Narodne noše v Trstu rV ' k v r * Primorski dnevnik NEDELJA, 21. OKTOBRA 2012 št. 249 (20.572) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Še en gnili kompromis Montijeve vlade Dušan Udovič Čeprav je deležen številnih utemeljenih kritik, je zakon proti korupciji, ki ga je minuli teden (z izglasovanjem zaupnice Montije-vi vladi) odobril senat, skorajda zgodovinsko dejanje. Marsikdo je namreč, zlasti v tujini, dvomil, da v Italiji do česa takega sploh lahko pride. Kljub neštetim zaprekam, ki so prihajale zlasti iz vrst Ljudstva svobode in so skoraj spravile ob živce sicer uglajeno pravosodno ministrico Paolo Se-verino, se je Monti na četrtkovem vrhu EU lahko predstavil s še eno opravljeno »domačo nalogo«, tako kot je načrtoval. Rezultat je v resnici bistveno skromnejši od zastavljenega cilja in je obogatil zbirko »gnilih kompromisov«, na katerih sloni nenaravna podpora Montijevi vladi. Dovolj je omeniti dejstvo, da bo po novem zakonu (če bo v tej obliki potrjen tudi v poslanski zbornici) samo petim ali šestim dokončno obsojenim parlamentarcem (od skupno preko dvajsetih) onemogočena ponovna kandidatura v parlament. Tem je treba dodati skoraj stotino parlamentarcev, proti katerim tečejo sodni postopki zaradi hudih obtožb, od korupcije do mafijskega združevanja, ki bodo lahko svobodno spet kandidirali. Jasno je, da je zakon potreboval podporo parlamenta, kjer ima še vedno odločilno besedo Berlusconijeva desnica, z njim na čelu med vsemi daleč najbolj zainteresirana, da se kolikor le mogoče zavaruje pred roko pravice. Vprašanje je, kdo lahko varuje milijone navadnih smrtnikov, ki jim vladni ukrepi vsak dan bolj praznijo žepe in jih potiskajo v obup. RIM - Protest proti vladnim varčevalnim ukrepom Manifestacija CGIL »Najprej delo!« GLEDALIŠČE Miranda Caharija danes slavi RIM - Več deset tisoč ljudi se je včeraj udeležilo protestne manifestacije, ki jo je pod geslom Najprej delo! priredila sindikalna organizacija CGIL. Tajnica sindikata Susanna Camusso se je zelo kritično obregnila ob Montije-vo vlado. Poudarila je, da so varčevalni ukrepi obubožali ljudi, namesto varčevanja je potrebno investiranje v delo. Prav tako bi morala vlada pokazati več korajže pri pripravi odloka proti korupciji. Manifestacijo so podprli tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersa-ni, vodja SEL Nichi Vendola in tajnik Italije vrednot Antonio Di Pietro, minister za gospodarski razvoj Corrado Passera pa je ocenil, da je bil protest povsem upravičen. Na 8. strani NABREŽINA - Gledališka in filmska igralka Miranda Caharija praznuje danes 70. rojstni dan. Svoja leta nosi lahkotno naokrog, saj veliko potuje, pogosto v Francijo, kjer živita hčerki, pa tudi drugam po svetu. V sedanji fazi, pravi, se res dobro počuti. Za sabo ima bogato gledališko kariero: 35 let kot članica ansambla SSG, nastopala pa je tudi v samostojnih gledaliških produkcijah, igrala za filme in televizijo. Leta 2002 je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo. Ob jubileju smo se z Mirando Caharija pogovorili o njeni življenjski in umetniški poti. Na 11. strani DOBERDOB - Nedokončana šola Na občini razpis za izvajalca del m k i i \ v > - >j| Zbiranje podpisov v podporo slovenskim ustanovam v Italiji Na 2. strani Sertubi potrebuje novega podjetnika Na 3. strani Furgon na Obalni cesti podrl kolesarja Na 4. strani Prvi rojstni dan slovenskih jasli v Gorici Na 14. strani Posoški Veliki pok izzval polemiko Na 14. strani TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna - 040/8990100 rezervni deli T0RKLA EXTRA DEVIŠKO OLIVNO OLJE aMEmo»™ DRVA in PELLET ZA KURJAVO PO UGODNI CENI Velika izbira 'A:\ : i ÍW, vseh barv in velikosti COUNT® MATERASS cai^zsfiEOflmi^^ Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V 0r Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. ffAO/ vzmeti € 476,00 - dvop. €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. "JV /0 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. CA0/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0 € 49,00 ™ €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 . 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 2 Nedelja, 21. oktobra 2012 ALPE-JADRAN, DEŽELA / MANJŠINA - Spontana solidarnost s slovenskimi ustanovami v Italiji Podpisi za slovensko manjšino Skupina italijanskih, furlanskih in slovenskih (iz Slovenije) kulturnih delavcev sprožila akcijo za posebno solidarnostno izjavo Sobotna manifestacija uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji pred Deželnim avditorijem v Gorici, na kateri so želeli javnost opozoriti na nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo slovenske ustanove, je prav gotovo bila deležna precejšnje odmevnosti, tako v naši deželi, ko tudi v Sloveniji. Tako slovenski , kot italijanski in furlanski mediji, so o problematiki slovenskih ustanov v Italiji podrobneje poročali. V ponedeljek se je v Gorici neformalno sestala skupina italijanskih, furlanskih in slovenskih (iz Slovenije) kulturnih delavcev, ki je pričela zbirati podpise za posebno solidarnostno izjavo v prid rešitvi kočljivega vprašanja nadaljnjega delovanja slovenskih ustanov v Italiji. Akcija zbiranja solidarnostnih podpisov bo v naslednjem tednu še v teku. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo po elektronski pošti na naslov: in-fo@kulturni dom.it Solidarnostna izjava Podpisani pesniki, pisatelji, pevci, glasbeniki, slikarji, novinarji in kulturniki iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške ter italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem izražamo solidarnost uslužbencem slovenskih organizacij in ustanov v Italiji, ki preživljajo nevzdržnofinančno stanje. V tem trenutku namreč slovenske ustanove v Italiji ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za izvajanje svojih dejavnosti v korist celotnega prebivalstva, vključno Italijanov in Furlanov. Kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji so tesno povezane tudi s Slovenijo in z italijansko skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenska narodna skupnost v Italiji predstavlja soliden steber razvoja Furlanije-Julijske krajine in celotnega obmejnega področja. Zato ji je potrebno zagotoviti prihodnost ter možnost, da še naprej ohrani svojo dodano vrednost v tem prostoru in da lahko aktivno in z velikim elanom sodeluje z drugimi italijanskimi in furlanskimi ustanovami v naši deželi. Prihodnost in raz- voj našega obmejnega večkulturnega prostora temelji na jezikovnih in kulturnih posebnostih, zato je prav, da jih Dežela FJK in vse ostale javne ustanove podpirajo in ovrednotijo. Dosedanji podpisi Andrea Bellavite (pisatelj-Go), Ciril Zlobec (pesnik-Lj), Valter Sivilotti (glasbenik Furlanija), Stefano Lusa (zgo-dovinar-Piran), Zoltan Jan (slavist-No-va Gorica), Zoran Predin (kantavtor-Lj), Vito Dalo' (animator-Gorica), Franco Dugo (slikar-Go), Laura Grusovin (slikarka-GO) Vlado Kreslin (kantavtor-Lj), Mauro Fontanini (režiser-GO), Maurizio Tremul (pesnik-Koper), Marco Miconi (glasbeni kritik-Furlanija), Maurizio Tatalo (kantavtor-Videm), Oliver Dragojevič (glasbenik-HR), Ales-sandro Pesaola (pesnik-Krmin), Enisa Bukvič (bosanska pisateljica-Rim), Carlo Muscatello (novinar Assostampa FJK), Maurizio Bekar (kritik-Ts), Massimo Gabellone (kulturni delavec-Tržič), Federico Rossi (Colons-Furlanija), Ma-riagrazia Persolja (slikarka-GO), Loret- ta Dorbolo' (slikarka-Videm-Modena), Sten Vilar (animator-LJ), Franca Drioli (pevka-Koprivno), Meta Erženičnik (animator-Sežana), Radivoj Pahor (pes-nik-Nova Gorica), Ivan Saksida (Vitel-Dornberk), Kasja Kamenko (slikarka-HR), Goran Franič (kitarist-HR), Silvije Petričič (kitarist-HR), Alessio Gregori (slikar-Go), Elisa Bensa (kulturna de-lavka-Go), Giorgio Mosetti (pisatelj-Go), Gabriella Gabrielli (pevka-Go), Andrej Koglot (pesnik-Radovljica), Goran Završnik (kulturni delavec); Pridružujejo se: Mitja Rotovnik (Cankarjev dom LJ), Pavla Jarc (Kulturni dom Nova Gorica), Saša Šepec (KC Janez Trdina Novo mesto), Aria-na Pertinač in