89. številka Ljubljana, v sredo 17. aprila. XXII. leto, 1889 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, tei* velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., (za jeden rueBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računale po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicah št. 12. Uprav ni S tv u naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V ljiil»l|*tni 17. aprila. Dvajset let bo skoro, odkar je pričela tretja francoska republika. Ustanovitev njena vzbudila je mnogo veselja mej evropskimi narodi, kajti po naravnem nagonu vsakdo z radostjo pozdravlja vsako novost, ki obeta razširiti državljanske svobode območje, uveljaviti ravnopravnost ter ublažiti in ugla-diti strmine, ki ločijo razne stanove in kroge človeške družbe. Od nove republike se je pričakovalo, da bode kakir za Napoleona III. narodnostna ideja imela kolikor toliko upliva na državno življenje sosednih in oddaljeuejih dežel. Vse te nade, vsa ta pričakovanja šla so po vodi in danes sme se že trditi, da je republiku, kakeršna je sedaj, Francoski na Škodo in da se je premeteni Đismarck baš v tem pogledu pokazal jako oBtrovidnega, ker je vedno in dosledno negoval le republiko, kar se mu je zlasti za znane Arini-nove pravde skoro vsestranski v zlo štelo, dobro vedoč, da republika kot taka, ni sposobna za kako ozbiljno zvezo in se Nemčiji ni bati maščevalne vojne, dokler se ne prenaredi državna oblika, dokler se korenito ne preustroji Bedanja republika. Pokojni Gambetta bil je prvi, ki je živo čutil, kako nujno treba take preosnove, a jedva bil je začel delovati na to, vzela ga je rana smrt. Ž njim pal je glavni steber, ž njim izgubili so Francozi krepko roko in državnika prve vrste, ki bi bil morda državno ladijo pripeljal v varno zavetje. Odkar pa njega ni, ni več pravega voditelja, nestalnost je vedno večja, republike ugled pa vedno manjši. Opor-tunstvo in korupcija se vedno bolj šopirita, minister-Btva spreminjajo se kar Čez noč in vsakdo je preverjen, da krmilo ni v pravih rokah. Uvažuje te žalostne razmere, popel se je general Boulanger v javnost in v kratkem času stekel si izredno popularnost. Na voliščih dobil je par Bto tisoč glasov, po vsej Franciji razlega se njegovo ime, ker vsakdo v njem pozdravlja pričakovanega rešitelja iz sedanjega pogubnega položaja. O Boulangerji so mnenja zelo različna, toda, presojamo li razne glasove mirno in hladnokrvno, nam zaključek ne more biti težaven. Vidimo nam reč, da Boulangerja poleg sedanje francoske vladne Btrauke strastno črte in obsojajo le nemški listi, ki tirajo in pospešujejo Bismarckovo politiko. Od „Kol-nische", „Norđdeutsche Allg.", do Graške „Tages- poste" in najmanjšega mej malimi Ljubljanskega „Wo chenblatta" vse povprek kriči in psuje nanj, kakor na dano povelje, vse ga v nič devlje smeši, in blati. To soglasje je simptomatičnega pomena. Mož vender ne more biti toli neznaten, ako se vse tako silno vanj zaganja Imeti mora izrednih zmožnosti], da se ga nemški listi tako nečuveno bojo, imeti pa tudi prava načela in pravi program, mcer bi njegovi uspehi na Francoskem ne bili tako sijajni, sicer bi ne imel toliko pristaše v, toliko zaslombe v narodu. Na drugi strani pa je tudi postopanje sedanje francoske vlade proti Boulangerju jako poučno, za francoski! mogotce pa prav malo -laskavo. Dasi ima kazenski zakonik francoski potrebnih paragrafov za vse slučaje, mu vender na podlagi obstoječih zakonov neso mogli do živega, marveč skovali so s čarovniško hitrostjo izimni zakon, prikrojen baŠ na Boulangerjev vrat in senat prelevil se je v državno sodišče, politiki v sodnike. V Parizu uprizorila se je tem načinom komedija, kakeršnih smo bili doslej le na Bolgarskem vajeni. Tako postopanje obsoja se samo ob sebi, obsojajo ga pa tudi volilci- Mej tem, ko se obravnava proti Boulangerju „in contumaciam" vrši, dobil je general pri volitvi v Charentonu 2457 od 7354 oddanih glasov in ima največ upanja, da prodre pri ožji volitvi. Prisiljena pravda in beg v Bruselj mu torej nesta uničili popularnosti, ki se utegne še bolj pokazati pri splošnih jesenskih volitvah. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. aprila. V poslednjej seji državnega zbora je bil naznanil predsednik dr. Smolka, da se je za budgetno debato oglasilo nad 2000 govorov. Vidno je torej, da bi budgetnti debata trajala celo leto, da hočejo vsi govorniki priti do besede. Dosedaj se ni rešil še budget pravosodnjega in poljedelskega mi-nisterstva. Dosedaj se je budget obravnaval v 40 sejah in je govorilo 5 ministrov, 12 vladnih zastop nikov in 97 poslancev. Marquis Bacquehera govoril je petkrat, pl. Gauč štirikrat, grof Taaffe trikrat, grof Welsersheimb trikrat pl. Dunajevski le jedenkrat. Poljskih poslancev je govorilo 18 in so imeli 27 govorov, na češki klub je prišlo 15 govornikov s 34 govori, na Mladočehe 6 govornikov z jednaj-stimi govori, na Rusine 2 govornika s 7 govori. Sam Ozarkiewicz je govoril šestkrat. Na Liechten- LISTEK Prekrasno pismo vladike Stross maje rja našlo se je v zapuščini dne 10. t. m. umrlega duhovnika Frana Hribarja. To lastnoročno pisano pismo slove: „Velecjenjeni moj Gospodine i ljubezni brate u Isusu! Čestitam Vam iz svega srdca na časti svetoj, koju po svetom redu primiste i koja Čovjeka