na vrtu omotane z rokavicami ter jih toplo pritisni! k ustnam: »Ne boj se, ljubljena mama. Sedaj verujem Lydiji kakor tebi... toda to. kar mi pripoveduješ, samo notr.iuie moie strahove. Sedai vem vse. doumevam.._.« . (Se bo nadalievata ' manna iz Beograda in lektorja dr.' Schmaussa iz Beograda. Zelo laskava : oceno o knjigi so objavile »Miincherier -Neueste Nachrichten«, ki obenem pozdravljajo številne članke, ki prikazujejo j; in opisujejo lepoto naše zemlje. Z laskavo ugotovitvijo, da je naš mladi jugoslovanski narod zeip blizu nemškemu narodu. je zaključena časopisna recenzija Predsedniki vlad v ječi. Pred kratkim So bile na Portugalskem volitve predsednika republike. Zn j novega predsednika je bil z veliko večino izvoljen general Carmona. ki .ie bil tudi edini kandidat. Po njegovi izvolitvi pa je portugalska vlada odredila .aretacijo obeh bivših predsednikov portugalske vlade, češ, da sta o republiki širila lažne vesti' in’ s tem kalila državni red in mir. Spor! SK Rapid : Čakovečki SK Jutri, v nedeljo 26. t. m. bo na igrišču SK Rapida zopet zanimiva prvenstvena tekma, in sicer- sc bosta srečala', ob 16.30 SK Rapid in' Cakovečki SK. Cakovčani. ki so letos že dvakrat gostovali v našem mestu, bodo gotovo skušali Rapidu odvzeti točke. Na drugi strani pa jeiram zopet znano, da so Rapidovci trenutno c najboljši formi in se prav zaradi tega pričakuje ne le zanimiva, marveč ogorčena borba za točke. Sodil bo g. Jordan iz Ljubljane. V predtekmi ob 15. se bosta srečala v prvenstveni tekmi rezervi- SK Rapida in SK Svobode. Lep uspeh ASK Primorja v Beogrdu. Včeraj se je vršila v Beogradu prvenstvena tekma med ljubljanskim ASK Primorjem in SJ Jugoslavijo, ki se je- končala neodločeno 1:1 (0:0). Mariborski kolesarji bodo merili svoje moči jutri v nedeljo 26. trn. dopoldne na igrišču SK Železničarja. Jutrišnje kolesarske dirke bodo obenem prva večja prireditev it a igrišču SK Železničarja. Zanimivo teniško tekmovanje bo jutn ob pol 9. na teniških igriščih SK Rapida iped damami 1SSK Maribora iti SK Rapida. Vodja turnirja bo g. Babič, vrhovni sodnik pa g. Sepec. Želimo si zmago naših dam!_______________________ . ^ominfa^e se «83 Prodala« i mgnusim Vse iwwIrfth"'VB*i izvete z naših plakatov in v naših prodaialnicah TIVA OBLEKE Pozori Znižan® cene! Prvovrstna teletina že za UiSl 5"— kg. Maks Šerbec, mesarija, Studenci. • ' s ':?-.»e0®S30eo©©ee-ac9©»«e«e#a®**aa®©eoeg, f @komobilo 2G-25HP ^arni Hotel 10*15 m2 kurilne površine Kotel za fug vsebina 800-1000 iitrov Dvojni kotei vsebina 400-500 litrov i onudbe s štev. 121/A-41 na Interreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28 2154 Darujte za Pomožno akcifo! Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše maribor-ike oblasti le »Veternik". Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mo<»e! uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase,' zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černikovih" malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj! Chrom dvokolesa svetovne znamke ! dobite v različni izpeljavi po naj-rtlžjih cenah tudi na obroke samo pri generalnem zastopniku 99 Francu Lepoša, d. z o. z., Maribor Aleksandrova cesta 39 2287 M f;i|La 1| j£g ton B s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor w!■■■•■ B vp S i!uc*' ^skladiščenja izvršuje najceneje i Schenker & Co. MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16 Telefon 20-44 Najvažnejša v Vašem stanovanju je dobra postelja od A-Z Aleksandrova 15 Oradi za inadrace; tkanina za pohištvo: tkanina za odeje: inleti; posteljno perje: žima, airik samo v specijalnih kvalitetah. Vse predelave se izvrše preko dneva Kupujte svoie po* trebšeine pri naših inserentih! Stanje hranil, vlos blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din # Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Vinotoč Meljski hrib 33 Dernlač, 2312 prei VURAU, otvorjen Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja ob prezgodnji izgubi našega ljubega, nenadomestljivega Karla T?oha sc vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo darovateljem vencev in šopkov, pevskemu društvu „ Jadran" za v srce segajočo žalostinko ter vsem, ki so našega nepozabnega v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Se enkrat vsem lepa hvala! Maribor, dne 25. maja 1935. Žalujoči ostali. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalostno^ vest da je naša ljubljena mati, teta in sestra, gospa ZINKA WOLF vdova po finančnem uradniku stara 52 let, danes ponoči po kratki mučni bolezni umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 26. maja ob 1(5. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče. Maribor, dne 25. maja 1935, Žalujoči otroci) Vida. Lado m Milena. Zahvala % Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob prezgodnji izgubi naše ljube soproge, matere, hčerke, snahe, svakinje in tete, gospe BETKE ŠUMENJAK. rol. SEL se najprisrČnejše zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in sočutja, vsem darovalcem cvetja in vencem ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, zlasti č. duhovščini, načelniku kmet. oddelka Kr. banske uprave g. Ing. Zidanšeku, ravnatelju in učiteljskemu zboru vinarske šole ter !T- sreskemu načelniku Makarju. Posebno se zahvaljujemo č. o. frančiškanu Kasijanu Pfriču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, Sokolskemu društvu v Limbušu, gasilski ceti in pevskemu društvu »Planinca" v Pekrah za častno spremstvo m za v srce segajoče žalostinke. Vsem in za vse najiskrenejša hvala! Pekre, Zrkovci, Murska Sobota, dne 24. maja 1935. Žalujoči rodbini SUMENJAK — SEL. Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske utice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna nafo*bajdenar/a^fcerJarB8i t'*11 AHPkit tU SEAJjJKP JPjfelELA v Manibosu, iščem pošteno, 4obro PISARNIŠKO PODJETJE sprejme začetnice in sotrud-nike. Ponudbe pod »Samostoi nost« na upravo. 23-)\ PODJETNIM SAMOSTOJNIM, zlasti gosipodinjstva, vrtnar' sitva sposobnim nudi moderno gospodarstvo priliko sodelovanja. Ponudbe pod »No' vi poklici« na upravo. 230“ Službo Išie ——MM,—u———m 'ul ABSOLVENTKA enoletnega teg, tečaja *“ ' - v Mariboru. Jjff Mariborski »Večerni k« Jutra. '7 Mariboru, dne 25. V. —— —»■—■IIIIIT1 ■ ——M—— um—M IIIUMI II I ~~ - fl | v* J * Lrasi