Nina Ukmar (Kosovelov dom-Sežana), Katja Geglar in Breda Špacapan (Kulturni dom Krško), Ja-noš Kern (Imago Slo in predsednik Združenja Kulturnih domov Slovenije), Špela Pavli in Zoran Poznič (Delavski dom Trbovlje), Ferdinand Jarša (Kulturni center Semič), Marko Česnin (Avditorij Portorož), Manca Hace (ŠD Šmartno-Tacen) in Janja Rehberger (KD Česnica, Železniki). ITALIJA-SLOVENIJA - SSk ocenjuje srečanje Korak naprej glede šolskih problemov TRST - Stranka Slovenska skupnost v sporočilu za tisk razmeroma pozitivno ocenjuje izid petkovega medministrske-ga srečanja med Italijo in Slovenijo, čeprav tudi z nekaterimi pridržki. Predvsem ugotavlja, da so se izkazale kot protislovne navedbe italijanskega zunanjega ministra Terzija v zvezi s financiranjem dejavnosti slovenske manjšine v Italiji. Na tiskovni konferenci je namreč vodja italijanske diplomacije zatrdil, da bo Italija za letošnje leto težko zagotovila manjkajoča sredstva (€ 900.000,00), da pa je vlada v proračun za prihodnje leto vključila celoten dosedanji znesek 5,3 milijonov evrov. Skoraj istočasno pa je podtajnik Ruperto, ki vodi tehnično omizje z manjšino, zatrdil, da bodo še manjkajoča sredstva za letos vsekakor našli, Montijeva vlada pa je ravnokar vložila v parlament predlog zakona o stabilizaciji (proračunski zakon), ki za naslednje leto predvideva drastično zmanjšanje sredstev za naše organizacije. Jasno je torej, da obstaja na vladni ravni velika zmeda, in da se bosta tako manjšina sama, kot tudi naša matična država, morali še krepko potruditi, da bodo organizacijam naše manjšine vendarle zagotovljena sredstva za normalno poslovanje, ugotavlja SSK. Stranka ocenjuje kot pomemben dosežek slovenskega ministra za šolstvo dr. Žige Turka, da se je podtajnik na italijanskem šolskem ministrstvu obvezal -potem, ko je to napovedal že na zadnjem srečanju s slovenskim kolegom v Trstu -da bo italijanska vlada tudi sama sestavila zakonski predlog za reformo slovenskega šolskega sistema in sicer prav na podlagi obeh osnutkov zakona o šolstvu, ki sta ju v senatu vložila tako sen. Blaži-nova kot SSk, preko Južnotirolskega senatorja Pinzgerja. Posebej je pozitivno dejstvo, da namerava italijanska vlada to narediti »ob sodelovanju predlagateljev obeh osnutkov«, kot se je izrazil podtaj-nik, kar bo tudi osnova za dejansko obravnavo predlaganih sprememb v naslednjem mandatu. Mimo te osnove pa brez utemeljenega razloga ne bo mogla niti naslednja italijanska vlada, kar je ob dejstvu, da v tem mandatu zakon gotovo ne bo odobren, za nas izjemno pomembno. SSk tudi izraža priznanje slovenski zunanji politiki, da je sogovornike opozorila na potrebo, da nova volilna zakonodaja reši vprašanje zastopanosti slovenske manjšine v obeh vejah rimskega parlamenta in s tem italijanska država končno tudi uresniči jasno obvezo iz zaščitnega zakona. Tudi skupno predstavništvo Slovencev v Italiji čaka torej sedaj, ko so bili amandmaji v korist olajšanega zastopstva vloženi, pomembna naloga, da prepriča vse največje politične skupine v parlamentu, da izrazijo soglasje k rešitvi, ki bi olajšala izvolitev slovenskega senatorja in poslanca. Slovenska skupnost napoveduje, da bo v naslednjih dneh v Rimu opravila nov, že tretji krog pogovorov, da bi k pozitivnemu reševanju tega vprašanja povabila še druge politične sile v parlamentu. Pri tistih pa, ki so se že pozitivno odzvale, bo poskušala dobiti potrditev, da bodo njihovi senatorji še naprej stali za predlaganimi rešitvami tako v komisiji za ustavna vprašanja kot tudi v senatni skupščini, ki naj bi reformo volilne zakonodaje obravnavala v mesecu novembru. Pri vseh teh naporih pa Slovenska skupnost še naprej računa na pomoč manjšinskih senatorjev, ki so vsi podpisali njene amandmaje (tako Južni Tirolci Peterlini, Pinzger in Thaler Auserhofer kot Valdostanec Fosson) in bodo zagotovo rade volje pri tem sodelovali s slovensko senatorko, kakor tudi na slovensko diplomacijo, ki se je v zadnjih letih močno in tudi uspešno angažirala npr. glede ustanovitve omizja pri podtajniku Rupertu, pri reševanju zagat Primorskega dnevnika in glede financiranja manjšine. Slovik: prvi seminar iz ciklusa Religija in ekonomija TRST - Slovenski izobraževalni konzorcij prireja v študijskem letu 2012/2013 v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, Zadružno kraško banko in drugimi partnerji nov ciklus seminarjev z naslovom Religija in ekonomija. Prvi seminar bo na sporedu v četrtek, 25. oktobra, ob 18.30 v konferenčni dvorani ZKB na Opčinah, kjer bo prof. Hongjun Zhao s Kon-fucijskega inštituta v Ljubljani, drugače redni profesor ekonomije na inštitutu Shanghai Institute of Foreign Trade, predaval na temo Vzpon Kitajske. Predavanje bo v angleškem jeziku s simultanim prevajanjem v italijanščino. Po četrtkovem prvem predavanju napovedujejo pri Sloviku še druge tri seminarje iz ciklusa Religija in ekonomija, ki bodo vsi potekali v open-ski dvorani ZKB. Tako bo 29. novembra govor o ekonomiji v židovski tradiciji, 7. marca 2013 pa bo seminar na temo Kalvinizem: etika kapitalizma? Napovedan je tudi seminar o ekonomiji v islamskem svetu. župnij HRPELJE - Prihajajoči teden bo na brkinskem koncu v znamenju mi-sijona, pri katerem pod geslom Poživi nam vero sodelujejo krajevne župnije. Misijon, ki se je začel v petek v Brezovici, poleg verskih trenutkov (danes bo npr. ob 15. uri v Slivju maša in srečanje za ostarele in invalide) obsega tudi nekaj predavanj in predstavo. V tem smislu bo prvo srečanje jutri v župnišču v Hrpeljah, kjer bodo ob 19.30 zbranim zakoncem govorili p. Andrej Benda in zakonski par iz gibanja Najina pot na temo Cvetoč zakon - izziv za naju. V torek bo v Kulturnem domu v Hrpeljah ob 19.30 predavanje znane novinarke Rosvite Pesek Slovenija - moja domovina, medtem ko bo v sredo v hrpeljskem župnišču vedno ob 19.30 srečanje staršev z mag. s. Matejo Kraševec na temo Vzgoja in vera. V četrtek pa bo v hrpeljskem Kulturnem domu, vedno ob 19.30, nastopil igralec Gregor Čušin s predstavo Pešec. Misijon bosta zaključila maša s škofom Bizjakom, ki bo v petek ob 18. uri v Hrpeljah in sobotni kulturni večer v Kulturnem domu s sodelovanjem Brkinske godbe (ob 19.30). Obisk predstavnika manjšinske zveze EFA TRST-GORICA - Prihodnji teden bo na obisku Sybren Posthumus, podpredsednik glavnega urada Evropske svobodne zveze (EFA) v Bruslju. V spremstvu SSk se bo seznanil s stanjem Slovencev v Italiji, predvsem kar se tiče reforme krajevnih javnih uprav. Na podlagi njegovega obiska bo urad EFA vzel v poštev poseg za opozorilo, da je treba pri reformi krajevnih uprav spoštovati pravice narodnih manjšin in jim zagotoviti primerno predstavništvo. Glavni urad Evropske svobodne zveze koordinira delo sedmih evropskih poslancev, ki so izraz manjšinskih strank včlanjenih v zvezo. Sybren Posthumus je pripadnik frizijske narodne stranke, ki deluje na Nizozemskem. Na Goriškem in Tržaškem se bo mudil od 25. do 27. oktobra 2012. Oddaja Alpe Jadran o grafični delavnici v Trstu TRST - Slovenski televizijski program Rai vabi k ogledu nocojšnje oddaje Alpe-Jadran. Oktobrsko epizodo uvaja prispevek o tržaški delavnici za grafiko »Carlo Sbisa«, ki ima za sabo več kot petdeset letno tradicijo delovanja in jo danes vodi priznani likovni pedagog Franko Vecchiet. Prispevek je pripravila urednica Deva Pincin. V nadaljevanju bo na vrsti presenetljiva zgodba o nastanku neautorizirane kopije gornjeavstrijskega mesta Hallstatt na Kitajskem, adrenalinski utrinek o so-teskanju v Posočju, nato pa še slikovita reportaža o življenju v odmaknjeni dolini švicarskega kantona Graubunden. Oddajo bo zaključil polurni dokumentarec "Svetloba s struge', o življenju na svetilniku hrvaškega otoka Lastovo.Nocojšnji Alpe Jadran se bo pričel takoj po slovenskem tv dnevniku, s ponovitvijo v četrtek, ob isti uri. Radijski pogovor z Mirando Caharija TRST - Radio Trst A bo danes ob 12.00 uri predvajal oddajo, posvečeno gledališki igralki Mirandi Ca-harija ob njenem življenjskem jubileju. V enournem radijskem srečanju se bo gostja sprehodila