viš časti istih andjela božjih uzdiže; jer svetim redom pretvara se čovjek umrli njekim načinom u svečenika vječitoga, koji obavljajue otajstvo muke i smrti gospodnje, otvara svemu svietu, napose pako svomu narodu viečiti izvor života, svjetla i neumrle dobiti i slave. Svečenik po svetom svom redu po-tvara danomice ono čudo i ono otajstvo, koje su Žudi je Bogu i Gospodinu našemu odricali a koje je on osobitim čudom potvrdio, to jest: da Lazare mrtvace iz smradnoga groba uzkrisuju i na novi, čisti, sveti i neumrli život pozivaju. Rieć u jednu: U svećenika novoga zavjeta. Isus sam, Bog naš i Spas naš, bivstvuje, živi i djeluje; ali je upravo zato sveta dužnost svećenika sveudilj o tome raditi, da mu život bude, u koliko je to samo moguće, prava i živa Blika Isusa Krsta. Dobri i izvrstni svećenik najveći je dar narodu svomu, pak zato već u starom zavjetu, kad je Bog htio osobitim načinom puk svoj obdariti, onda mu je iz srdca svoga iznio i poklonio svećenike po duhu svomu i po pravoj potriebi puka svoga. Ali, ako je istina, da je čisti, neporočni i sveti svećenik veli dar božji i pravi izvor blagoslova svemu puku; to je ujedno i istina, da ništ nije gorjega, hudjega i štetnijega od nečista, nemarna i nevriedna svećenika. Taki svećenik pravi je izvor smrti, pošasti i propasti narodu svomu; zato i opet u starom zavjetu, kad je Bog sve izerpio kazne i osvete, koje je ueharni puk njegov zaslužio, onda je na posletku kano najveću kaznu i osvetu iz duše svoje iznio nevriedne, nečiste i nedostojne svećenike, nebil puk skrajnom osvetom i pošasti potresen i poplašen i opet se Bogu svomu, izvoru jedinomu svakoga života, svietla i srieće obratio. O Isusu veli se: positus bic in steinov klub je prišlo i) govornikov s 17 govori, na Hohenvvartov 14 govornikov s 45 govori, na Trentinski klub pa le jeden govor. Na združeno levico prišlo je 45 govornikov z 109 govori, na nemško-narodno zvezo 16 govornikov s 34 govori, pro-tisemite 6 govornikov s 28 govori. Poslanec Tiirk sam je govoril devetkrat, Kaiser pa osemkrat. Divjakov je govorilo 7 in so imeli 24 govorov. Kron-nawetter je govoril devetkrat, Kreuzig sedemkrat. Nemci na KorADkcin začeli so agitacijo proti predlogu poslanca Ferjančiča, da bi se pre-menil državnozborski volilni red za Koroško. Občine so začele sklepati peticije proti temu predlogu. Občinski odbor na Trbiži je že sklenil tako peticijo minoli teden. Mi mislimo, da se državni zbor na take peticije ne bode oziral, ker dobro ve, kako se kujejo. Občina Beljaška je pa izrekla zahvalo poslancem Steimvenderju, Ghonu in Dum-reicberju, ker so tako pobijali slovenske težuje. Kjer imajo Nemci občinsko upravo na Ce-s kv' rokah, skušajo na vse načine kratiti pravice Čehom, naj jih je še toliko v občini. To seje zopet pokazalo v Budjevicah. V tem mestu je bila dosedaj 4razredna češka dekliška šola. Ker je pa obisk te šole bii vedno večji, moral se je odpreti še jeden razred. Čehi so želeli, da se otvori peti razred, a nemški občinski odbor v to ni hotel privoliti samo iz nagajivosti, da bi Cehi dekliške petrazrednice ne imeli. Da bi ga pa Čehi siliti ne mogli, je za četrti razred uvel jedno paralelko. Ker so pa šolska oblastva silila občino, da osnuje peti razred, se je občina pritožila celo na upravno sodišče, kjer pa ni nič opravila. Tu se je videlo, kako sovražni so Nemci Cehom. ČJe tudi bi jih niti krajcarja več ne stalo, vender so se branili osnovati peti razred, da bi se le v češki šoli ne mogli toliko izobraziti nego v nemški Vnanjc države. Kralj ilulijunaki pojde v maji v Berolin pohodit ueuiftkega cesarja. Spremljal ga bode rainisterski predsednik Crispi in še jeden drug italijanski minister. Glede vprašanja, kakšne politike se hoče držati nova riinimiNka vlada, je pomenljivo, da „Independance Roumaineu glavni organ sedanje vlade trdi, da se je vlada premenila le zaradi notranje politike, vnanje politike na nova vlada ne misli dosti premeniti Vse kaže, da nova vlada nič prav ne ve, na katero stran naj bi se nagnila. Senat francoski štel bode kakor državno sodišče karih 280 članov. Mej njimi je devet bivših pravosodnjih ministrov namreč: Arago, Cazot, Deves, DemSle, Daupbin, Lerover, Humbert, Martel in Ma-zeau. Izmej teh je bil Cazot prvi predsednik kasači jskega sodišča, Mazeau svetnik kssacijskega sodišča, Dauphin prvi predsednik sodišča v Amiensu, ruinam vel resurrectionem plurimorum in Israel. To se i o svakom svećeniku kazati ima: il je Čistim i svetim životom svojim uskrs i život svomu puku; il je po nečistom i razvnatnom životu svomu smrt i propast narodu svomu. Svećeniku je birati od toga dvoga jedno i biti mu il život i slava, il smrt i sramota narodu Bvonm Dragi moj brate u Isusu! Iz Vašeg lista velikim veseljem zaključujem, da ste Vi prvo odabrali. Bog Vas blagoslovio! Nitko toliko koristi i slave svomu narodu nanieti nemože, ko dobar svećenik, a korist i slava obća, korist je i slava samomu svečeniku. Još jedno se, obzirom sobito na naše okolnosti hoće danas od svećenika. Svećenik, bivši živa slika i prilika Isusa Kista, jest nješto sveobćega, universalnoga, košto je Isus, Bog i Spas naš, sve-obći, universalni. Svećenik sav rod ljudski ljubiti i za njegov se spas skrbiti ima. čine to pravi svećenici uvjek, osobito pako oni, koji