Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le* 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na aom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema upravnlStvo lu ekspedlclju v ,,katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejema|o. Vredništvo je v SeuienlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri .popoldne. Vredništva t e 1 e f o n - i t e v. 74. V Ljubljani, v petek 24. junija 1898. Letiiilc XXVI Spomini h Prage. i. Težko je velike, hrupne pojave, pri katerih se kaže ljudska volja v jasnih, elementarno krepkih izbruhih, ocenjevati, dokler stoji človek sredi hrupa in mu bijejo na uho valovi ljudskega gibanja z zvenečimi udarci. Zato se mi med slavnostnimi dnovi v Pragi nismo hoteli prehiteti v poročilih in v sodbah. Bilo je preveč, kar se je doživelo v kratkem času nekaj dni. Od jutra do večera nepretrgane vrsto vtiskov, novi prizori, novi nastopi — to je celo izkušenim in izvežba-nim novinarjem bilo preveč, da so le netočno mogli poročati, dasi njihovi članki te dni obsegajo dolge folio strani. In kaj se je zgodilo? Stara matka češkega naroda, zlata Praga, je obhajala slavnost stoletnice rojstva Palackega in pri tem se je obhajal tudi prvi sestanek slovanskih časnikarjev. Praga je po svoji zemljepisni legi in po zgodovini kulturno ognjišče slovanstva. Res se velika masa slovanstva razširja na vzhodu in na jugu, res, da je Čeh na severu najzapadnejši Slovan, res, da je češka omika sprejela mnogo, premnogo tujega, škodljivega kvasu, a tega ne moremo tajiti, da se v njej slovanstvo tako osredo-točuje, kakor v nobenem drugem mestu. Praga leži ob Veltavi. Naravna pot trgovine s severa proti jugu vodi skozi Prago. V srcu prelepe, bogate, rodovitne dežele je njena stolica. Ob mejah zavarovana z naravnim plotom, pošilja Češka po vodi in po suhem svoje najboljše zaklade v Prago. Zgodovina priča, da so najsilnejši tokovi, ki so pretresli srednjo Evropo, imeli tu svoj vir. Prvo univerzo v srednji Evropi je imela Praga, žalostno slavo ima tudi, da se je silni požar verskega raz-druževanja začel v njenem osrčju. Velikansko zi-dovje na Hradčanih z nepregledno vrsto svojih oken — praznih in osamelih sedaj — priča, da se opira Čeh na zgodovinsko pravo, ko zahteva, da se prinese svetovaclavska krona izza zapahov v cerkvi svetega Vida in slovesno postavi na glavo češkemu kralju. Priznati moramo, da ni v nobenem slovanskem plemenu zavest narodne celokupnosti tako globoko se vsadila v srce vsem slojem, kakor na češkem. Čeh je posvoji naravi delaven, premeten, po dobičku hlepeč. Njegova zemlja je rodovitna, pripravna za obrt in trgovino. Če se s to fizično silo združi še moralna sila narodne zavesti in po-nosnosti, mora postati narod krepak in neuničljiv. To zavest morajo krepiti zlasti zgodovinski spomini, katere vzbuja češka zemlja. Mesto Praga sama je živa knjiga češke zgodovine, v kateri so zabeležena nesmrtna dela češke delavnosti. In okoli Prage se vrste velika bojišča, katera so odločevala osodo srednjeevropskim državam. Severni Slovani ob dolenji Lahi in Visli so propadli, ker so bili geografično in etnografično brez brambe. Imeli so le sulice, a ne skita, zato jih je sovražni naval stri. Libušin rod ob Veltavi pa je bil od narave obdan z močnim škitom, neprestani boji pa so mu utrdili ude in ga vtrdili i oklepom. In sedaj je Praga pokazala svojo moč in veličastnost kot metropola slovanstva. Odvisnost v gmotnih vprašanjih. Iz Zagreba, 13. junija. Pred nedavnim je bil ban hrvatski v Budimpešti, pa se je pisalo po časopisih, da je razpravljal z ogerskimi ministri radi tako zvane točarine, ki se je morala tudi že na Hrvatskem zdavnej odstraniti, kakor se je na Ogerskem. Znano je, da so se hrvatski poslanci na ogerskem saboru za to stvar prav malo brigali, in da je ogerski finančni minister še le na vprašanje hrvatskega ministra, kaj se misli storiti v tem pogledu na Hrvatskem, odgovoril, da se bode točarina odpravila že 1. januvarija 1899. S tem odgovorom je bila mažaronska stranka popolnoma zadovoljna, a vladni listi so celo hrvatskega ministra v zvezde kovali, češ, da je on energičen državnik in tla mu mora biti Hrvatska le zahvalna, da je dosegel s svojo odločnostjo, na kar bi bila morala zemlja še dolgo čakati. Vprašamo, zakaj pa ? Kaj je Hrvatska zato v zvezi z Ogersko državo, tla se jej meri z drugo mero nego Ogerskej ? Pravičnost ogerskih državnikov jo zahtevala, da so je na I Ir-vatskem v isti čas kakor na Ogerskem odstranila točarina. Vsaj razloga ni bilo nobenega, tla je na Hrvatskem ostal ta tegotni davek, ko ga na Ogerskem že zdavnej niso plačevali. Kaj so Hrvati stopili zato v zvezo z Ogersko, da plačajo veči davek nego Mažari, premda so v prejšnjih časih imeli Hrvati pravico plačevati le polovico onega davka, ki ga je plačevala Ogerska ? Brž ko ne si hočejo Mažari nadomestiti z današnjimi velikimi davki na Hrvatskem vse poprejšnje zgube v tem pogledu. sicer so se pa mažaroni radovali brez vzroka kajti kar je obljubil ogerski minister glede točarine, je le navidezna obljuba; ogerski minister ne misli točarine jednostavno odstraniti, kakor je to storil na Ogerskem, marveč zahtova za to od-škodbe. Mažarom je že od zdavnej žal, da pobirajo hrvatsko občine za-se potrošarino od vina in mesa. Ta davek zahteva zdaj za državo, in če ga Hrvati odstopijo, oprosti se jim državna točarina, drugače pa ne. A ravno to zahtevo je Hrvatom nemogoče izpolniti, kajti hrvatske občino bi morale gmotno propasti, ko bi odstopile svojo po trošarino državi. Saj še zdaj težko izhajajo, kako bi pa potem, ko bi imele vse brez izjeme grozne naklade na direktne davke za pokritje svojih občinskih potreb. Če je ogerski finančni minister zahteval od hrvatskega bana toliko žrtev, potem gotovo ni dobil povoljnega odgovora, saj ban venderle ni LISTEK. Romanopisec. (Slavko Potnik.) (Dalje.) Začel sem čitati. Lapidarni slog, na pol izpisani stavki, debelo podčrtane posamične besede, vse to mi je dalo mnogo misliti, predno sem raz-vozljal vse »spletke«. »Ali ni začetek krasen? Kar v sredo dejanja postavim čitatelja. In oni prizor! No, daj sem, da ti razložim, kakor si stvar mislim!