skozi svojo bogato in uspešno umetniško pot od prvega stika z odrskimi deskami preko igralske šole, ki je sredi petdesetih let delovala v okviru Slovenskega gledališča v Trstu, do zrele dobe, ko je ustvarila nekatere izjemne ženske like na odru in filmskem platnu. Z gostjo se bo pogovarjala urednica oddaje Ines Škabar. Ponovitev pogovora bo na sporedu jutri ob 14.10. FIRENCE - Srečanje zdravnikov iz 45 držav Znamka Planet Zdravja na evropskem kongresu integrativne medicine FIRENZE - Nedavno je bil v Firencah 5. evropski kongres integrativne medicine (European Congress for Integrative Medicine - ECIM), kjer so se zbrali zdravniki in specialisti iz 45 evropskih držav. Predstavili so približno 500 znanstvenih del s področja homeo-patije, akupunkture, fitoterapije, tradicionalne kitajske medicine in drugih vej integrativne medicine ter zdrave prehrane. Vse znanstvene raziskave so, po odobritvi posebne znanstvene komisije, predstavili v vili Vittoria v središču Firenc. Med pobudniki kongresa so bili dežela Toskana, občina Firence, organizacija ESIM (European Society for Integrative Medicine), univerza Charité iz Berlina in razne javne ustanove ter številni znanstveniki s področja medicine kot dr. Sonia Baccetti in dr. Elio Rossi iz organizacije integrativne medicine iz Toskane (Rete toscana di medicina in-tegrata - RTMI). Na otvoritveni slovesnosti v Palazzo Vecchio so bili prisotni tudi dr. A. Panti, predsednik združenja zdravnikov in zobozdravnikov iz Firenc, dr. G. F. Genisini, dekan medicinske fakultete v Firencah, ter prof. S. Willich z univerze Charité iz Berlina. Zanimiv je bil tudi poseg dr. Virgilia Sacchinija, kirurga in onkologa iz New Yorka, ki vodi oddelek senologije v Memorial Sloan Kettering Cancer Center, v bolnisnici, kjer uspesno uporabljajo integrativno zdravljenje. Med povabljenimi je bil tudi dr. Lojze Peterle, ki je član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu. Akreditiranih je bilo okrog tisoč udeležencev, ki so lahko prisluhnili številnim znanstvenim predavanjem. Med predavatelji je bil tudi dr. Zmago Turk, član slovenskega Društva za integrativno medicino. V sklopu naravne terapije so se kongresa udeležili tudi predstavniki trgovske znamke Planet zdravja - Planet of health, ki ima glavni sedež v Sloveniji, deluje pa tudi v drugih evropskih državah. Lani so namreč odprli Primerek analizatorja AMP prvo trgovino v Italiji in sicer trgovino Viva v Sesljanu, letos pa so se razširili tudi v Cento v pokrajini Ferrara. Na sejmu je podjetje Planet Zdravja predstavilo analizator AMP in metodo zdravljenja na podlagi ter-moregulacije ter svoje izdelke, to so olja, ekstrakti in prehranska dopolnila. AMP analizator je pravi prenosni laboratorij, ki v nekaj minutah odči- ta zdravstveno stanje človeškega telesa. Mnogo zdravnikov se je obrnilo do terapevtov Irme Ogorevc, Igorja Ogo-revca, Vide Legiša in Majde Cernia-va, ki že uporabljajo analizator v svojih centrih, da bi osebno preizkusilo aparat. Zanimanje je bilo veliko, in večina zdravnikov se je že odločila, da bo argument termoregulacije poglobila in narocila izdelke. Velik uspeh kongresa, prisotnost uglednih gostov, zdravnikov in specialistov ter vsesplosno zanimanje za predstavljene teme zgovorno dokazujejo, da si integrativna medicina s hitrimi in ucinkovitimi koraki utira pot v zdravstvu, predvsem v preventivi. Pomembno je, da so pri takih pobudah prisotna tudi slovenska podjetja, kot je Planet Zdravja iz Ljubljane. Trgovina VIVA iz Sesljana ter zelena lekarna v Centu pa predstavljata povezovalni most med drzavama Slovenijo in Italijo tako, da po-neseta kakovostne slovenske proizvode na širši italijanski trg. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / TRST Nedelja, 21. oktobra 2012 APrimorski ~ dnevnik 3 SERTUBI - Sindikati, delavci in lokalne uprave ne sprejemajo načrta Jindal o zaprtju tovarne Nujna je alternativa se na to pripravljali dalj časa - Savino: Zagotoviti socialne blažilce sme izgubiti proizvajalca cevi - Sindikati upajo v novega podjetnika Cosolini: Vtis je, da so Salvaneschi: Italija ne Nekateri delavci družbe Sertubi so se v petek popoldne povzpeli na streho stavbe z upravnimi uradi tovarne. To je bilo v bistvu demonstrativno dejanje z zahtevo po srečanju s pooblaščenim upraviteljem Duferca in predsednikom zveze Federac-ciai Antoniom Gozzijem, ki je nato zagotovil, da bo v Trstu 30. oktobra. Toda vprašanje je, kaj bi se (ali se bo) lahko zgodilo, če se bo zares vse zrušilo. Odločitev družbe Jindal Saw Italia, da se odpove proizvajanju cevi pomeni, da bo ostalo na cesti 148 ljudi. Zato je potrebno po mnenju sindikatov dobiti alternativno rešitev, ki bo zagotovila nadaljevanje proizvodnje. Takšno rešitev lahko predstavlja prihod novega podjetnika, ki bi prevzel vajeti Ser-tubija namesto družbe Jindal. Sindikat zatrjuje, da ta možnost obstaja in da je ne gre zanemariti. S tem so seznanili deželno odbor-nico za finance Sandro Savino, ki naj bi že začela delati tudi na tem. Sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil so se včeraj sestali na županstvu s tržaškim županom Robertom Cosolinijem in ga seznanili z vsebino petkovega srečanja na prefekturi, ko je pooblaščeni upravitelj družbe Jindal Saw Italia Michele Colombo napovedal konec ß Tržaški občinski odbornik Fabio Omero (levo) pod stavbo sledi dogajanju KROMA proizvajanja cevi v Škednju in dejanski prehod v komercialno dejavnost. Cosolini je bil namreč v petek v Bologni, o dogajanju pa mu je vsekakor poročal pristojni tržaški občinski odbornik Fabio Omero, še predvsem glede zahteve po srečanju z Gozzijem. Cosolini je v tej zvezi tudi takoj stopil v stik s predstavnikom Duferca. Na srečanju so poudarili negotovost, ki prevladuje tako glede družbe Sertubi kot glede škedenjske železarne. Na tem področju se ne obeta nič dobrega in je zato nujno skupno delo, so poudarili v pričakovanju na jutrišnje deželno omizje o železarni in še predvsem na srečanje z Gozzijem konec oktobra. Poleg tega naj bi jutri Colombo tudi povedal, kdaj se bo ponovno sestal z lokalnimi upravami in sindikalnimi organizacijami. Takrat naj bi tudi predstavil poslovni načrt družbe Jindal, kot so to zahtevali v petek javni upravitelji. Nujno je vsekakor zasledovati vsako alternativno rešitev, je opozoril pokrajinski tajnik Fim-Cisl Umberto Salvaneschi in poudaril, da si ne more država dovoliti, da izgubi edinega proizvajalca cevi v Italiji. Cosolini je zagotovil svojo pomoč, ocenil pa je tudi, da se je družba Jindal verjetno dalj časa pripravljala na zaprtje tovarne. Delavci imajo torej prav, da glasno protestirajo, je dodal župan in poudaril, da se je treba zdaj pogajati neposredno z lastnikom Ser-tubija, tj. družbo Duferco, pa čeprav nima niti Duferco interesa do proizvajanja cevi v Trstu. Potreben je torej nov vlagatelj, medtem pa je nujno tudi zagotoviti ustrezne socialne blažilce. Deželna odbornica Savinova je glede tega včeraj poudarila, da bo to prednostna postavka v deželnem proračunu. A.G. SKLADISCE IDEJ - Večer z Marto Košuta Noše so del Trsta V petek bodo kraški pridelovalci govorili o svojem delu Večer so obogatile tudi pesmi ženske skupine Stu ledi KROMA »Ali obstaja tržaška noša?