se vanjskim mis-sijama posvećuju. Svećenik pravi nesmije na nikoga mrziti, nesmije nikada i nikomu nikakve ni najmanje nepravde učiniti; ali polag svega Lerover generalni državni pravdnik v Lyouu, Martel sodnik pri civilnem sodišči. Poleg tega je v senatu še dvanajBt druzih članov, ki so že opravljali najvišje sodnijske službe. Tako je bil Henri Didier svetnik pri kasacijskera sodišči, Griffe svetnik pri apelnem sodišči, Grandperret generalni prokurator, Millaud, Morellet in de Valee pa generalni odvetniki itd. Nadalje bodeta v tem sodišči dva državna svetnika, Clamageron in Renault, in bivši ravnatelj za kriminalne zadeve v pravos. ministerstvu Lenoel. Dva senatorja, de Boudy in marquis de Maleville, sta pa bila člana gospodske zbornice julijske monarhije, katera je večkrat zborovala kot državno sodišče V formalnih zadevah bodeta torej lahko dajala svojim tovarišem svete. \«inš.<,i državni zbor je poslednje mesece mnogo delal, a ima jako malu uspeha pokazati od-hajaje na velikonočne počitnice. Veliko se je govorilo, a skoro ničesar rešilo. Obetalo se je, da bode do velike noči zakon o preskrbljenji delavcev, kadar se postarajo, rešen v drugem, nov tiskovni in kazenski zakon pa v prvem branji. Prišlo je pa drugače. Prvi zakon se ni rešil, ker se je pokazala celo mej vladnimi pristaši velika nejedinoBt. Neso se mogli niti sporazumeti, kdaj naj delavci začno dobivati starostno preskrbnino in koliko naj bode donašala država za dotični zaklad. Tiskovnega in kazenskega zakona pa niti državnemu zboru predložili neso, ker ni upati, da bi bil vsprejet. Narodni liberalci ne marajo nič prav podpirati vlade, ker se ne ozira na njihove želje. Tako je zveza mej vlad nimi strankami vedno rahlejša in se utegne v kratkem razrušiti. Omenili smo že bili, da JLukMeniburžaiil, če tudi so dobili Nemca za vladarja, se nikakor ne morejo ogreti za Prusijo. To so pokazali s petjem Prusiji sovražnih pouličnih pesnij. Nov vladar je imel pri priseganji na ustavo nassavsko čelado na glavi. Mnogi so mislili, da je to pruska „pickel-haube" in so zaradi tega močno zabavljali po go-stilnicah in kavarnah. Le govor novega vladarja jih je nekoliko tolažil. Princ je namreč govoril francoski in naglašal, da je pred 23 leti zgubil svojo domovino, kar je cikalo na dogodke 1866. 1. in jo je si daj zopet dobil Iz tega so spoznali, da princ ne mara za Pruse. Letošnji redni občni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva Avstro - Ogerske istotako letošnji redni zbor tukajšnjega uradniškega hranilnega in posojilnega društva bila sta v nedeljo 7. aprila t. 1. dopoludne v tukajšnji Schrejnerjevi pivarni. Zborov udeležilo se je 32 društvenikov. Prvemu je predsedoval c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Jakob Smolej. Predsednik ob kratkem poroča o splošnem delovanji uradniškega društva Avstro-Ogerske. Temu poročilu posnamemo, da je društvu do konca leta 1888 pristopilo skupaj čez 95.800 udov, daje imelo koncem tistega leta upisanih 52.547 efektivnih po-godeb, zavarovanega kapitala za 54°| 10 milijonov goldinarjev in pa 305.417 gld. letne rente. Zaradi smrti izplačalo je društvo tekom leta 1888 v 613 slučajih 641.003 gld. in od ustanovitve zavoda za zavarovanje življenja do sedaj skupaj 8 milijonov goldinarjev. Zavarovalnina za vojsko se je pač najbolj vsled novega zakona o Črni vojski znamenito pomnožila. Koncem 1888. leta bilo je izdanih 3564 polic za 3S/10 milijonov goldinarjev. Za blage namene uporabilo je društvo tudi v lanskem letu znamenite \Bote. Izplačalo je društvenikom podpor, doneskov za nakup šolskih potrebščin itd. 20.760 gld. ter založilo 10.000 gld. kapitala, katerega obresti toga ima svećenik osobitom ljubav j u ljubiti svoj vlastiti narod. Ljubav i požrtvovan je za narod svoj prvi je i neobhodni je stepen, pače podlaga je jedina one svete ljubavi, koju prama cie-lomu rodu ljudskomu u dušiisviesti svojoj ima er o j i t i svećenik. Svećenik, koji bi se hvalio ljubav j u roda ljudskoga a zanemario bi svoj vlastiti rod, sličan bi bio onima, koji polag ranjenika na putu u Jeriko bez srde a i utrobe prolaze; ili onomu, koji se je hvalio, da Boga ljubi a ovamo je iskrajega svoga prezirao, koji je odsudu zaslužio: LažeŠ, da Boga ljubiš, kog nevidiš, kad iskrajega svoga, kog vidiš i s kojim u svakdanjem obćenju živiš, zanemaruješ. Drugčije je Spas vječiti, naš uzor, postupao, kad je na drvetu križa u najvažniji čas odkupljenja našega za neharni narod svoj vječitoga otca svoga molio. Drugč«je je postupao sveti Pavao Apostol, koji prem za narode opredieljen bivši, ipak se je ponosio narodom svojim, pripravan bivši postati anathemom za njega. Mili moj dakle svećenice i brate! Budite uviek i se porabijo za dve šolski ustanovi po 250 goldinarjev na leto. Predsednik potem poroča o najvažnejših dogodkih kranjskega odseka uradniškega društva. Ta odsek je zgubil tekom leta 1888. po smrti 6 udov. Mej temi je bil obče spoštovani, neumorno delavni in za uradniškega društva smoter jako uneti mnogoletni društvenik gospod profesor Anton Raič. Gospod predsednik oslika v kratkih ganljivih besedah njegove zasluge za blagor uradniškega društva ter ga [zboru toplo priporoči v blag spomin. V znak sočutja ob zgubi umrlih udov zlasti gospoda profesorja Rau-a UBtanejo