« Vzel je papirje. »Topla, opojna, mamljiva sapica vleče sem od juga. Zeleno listje šepeta ti tiho, skrivnostno v lepo noč . . . Tam pod košatim kostanjem sedita dr. Stanič in gospa doktorica — Žitnikova. . . Srce ji bije naglo, nemirno ; — plesala je vstrajno, neumorno... »Kako sem srečen!« je vzdihnil dr. Stanič, in gospa se je nagnila k njemu. Njen dih, žai iz njenih očij ga je tako omamil, da je padel na kolena v drobni, beli pesek--— Veter je zašumljal z velikimi listi na kostanju, — iz plesne dvorane se je zaslišala godba, ki je vabila k razkošnemu valčku ... A oni sirenski glasovi hitrega valčka ju niso vzdramili iz ljubezenske poezije, pozabila sta na vse, na vse, kar se godi okoli njiju--Niti tedaj se nista vzdramila, ko je zahreščala veja pod nogo stotnika pl. R., ki je diabolski se smejoč stal za bližnjo lipo ter slastno tleskal z ustnicama . . . »Kdo bi si mislil? ... Na, na, ta prizor, e, — bode še mi, 6, koristil . . .« Ponočna sova je prav prozajično zaskovikala. — Doktor je skočil kvišku, in oba hitela razburjena v dvorano —«. »Prijatelj, ali ni to prizor, vreden zlata? Kako lepo bo se dala opisati poletna noč! Bleda luna z melanholičnim svojim licem, nebroj zvezdic, opojni duh vrtnih, eksotičnih cvetlic, skrivnostno šumljanje med vrhovi košatih kostanjev, vzdihi obeh zaljubljencev, njena toaleta, ah, plesna toaleta z veliko izrezo! . . . Bledi lunini žarki bodo posvetili na lepi par in pokazali — čitatelju ves njen čar, vse njene krasote. Zlatorumeni lasci, plave oči, majhna ušesca, grški nosek, rudeče, majhne ustnice, ah, ustnice ... To bo oris! To bo moderno, originalno!« Bil je vprav v ognju. Nisem si mislil, da so bo pri stvari tako razgrel. »Veš, konec prizora, ta je kaj originalen. Hreščeči glas sove!--In pa pl. R.! To bo grozen intrigant, olikan po vojaško, počesan po najnovejši modi, specijalist v poznanju parfumov; govoril bo o svojih grbih, konjih, o svojih prednikih, sukal si mogočne brke pod nosom, klel ter se rotil in govoril skozi nos--Hm, hm, mghm — e, e, famozno, e, piramidalno, kolo-salno e---« »Hi-hi-hi! Gospod, kaj pa vam je,« so je pri-smejala natakarica. »Kolosalno, 6, e . . Hi-hi-hi!« »Goska!« se je zarežal prijatelj U. »Kaj?!« Jezno se je obrnila proti njemu. »E, e, — gosak! Klin s klinom.« Ni ji vzel za zlo, kajti taki konflikti z natakarico so mu bili skoro ljubi; rad se je včasih malo pošalil z njo. mogel na svojo odgovornost v tej zadevi odločiti, kaj se bo storilo glede tega vprašanja, v katerem ne moreta niti minister niti ban brez narodnega zastopstva dobiti povoljnega rešenja. To vprašanje morejo rešiti le regnikolarne deputacije, ki so izbrane le v to svrho. A nadejamo so, da se ne nahaja med hrvatskimi poslanci, tudi ne med ma-žaronskimi, ki bi bil za to, da se ti dohodki, s katerimi jedinimi so vzdržujejo hrvatske občine, iz-roče mažarskemu nenasitnemu želodcu, čudno je zares, ali tudi bezstidno od Mažarov in Nemcev, da iščejo pri Slovanih povsodi koristi in žrtve za državo, a ko je pa treba njim kaj dati, tedaj jim vse zanikajo, bodisi že politične pravice, bodisi gmotne podpore. To je ostudna sebična politika, ki se opazuje že toliko časa v naši monarhiji. — Slovan naj bo helot v vsakem pogledu, samo da se more Nemec in Mažar oholo širiti in zapovedovati. Celo tam, kjer se gre za proslavo našega ljubljenega vladarja, celo tam Slovana odrivajo ti objestni sosedje. Le poglejte, kaj delajo denarni zavodi, ki so v rokah teh naših sovražnikov. Niti vinarja no dado za Slovana. Avstro - ogerska narodna banka, ki je vender utemeljena za vse narode Avstro Ogerske, ne pozna nas Slovanov. — Tako je ta banka prigodom jubilejne svečanosti namenila za dobrotvorne svrhe v zemljah ogerske krone 200.000 gld. A kaj mislite, koliko je dobila od tega Hrvatska? Sest tisoč goldinarjev je od vse ogromne svoto namenjeno za otroški zavod v morskem kopališču v Cirkvenici; pa še ta svota je dana le zato, ker se nahajajo v tem zavodu le mažarski otroci. Če to ni brezstidnost mažarska in onih Židov, ki sedijo v zbornem svetu tega denarnega zavoda, potem ne vemo, kaj je še. Davke mora plačevati Hrvat tudi za to banko, korist pobira pa le Mažar in Žid. Skrajni čas jo že, da se tudi temu stori konec. Z vso energijo se je treba upreti takemu ravnanju, a gledati se mora, da se pri teh zavodih da Slovanstvu oni vpliv, ki mu gre po številu, pa tudi gmotnem stanju njegovem ; saj je robstvo odstranjeno že zdavnej povsodi, pa jo tudi že čas, da preneha tudi pri nas. A kaj drugo nego robstvo je to, če sili mogočneji narod sla-bejega, da mu plača krivični davek, kakor to delajo Mažari, ko zahtevajo od Hrvatov kompenzacijo za državno točarino, katero so na Ogerskem brez vsake odškodnine odstranili. Kje je zapisano, da ima Ogerska v tem pogledu večje pravice od Hrvatske. Vsi prebivalci so člani jedne in iste države ter v pogledu davkov med njimi ne more biti razlike, a najmanj še take, da bi moral siro-mašneji več plačati, nego bogateji. To ni krščanska, marveč poganska politika, kakoršno so vršili Rimljani s svojimi podložnimi narodi. Toda, taka politika se po navadi hudo maščuje, a ni nikdar na korist samogoltnemu narodu. Hrvati, kakor tudi vsi ostali Slovani zahtevajo od drž. uprave le pravico v duševnem in gmotnem pogledu ter hočejo biti ravnopravni, ne pa podložni niti Ma-žaru, niti Nemcu. — In do tega pride kmalu, le složni naj ostanejo Slovani v svojih zahtevah. »Goska in gosak, kakor parček!