« Odgovor na to vprašanje je poskusila v petek podati Marta Košuta med večerom, ki so ga obogateli ljudski napevi ženske pevske skupine Stu ledi. Dogodek z naslovom Kako smo se oblačili, ki je potekal v prostorih tržaškega Skladišča idej, so priredili Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenski klub, društvo Nadir Pro in Pokrajina Trst. Večer je sodil v širši sklop dogodkov, ki so posvečeni Krasu. Letos poteka namreč stota obletnica izida romana Scipia Slataperja Moj Kras, kateremu je v pravkar prenovljenih prostorih Pokrajine Trst posvečena fotografska razstava. Marta Košuta je izvedenka na področju ljudskega izročila, še zlasti tradicij oblačenja oz. noš. V italijanščini je številnemu tržaškemu občinstvu predavala o zgodovini noš v našem prostoru. V izhodišču si je postavila ravno vprašanje, ali obstaja oz. ali lahko govorimo o tržaški ljudski noši. V nizanju podatkov, ki ga je podprla projekcija bogatega slikovnega gradiva, je Košutova večkrat opisala Trst kot stičišče narodov, kar se je uveljavilo tudi pri noši. Na Tržaškem sta se razvili dve tipologiji noš: vzhodno - Škedenjsko, ki se zgodovinsko povezuje z Balkanom in zahodno nošo - alpski model, ki je v marsičem povezana s srednje-evropsko nošo oz. nošo iz osrednje Evrope. Ob tem pa velja dodati, da se je uporaba noše v našem prostoru ohranila dlje kot drugod iz političnih razlogov, saj so slovenske ženske z nošo dokazovale, da so tudi same del Trsta. Večer je s šestimi ljudskimi nape-vi obogatela in dopolnila ZPS Stu ledi, ki je v slovenskem in italijanskem jeziku prikazala bogastvo pevske ljudske dediščine našega prostora. Namen sporeda treh dogodkov je približati italijansko in slovensko publiko v mestnem središču preko Krasa, s pomočjo književnosti, ljudskih tradicij in okusov. Večer je bil drugi v sporedu treh dogodkov: na prvem, je bil posvečen književnosti, se je novinarka Poljanka Dolhar pogovarjala z Miroslavom Košuto, Jolko Milič, Markom Sosičem in Robertom Dedenarom. Zaključni večer bo v petek, 26. oktobra, v Skladišču idej ob 18.00. Tokrat se bodo kraški pridelovalci pogovarjali z Martino Kafol o svojem delu, o zemlji in o Krasu. (mlis) RAZSTAVA - Pričevanja otrok iz taborišč Ko je umrl moj oče V četrtek postavitev v Boljuncu, nato še drugod na Tržaškem »Res je bilo hudo na Rabu, ko nas je voda zalivala in ko sem bil tako hudo lačen. A še bolj sem bil žalosten za sestrico Danico in za ata, ki sta od lakote umrla na Rabu. Ko sem zvedel, sem milo jokal. Tako sem še majhen, pa nimam več ata. Zapustil je našo ubogo mamo in 6 revčkov. Naj lepo počiva v tuji rabski zemlji. Kadar bo mir, pojdem na njegov grob.« To pretresljivo pričevanje malega Ludvika Pantarja je le eno od mnogih otroških pričevanj, ki nam pripovedujejo o trpljenju in smrti v italijanskih koncentracijskih taboriščih v letih 1942 in 1943. Še mnogo drugih nedolžnih otrok je doživljalo tragična leta fašističnega preganjanja in svoja doživetja izpričalo v šolskih nalogah. Te srhljive zgodbice iz zloglasnih taborišč na Rabu, v Gonarsu, Viscu, Monigu in še kje, bi nas morale vedno znova opozarjati na nekdanje zlo in nam vtisniti željo in hotenje po večji strpnosti, razumevanju, sodelovanju in sožitju. Prav zato ta žalostna stran zgodovine ne sme v pozabo. Iz šolskih zapisov in risb otrok tiste generacije je pred nekaj leti, na pobudo Poso-škega raziskovalnega središča L. Gasparini ter ob tesnem sodelovanju z Arhivom RS ter z Muzejem za novejšo zgodovino Slovenije nastala razstava s pomenljivim naslovom Quan-do mori mio padre Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943). Nastala je tudi istoimenska brošura, v kateri so poleg slik, spisov in fotografij, tudi esejistični zapisi predstavnikov Arhiva RS in Muzeja novejše zgodovine Slovenije Metke Gombač in Borisa M. Gombača ter predstavnika Centra »Gasparini« Daria Mattiussija. Na Tržaškem si je bilo razstavo mogoče ogledati leta 2006 v Rižarni. Od takrat pa ni nikoli zamrla želja mnogih kulturnih in družbenih delavcev, da bi jo predstavili še kje. Pred kratkim je željo izrazilo ške-denjsko društvo Grbec ter stopilo v stik z združenjem VZPI-ANPI, ki je takoj stopilo v stik s Centrom Gasparini. Tako bo razstava v kratkem začela svoje potovanje po raznik krajih pokrajine, pri čemer bodo poleg borčevskih organizacij sodelovala kulturna društva, šole in druge organizacije. Prva razstavna prireditev bo že prihodnji teden v preddverju Gledališča F. Pre- šeren v Boljuncu, v novembru bodo risbe in pričevanja otrok iz taborišč prikazali v Šked-nju in Repnu, decembra v openskem Prosvetnem domu, v prvih mesecih prihodnjega leta pa v Zgoniku, v Nabrežini, v Križu, na Proseku in najbrž še kje drugje. V Boljuncu bo odprtje razstave v četrtek, 25. oktobra, ob 19. uri. Pri razstavi, ki bo potekala pod pokroviteljstvom Dolinske občine, sodelujejo krajevna sekcija VZPI-ANPI, Center Gasperini, SKD France Prešeren ter Mladinski center Boljunec. Predstavili pa jo bodo Metka Gombač, Boris M. Gombač, Dario Mattiussi. Večer bodo dopolnili pevci MePZ Slovenec Slavec ter pesnik Aleksij Pregarc. Razstava bo na ogled do 1. novembra. (du.ka.) 27. festival latinsko-ameriškega filma V zborni dvorani Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mira-maru se je sinoči s predvajanjem dokumentarnega filma o Jorgeju Ama-du režiserke Silvane Palumbieri začel že 27. festival latinskoameriške-ga filma, ki bo potekal do prihodnje nedelje, 28. oktobra. Že danes bodo v gledališču Miela predvajali filme in dokumentarce, predvsem pa se bodo posvetili retrospektivam o režiserjih Luisu Estradi iz Mehike, Camili Loboguerrero iz Kolumbije in Aldu Francii iz Čileja. V dvorani Birri bodo od 9. ure dalje predvajali dela čilske alternativne distribucijske hiše Gitano Films. Ob 20.30 bodo predvajali film argentinskega režiserja Tristana Bauerja Illuminados por el fuego, ob 22.20 pa film Peruvijanca Rosaria Garcie-Montera Las malas intenciones. V dvorani Cinema pa bodo ob 10.30 predvajali delo Beppeja Arene Perche il fuoco non muore -La vita agra di Tina Modotti, ob 12.30 pa si bo mogoče ogledati kubansko-bolivijski dokumentarec Isabel Santos in Rafaela Solisa San Ernesto nace en la higuera o revolucionarju Che Guevari. V okviru že omenjenih retrospektiv si bo ob 16. uri mogoče ogledati film Alda Francie Ya no basta con rezar, ob 17.30 film Luisa Estrade Un mundo maravilloso, ob 20. uri pa delo Camile Loboguerre-ro Maria Cano, medtem ko bo ob 22. uri ponovno na sporedu film Luisa Estrade in sicer La ley de Herodes. SLOV I K S LOVE N 5 KI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev: Religija in ekonomija VZPON KITAJSK6 četrtek, 25.10.2012 Opčine (Trst) dvorana ZKB Prof. Hongjun ZViao Konfucijski inštitut, Ljubljana www.slovik.orginfo@slovik.org O Ministère dell'Economia e delle Finanze pfjf ^'V»- HMIMBW TAUUMIMU uiMih m t ■■ r i" rfi Občina Dolina, partner strateškega projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo CARSO-KRAS vabi na SLAVNOSTNO ODPRTJE večnamenskega centra France Prešeren v Boljuncu, prenovljenega v okviru projekta KRAS-CARS0, a Comune di San Dorligo della Valle Občina Dolina v petek, 26. oktobra 2012 ob 20.30 v Boljuncu Prireditev bo oblikoval Pihalni orkester Ricmanje s koncertom BROADWAY sodelujejo: Karina Oganjan, Gualtiero Giorgini,Aldo Žerjal,AI]oša Saksida, OPZFran Venturini, kulturno združenje ~Nuovo accordo in zbor ~Auricorale Vivavoce~; dirigent Aljoša Tavčar Priložnostnim nagovorom bosta sledila kratka predstavitev Projekta KRAS-CARS0 in ogled obnovljenih prostorov. Vabljeni! 4 Nedelja, 21. oktobra 2012 TRST / BORZNI TRG - Razstava v okviru mednarodnega projekta Inside out Italija sem tudi jaz Sestavni del Italije so tudi ljudje, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov nimajo italijanskega državljanstva, pa bi si ga zaslužili Na Borznem trgu so včeraj dopoldne odprli prav posebno fotografsko razstavo, ki je del vsedržavnega projekta Italija sem tudi jaz (L'Italia sono anchio), v sklopu katerega so isti koncept razstave istočasno odprli tudi v Cagliariju, Firencah, Milanu, Palermu, v mestu Reggio Emilia, Cremi in Sassariju. Gre za ambiciozen projekt javne umetnosti, za ka terega je značilna druž-beno-socialna angažiranost, z njim pa njegovi kuratorji želijo širši publiki sporočiti, da so sestavni del Italije tudi ljudje, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov nimajo italijanskega državljanstva, pa bi si ga zaslužili. Tržaške otvoritve se je poleg kuratorke Elise Bia-gi udeležil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je pohvalil trud in prizadevnost vseh tistih, ki so zaslužni za pripravo tega socialno angažiranega projekta. Župan je v isti sapi tudi zavrnil očitke nekaterih politikov, češ da se občinska uprava ukvarja z minornimi zadevami, ki celo kazijo podobo osrednjega mestnega trga. Zelo sem vesel, da na