zborovalci s sedežev. Kranjski odsek uradniškega društva je imel koncem leta 1888 — 433 udov. Tekom tega leta odpadlo jih je skupaj 29, a pristopilo 40. Na živ ljenje zavarovanih je bilo 308, izmej katerih se je poleg 115 drugih tudi 124, torej skupaj 239 udeleževalo pri hranilnem in posojilnem uradniškem društvu. Zavarovanih pogodeb je društvu koncem leta 1888 beležilo 399 v znesku 431.568 gld. Na dnevnem redu zborovanja je bil mej drugimi točkami tudi predlog, kateri bo je predložil centralnemu oskrbništvu na Dunaji in katerega je oskrbništvo kranjskemu odseku v posvetovanje poslalo. Po tem predlogu ima se uradniško društvo prestrojiti v čisto zavarovalno društvo ter popustiti humanitarno delovanje. Zbor se je jednoglasno izrekel zoper ta predlog, naglašujoč, da je glavni smoter društva baš delo in trud za občni blagor uradnikov, njihovih vdov in sirot. Potem se po kranjskem odseku predloženi račun za upravno leto 1888 na znanje vzame in odobri, društvenemu predsedniku ces. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku gospodu Jakobu Smoleju in njega namestniku ces. kr. gimn. profesorju gospodu dr. Jos. Nejedliju za njijino požrtvovalno delovanje v prid društva zahvala izreče in naposled volitev mesto onih odbornikov, kateri v letu 1888 po pravilih iz upravnega odbora izstopijo, zvrši. Voljeni so bili gospodje: Blaž Hrovat, vodja c. kr. pripravnici; Lovro Haubic, c. kr. računski svetnik; Jakob Smolej, c. kr. deželni šolski nadzornik; Avguštin Ve ste r, c. kr. gimn. profesor, Vilibald Zupančič, c. kr. profesor na pripravnici, potem namestniki gospodje : Dr. Andrej F er j an či č, c. kr. državno-pravdniški namestnik in drž. poslanec; Franc Kreminger, c. kr. profesor višje realke, in Ivan Lisec, ekspeditor na južni železnici. Precej potem zborovalo je tukajšnje hraniluo in posojilno uradniško društvo. Zboru predseduje načelnik odbora gosp. c. kr. računski svetnik Lovro Haubic. Predsednik pozdravi zbrane društvenike ter v kratkem nagovoru omeni najvažnejših dogodkov uradniške zadruge v minolem letu 1888. Iz njegovega poročila in računskega zaklepa iz tega leta razvidi se, da je štelo društvo koncem 1888. leta 239 delničarjev, kateri so imeli 22.189 gld. 67 kr. uplačanih ulog. Tekom tega lota izstopilo je 14 udov, katerim se je izplačalo 1262 gld., a pristopilo je novih udov 18. Novih ulog pa se uplačalo 1760 gld. 9 kr. Posojila društva v letu 1888 podeljena znašajo 12.015 gld. 50 kr., povrnilo se je pa 10.121 gld. 98 kr. Z ozirom ua prejšnja leta zaostala posojila znaša svota 27.584 gold. 48 kr. Čistega dohodka je društvo imelo 1290 gld 691/« kr., uviek čist, revan, učen i svet svećenik; to će Vas viš svake slave na ovomu svietu do same slave božje uznieti; ali ujedno ljubite sa sviem žarom svećeničke Vaše duše i srd ca narod svoj; branite ga iz svih sila Vaših; pripravni budite vazda žrtvovati se za njega, ter, ako bi nuždnobilo,pripravni budite i cienom krvi i života svoga spasiti narod svoj. To od nas svećenika zahtjeva Isus sam, zahtjeva naše svećeničko zvanje i sviest naša. Take svećenike danas osobito naš dobri i pobožni slav-janski puk treba. On ponajprije život, slobodu, spas i budućnost svoju od nas svećenika u Bogu svomu punim pravom izćekuje. Nek Vas, brate moj! ove i slične misli kot prve Vaše svete mise prate i nek se u duši Vašoj do posljednje Vaše svete mise uBtale; molim Vas pako sjetite se i mene pri svetoj prvoj Vašoj miBi! Bog Vas blagoslovio! Strossniajer, biskup. Moju okrožnicu, koju sam poslie povratka iz Rima pisao, primite u znak moje ljubavi." iz katerega se ima vsled zborovega sklepa 1061 gl. 12 Va kr. na uloge izplačevati, reservnemu zakladu 78 gold. 76 kr. dati, ostalih 150 gold. 71 kr. pa porabiti za razne društvene potrebe. Odstotek na uloge znaša 5°/0 in reservni zaklad je narastel na 1624 gld. 52 V« kr. Letno poročilo se odobri in potem se vršijo volitve. Pri dopolnilni volitvi za upravilno leto 1889. bili so voljeni v odbor upravništva gospodje : Lovro Haubic, c. kr. računski svetnik; Jakob Prae-dica, ces. kr. profesor na pripravnici, in Anton Svetek, c. kr. računski oficijal; za namestnike gospodje: Vojteh S trna d, pristav c. kr. tabaone režije; Ferdo Tomažič, c. kr. poštni oficijal, in Avguštin Ves ter, c. kr. gimn. profesor; potem v pregledovalni sovet gospodje: Dr. Andrej Fer-jančič, c. kr. državno-pravdniški namestnik in državni poslanec; Jarnej Šli bar, c. kr. okr. tajnik; Ivan Svete k, ekspeditor na južni železnici, in namestnika: Ivan Lisec, ekspeditor na južni železnici, in Jakob Smolej, c. kr. deželni Šolski nadzornik. Po volitvi in izvršitvi dnevnega reda se izreče odborništvu posebno po njegovemu načelniku gosp. c. kr. računskemu svetniku Lovro Haubicu, potem prvgledovalnemu Bovetu, oziroma njegovemu načelniku gosp. c. kr. gimn. profesorju, dr. Josipu Nejedliju, za trudopolno delovanje v korist društva topla zahvala ter se zbor zaključi. Domače stvari. — (Volilni shod volilcev prvega razreda) vršil Be je včeraj v magistratni dvorani. Načelnikom zborovanja izvoljen je bil gosp. mestni odbornik dr. vitez Bleivveis-Trsteniški in bili jednoglasno kandidati postavljeni dosedanji mestni gospodje odborniki, kateri so izjavili, da zopet prevzetno kandidaturo. Ti gospodje so: dr. Alfonz