« sem se pošalil. »Saj res. Kaj pa ti praviš, Ivanka?« Ona se je obrnila malomarno v kot. »Nič — ti molčiš? Meni tudi prav.« Izpil je pivo. »Še jedno! In pa cigarete!« Tudi jaz sem si izbral iz škatljice, katero je prinesla Ivanka, debelo, pikasto kubo ter si jo zapalil. Ivan je mencal dalje časa papirja v roki, gledal zamišljeno v strop, kakor bi reševal težavne probleme. »Kako spravi taka prozajična duša človeka iz koncepta!« »Sem li to jaz?« se je oglasila Ivanka. »Saj niste hudi, seveda ne, kaj ?« »Seveda ne, toda zdaj me pusti!« Odšla je in midva sva nadaljevala veleduho-vito razpravo o najnovejšem slovenskem moderno-družinskem romanu »Naše življenje«. Iz kuhinje pa se je še dalje časa slišal moderno zategnjeni, salonsko nosljajoči — e, e, e . . (Konec slčdi.) Politični pregled. v Ljubljani, 24. junija. Časniški kolek, o katerem se splošno želi, da bi bil čim preje odpravljen, ima poleg svoje zastarelosti, ki ni več prikladna sedanjim razmeram, še nek drug nedostatek. Na časnikih vseh avstrijskih narodov se blesti sedaj časniški kolek s samonemškim napisom »k. k. Zeitungsstempel«. Gotovo bi bilo toraj želeti, da bi se ta nedostatek čim preje odpravil in bi nosil kolek na vsakem časniku napis v istem jeziku, v katerem je pisan dotični list. No, v tem so Čehi prekosili vse druge avstrijske Slovane. »Reichs\vehr« namreč poroča, da je finančni minister izdal posebno naredbo, v kateri se določa, da se morajo za češke liste uvesti posebni časniški koleki in mesto dosedanjega nemškega nositi češki napis »c. kr novin kolek«. S tem kolekom se bodo kolekovali češki časniki pri uradih v Pragi, Budejevicih, Brnu, Olomucu, Mor. Ostrovi, Kromerižu in Olešavi. Ali je pri nas kaj tacega nemogoče? Po vzgledu Cehov, katerim se ta pravična preuredba gotovo ni »usilila« brez opetovanih prošenj in zahtev, moramo tudi mi Slovenci in ostali Slovani vsestransko zahtevati, da se tudi v tem oziru ne greši zoper jednakopravnost. Govor generala Komarova bo najbrže še dalje časa razburjal živce prusofilskih Germanov ter dal povoda raznim čifutskim listom za najrazličneja obširna razmotrivanja. Mej prvim je v takem slučaju seveda vselej »visokočislana« dunajska Židinja iz Fichtegasse, ki kar gori za pristno prusaštvo. Z nekako vidno zadovoljnostjo objavlja včerajšnji večerni list že drugič ali tretjič komunike, objavljen v olicijoznem listu, v katerem se popolnoma brez vse potrebe udriha po generalu Komarovu, ki v vsem svojem govoru ni izrekel toliko za Avstrijo žalečih besedij, kakor Avstrijec Wolf, kateremu se pa niti lasu ne mara skriviti, v jednem samem stavku. Veseli se toraj dunajska Židinja tega resnega opomina od vladne strani in to še tembolj, ker ve, da je to največ njena zasluga. Vendar pa njeno veselje ni popolno čisto. To se razvidi iz nastopnih besedij v zadnji včerajšnji številki: Niti sledu ni resnega vladnega koraka proti Komarovu, marveč samo zapoznele grožnje, ravno tako, kakor povodom lanskega napada na življenje in imetje nemškega naroda od strani Čehov. — Židinja bi seveda najraje videla, da bi bili Komarova takoj obesili, ostale vdelež-nike Palackega slavnosti pa izročili na milost in nemilost divjim Germanom. Ožje volitve v Nemčiji. Danes se bije po raznih delih Nemčije odločilen boj in sicer skoro povsodi mej domoljubno in revolucijonarno stranko. Ožje volitve se vrše letos v treh okrajih več, kakor pri zadnjih volitvah 1. 1893 in pride v po-štev le jednajst mandatov manj, kot polovico cele zbornice. Ni se toraj čuditi, ako se pripisuje današnjemu dnevu tolika važnost. Vendar pa gibanje tudi sedaj ni tako živahno, kakor bi bilo pričakovati. Opravičuje se to z naslednjimi okol-nostimi. Kandidatje katoliškega centruma pridejo v ožjo volitev v 35 volilnih okrajih in toraj vodstvo ni prav nič v skrbi, da bi ne rešilo od teh vsaj 13 mandatov, kolikor jih potrebuje, da si ohrani ravno toliko sedežev, kolikor jih je imelo v prejšnji dobi. Tudi s socijalnimi demokrati je skoro ravno taka, kajti prepričani so, da bodo brez večjih težav od 101 rešili vsaj'16 mandatov, katere potrebujejo v dopolnilo dosedanjega števila. Ne gre se toraj danes toliko za ohranenje dosedanje posesti, kakor pa za priboritev novih mandatov, katerih posebno socijalni demokratje upajo mnogo dobiti. To se jim najbrže v več slučajih tudi posreči, ako se razne stranke ne bodo ravnale strogo po določilih v zadnjem trenutku sklenjenih kompromisov ter se ne bodo povsem odzvale vladnemu povabilu, naj se oddajajo povsodi glasovi protisocijalističnim kandidatom. Minister ska kriza v Franciji še vedno ni rešena. Radikalni vodja Sarrien, katerega smo jednako drugim listom že označili kot novega načelnika francoskega kabineta, ni mogel izvršiti svoje naloge tako, kakor bi bil rad, in sostaviti spravnega ministerstva, ker niti radikalci niti republikanci niso hoteli s svojimi nasprotniki pod jedno streho. Moral jc toraj predsedniku republike povedati, da so se mu izjalovili vsi poskusi. Sedaj se je obrnil predsednik Faure do senatorja Pey- trala ter njemu poveril sostavo novega ministerstva. Po jednodnevnem preudarku in mnogostran-skem posvetovanju z voditelji večjih strank se je včeraj odločil, da poskusi svojo srečo, in to tudi predsedniku naznanil. Ministerstvo namerava sostaviti iz naslednjih mož: Freycinet zunanje zadeve, Cavaignac vojno, Delombre finance, Dupuy naučno ministerstvo, Decasse mornarico, Sarrien pravosodje, Jonnart naselbine, Leygues javna dela, Maruejouls trgovino in Viger poljedelstvo. Sam pa bi obdržal predsedstvo in notranje zadeve. Peytralu se tu ne gre toliko za kako določno barvo novega kabineta, marveč on hoče le združiti večje korifeje, posebno pa zadovoljiti vse svoje tekmece ter jih storiti neškodljive. Ako