razstavljenih portretih vidim nasmejane obraze, ki z veseljem gledajo v prihodnost, je dejal Cosolini in spomnil vse prisotne, da se je naše mesto razvilo tudi s pomočjo prišlekov z različnih koncev sveta. Župan je tudi dejal, da je Občina Trst brez pomislekov podprla projekt Italija sem tudi jaz, ki je sicer del mednarodnega projekta Inside out. Več o tem projektu nam je povedala kuratorka tržaške fotografske instalacije Elisa Biagi, ki je pojasnila, da je avtor projekta Inside out francoski fotograf JR, či- Svojo zgodbo s Trstom je želelo deliti 130 portretirancev KROMA gar prava identiteta ni znana, s svojim projektom pa želi spremeniti svet na bolje. Naj povemo, da gre za zelo obsežen projekt, v katerem lahko sodeluje vsak, ki pošlje svoj črno-bel portret in je pripravljen deliti svojo zgodbo s svetom. In prav svojo zgodbo s Trstom je želelo deliti 130 portretirancev, čigar portreti krasijo Borzni Trg. Obraze ljudi, ki so bili rojeni v Trstu ali pa so v naše mesto prišli kasneje, vendar pa še zdaj nimajo italijanskega državljanstva, so v svoj objektiv ujeli štirje fo- tografi: Giuseppe Anello, Francesco Chiot, Escapista, Alessandro Ruzzier. Razobešeni portreti želijo izzvati socialne občutke in povezati skupnosti skozi radikalna dejanja umetnosti, smo še slišali na včerajšnji uradni otvoritvi umetniškega dogodka, ki je vsekakor dober primer javne umetnosti (public art). Ta namreč povezuje umetnost in krajane z mestom, v katerem prebivajo, obenem pa tudi neguje občutek pripadnosti skupnosti. Fotografska instalacija portretov na Borznem trgu bo na ogled do nedelje, 4. novembra. (sč) Okusi Krasa V začetka tedna nas vabita prva dva ponudnika gostinskega dela Okusov Krasa. Jutri zvečer bo Veto pogostil vse svoje prijatelje, stare in nove. Najprej bo na vrsti slikarska razstava Luciana Plehana Moj Kras, kmetovalka iz Padrič Martina Malalan bo prvič predstavila zelišča in "esence", ki jih prideluje na več njivah v okolici. Dragoceni sadeži kraške zemlje so primerni tako za gospodinjstva kot za gostinske obrate, slaščičarne ipd. Mlada glasbena skupina Turbo Polka bo spremljala pokušnjo menija, ki ga bosta predlagali gospodinji Nada in Katja s pomočjo natakarice Silve in drugih prijaznih sodelavcev. V torek pa bo, po tajnici gostinske sekcije SDGZ Katji Fabrici, povabil svoje goste in prijatelje predsednik Združenja Niko Tenze, ki vodi družinsko restavracijo La Lampara v Križu skupaj z bratom Alainom in mamo Marijo. Iz ribiške tradicije bo kuharica Marija dala v pokušnjo sveže, kraško obarvane prigrizke. Marko Lupinc bo predstavil svoje grafike na temo Narodne noše, Robi Goruppi bo prispeval steklene gravirane izdelke, Neva Husu kraško sivko, Matej Lu-pinc vino, običajni gost, skupina Ano urco al pej dvej, pa svoje tople instrumentalne in vokalne akorde. Oba večera se bosta zgodila ob 20h. SESLJAN - Spremembe krajine na območju Devina-Nabrežine Obmorske dežele Razstava o arheologiji obmorskih področij in klimatskih spremembah na teh območjih skozi čas Razstava Obmorske dežele v Sesljanu KROMA Obvestilo izletnikom PD Zadruga Primorski dnevnik in turistične agencije Aurora, Adriatic in First & last minut Adriatica.net vabijo vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na družabno srečanje, ki bo v petek, 26. oktobra, v dvorani športnega centra ZARJA v Bazovici, od 18.30 - 19. ure dalje. Postregli jim bodo s spe-cialitetami na žaru, na sporedu bo tudi ogled filmov in slik. Kdor želi, da bi se njegov film ali slike predvajali je naprošen, da to predhodno najavi. Izletniki so naprošeni, da prisotnost in morebitni filmski ali slikovni material najavijo neposredno agencijam, ki so organizirale posamezne izlete, najkasneje do torka, 23. oktobra, do 12. ure. V dolinski občini obvezno obrezovanje rastlin Občina Dolina je izstavila odredbo o vzdrževanju rastlin, ki rastejo na zasebnih zemljiščih in se razraščajo na javne ceste. Lastniki zemljišč morajo, tudi na osnovi novega prometnega zakonika skrbeti, da se ne bi rastlinje širilo na cestišče, omejevalo vidljivost ali zakrilo cestne znake. Poleg tega, morajo takoj odstraniti drevesa, vejevje, liste in zemljo, ki bi padli na cestišče ter sprejeti vse ukrepe, da se prepreči škoda ali ogrožanje prometa. Za kršitelje je predvidena denarna kazen od 159 do 639 €. Odredba je objavljena na spletni strani: www.comu-ne.san-dorligo-della-valle.ts.it. Altan v knjigarni Lovat Kriminolog in pisatelj Francesco Altan bo danes ob 18. uri v knjigarni Lovat na Drev. XX. septembra predstavil svojo najnovejšo knjigo Il tessito-re di nubi (zal. Minerva). Altan je v roman vključil vse svoje kriminološko znanje, ki bralca pritegne zaradi sub-tilne preiskovalne in seveda pisateljske tehnike. »Tre strani nadai« v Miljah V Miljah se danes začenja nova gledališka sezona v Verdijevem gledališču (Ul. S. Giovanni 4), ki jo prireja Občina Milje v sodelovanju z združenjem tržaških gledaliških skupin L'Armonia. Prva predstava bo komedija v tržaškem narečju Tre strani nadai per sei strambi s'ciopai v režiji Riccarda Fortune in izvedbi gledališke skupine Il gabbiano. Za ogled boste morali odšteti 7 evrov. V dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu so v petek odprli razstavo z naslovom Obmorske dežele, arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe na teh območjih skozi čas. Spremembe krajine in poselitve na območjih občine Devin-Nabrežina. Razstavo so predstavili predstojnik Urada za varstvo arheološke dediščine Furlanije-Julijske krajine Luigi Fozzati, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, direktor Oddelka za humanistične vede tržaške univerze Claudio Zaccaria, de-vinsko-nabrežinska občinska odbornica Marija Brecelj ter kustosinji razstave Rita Auriemma in Valentina Degrassi. NESREČA - Včeraj popoldne na Obalni cesti Furgon podrl kolesarja Ponesrečenca prepeljali na Katinaro s helikopterjem, njegovo zdravstveno stanje je hudo - Težave v prometu Včeraj popoldne se je na Obalni cesti blizu bivšega hotela Europa okoli 15.10 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je hude poškodbe utrpel kolesar, ki je vozil proti Sesljanu, ko ga je podrl furgon neke ribarnice iz Červinjana, ki se je vračal iz Trsta in je vozil v isto smer. Kaže, da voznik ni opazil kolesarja, ki je zaradi trka zletel več metrov naprej. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci službe 118, ki so takoj ugotovili, da je kolesarjevo zdravstveno stanje hudo, saj je kljub čeladi utrpel poškodbe v glavo in prsni koš, zato so ga v bolnišnico na Kati-naro prepeljali kar s helikopterjem in ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje. Dalj časa ni bilo mogoče izvedeti, za koga gre, saj kolesar s seboj ni imel osebnih dokumentov, zvečer pa se je izvedelo, da gre za 48-letnega Tržačana P.F.. Zdravniško pomoč so morali nuditi tudi vozniku furgona, ki ga je obšla slabost. Zaradi nesreče in pristajanja helikopterja na cestišče je prišlo tudi do težav v prometu, ki je tudi potem potekal izmenično enosmerno, urejali pa so ga pripadniki prometne policije, ki so preiskovali okoliščine nesreče. Avta sta zgorela Prejšnjo noč sta okoli 4. ure v Ul. Valmaura 39 zgorela dva tam parkirana avtomobila. Na kraj dogodka so prihiteli gasilci, ki so pogasili plamene in pripadniki policijske izvidnice, ki so ugotovili, da požar ni bil podtaknjen, ampak je šlo za nezgodo, prav tako se ni nobena oseba poškodovala. Lastnika sta poskrbela za odstranitev vozil. Avto v morje V petek zvečer je okoli 21.30 pri pomolu Fratelli Bandiera prišlo do slikovite nezgode, ko je avtomobil znamke peugeot 308 sw zgrmel v morje. Kot domnevajo policisti tržaške kvesture, je do nezgode prišlo, ker voznik, verjetno ni potegnil ročne zavore. Pri padcu v morje je avtomobil nekoliko poškodoval tam privezano manjše plovilo, poškodovalo pa se je seveda tudi vozilo samo, medtem ko ni bil nihče ranjen. Na kraj dogodka so prišli tudi gasilci s premičnim žerjavom in potapljači, ki so pomagali dvigniti avto iz vode, in pripadniki luške kapetanije. Vinjena