Moschč, ces. svetnik Ivan Murni k, Miha Pakič in Fran Ravnikar. Predsednik dr. vitez Bleiweis-Trsteni ški opozoruje vo-lilce, da se mnogobrojno volitve udeleže, na kar se zborovanje sklene. — (Umrl) je preteklo noč goBpod dr. Fran Suppantsch itsch, odvetnik v Ljubljani, v 78. letu dobe svoje. Pokojni dr. Suppantschitsch bil je najstarejši mej odvetniki Ljubljanskimi in menda tudi mej kranjskimi, bil je vrstnik Preširnov in ob jed-nem ž njim imenovan, ko so se oddajala sistemi-zovana odvetniška mesta v Novem Mestu (dr. Suppantschitsch in dr. Rozina), Kranj (dr. Prešern) in Postojina (dr. Thoman). Iz Novega Mesta preselil Be je v Ljubljano, kjer je bil odvetnik in pravni konzulent kranjske hranilnice do zadnjega dneva, dolgo vrsto let tudi predsednik odvetniški zbornici. Dr. Suppantschitsch bil je kot odvetnik in človek zelo spoštovan. V uarodnem oziru nam ni bil dejanski nasproten, bil je celo ustanovnik „Matice Slovenske" in ko se je nedavno nameravalo nekako disciplinarno postopanje proti narodnemu odvetniku, odpovedal se je pokojnik predsedstvu odvetniške zbornice, ker se njegovo pravno čustvo s takim postopanjem ni ujemalo. Tudi kot kranjske hranilnice pravni konzulent je strankam nasproti kolikor le možno kulantno ravnal. Kdor ga je poznal, ohranil mu bode blag spomin. Troje srečanj. (Ruski spisal J. H. Turgonev, preložil Ivan Gornik.) I. (Dalje.) Nadejal sem se ga ujeti s svojim hipnim vprašanjem in prouzročiti nepremišljen odgovor. A starec se je le tiho zasmejal in zalopnil za saboj vrata. Odpravil sem se nazaj v Glinnoe. Neprijetno mi je bilo kakor zasačenemu dečku. „Ne — rekel sem samemu sebi — kakor se vidi, ne dobim rešenja tej uganki. Bog ž njo! Niti mislil ne bom več o vsem tem!" Čez jedno uro jezdil sem že domov razsrjen in razdražen Minil je teden. Kakorkoli sem se tudi trudil, da bo rešim spomina o neznanki, o njenem sopotniku, o mojih Brečaujih ž njima — vedno vračal in spremljal me je z vso neprijetno trdovratnostjo objedačne muhe . . . Lukjanič s svojimi tajinstveni pogledi in zadržanim govorom, s svojim hladno-žalostnim nasmehom prihajal mi je tudi neprestano na misel. Dom sam, kadar Bem se ga spominjal, dom sam, zdelo se mi je, da gleda lokavo in topo na-me skozi — (Deželnozborski sklep o preložitvi ceste čez Wagensberg) ni dobil najvišjega potrdila zaradi formalnih in materijalnih ne-do8tatkov, zlasti pa z ozirom na cestni zakon z dne 5. marca 1873 — (Predstava v korist podpornemu društvu slo venskih velikošolcev na Dunaj i,) ki se bode vršila na velikonočni ponedeljek v dvorani Ljubljanske čitalnice, bode nam dala nenavaden užitek, in zato mislimo, da nam pač ni treba delati reklame takemu podjetju, katero ima, kakor baš ta predstava, tako blag in recimo tako domoljuben namen. Nas le veseli, da so se v ta namen združila domoljubna srca; radujemo se zelo, ko vidimo, da naše domoljubne dame in gospodje posvečujejo svoje moči v plemenite namene; osobito pa nas bode veselilo, ako bodemo videli, da se s takimi predstavami pospešuje, goji in doseza tudi drugi ne manj plemeniti namen: živahnejše društveno življenje. No, nas naudajejo najboljše nade. Ca stitemu čitatelju, naj povemo že danes program besede. Prva točka programa je: Prolog, ki gaje zložil g. A. Funte k in ki ga bode govorila go-spica Jelica Kremžarjeva. Ta Prolog bode se posebej tiskal in razprodajal v zgoraj povedani namen. Druga točka je veseloigra: „Vdova in vdovec", katero bodo igrali naši diletantje, in sicer gospa Valent a- Brusova in gospicu Anka Goljaševa ter gospoda Anton Trstenjak in Janko Š u man. Naposled bode imelo naše občinstvo priliko videti tri krasne žive podobe in te podobe so: 1. Obljuba slovenskega naroda očetu Beiweisu; 2. Libuša prorokuječe-ško bodočnost Pfe raislu; 3. Pobrati mstvo Čehov in Slovencev. Ves program je torej zelo zanimiv in zato je pričakovati, da bode tudi udeležba mnogoštevilna. — (Pogled na zlato Prago.) Omenili smo že v listu našem, da bode ta slika slavnega češkega slikarja Antona Chutussija razstavljena tudi v Ljubljani, v redutni dvorani. Opozarjamo čitatelje še jedenkrat na njo, ker je res nenavadno delo. Izdelana je v takej veličini, kakor le malo slik in ta velikost tudi mnogo pripomore k njenej točnosti. Izdelana je z zares čudovito natančnostjo in tudi je tehnično jako dovršeno delo. Umetnik nam je predstavil prav po prirodi „Kim slovanski", kakor nazivlje pesnik stolico češke kraljevine. Slika ima strogo realistični značaj, pa jo vender obdaja neka poezija, poezija, ki se nam kaže v prirodi. Srečno je bil izbral kraj, s katerega je slikal, pa tudi letni čas za delo svoje. Bila je prijetna, poetična pomlad, ko je češki umetnik z vrta visoko ležečega samostana Strachova slikal zlato Prago. Lepo so na sliki narisana cvetoča drevesa, ozeleueli griči, kar daje sliki posebno prirodno svežost in milobo. S čudovito dovršenostjo naslikan je tudi arhitektonični del slike. Tu se nam predstavlja celo morje hiš, ki so vse kaj natančno narisane, bodi si navadne hiše ali pa prekrasne palače. Tu se nam predstavlja cela Praga. Tu vidimo Novo mesto z Vinogradom, skalne pečine Višegrada, Malo stran, velik del Hradčanov, cerkev Svatovilska, impozantne palače Schwarzenberga. Tu vidimo starinske stavbe, spo svoje poluzaprte oknice