se pa Peytralu ne posreči sostava kabineta, potem se obrne Faure zopet na predsednika obeh zbornic in je voljan pozvati na krmilo vlade vsakogar, kdor bi sploh pokazal zmožnost za rešitev take naloge. Začasno vlado na Kreti prevzele so po naj no vej ih poročilih le štiri velevlasti, namreč Francija, Rusija, Anglija in Italija. Vodstvo uprave bo sicer v rokah odbora narodne skupščine, vendar jih bodo nadzorovali admirali omenjenih štirih velesil. Kakor se iz Londona poroča, bodo vlade kmalu obvestile dunajsko in berolinsko vlado o tem najnovejem koraku, ker se ti dve v zadnjem času nista vmešavali v krečanske zadeve. Po silno dolgem, vsestranskem pogajanju se je konečno vendar toliko doseglo, da so je ustanovila na Kreti začasna vlada. S tem seveda zadeva se davno ni rešena in krečansko prebivalstvo bo morda še dolgo časa čakalo na zaželjeno samostojnost. Kje tiči vzrok, je vsakomur znano. Sultan neče opustiti ničesar od svojih zahtev, velevlasti pa ne marajo ali pa ne morejo pokazati toliko eneržije, da bi ga prisilile do konečnega koraka. Sicer pa zastopniki velesil še sami niso jedini, kakim potom bi bilo najbolje rešiti preporno krečansko vprašanje. Razgled po slovanskem svetu. Narodni šovinizem v ogerskih Šolah. Mažari znajo porabiti vsako priložnost, da učvrstijo svojo narodnost ter jo razširijo tudi po onih krajih ogerske države, kjer jej ni pravega mesta, namreč med nemažarskimi prebivalci. Posebne zasluge si je pri tem poslu stekel sedanji ogerski minister za bogočastje in uk dr. Vlašic. Kot renegat preganja slovansko kri huje nego katerikoli pravi Mažar, pa je za njegove uprave pomažareno več nemažarskih šol, nego jih je bilo vseh vkup za poprejšnjih ministrov. Še na Hrvatsko je imela njegova mažaronska sila neki vpliv vkljub autonomiji, katero uživajo Hrvati v oddelku za bogočastje in uk. Poznato je dobro, kako so se v novejšem času odprle mažarske šole pri nekih večjih železniških postajah in kako je uvel bivši predstojnik Kršnjavi mažarščino v hrvatske srednje šole za one, kateri se hočejo učiti tega jezika. Seveda Mažarom te koncesije niso dovoljne, a ko bi imel minister Vlašič le malo več moči, zahteval bi od Hrvatov kmalu ono, kar je storil s Slovaki in Srbi. — Znano je, kako je ogerska vlada pred več leti zaprla slovaške gimnazije, katere so Slovaki sami vzdrževali, a s slovaškimi zakladami so odpirali mažarske šole za same Slovake. Srbom so pustili samo še jedno gimnazijo v Novem Sadu, a še ta je na pol mažarska, a vzdrževati jo morajo sami Srbi. Ravno tako se je zgodilo z nemškimi in rumunskimi gimnazijami, ki na videz obstoje še kot take, a v resnici pa se mladež v njih odgaja v mažarskem duhu. Pa vender še vso to ni dostatno šovinističnim Mažarom, a najmanje ministru Vlašiču, ki neprenehoma snuje in kuje, kako bi spremenil vse tuje življ e na Ogerskem v pravi in popolnoma pristni mažarski živelj. Zategadelj izdaje naredbe, sklicuje skupščine ter zbira pomagače okolu sebe, da ž njimi izvede veliko osnovo popolne mažarizacijo Ogerske. Z ljudsko šolo je že skoro gotov ; le-ta je že vsa v njegovej službi; a v kratkem odpre še kakih 200 šol v onih krajih, kjer so bile do zdaj narodne šolo. Vsak mora dati zapisati otroke v državno šolo, ki je seveda mažarska, pa tako morajo privatne šolo same od sebe prenehati. — Učitelji so vsi prevejani Mažari, ker so tako od-gojeni v državnih preperandijah, a ko bi se kdo predrznil delovati v protivnom duhu, zgubi seveda v trenutku službo. Tako jo poskrbel Vlašič za narodno šolo, v kateri se mrevari mnogo več kot polovica otrok z mažarščino, mesto da se podučuje v materinščini ter tako nauči mnogo koristnih stvarij za življenje. A kaj mari mogotcem za prosveto na roda, da se le mažarščina širi, kaiti le ta jim je vse, drugo pa nič. Zategadelj se pa po teh šolal, ne širi prava krščanska prosveta, marveč gnjili liberalizem na propast samega naroda. Posebno skrb obrača minister Vlašič na sred nje šole. Vsak čas zbira konference ter se posvetuje, kako bi se dale te šole preustrojiti, da bodo bolj praktično ter mažarskemu duhu udane. Tako je pred nedavnim v odličnem zboru spregovoril, kako je treba poskrbeti, da se v ti h šolah goji pred vsem le narodni značaj Srednja šola odg-ja takozvano inteligenco in ta mora biti narodna. Tako se urejujejo povsodi pri naprednih narodih in celo tam, kjer so narodnosti brez vsake skrbi za obstanek svoj. Tem bolj je to potrebno za Ogersko, v tej mnogojezični državi, da se postavi odgoj na narodni temelj. To je lepo povedano, toda minister Vlašič pozna na Ogerskem samo jeden narodni temelj, namreč mažarski, in na tem morajo biti osnovane vse srednje šole. Ministru Vlašiču je gotovo poznato, kako so urejene šole na Švicarskem, da ne gube svojih narodnih pra vic niti Nemci, niti Francozi, niti Italijani; toda tega ni hotel omeniti, ker je taka pravična uredba proti njegovim osn .vam, katere zahtevajo popolno podložnost vseh drugih narodnostij le mažarskej Ce hoče oponašati v svojem delovanju ravnanje Nemcev na Pruskem in v Avstriji, potem je zares na krivem potu, kajti sila, s katero Nemci tlačijo Slovane, ne more ostati trajna, a nadjamo se, da se sčasoma tudi zlomi, in da Nemcem ne bode pomagal nemški narodni odgoj v šolah na slovanskih tleh. A to kar čaka brez dvoma Nemca, zgodi se tudi Mažaru prej ah slej, in mažarski narodni odgoj. kakoršnega si misli minister Vlašič, ne bede dosegel svojega namena. Vlašičev narodni odgoj pa ni nič drugega, nego razširjanje mažarskega šovinizma. V to Bvrho imajo biti napisane tudi šolske knjige in profesorji imajo biti navdahnjeni s tem duhom. Nič za to, če se predmet sam zanemari, da se je le mladež navdahnila mažarskega duha, to že zadostuje. Je li potem čudno, da so ogerske srednje šole tako slabe, s