godca V petek pozno popoldne je policijska izvidnica v Ul. Torino opazila dvojico potujočih godcev, ki je opotekajoče se hodila proti Trgu Cavana. Policisti so moška ustavili in pri tem ugotovili, da gre za romunska državljana s stalnim bivališčem v Italiji, a brez pravega doma. Zadržanje Romunov je bilo vseskozi nič kaj prijateljsko, zlasti vidno vinjeni mlajši godec je začel kričati na policiste in se je skušal izogniti kontroli. Zaradi tega ga je doletela administrativna kazen, oba pa se bosta morala javiti v uradu za priseljence tržaške kvesture. OPČINE - SKD Tabor Prenovljen bar Upravljata ga brata Kristjan in Saško Ferfolja Po 40-dnevnem zaprtju so v Prostvenem domu v petek odprli popolnoma prenovljen društveni bar SKD Tabor, ki ga upravljata brata Kristjan in Saško Ferfolja (na sliki Kroma). Bar je za krajevno skupnost zelo pomembna postojanka, kjer se domačini družijo, spoznavajo in kratkočasijo. Bar ima zdaj novo pohištvo in opremo ter sodobnejši videz. Večer je uvedel MPZ Tabor pod vodstvom Armanda Škerlavaja, svoj pozdrav so prinesli Miloš Tul (ZSKD), Marino Marsič (SKGZ), Glasbena matica in taborniki RMV. Podpredsednik SKD Tabor Dimitrij Brundula pa je v svojem govoru poudaril daljnovidnost društva, ki je bar odprlo pred 30 leti. Lokal je pomemben tako za domačine kot za samo delovanje SKD Tabor, nova podoba pa naj bo prispodoba modernejšega društva, je bilo zaželeno. Danes bo društvo ob 10. uri priredilo jesenski pohod, ob 18. uri pa bo gledališka predstava z enodejan-kama Obisk v gledališču in Veš, da te ne slišim, če teče voda v izvedbi gledališke skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani. / TRST Nedelja, 21. oktobra 2012 5 PROSEK - Bogata »počastitev« praznika vaškega patrona En teden martinovanja Začetek v nedeljo, 4. novembra, konec na dan sv. Martina, 11. novembra - Vrsta prireditev Od nedelje do nedelje, toliko bo letos trajalo martinovanje na Proseku. Za-hodnokraški rajonski svet se je v preteklih dneh srečal s predstavniki krajevnih društev in organizacij ter s pridelovalci in po srečanjih sestavil program letošnjega praznika proseškega patrona sv. Martina. Osemdnevno martinovanje se bo začelo ... na Kontovelu. V nedeljo, 4. novembra, ob 9.30 se bodo na dvorišču tamkajšnje društvene gostilne zbrali udeleženci 4. Martinovega pohoda po poteh Jusa Kontovel. Pohod prirejajo BD Kon-tovel, SDD Jaka Štoka in taborniki Rodu modrega vala. Popoldne bo na Proseku Martinova furenga v priredbi Kmečke zveze in mladinskega krožka Prosek-Kontovel. Ob 14.30 bodo prepeljali v vas novo vino, seveda s konjsko vprego. Sodelovala bosta letošnja kraljica terana Katrin Štoka (po očetovem kolenu s Kontovela) in moški pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 16. uri bodo krstili novo vino, v Kulturnem do- mu na Proseku pa mu bodo nazdravili s koncertom društva godbenikov Zreče in nastopom otroškega pevskega zbora osnovne šole Avgusta Černigoja. V ponedeljek, 5. novembra, bo ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v priredbi Kmečke zveze predstavitev pridelave in pokušnja ekstradeviškega oljčnega olja, zapel pa bo ženski pevski zbor Prosek-Kontovel. V torek, 6. novembra, bo v kulturnem domu gledališka predstava Čudna bolezen dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. Dan pozneje, v sredo, 7. novembra, bo ob 18. uri, vedno v kulturnem domu, enogastronomska predstavitev Okusov Krasa v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, sledil pa bo gledališki pogovor čistilk Rite in Helene s Tatiano Turco in Valentino Strajn. V četrtek, 8. novembra, bodo ob 18. uri v društveni gostilni na Kontovelu odprli razstavo Kontovel - Miramar, tradicije in narava. Ob 20. uri pa bo v kultur- nem domu na Proseku Jadranski zavod Združenega sveta predstavil Glasove sveta. V petek, 9. novembra, bo v društveni gostilni na Proseku srečanje na temo vinifikacija. Sobotni večer, 10. novembra, bo potekal v glasbenem vzdušju: v dvorani kulturnega doma bo zabava z dj-glasbo. Sv. Martin bo v nedeljo, 11. novembra, privabil v vas kramarje, spet pa bo v vasi zaživel kmetijski sejem okusov sv. Martina, medtem ko bo na Balancu sejem rabljenih predmetov. Ob 14.30 bo na dvorišču rajonskega sveta pokušnja vin proseških in kon-tovelskih proizvajalcev. Ob 16. uri bo v farni cerkvi sv. Martina slovesna sv. maša, ob 19. uri pa bo za zabavo zaigral trio Giulia-Pellizzari-Ballaben. Že od sobote, 3. novembra, bo na parkirišču pri Kržadi, vabil luna park, v vasi pa bodo odprte okrepčevalnice ŠD Kontovel, Godbenega društva Prosek in FC Primorje. JUBILEJ - Služila je pri Tomažičevih Olga Hvalica Franza slavila 90-letnico Olga Hvalica Franza je v petek slavila 90. rojstni dan. Prijazna in nasmejana gospa, zvesta bralka našega dnevnika, je visok jubilej proslavila na svojem domu v tržaškem predmestju, natančneje pri Magdaleni, v hiši z vrtom, ki ga rada še danes sama obdeluje. Olga se je rodila leta 1922 v Ro-činju pri Kanalu ob Soči, večino svojega življenja pa preživela v Trstu. Sem se je preselila sredi druge svetovne vojne, potem ko je tri leta delala pri prijazni družini v Milanu, kjer je takrat služilo veliko slovenskih deklet. Na začetku leta 1942 je prišla k teti v Trst, ki je živela v Ulici Montecchi, nedaleč od našega uredništva. Nekega dne sta na pokriti tržnici srečali prijaznega gospoda: bil je Pepi Tomažič in nekaj mesecev kasneje se je Olga zaposlila kot hišna pomočnica v vili Tomažič v Ulici dei Porta. Pepi ji je že prvi dan pokazal omaro, v kateri so hranili kruh, in ji dejal, da ne bo pri njih nikoli lačna. Kot je v intervjuju za naš Koroški kulturni dnevi V sklopu 15. Koroških kulturnih dne-vov na Primorskem bo v naslednjih dneh nekaj zanimivih srečanj na Tržaškem. Jutri ob 20.30 vabi DSI na ogled filma Milene Olip Šest desetletij pozabe in predstavitev knjige Nani Jug Utihnile so ptice, utihnila je vas. V sredo se bodo Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni (ob 10. uri)predstavili mladi koroški literati ob glasbeni spremljavi učencev Glasbene šole v Celovcu. V petek, 24. oktobra, ob 20. uri bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah gledališka predstava skupine klubTeater »Obiski«, v soboto, 27. oktobra, pa bosta na Op-činah dva dogodka: ob 18.30 v Bambi-čevi galeriji odprtje slikarske razstave Mire Blažej, nato pa v Finžgarjevem domu nastop štirih mladinskih zborov: Bodeča neža in Anacrousis iz Italije, Danica s Koroške in zbora Škofijske gimnazije iz Šentvida pri Ljubljani. Gledališki vrtiljak Danes se bo Gledališki vrtiljak zavrtel drugič v tej sezoni. Na vrsti je lutkovna predstava Hruške gor, hruške dol. Izvajalci prihajajo s Koroške in odpirajo v Trstu niz Koroških dnevov na Primorskem. Gre za dobro pripravljeno predstavo, ki je bila junija sprejeta na srečanje najboljših lutkovnih skupin Slovenije. Richard Grilc, lutkar in režiser, jo je naštudiral z otroško lutkovno skupino KPD Šmihel. Besedilo je napisal Frane Puntar in je z njo dosegel velik uspeh. V Marijinem domu pri Svetem Ivanu bosta kot vedno dve predstavi, ob 16h (abonma Vila) in ob 17.30 (abonma Škrat). Po slovenskem Trstu Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s festivalom Raz/seljeni ponuja danes še eno priložnost za voden sprehod po mestu, po poteh vodnika Kako lep je Trst Erike Bezin in Poljanke Dolhar. Zbirno mesto bo ob 10.30 pred gledališčem Miela. Danes Faimarathon Mladinska skupina deželnega FAI prireja danes v sodelovanju z Občino Trst »kulturni sprehod«« Faimarathon 2012. Zbirališče bo ob 11. uri na Velikem trgu, udeleženci pa si bodo lahko ogledali deset značilnih tržaških krajev, od Jožefinske četrti do ulic, posvečenih Svevu in Sabi. Glasbeni večer ARCI Tržaško združenje ARCI prireja danes ob 19. uri v krožku ARCI Officina (Ul. Man-zoni št. 9/11) glasbeni večer, na katerem se bosta predstavila senegalski glasbenik Mudu Aw Zikroulah Wade in tržaški glasbenik Tiziano Bole. Odprli bodo tudi fotografsko razstavo Francesca La Pie z naslovom Senegalske perspektive. ŠOLSTVO - V okviru