in se mi posmehuje in mi govori: in vender ničesar ne boš zvedel ! Naposled nesem prenesel in nekega prekrasnega dne jezdil sem v Glinuoe in iz Glinnega odpravil sem se peš . . . kam ? čitatelj lahko ugane. Prizuati moram, da sem, bližajoč se tajinstveni naselbini čutil precej silen nemir. Na zunanjosti doma ni bilo nikake izpremene: ista zaprta okna, isti trudni in osiroteli vid; le na klopici pred krilcem sedel je mesto starčka Lukjaniča neki mlad dvorski dečak dvajsetih let v dolgem nankovem kaftanu in rudeči srajci. Sedel je, naslonivši na dlan kodrasto glavo, in dremol, poredkoma kimaj e in vzdrhtuje. — Zdravstvuj, brate! rekel sem glasno. Takoj je skočil po konci in uprl v me svoje boječe oči. — Zdravstvuj, brate! ponovil sem: — kje pa je starec? — Kateri starec? vprašal je počasi mladec. — Lukjanič. — A, Lukjanič! — Gledal je v stran. — Ali bi radi Lukjaniča? — — Da, Lukjaniča. Ali je doma? — Ne .. . ne, rekel je mladec prekinjeno: — on tega . . . kako bi vam ... to . . . povedal . . . minjajoče na slavno zgodovino češko in predstavlja se nam tudi obrtno gibanje, označujoče Prago sedanjih dnij. Slika torej nas spominja slavne minulosti in kaže nam tudi sedanjo marljivost naroda češkega. Vse tudi najmanjše posamičnosti so kaj točno upodobljene, a vender te posebnosti ne motijo splošnega utiša, kakor to opazimo pri drugih slikarjih, kateri hočejo predstavljati nam vse podrobnosti; temveč ga še povzdiguje. Nad mestom se razpenja pomladna zračna modrina, kar jo še jako oživlja. S tem delom je pokazal Blovanski umetnik, da ume slikati lepe pokrajine in mesta, kajti jednako dobro je nam predstavil lepoto prirode, kakor tudi krasne stavbe. Vredno je, da Bi vsakdo ogleda to sliko. Kdor ni videl še Prage, ima sedaj lepo priliko ogledati si na platnu češko stolico ob zeleni Vltavi, kdor je pa videl kedaj že to prekrasno mesto, njemu se bodo obudili pri ogledovanji lepe slike tudi razni prijetni spomini. Oko gledalca se bode pa tudi radovalo nad izredno umetniško dovršenostjo. Nadejamo se torej, da bode te dni obilno število Slovencev pohodilo redutno dvorano, da pokaže, da zna ceniti umetnost in pa tudi, da jih veseli napredek naših severnih bratov, in da ideja vzajemnosti slovanske pri nas živo klije. „11 lan Naroda", „Narodni Listy", „Češka Politika", „Prager Tagblatt", Prager Abendblatt" in drugi češki in pa tudi nemški listi jako hvalijo to umetno delo. Posebno hvalijo realno upodobljenje in izredno tehnično dovršenost. Vsi ae ujemajo v tem, da je ta slika zares nenavadni umotvor. — (Mesarska zadruga Ljubljanska) izročila je kranjski trgovinski in obrtnijski zbornici prošnjo, naj bi ista blagovolila izposlovati pri mini-sterstvu, da se dovoli v mestni klavnici Ljubljanski o vročem poletnem Času tudi klanje ob nedeljah dopoludne, kar je sedaj zaradi nedeljskega miru prepovedano. Prošnja, ki je jako dobro utemeljena, naglasa, da povsod v Avstriji je v mestnih klavnicah v vročem času dovoljeno klanje tudi ob nedeljah le v Ljubljani, kjer sicer vsi drugi obrtniki brez skrbi ob nedeljah izvršujejo svojo obrt, mesarji ne smejo klati, dasi imajo največjo Škodo. Češčenje nedelj bi se po dovolitvi, da Be sme tudi o vročem času ob nedeljah klati, nič ne oskrunje-valo mojstri, pomočniki in vajenci imajo, predno bi klanje dopoludne ob nedeljah pričelo, dovolj časa opraviti svojo versko dolžnost in tudi nedelja po-poludne je vsem prosta, da obiskujejo cerkve. Ker je ministerstvo v vročem času dovolilo po vseh avstrijskih mestih klanje tudi ob nedeljah, ni dvomiti, da isto tudi za Ljubljansko klavnico dovoli, v pravi v prid zdravju občinstva, da dobi svežega zdravega mesa, vrh tega pa da obvaruje mesarje škode. — (Sneg.) S presenečenjem gledal je danes zjutraj vsakdo skozi okno, kajti v noči zapal je več centimetrov debel sneg in ob 7. uri zjutraj je še gosto snežilo, kmalu potem pa ponehalo. Sneg nam ni prinesel posebnega mraza, pač pa obilo blata, kmetovalci so ga pa veseli, češ, tak sneg je pristen gnoj. — (Strajk Llovdovih delavcev) se nadaljuje. Ako delavci danes ne odjenjajo, bode upravni odbor arzenal zaprl. — Ali ni zdrav, ka-li ? — Ne. — Kaj pa je torej ? — Njega ni. — Kako da ne? — Tako. Ž njim dogodilo se je . . . nekaj slabega. — Ali je umrl? vprašal sem začujen. — Obesil se je, rekel je poluglasno mladec. — Obesil! usklikuil sem preplašen in plosknil z rokama. — Obesil. Molče pogledala sva si drug drugemu v oči. — Ali je že dolgo temu? vprašal sem naposled. — Pet dnij je danes. Včeraj so ga pokopali. — A čemu se je obesil? — Bog vedi. Prost človek je bil s plačo, sile v ničemer ni poznal, gospoda ljubili so ga kot rodnega brata. Naša gospoda — Bog jim daj zdravje! — Skratka, ne more se izmisliti, kaj se mu je dogodilo. Morda ga je vrag zapeljal. — A kako je storil to? — Tako. Vzel je vrv in obesil se. — In neso poprej ničesar na njem opazili ? (Daljo prih.) Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beli^rad 16. aprila. „Narodni Dnevnik" javlja, da pride kraljica Natalija v treh tednih gotovo v Beligrad. V dobro poučenih krogih se zagotavlja, da pride kraljica dne 1. maja (st. st.) kralja Aleksandra obiskat. Rim 16. aprila. Papež je bolehen, vender nevarnosti ni nobene. NOVO Mesto 17. aprila. Včeraj jednoglasno voljeni : dr. Poznik županom, Perko, Pauser, Krajec svetovalci. Novi zastop jednoglasno votiral zahvalo državnim poslancem slovenskim radi potegovanja za koristi Dolenjske. Dunaj 17. aprila. „Wiener - Zeitung" objavlja izvršilno naredbo k vojnemu zakonu in naučnega ministra naredbo, tikajočo se olajšav za veliko.