ij se v njih goji le mažarski šo. vinizem, ne pa potrebne znanosti. Kako strastni sovražnik resnice je minister Vlašič, vidi se tudi iz t ga da je dal vse šolske knjige predelati v tem mažarskem duhu. Tako je v zgodovini, katera se uči na ma-žarskih gimnazijah. Hrvatska poznata le kot osvojena zemlja, a v zemljepisju se omenjajo le žu-panije na Hrvatskem, a o autonomnern položaju kraljevine se ne omenja čisto nič. Na zemljevidih ogerskih pa je Hrvatska že zdavnej popolnoma zginila. O Slovakih, Srbih in Rumumh se nikjer nič ne omenja. Je li potem čudno, da takozvani inteligentni razredi mažarskega občinstva ne poznajo svoje domovine in da se sploh po mažarski književnosti in časopisju šir.jo čisto krivi nazori o položaju in stanju ogerske države. Kolikokrat se je že zgodilo, da najodiičnejim članom ogerskega sabora niso poznati članki hrvatske autonomije in da si celo ministri ne dado truda, da poznajo ustav državni. Iz tega nastanejo krivi nazori, prep ri, borbe in zmešnjave v državi, a pri vsem tem trpe narodi ki bi m g!i sicer mirno živeti. To so posledice dosedanjega šovinističnega odgoja v mažarskih šolah, s katerimi pa minister Vlašič še ni zadovoljen. On išči še več šovinizma mažarskega. bar pa po našem mnenju ne more biti na korist niti mažarskemu narodu niti ofrer-skej državi. Cerkveni letopis. Čudna dogodba. Kakor znano, &e v Turinu hrani oni prt. s katerim je bilo presveto telo našega Odrešenika v grobu ogrnjeno. Ta prt so po dolgem presledku pred jedmm mesecem bili pobožnemu ljudstvu očitno postavili v počeščenje. Lahko umerno. da so gledalci vinjenega srca zapuščali to dragoceno svetinjo in si želeli trajno ohraniti blage čute, b katerimi jih je ta pogled napolnjeval. Taki želji je deloma ustregla novodobna veda, rnenim foto- grafija, s pomočjo električno svetlobo. Sveti prt so namreč fotografirali, m sicer, kakor poroča »Oaservatore romano«, s Čud .vitim vspehom. Kralj Humb. rt dedni ču ai dragocene svo tinje, se m malo obotavljal, dati svoje dovoljenje v to, k. r se j., bal, da bi so morda zlorabljalo v sebične n un. ne Slednjič je pa vendar dovolil, to pa le odvetniku Sekundu Pii, članu društva za cerkveno umetnost. Odvetnik se je ponudil, d.i hoče napraviti sliko sam. na la>tne stroške in iz golega namena, da bi s svojim d. lom pripomogel do večje pobožiiosti. in ker j.- vedel, da bo s tem premnogo koristil zgodovini umetnosti »pluli Njegovo line je tako že sloveče; vsled neumornega svojega delovanja je h pomočjo foto grafije celi deželi koristil že jako veliko, dasi ga stane že mnogo denarja, truda in še več časa. Ze nekaj let sum fotografuje razna starinska dela, da imajo le količkaj umetniške vrednosti za Pij«' mont, potem naj si bodo že znana ali popolnoma neznana, cela ali pa že v razvalinah. Njegova bogata zbirka, ki je po večjem zastopana v razstavi za cerkveno umetnost, tvori celo bogastvo, o čemur se preje niti sanjalo ni nikomur. Dokazal je, da pij. montska dežela nima le trdnjav in voiaš-nic, marveč da se dobi tam mnogo prav izvirnih in popolnih umetnin. Gotovo je toraj, da hb kralj ni zmotil, ko je dovolil fotogratovati sv. tančico, najdražjo svetinjo, tako izkušenemu um. trnku Stvar sama na sebi pa ni bila tako lahka, kakor bi bilo misliti. Napravili ho v to svrho posebni oder in donesli najboljših aparatov. Foto-grafične ploče pa je napravil Pia po lastnem na činu še posebno občutljive za rumeno svetlobo. "Kajti znano je, da sence raznih barv na navadnih fotografičnih pločah ne pokažejo pravega medsebojnega razmerja. Tako nastane n. pr. sinja barva neba na pozitivni fotografični sliki preveč jasna, da, včasih popolnoma bela dočim dobe ru mena in rudeča vedno temno senco, včasih pa popolnoma črno. Vzrok tiči v tem, da navadno ploče preveč vsrkavajo (absorbirajo) višnjeve in vijoličaste svetlobne žarke. Ploča pa je občutljiva le za one trakove, katere ona masa, ona tvarina. s katero je ploča prevlečena, absorbira in vsprejema. Če toraj pomešamo nekoliko bromosrebrovo emulzijo, s katero je ploča namazana, prej predno se masa posuši, ali pa pozneje potapljamo ploče in jih tako zmočimo v kaki anilinovi barvi (n. pr. v eritrozinu eozinu ali kinolinu), potem je vspeh tak, kakor če gledamo skozi barvano sliko, n. pr. temno modro. D .čim so bili solnčni žarki za naše oko preobčutljivi, sedaj popolnoma lahko zremo v solnce. Tako morajo tudi pri fotografovanji rumeni. zeleni, oziroma rudeči žarki z ravno tako silo delovati na pločo in tako so d' be na pozitivni sliki potem j. dnakomerne senc.-. Tako preparirane ploče se zovejo ortokromatične « Isti vsp. h se tudi lahko doseže, ako držimo pred lečo, objektiv, m.-d f .tografovanjem kako barvano steklo, kajti za fotografični aparat je leča ravno to. kar za človeka oko. Vzlic vs.j natančn sti in precizn sti katero je imel Pia pri d. Iu. se mu prva slika ni posrečila. Vzrok je bil baje ta: Princezinja Klotilda se je močno bala da n<- bi se svetiti a kakors koli bodi poškodovala. Z*to B i morali napraviti pri prvem poskusu več različnih zastorov. ki bo služili kot reflektorji električne luči, ki bi bila teko ali tako premočna, če bi bila razsvetljevala sveto tančico s svojo polno svetlobo. Po teh Zbstorih pa se je odbijala in tako razpršila polagoma na cel predmet. Ker pa se električna luč m čno trese vibrira), pripisoval je fotograf vzroke svoje ska-žene slike tej nedostatnosti električne luvi. Treba je bilo toraj poskusiti znova. Konec sledi.) *J David Scolifc. Slot sti o. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko V drugem s-šitku so ob avljeni nastopni sestavki : M. Slekovec: Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem — Valvasorjeva knjiga grbov. — Jos. Benkovič: Kranjski bogoslovci v Rimu. — K. Črnalogar Slovenska Lutrova postila iz leta 1595. — P. B.: Od kod ime Horjul? - M. S.: Prazgodovinska in rimska gradišča v šent, urški župniji in v okolici. — M. S.: Nekaj o uničenju gotskih oken v naših cerkvah. — M S.: Stara gotska soha sv Štefana. — Kakor je že razvideti iz naslovov, donaša ta sešit, k jako zanimivo iu raznovrstno tvarino. StiridHset napovnv za šolske pesmi v Kopriv nik Majoenovi »Začetnici« Na svetlo dal Anton Kosi, učitelj v Središču. Cena 26 kr. h poštnino vred Lična, priporočila vredm knjižica. Dnevno novice. V L I u b I j a n i, 24. junija. Za golem I nega vikarja) j- presvetli knez in šk. f ljubljanski imenoval kan nika m dosedanjega mestnega župnika gosp Jan. F lisa, katerega po potrebi namestuje pr. lat dr. K u I a v i e. Za stol nega župnika jo imenovan kanonik Jos. lir ker; za dekana ljubljanske dekanije je imenovan kanonik Ivan S u š n i k i Praznik sv. Janeza Kmuika.) Presvetli knez m škol j.i danes ob 8. uri počastil trnovsko župnijo ob »jodu kv. Janeza Kronika h svojim obiskom. Vrli Trnovčani ho priredili ljubljenemu vladiki prekrasen sprejem, žal, da je neugodno vreme malo kalilo svečanost Po sv. maši Me j« presvetli škof odpeljal na Rimsko cesto, k|er je v Paichclnovi hiši podelil ŽOletni bolnici zakrament sv. birme. Tudi prebivalci t.- tako počaščeno bile, ki štej,, do 100 stanovnikov, so prisrčno pozdru vili dobrega višjega pastirja m ho mu ginjeni zahvalili za časteči pohod. Prihodnjo nedeljo, ko hc slovesno obhaja kresno opravilo, bo pa presvetli knez ob 5. uri popoludne propovedoval v trnovski cerkvi. (Imenovanje.) Finančni minister je imenoval davčna kontrolorja g. K Moschnerja in H. Murgel-na glavnima davkarjema; davkar J. Skušek m oficijal V. Aschmann sta imenovana kontrolorjema pri glavni davkariji; vsi v področju finančnega ravnateljstva v Liubljani (0 dogodku na borovniškem mostu), o katerem smo na kratko poročali v včcra|ftnji številki, nam je še dostaviti, da čuvaj Ant. Poglaj ni bil v službi, ko Be je podal v smrtno nevarnost in v zadnjem hipu preprečil neizogibno katastrofo. Im.-novani je oče Aesterih nedoraslih otrok, ki bi bdi g. tovo pahnjeni v veliko bedo, ko bi se bil ponesrečil očetu drzen poBkus Upati je da bo vodstvo južne ž< |, znicu upoftt.-valo zaslug« tega priprostega rešit«!|a ravno tako, kakor kakega višjega urad nika v takem slučaju, in mu priznalo nekoliko večjo nagrado, kakor onima dvema uslužbencema. ki sta s smrtno nevarnostjo rešila brzo-vlak nad Beljakom ob Dravi povodom zadnje po-vodriji. ko sta v zadnjem hipu odtrgala stroj, da je ves vlak obstal nepoškodovan na tiru, sama sta pa poskočila s proti vodi besnečega stroja. iZ Vidma pri Krškem) se nam poroča: Ka kor je že sploh znano, Bog nas letos zelo obiskuje z nadlogami boleznijo iri nesrečami. Pred dvema tednoma je v tukajšnem kraju in sploh po celej občini napravila povodenj veliko škode Pre plavila je njive in tra nike kakor tudi pota. katera so zdaj v zelo slabem stanju. Na glavne ceste j.- nan. sla veliko kamen a in p. ska. — Tudi bolezen škrlat nka '.S harlach tu hudo raz-aa. Obolelo je na nji mnogo otrok, radi tega s« je morala šola zapn t Nekateri so že na tej bolezni na novo zboleli in n> koliko jih je že tudi umrlo. — Kakor je- že bilo po časnikih naznanjeno, umrl je 19. t. m. gospod Josip Jerman, bivši poslanec in pose-tnik. K . se je 17. t. m. peljal iz Toplic domov, se je vsled raztrgan« in po povodnji poškodovane cest« zvrnil in potolkel tako nesrečno, da je moral umreti. Pogreb je bil 21 t m. do-poludne v Rajhenburgu zelo veličasten in ginljiv. V dil ga je domači g žujjiiik v spremstvu n treini gg. duhovni. Prišlo je k temu pogrebu mnogo občinstva, kajti rarijki je imel mnogo prijateljev Tudi požarna brarnLa mu je skazala svojo čast k poslednjemu počitku. Na pokopališču je ranj kernu v slovo spregovoril nekoliko besedij g dr. Tomaž Romih, mestni župan in učitelj v Krškem ter omenjal njegovih ZbF.lwj in delovanja Naj v miru počiva! L. Z. N«v«im*šniki v lavaiitinski škofiji Letos bodo posvečeni gospodje ve. četrtega leta: Agrež Martin iz Piš' c. Ferme G od S'.. Štefana pri Šrnar J. Ivane Janez iz Rajhenburga, Jurko Janez od Sv. Lovrenca nad Marib rom, Kocbek A od Sv. Are na Kremberku, Popotnik Jožef od Velike Nedelje, Potokar Gregor s Homca na Kranjskem, Hribar Josip iz Ceha. Iz tretjega leta čebašek J. \z Smlednika na Kranjskem, Markošek Janez iz 'Peharja, Skrbs Roman iz Ruš, Stegenšek A. od Sv. Lenarta, Tomažič Janez od Sv. Miklavža, Vogri-nec Janez iz Negove, Žičkar Marko iz Sevnice. (Zrelostne izpite) je na ženskem učiteljišču č. šolskih sester v Mariboru delalo 17 učenk. Z odliko sta izpito naredili M. Skrleo in M. Kle-menčič. (Povodnji) tudi na Štajerskem provzročajo mnogo škode. Tako je Bistrica v kozjanskem okraju prestopila bregove ter se razlila po njivah in travnikih. Ljudje ob vodi so morali bežati iz stanovanj. Tudi v jareninski župniji je obilno deževje naredilo preeej škode. Jednake pritožbe se čujejo od Brežic. (V Mariboru treba slovenske š»le.) Pri zadnji učiteljski konferenciji v Mariboru se je govorilo tudi o težkočah pri pouku nemškega jezika. Učitelj g. Kreinz (!) meni, »da je tudi zaradi tega toliko težav z nemščino, ker prihaja v šolo mnogo slovenskih otrok, ki nemški ne znajo. Zato naj bi se naprosil mariborski občinski zastoj), da izdatno pomnoži brezplačne nemške otroške vrtce«. To je toraj nemška pedagogika. Otroci naj se preje nauče nemškega jezika, da bodo mogli razumeti prusaške učitelje. (Potrjen zakou.l Presvetli ca niso morda Slovenci, marveč po največ podaniki iz bližnje sestradano Italije, ki hodijo v Trst ali jemat zaslužek iz pred ust domačinom, ali pa, ki stoje v službi žido-lahonske iredente, katera jih rabi v gotove svrhe, za demonstracije proti katoliški cerk\i in slovenski narodnosti itd. To