sodelovanja z gimnazijo R. Maistra iz Kamnika Na liceju Slomšek prisluhnili predavanju Borisa Pahorja Licej A. M. Slomška je v letošnjem šolskem letu vzpostavil sodelovanje z gimnazijo Rudolfa Maistra iz Kamnika. Prvo srečanje med šolama je bilo v ponedeljek, 15. oktobra, na liceju, ko je bila na vrsti najprej filozofska delavnica, ki jo je vodil profesor Didaktike filozofije na ljubljanski univerzi dr. Marjan Šimenc. Sledilo je predavanje pisatelja Borisa Pahorja, ki je dijakom spregovoril o fašizmu v naših krajih in o svoji izkušnji v koncentracijskem taborišču, spodbudil pa jih je tudi k branju in poglabljanju zgodovine. Predavanje Borisa Pahorja na liceju A. M. Slomška Dijaki 4. razreda družboslovne smeri so si nato skupaj s svojimi vrstniki ogledali slovenski Trst. Svoj obisk so kamniški dijaki s svojimi spremljevalci sklenili na bazovski gmajni, kjer so se ob spomeniku poklonili spominu na bazoviške junake. V prvi polovici novembra, ob svetovnem dnevu filozofije, se bodo dijaki liceja Slomšek ponovno srečali s kamniškimi vrstniki, saj se bodo skupno udeležili delavnic filozofije na bežigrajski gimnaziji in predavanj v Cankarjevem domu. dnevnik povedala pred dvema letoma, ko je takratni slovenski zunanji minister Samuel Žbogar odkril spominsko ploščo na pročelju Tomažičeve vile, se iz tistega obdobja spominja predvsem žalosti, ki je obdajala Tomažičeve: Pe-pi in njegova žena Ema sta bila ovita v črnino, njunega sina Pina je fašistično sodišče ustrelilo na openskem strelišču, posebno hudo ima je bilo, ker nista vedela, kje je pokopan. Šele po koncu vojne so trupla ustreljenih prepeljali v Trst: gospa Olga se spominja mogočne množice, ki se je zbrala na Velikem trgu in nato v pogrebnem sprevodu krenila po mestnih ulicah. Med njimi pa ni bilo ne Pepija ne hčerke Danice, ki je Olgi ostala v zelo lepem spominu, saj je bila zelo prijazna in vedrega značaja. Olga ji je v stanovanje v Ulici Ros-setti vsak dan nosila sveže mleko, Dani pa ji je rada zaigrala na klavir. Vse dokler ni v tistem stanovanju leta 1944 obležala v mlaki krvi z možem Stankom Vukom in njunim znancem. Nova tragedija v družini Tomažič, kateri je nekaj mesecev kasneje sledila še ena: oče Pepi, ki se ga Olga spominja kot radodarnega gospodarja, je obležal pod ruševinami bombnega napada. V vili je ostala le gospa Ema, kateri je Olga služila do leta 1954, ko se je poročila z zidarjem Bertom Franzo: poročna svatba je bila v vili, Olga se spominja, kako se je na poročni dan spotaknila po kamnitih stopnicah, ki še danes vodijo v prvo nadstropje. Ko se jima je rodila hčerka Mirjam, se je nova družina preselila k Magdaleni. Ol-gino mesto je prevzela Marica Terčon, s katero sta še danes prijateljici; skupaj radi zahajata tudi na grobnico družine Tomažič, saj jo na to tržaško družino vežejo številni spomini in veliko spoštovanje. Gospe Olgi, ki nam je v preteklosti že večkrat prijazno zaupala svoje spomine in odprla pločevinasto škatlo s fotografijami, želimo, da bi jo še dolgo imeli med svojimi bralci. (pd) PROSEK - Skupaj s starši na OŠ A. Černigoja Postavili netopirnico Poučen in okoljsko koristen projekt nastal na pobudo CŠOD Ob koncu šolskega leta 2011/2012 no barvo na vodni osnovi. je Center za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD) iz matice poslal vabilo za udeležbo pri naravovarstvenem projektu ob 20-letnici delovanja, ki nosi naslov Ne-topirnica na vsaki šoli in vrtcu. Učno osebje se je z veseljem odzvalo pobudi, saj obogati pouk naravoslovja, obenem pa se učenkam in učencem pokaže, da se da narediti kaj dobrega za naravo ne da bi morali pri tem prestaviti gore. Ker sodelovanje šola-starši na OŠ Avgusta Černigoja na Proseku pišemo z veliko začetnico, smo nekateri očetje z veseljem nudili tehnično pomoč. Ko so v Sloveniji v okviru projekta CŠOD-a dne 27. septembra postavili netopirnice v koordinirani akciji, smo na našo šolo šele dobili paket. Podpisani sem netopirnico sestavil »na suho« in potem stopil v razred, da jo dokončno sestavimo skupaj z učenkami in učencema drugega razreda, ki so prav pridno vrteli zavijač - vsi po vrsti. Pod navodilom učiteljice Silvie so otroci netopirnico pobarvali z zaščit- Dean, Igor in podpisani smo zjutraj vse pripravili, potem pa so se nam pridružili otroci vseh razredov in njihovi učitelji Silvia, Julijana, Betty, Marta, Jordan in David ter sluginja g.a Karmen, da netopirnico postavimo na namenjeno mesto. Igor se je povzpel na visoko lestev in bat-box, kot se ji pravi po angleško, pritrdil na zid šole Černigoj. Medtem nas je Furio pridno slikal in tako dokumentiral podvig. Otroci so med poukom spoznali lastnosti in navade netopirjev, zdaj pa bodo imeli tudi svojo netopirnico. Upamo, da bo lesena hišica netopirjem všeč in da se bodo v njej kmalu naselili. Če bo tako, bo to velika pridobitev za vaščane, ki živijo v bližini šole in jih komarji nadlegujejo v poletnem času. Naj Vas spomnimo, da so komarji najljubša hrana netopirjev in da jih en sam netopir v eni noči polovi kar dva tisoč. Akcijo CŠOD-a so v Sloveniji podprli: Ministrstvo za izobraževanje, zna- Učenci pozorno sledijo prikazu netopirnice OČKA FURIO nost, kulturo in šport, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, pozitivno mnenje k akciji pa je dal Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja ter Veterinarska uprava Republike Slovenije. Hiške je sponzorsko sofinanciralo Bolčič mizarstvo iz Kozine, ki je zaračunal zgolj materialne stroške. Akcija sledi več ciljem, je direkto- rica CŠOD-a g.a Alenka Kovšca, napisala na spletni strani www.csod.si: ohranjanju netopirjev, spoznavanju in spremljanju te živalske skupine, povečanju osveščenosti o ogroženosti življenja na planetu, zmanjšanju uporabe pesticidov, vzbujanju pozitivnega in aktivnega odnosa do okolja pri mladi generaciji, promociji poklica mizar (na spodbudo mizarstva Bolčič). Očka Igor Pavel e Nedelja, 21. oktobra 2012 TRST / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. oktobra 2012 URŠKA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 10.39 - Luna vzide ob 13.45 in zatone ob 23.38 Jutri, PONEDELJEK, 22. oktobra 2012 VENDELIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,8 stopinje C, zračni tlak 1021,5 mb raste, vlaga 81-odstotna, veter jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,1 stopinje C. OKLICI: Renzo Sorani in Liliana Brun, Stefano Franceschini in Fjorela Dauti, Graziano Godina in Michela Miklavc, Massimo Orasch in Oriana Bucconi, Andrea Cernaz in Sandra Dobrila, Aldo Minut in Luisa De Vecchi, Alessan-dro Fancellu in Monika Jerinkic, Guido Gregori in Luciana Nicolazzi, Dario Salafrica in Lisa Bozeglav, Elvis Hudo-rovic in Marina Mayer, Michele Om-brato in Erica Pangos, Walter Marcher in Eliana Rose'. CI3 Lekarne Nedelja, 21. oktobra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica -040 226165. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino riva 3D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ted«; 22.10 »Total recall - Atto di for-za«; 11.15, 13.25, 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Taken - La vendetta«; 15.10, 17.20 »Tutti i santi giorni«; 19.00, 21.30 »Pearl Jam - Twenty; 11.00, 13.10 »Disney's Ribelle - The brave«. FELLINI - 18.00, 20.05, 22.10 »On the road«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il comandante e la cico-gna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutti i santi giorni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Appartamento ad Atene«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.10, 18.25, 20.40 »2 dni v New Yorku«; 14.30, 17.20, 20.10 »Divjaki«; 16.20 »Dolina miru«; 13.00, 17.40 »Hotel Transilvanija 3D«; 15.30 »Pogum 3D«; 13.40, 16.10, 18.35, 21.00 »Prava Nota«; 19.40 »Šang-haj«; 15.00, 17.00, 19.05, 21.10 »Ugrabljena 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Ribelle - The brave«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; Dvorana 2: 11.00, 15.15, 16.45, 18.30, 20.15 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »The wedding party«; 11.00, 15.15, 16.45, 22.00 »Paranorman«; Dvorana 4: 11.00, 15.15, 16.45, 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30, 22.15 »Taken - La vendetta«. SUPER - 15.30 »Ribelle - The brave«; 17.00 »Monsieur Lazhar«; 18.45, 21.00 »Total recall - Atto di forza«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vorrei«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«; 22.00 »Total recall -Atto di forza«; Dvorana 4: 15.40, 17.40, 20.10, 22.10 »Il comandante e la cico-gna«; Dvorana 5: 14.45, 16.30 »Paranorman«; 18.15, 20.15, 22.15 »Step Up 4 - Revolution 3D«. Ob pomembnem državnem priznanju, ki sta ga bila deležna prof. Alojz Rebula in prof. Marija Besednjak jima iskreno čestitamo in želimo še veliko plodnega dela. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm Te dni se je pred tremi desetletji rodila in prvič polulala na zamejski svet nefinančna družba KB 1982 bolje znana kot KARST BROTHERS Ne mislite, da ste se je znebili. NASVIDEtyJE MARCA 2013! ¿i Čestitke Dvignimo visoko čaše, saj rodil se je HENRIK, mali princ naše Tja-še. Vsem Ruzzierjevim čestitamo vsi iz Zagradca. Draga OLGA za 90. rojstni dan vse najboljše naj se ti zgodi, zdravja, sreče in veselja ti želimo mi. Ivo, Rezi in Slavka. SKD TABOR Danes, v nedeljo, 21. oktobra 2012 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah EN0DEJANKI (Robert Anderson) v izvedbi gledališke skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani Vabljeni! na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. S Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 3474434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Mar-tinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 0038631372632 (Metka). ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSIT VIDEM O i^S i0/26 O PORDENON ii/25 TRBIŽ O s/i6 O 7/is KRANJSKA G. CELOVEC O 8/19 O TRŽIČ 9/18 O 6/18 S. GRADEC CELJE 8/19 O MARIBOR o 9/18 PTUJ O M. SOBOTA O 8/19 ČEDAD O ii/25 K O ^ LJUBLJANA 9/19 POSTOJNA O 9/18 KOČEVJE REKA 11/22 N. MESTO i0/is O ZAGREB 7/18 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo jasno ali zmerno oblačno, ozračje bo bolj suho in milo kot v prejšnjih dneh. V okolici Trbiža se bo pojavljala nizka oblačnost. Ob morju in na vzhodu bo pihal burin, ki bo občasno močnejši. V ponedeljek in torek bo pretežno jasno in čez dan še nekoliko hladneje. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. SLIKOVNA KRIŽANKA - naši olimpijci REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV BIKOV GLAS REKA V RUSIJI OLJE ZA RAZKUŽEVANJE ENOSTAVNA BELJAKOVINA DEL ROKE MED KOMOLCEM IN ZAPESTJEM PUSTOLOVŠČINA, PRIGODA ZAČETEK VARANJA RIBIŠKE VILICE GA NANAŠA VODA BELJENA TKANINA REKA V FRANCIJI EGIPČANSKI BOG SONCA VISOKA STAVBA KAR SE NANAŠA NA OI NEM. GLASB. (LUDWIG) AM. IGRALKA TAYLOR MALTNA ZIDNA OBLOGA BIKOBOREC IGOR ŠKAMPERLE LETALO VOLNENA OVRATNA RUTA TOVARNA V MARIBORU ACE MERMOLJA ŽENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE TOPILA ZA LAKE SLADKO PECIVO RICHARD EGAN REDKA KOVINA (Y) ATLETSKA DISCIPLINA TOVORNA ŽIVAL VOJAŠKI AKTIVISTI AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE V EVROPI AMERIŠKI BOKSAR TYSON REKA, KI TEČE SKOZI FRANKFURT MNENJE, MIŠLJENJE O ČEM, IMPRESIJA AM. VESOLJ. AGENCIJA REKA PAD (ORIG.) BERI PRIMORSKI DNEVNIK ČLOVEKU ZVESTA ŽIVAL TERMIN STALINOV PREDHODNIK PREHODEN NIŽJI DEL VGORSKEM SVETU OSEBNI ZAIMEK, JAZ, ..., ON DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE DEL TENIŠKE IGRE NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI TIP CITROE-NOVEGA AVTOMOBILA Kdo je na sliki? Naš športnik na sliki (letnik 1949) seje začel ukvarjati z atletiko (met diska) pri goriški Olympii leta 1962. Dve leti pozneje je prestopil v vrste goriškega kluba Unione Ginnastica Goriziana (disk in krogla), leta 1968 pa k Guardii di Finanza (met kladiva) in pozneje k Fiammi Gialle Ostia. Krstni nastop z italijansko (in vojaško) reprezentanco je opravil leta 1971. Dvakrat je bil svetovni vojaški prvak, leta 1973 v Alžiriji in 1975 na Finskem. Leta 1976je z italijansko reprezentanco nastopil na olimpijskih igrah v Montrealu (Kanada), kjer je osvojil 13. mesto (66,65m). Na evropskem prvenstvu v Pragi leta 1978je bil odličen sedmi z osebnim rekordom 73,02 m, na sredozemskih igrah v Splitu leta 1979pa celo drugi. SLOVARČEK - ERK = nemški glasbenik • ILEK = reka v Rusiji, levi pritok Urala • JIN = ženski princip kitajske filozofije • KSILENI = ogljikovodiki v katranu, topila za lake • TAN = kitajska in japonska utežna mera • TORRE = filipinski šahist Abonmajska sezona 2012/2013 il i c™ J ? m s m f% Tvf I & SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO O f i vu» 110 s pohvalo 1902 2012 OSNOVM PROGRAM Slovensko stalno gledališče Trst Vinko Möderndorfer, Vaje za tesnobo od 9. do 17. novembra Slovensko stalno gledališče Trst Sebastijan Horvat, Luka Gole, Nataša Gaši, Srce v breznu - The Movie -II cuore nell'abisso od 11. do 19. januarja Slovensko stalno gledališče Trst Jordi Galceran, Bnrundanga od 15. marca do 6. aprila Koprodukcija SSG in SNG Drama Ljubljana v ambientalnemjnizorišlu Peter Handke, Se vedno vihar maja 2013 Slovensko stalno gledališče Trst Bertolt Brecht-Kurt Weill-Igor Pison, Mahagonny od 30. maja do 8. junija Špas teater Alfred Hitchcock, 39 stopnic 15., 16. decembra NAGRADNA PREDSTAVA Slovensko stalno gledališče Trst in Stalno gledališče FJKII Rossetti Alessandro Marinuzzi (po Shakespearju), Konec dober konec od 3. do 7. decembra MODRI IZBIRNI SKLOP Royal Mongolian Ballet, Veter z Vzhoda V sodelovanju z Artisti Associati - Circuito Regionale danza 19. decembra Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Neda R. Brie, Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) 6. februarja Vlado Kreslin in concert V sodelovanju z Glasbeno Matico 16. februarja Balet SNG Maribor Edvard Clug, Hommage à Stravinsky V sodelovanju z Glasbeno Matico 1. marca ZELENI IZBIRNI SKLOP Kjara's dance project, Cankarjev dom Kjara Starič, COmPASSiON V sodelovanju z Glasbeno Matico 1. decembra Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj Daniel Glattauer, Proti severnemu vetru 9. decembra Opera SNG Ljubljana in Cankarjev dom Richard Wagner, Leteči holandec V sodelovanju z Glasbeno Matico januarja 2013 Flamenque vive, Pinturas V sodelovanju z Artisti Associati - Circuito Regionale danza 27. marca RDEČI IZRIRNI SKLOP Slovensko mladinsko gledališče Pier Paolo Pasolini, Amado mio 18. decembra Gledališče Glej Vedrana Rudan, Kurba 31. januarja SNG Drama LJ, Via Negativa, Via Nova 2011 MandičStroj 21. februarja Gregor Čušin, Evangelij po Čušinu aprila 2013 IZVEN ABONMAJSKI DOGODKI V sodelovanju z: Raz/seljeni - Dogodki na temo migracije Koncert Afričan Jam Gospel 7. decembra ob 21.00 Glasbeno kulturno društvo DrugaMuzika Klapa Kampanel - 23. decembra ob 17.00 Silvestrovanje: Kabaret za 110— ...in vsaj Se nekaj let! - 31. decembra od 21. ure dalje Perpetnnm jazzile - 20. januarja ob 17.00 Adi Smolar - 7. marca ob 20.30 Zadruga Bonawentura / Gledališče Miela Dve gledališči v sozvočju 6 koncertov jeseni in spomladi Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, Slovenska Kinoteka Štirje slovenski filmi v Mali dvorani Občina Trst in Gledališče Contrada 4 otroške produkcije SSG za najmlajše Artisti Associati - Circuito Regionale Danza Večer v znamenju Tanga s plesno predstavo Los Hermanos Macana -13. februarja ob 21.00 ZTT-EST Pesniški in literarni večeri v gledališču Glasbena matica Koncert Slovenskega okteta REZERVACIJA ABONMAJEV: Blagajna Slovenskega stalnega gledališča - ul.Petronio, 4 od ponedeljka do petka 10.00-15.00, v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 /brezplačna: 80021430 Tržaška knjigarna - ul. San Francesco, 20 sreda in petek od 10.00 do 12.ure Tržaška knjigarna - Proseška ulica, 13-Opčine torek in četrtek od 16.00 do 19.ure Društveni bar na trgu v Boljuncu (bivši partizanski klub) sreda in petek od 17.00 do 20.ure Kavarna Gruden-Nabrežina torek in četrtek od 10.00 do 12.ure www.teaterssg.com