šolce, ki služijo kot jednoletni prostovoljci. Požun 17. aprila. Škof Ronay umrl. P. n. gg. volilcem III. volilnega razreda! Pri volilnem shodu III. volilnega razreda izbrani kandidat Ludvik W i d m ay er naznanil je volilnemu odboru, da no prevzame kandidature v mestni zbor. Ker zaradi velikonočnega časa ni več mogoče, sklicati volilni shod, Bklenil je volilni odbor pozvati dosedanjega občinskega svetovalca, gospoda dr. Vinka Gregonča, naj bi prevzel kandidaturo. Temu pozi m ustregel je dr. V. Gregonč, volilni odbor se pa tudi nadeja, da bodejo tudi gospodje volilci radostno podpirali kandidaturo dr. V. Gregoriča. Za III, volilni razred proglasita se torej kandidatoma : gg. dr. Vinko Gregorič in Anton Klein. Odprto pismo državnemu poslancu gosp. llovk-u. Dne 30. marca t. 1. v 324. seji državnega zbora Dunajskega se Vam je zl j ubilo, odgovarjajo poslancu g. Kliinu v Vašem „stvarnera popravku" razun druzih neresnic tudi naslednjo, mene zadevajoče trditev izreči: „Slovenski poslanec Muri je v deželnem zboru koroškem pritrditi moral, da sedanje razmere hI o venskih šol na Koroškem potrebam popolnoma zadostujejo, in da sta onin n j ego va o b č i n a z njimi celo zadovoljna". Naravnost rečem, da je to grda in nesramna laž; niti prvo niti drugo ni istina, ali vsaj le malo resnici podobno. —Gospod Hock! Vi ste ud deželnega zbora koroškega; kot tak morate vedeti, kaj se tam godi; zato Vas javno pozovem, da mi odgovorite, kdaj sem se jaz v tem zmiulu, ali vsaj temu podobno izrazil ? Moj značaj mi ne pripušča dvoumno ali zvijačno govoriti. Sklicujem se na moj govor od dne 19. jan. 1888. Takrat sem jaBno in naravnost naglašal, da je seda nji pouk ua koroških slovenskih šolah za slovensko mladino brez vse koristi zato ker se jedino umljiva materinščina popolnoma odriva, ter ubogi deci že v najnižjih p r i č e t n i h razredih jedino le tuja n e u m I j i v a nemščina v glavo uteplje, tako da slovenski otroci tudi potem, ko so šoli odrasli niti v svojemjeziku čitati, še manj pa pisati znajo. Rekel sem dalje, da se deca v teh šolah sicer nauči nemški brati, pa to znanje je za-njo ničevo, ker ne ume, kaj je čitala. Šolarji se tudi naučijo nemško pisati, pa tudi to jim ne basne, ker si nemščine neso v tolikej meri prisvojili, da bi v njej pravilno pisati mogli; sklenil sem, da o drugih šolskih predmetih niti ne govorim, ker oni temeljito znanje dotičnega jezika zahtevajo. Ravno v tistej seji mije poslanec dr. Ubl oporekal, kako se ujema, da sem dan«'s zoper celo učno metodo na slovenskem Koroškem, ko sem se vender jedenkrat povoljno o „Jezerškej" šoli izrazil. Jaz sem ga zavrnil, da govorim kot poslantc splošno o razmerah koroških slovenskih šol, ne pa samo o Jezerski, katera je po našem pritisku slučajno nekoliko boljša. Celo smešno je, da se mi vedno le domača (Jezerska) občina in šola pred oči stavi, saj imam menda kot voljeni poslanec dolžnost, celi volilni okraj jednako zastopati, ne pa jedino domače občine. Usojam si pri tej priliki pripominjati, da niti Jezerska občina z današnjo naučno uredbo ni zadovoljna, dokaz temu jednoglasna sklepa občinskega kot tudi krajnega šolskega so ve ta od dne 3. novembra 1888., katera pri vis. c. kr. deželnem šolskem sovetu za pouk na podlagi materinega jezika prosita. Ne bom se dalje, z Vašim „stvarnim" popravkom bavil, le toliko si usojam pripominjati, da niti jedne trditve g. poslancu K1 u n u niste ovrgli ; nasprotno je pa vbo, kar ste Vi navedli, naravnost neresnično ali pa napak obrnjeno. Pri Jezeru, dne 12. aprila 188U. Piane ZL*£-u.rl 1. r. duž. poslanec in pososlnik. 1» JJUBLIMSEI 2T0f Mtojl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. r17 i* j e i s 16. aprila. Pri !tluličt: Dr. Mertens iz Gradca. — Vinzel, Frie-derich z Dauaja. — Rigerl iz (Jvitova. — SchuBter iz Kočevja. Pri slonu : Conrad, La Rocho iz Monakovega. — Comuss, Freisinger iz Trsta. - Molline iz Tržiča. — Mikala z Dvora. — W»ller, VVeias, Cmon, Bohreniel z Dunaja. — Teppan s Trbiža. — SavrtOjgo i/. Beljsika. — Smolka iz Prage. — Berlingheiiuer iz Moguncije. — Ilolunann iz Gradca. — Sust iz Brna. — Stillfrieđ iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Uvrenbacli, lii'.zi iz beljaka. — Katar iz Srubrata. — Pogačnik, Potočnik iz Gorice. — Gold, Li»»lienwein iz Beljaka. Pri li>i\iu-sli»m ilvoru: Stuuiberger iz Zobifi. Umrl« §« v IJiiS>BJi*>** • 16. aprila: Fran Suppantschitsch, odvetnik in posestnik, 7H let Šelenburgove ulico št. 6, ta rakom v želodci. — Martin Lisak, kovač, f>3 let, Marija Terezije cesta St. G, za jetiko. — Tine Hribar, dimnikarjev sin, .'i mes., Studen -tovske ulice st. 9, za božjasljo. — Josipina Mehkota, delavčeva hči, 18 uies , Opekarska cesta st. 15, za božjastjo. 17. aprila: Ivanu Uiteiie, kurjačeva žena, 42 let, sv. Petra cesta št. 69, za srčno hii>o. V d «■/.«• I 11 e .j bolnici: 16. aprila: Marija Zdesar, delavka, 2-4 let, za mrzlico. — Ivan Cajben, delavec, 78 let, za starostjo. — Jarnej Gorjup, delavec, 22 let, za sprijo n jem krvi. Meteorologicno poročilo. g Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. "C o. m 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 729 7 mm. 727T MU 7360 min. 4 4" (! llG'U 7 Uu (J si. vzh. al. zalt. si. zah obl. obl. dež. 14 BOiiim. dežja. Tržne cene v IJubijani dne 17. aprila t. 1. fl-;kr. 1 Špeh povojen, kgr. . rl. kr. PSenica, hktl. » > i ■ 585 — 7«) Rež, n ... 4 71 Surovo maslo, „ — 80 Ječmen, n 4 87 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . — 2 Oves, l •* • • 2 90 — 9 Ajda, n * * • 4 67 Goveje meso, kgr. 54 ProBO, n 487 Telečje „ „ — 52 Koruza, n • • • 4 50 Svinjsko t „ - 56 Krompir, n * . t 267 Koštrunovo . . 84 Leča, _ 12- Pišanec...... — 60 Grah, 18- — 16 Fižol, . . . 1 11 - Seno, 1O0 kilo . . J 2 50 Maslo, kgr. . -l94 Slama, „ B . . . | 2 89 Mast, rt -70 Drva trda, 4 | Imetr, H0 Speb frišen -,54 „ mehka, 4 „ ' 4 50 ZD-u-iia.jsls3- borza dne 17 aprila t. 1. (Izvirno telegraficuo poročilo.) včeraj — danes t'ap'ma renta.....gld. 85 05 — gld. 85-10 Srebrna renta......, 8570 — „ 8570 Zlata renta......, 110-95 - , 11095 bVt marčna renta .... , 100 25 — , 1O0-30 Akcije narodne banke... „ 906-— — „ 903-— Kreditne akcije..... , 297 75 — , 297-60 London........,120'25 — , 190*80 Srebro........* --"— — ,, —•— Napol........., 9-61«/, - , 051 V, C. kr. cekini .... , 568 — , fW>8 NoraSke marke..... , 58 75 — , 58-75 l°/0 državne srečke la 1. 185 4 260 gld. 139 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1K64 100 , 181 „ Ogtnku alata renta 4°/„ . . ... 102 „ ?gerska papirna renta 5°/, . ... 95 „ •'*/„ Štajerske zemljigc. odvez, oblig. 104 „ Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. 125 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/t°/o zlati zast. listi . 121 „ Kreditne srečke.....100 gld. 192 „ Itudolfove srečke..... 10 21 ,r Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 127 „ Trammway-dra8t. velj. 170 gld. a. v. . 234 „ — „ r* h ♦♦♦♦♦ ♦»♦»♦♦♦♦♦♦<»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<»♦<»♦ *♦ 50 70 95 75 25 50 Na najnovejši in najboljši način 11M1 «*t U«t (825—40) Z Srednja temperatura 79°, za 1*4° pod norma lom. ., ustavlja brez vaakib bolečin ter opravlja plombo« * £■ vonja in vse zobne operaeije, — odstranuje # 4 zobne bolečine z uamrtenjein živca ? \ zobozdravnik A. Paichel, I 4 poleg Uradeo.kega (čevljarskega) mosta, I« nadstropje. ♦ Hiša s posestvom vse v dobrem stanu, blizu IJul»l|ane (Hlzovlk), |e> proHtovoIJno na proKu litega blagu, peei v vclikej izberi, ognjišč in oignJiAtiiilli delov« kotlov v vsnkoršnjej obliki in velikosti itd. itd., Utega blaga rta Ntavbe: stebrov, oprijemačev, svctilnifinih stebrov' priprostih in olepSanih, palic za okrižja, celih držališC, polževih stopnic, strešnik oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjnkovih cevij, sesalk. , t. 1.. raduišktli priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., tužln-skib naprav: valjarjev v posek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nikc, peresnih kladiv, klešč, fikrpcev, itd , stroj 11 ib «!«'[<► v surovo litih in zlikanih, paruib strojev do 5<) konjskih sil, raNtlinjukov in pavilijouov iz litega in kovanega železa, nilluNkik priprav« papinil«uilt priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz plofičevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po & do 200 konjskih sil, 1 ransuiialj*k lli priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastib koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., Nlroj-.-v vodoHtolpuie, odi ajajočili \o«lo«lr/. Htrojev, vodnik koles iz litega in kovanega železa, žagulb delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku^arnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palteab in ohIJ iz kovanega pretopljenega železa" Vprašanja glede oen se bitro odgovore. letni iTMtoitiiiier : l*goi*gsorpi «'. kr. klinike na l>unaji, pVofgaom* l>rawcbe. profinor SicbnHzler. pok, profesor Oppukur, kakor tudi v«>e družili tdovečib /.dravuikov Hiiiejo in priporočajo le pristno in svetovno nIhviki e. kr. dvoru«'gti zolumlrsviiika S. za vsakdanjo porabo, kur ju boljSa, neffO vsaka druga zobna voda, kot pre-Bervativno sredstvo proti vs milo a 30 kr. W0£_ l*recl kupovan jem ponarejene Anatkeriii ustne vode« bi Ig PO analizi le las kislin naprav I jeni preparat, t* katerim se zobje prezgodaj uničijo, se izrecno svari. ~w (615_30) Dr. J. G. P0PP, VVien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekurjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trtikoczy, E. Bir-8chitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih (J. Karinger, Vaso Petričič, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Haccarieh, lekar; na Kr&kem: F. Boinches, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galaoterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Skofjej Loki: C. Fabiaiii, lekar; v Kočevji: J. lirauno, lukar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Bencš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. riaika, D. Riizoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; « Trebnjem: J. Ruprecbt, lekar; v Crvomlji: J. Biažek, loktir; t' Vipavi: A. Lebau, lekar. J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima .r. i,i\ a Y