brezdt movinsko, za vse pripravljeno armado si rezervira lahonstvo za svoje svrhe in je že jako značilno, da skrbi baš društvo »Progresso« za prenočišče tej armadi. No, da bodo občinski možje in »očetje« pritrdili tej »Progressovi« ideji, je samo ob sebi umevno. Za zidanje tacih zavetišč itd. bode j)a tudi zdaj denarja dovolj, ko dobi občina novih 12 milijonov. Stvar pa je več ko v jednem obziru pomisleka vredna. Kakor re čeno, dusedaj se klati in polega po ulicah tržaških v nočnem času že precej tacih bitij, s katerimi ima nepr« nehoma^opraviti drž. policija. Vender jih ne more biti preveč, ker bi bila stvar potem precčividna Poslej bodo j>a vreli taki duhovi kar trumoma iz lačne Italijo, ki bodo imeli po noči »kam iti«. Kaj pa bode naravna posli dica večjega naseljenja tega italijanskega proletarijata v Trstu? Na to bi vedeli odgovor.ti naši okolieanski kmetovalci Kakor znano, je tržaški magistrat odslovil vse dosedanje poljske čuvaje, kateri sploh niso bili nič prida in le politični lakaji magistrata, in zdaj je okolica brez poljskega varstva. Kaj pa se to pravi v okolici Trsta, to ve le oni, ki ima tu kaj po sestva. P samezni slučaji v tej zadevi so uprav grozni. Magistrat je odslovil čuvaje svojega mišljenja iz maščevanja, ker mu je država odvzela policijo, katera je prej pod magistratom igrala vlogo političnih rabeljnov nasproti Slovencem. S tem je hotel magistrat le vzeti vsako varstvo slovenske posesti pred italijanskimi tatovi mesta in tako okoličana postaviti pred novo nevarnost za njegov obstanek. Zdaj pa namerava taisti magistrat soglasno s »Pogressom« še ustanoviti nočno zavetišče takim tatovom, ka terih najbrže še več naroče iz lačne dežele. Iz tega koraka že je razvidno, kam meri iredenta. Okoličana hočejo po italijanskih tatovih in težkih občinskih nakladah prisiliti, da opusti kmetovanje, in na tak način dob6 v roke slovensko posest v tržaški okolici. N >, za poljsko varstvo so se že storili odločni koraki in magistrat naj si ne domišlja, da se mu tako hitro posreči dobiti v pest slovensko okolico, vkljub vsem tolpam iz Italije in zavetiščem za te tolpe v mestu tržaškem. Zares, za jedno slovensko šolo v Trstu ne bo odpadlo niti novčiča od najetih 12 milijonov, za prenočišče italijanskim lopovom se bode pa hitro našel denar! (»Snops« ni za — svinje.) Nedavno je eden voditeljev belgijskih socijalistov poslanec Vander-velde, ki je znan kot hud nasprotnik žganjepitju, kateri veliko k vara napravlja tudi mej belgijskimi delavci, govoril na shodu v Marche les-Eeaussines proti žganjepitju. Vedel pa je, da ima med svojimi poslušalci veliko prijateljev in častilcev žganja, zato jo bil mnenja, da se mora poslužiti v svojem govoru posebno krepkih razlogov. Omenil je zato mej drugim, da jo neki prešič popil cel sod žganja ter vsled tega poginil. Vspeh teh besed je bil nepričakovan. Neki poslušalec v ozadju ni mogel krotiti svoje jeze, da se je povžilo po nepotrebnem toliko žganja, ter je zaklical: Prav se mu je zgodilo, vsaj žganje ni za — svinje! (100.000 kron iu štirikrat, 25.000 kron) so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini z odbitkom le 20 odstotkov. Opozarjamo svoje č. bralce na to, da se vrši prvo žrebanje nepreklicno dne 2 5. j u n i j a 18 9 8. Društva. (Gasilno društvo vGor j ah p. Bledu) V nedeljo, to je 19. t. m. praznovalo je gorjansko gasilno društvo kakor občina gorjanska za res prelepo slavnost v najlepšem vremenu. — Blagoslovil se je »Gasilni dom« v proslavo i spomin 50 1» tnice našega presvitlega c< satja Franca Jožefa I. — Te slavnosti udeležilo se je okrog 200 gasilcev iz naših sosednih krajev, kakor tudi iz Kranja, Skof|e Loke in iz Šiške. — Zraven društev prišlo je tudi polno število tujih ljudi, da si ogledajo lepo in ukusno izdelan Gorjanski »Ga- silni dom«, kateri nosi pri vhodu podobo av. Flo-rijana in Nikolaja, katere je naš domači slikar g. Bradaška prav ukusno izdelal, in da se vdeleže tudi te prelepe slavnosti. Sprejem društev je bil v Sp. Gorjah, katerega se je udeležil tudi občinski odbor, »Bralno društvo«. Prišla so nasproti vrlim gasilcem tudi domača dekleta v narodni noši, k oje so jim pripenjale šopke iz gorskih cvetlic. — Ko so društva skupaj dospela, jela se jih je velika vrsta proti Zg. Gorjam pomikati, kojim so je pridružilo toliko ljudstva, da se je vrsta malo od teh vasij pretrgala. — V vasi čakala je društva godba c. kr. p.špolka st. 27 in )ih spremila z lepimi koračnicami v cerkev sv. Jurija. — Ob 10. daroval je slavnostno sv. mašo naš gosp. župnik J. Ažman. Imel ]e tudi zelo pomenljiv govor za gasilno društvo. — Po sv. maši pomikala so se društva proti novo zidanemu »Gasilnemu domu «, katerega je naš gosji, župnik slo* vesno blagoslovil. Bog daj da bi ta bož|i blagoslov imel pri vsaki nesreči obilo uspeha in da bi gorjansko društvo se dan za dnevom bolj razvijalo, proevitalo in napredovalo! — Po dokončani cerkveni slavnosti odkorakala so društva k obedu v gostilno Cerne-tovo s spremstvom godbe in mej grmenjem topičev. — Pri obedu je govoril gospod načelnik Vinko Cerne v imenu jgorjanskega društva napitnico na presvitlega cesarja, ki je bila navdušeno vsprejeta Po obedu oglasil se je zopet g. načelnik Črne in se srčno zahvalil ustanoviteljem gorjanskega gasilnega društva. Ob četrti uri začela se je tombola, koja se je v najlepšem redu izšla. — Gorjanci pa še danes ne morejo pozabiti prelepe slavnosti, katera naj jim ostane v vedni spomin 50 letnice našega presvetlega vladarja Franca Jožefa I. z željo, Bog naj ga živi še mnoga, mnoga leta v prid cele Avstrije! (Katoliško rokodelsko društvo v Skofji Loki) gre v nedeljo 26. t. m. zjutranjim vlakom na božjo pot na Brezje. Tam bo imelo dopoldne duhovno opravilo. Kdor se hoče pridružiti, dobro došel! (Pevsko društvo »Zvon« na Op-č i n a h.) V proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja priredi v nedeljo. dn6 26. ju-ni|a 1898 pevsko društvo »Zvon« na Opčinah koncertno veselico na dvorišču gospoda Ivana Go-riupa z blagohotnim sodelovanjem pevskega društva »Zarja« in tamburaškega zbora iz Rojana. Začetek točno ob 5. uri popoludne1 Vstopnina k veselici 30 kr. za osebo, sedeži po 10 kr. vsaki. Ker je čisti dobiček namenjen ustanovi za štipendije okoličanskim dijakom, nadeja se obilne udeležbe, na katero uljudno vabi Odbor pevskega društva »Zvon«. (Slovensko pevsko in bralno društvo »Maribor«) je izvolilo pri (drugem) iz-vanrednem občnem zborovanju sledeče gg.: Predsednik. g. dr. Radoslava Pipuš; podpredsednik, g. Jakoba Milavec; tajnikom g. Franja Cuš; blagaj nikom gosp. Antona Ilebol. Prejšni predsednik in ustanovitelj tega društva g. Štefan Skrbinšek prevzel je vodstvo petja. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj, 24. junija. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Slovencev v Ormožu proti vstanovitvi nove nemške šole. S tem je razveljavljen odlok na-učnega ministerstva, določujoč vstanovitev take šole. Upravno sodišče vtemeljuje svoj ukrep s tem, da so šolske razmere v Ormožu sedaj take, da je nemogoče vstanoviti novo nemško šolo. Dunaj, 24. junija. Ob najlepšem vremenu je praznovala dunajska šolska mladina danes slavnost cesarjevega jubileja. Slavnosti se je vdeležilo do 7o.000 učencev in učenk, ki so z ostalim prebivalstvom navdušeno pozdravljali navzočega vladarja. Na nagovor župana dr. Luegerja je odgovoril cesar, da se še nikdar ni tako rad odzval kakemu povabilu, kakor danes k slavnosti otrok dunajskih. Učitelje je cesar opominjal, naj se z vso vnemo oklenejo svojega svetega poklica, ter končal svoj govor s prisrčno zahvalo vsem pričujočim zastopnikom ljubega Dunaja, učiteljem in starišem. Konečno zahvalil se je še otrokom in pohvalil njih napredek. Dunaj, 24. junija. Posebno veličasten je bil slavnosten sprevod šolskih otrok dunajskih v proslavo cesarjeve vladarske 50-letnice. Šolarjev je bilo pri sprevodu, ki se je vršil po ringu, okoli 82.000. Županu je dejal cesar, da je bilo to nekaj posebno lepega ter da mu je v posebno tolažbo po mnogih bridkostih, katere mu grenijo ravno letošnje leto življenje. Dunaj 24. junija. Cesar se je danes "vrnil na Dunaj ter v daljši avdijenei vsprejel grofa Thuna. Praga, 24. junija. Rektorjem nemškega "Vseučilišča je izvoljen profesor moralke Aut. Kurz. Levov, 24. junija. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor je bil iz pete skupine v okraju Sanok izvoljen kandidat poljske ljudske stranke Stopinski z 923 glasovi. Le-vieki je dobil 252 glasov. Budimpeita, 24. junija. Ogerska kvotna deputacija je sklenila v včerajšnji seji, da pododsek nadaljuje pogajanje danes na Dunaju. ter mu je naznanila potrebna navodila. Budimpešta, 24. junija. Tukaj se govori, da gre zato nadvojvoda Jožef v Bel-grad, ker baje namerava kralj Aleksander srbski poročiti se z njegovo drugo hčerjo Elizabeto. Berolin, 24. junija. Bismarkov organ »Neueste Naohrichten" pišejo glede razmer mej Crnogoro in Avstrijo, da bi jim ne bilo treba prisojati nobenega pomena, ko bi ne bilo nevarnosti, da se vsled tega ne omaje ohranitev miru, ker ne smemo s prevelikim optimizmom presojati razmer na Balkanu. Rim, 24. junija. Položaj je še vedno nejasen. Viseonti-Venosta je poskusil sosta-viti vlado, a se mu ni posrečilo. Misli se, da kralj pokliče generala Pellouxa, da sestavi vlado, toda zato je malo upanja, ker zbornica ne mara za izvenparlamentarno vlado. Milan, 24. junija. Vojno sodišče je razglasilo obsodbo nad 24 zatoženci, ker so bili obdolženi, da so provzročili zadnje nemire. Pet zatožencev je oproščenih, Ohiesi je obsojen na 6 let, Romussi na 4 leta in 2 meseca in ostali na daljši ali krajši zapor. Pariz, 24. junija. Senator Peytral je prevzel sostavo novega kabineta. Vojska mej Španijo in Ameriko. Amerikanci so vendar le poskusili svojo srečo 2 izkrcavanjem vojnih čet na kubansko zemljo in sicer, kakor poroča general Shafter, z velikim vspehom. Poročilo, ki ie je o tem važnem dogodku prejel ameriški vojni minister general Alger, slove takole: Z izkrcanjem čet generala Shafterja se je pričelo pri Baiquiri, 17 milj vzhodno od Santiago de Cuba, mej tem ko je brodovje streljalo na več španjskih utrdb zahodno in vzhodno od Santiago, iz katerih treba pregnati Španjce, predno je mogoče ameriškim četam prodirati proti Santiago. Izkrcanje se je vršilo pod varstvom to pov in s sodelovanjem blizu 1000 vstašev pod vodstvom Castillovim, ki so se na ameriških la-dijah pripeljali iz Acerradores v Siguas. Mej izkrcavanjem ameriških čet so se nahajali Španjci mej dvema ognjema, na jedni strani so namreč streljali Amerikanci z ladij s topovi, na drugi nasprotni strani pa vstaši. Izkrcanje pri Cabanaru in Aguadores bo trajalo najbrže celi dan, vender se meni, da bode prednja straža v malo urah dosegla sv®j namen. Proti Baiquiri vodi dobra cesta, kraj je zadostno preskrbljen z vodo. Dosedaj je določeno, da se čete vstavijo v razdalji dveh dnij pred Santiago. Vodja Garcia je naznanil, da so nadaljne španjske čete pod vodstvom generala Pando na potu proti Santiago, kjer se zjedinijo z ondotnimi četami. To in še druga poročila iz No\v-Yorka objavljajo listi o izkrcanju ameriških Čet na kubansko zemljo. Kakor pa vsa taka poročila, moramo tudi to vsprejeti z največjo reservo in za sedaj se more le to konštatovati, da so Amerikanci na raznih krajih poskusili svojo srečo. O konečnem vspehu pa sedaj še ni mogoče govoriti, dokler tudi od druge strani ne dojde kako sporočilo. Madrid, 24. junija. Admiral Cervera brzojavlja, da so se Amerikanci izkrcali pri Punto de Taracos, in da je on vse pomorščake pridelil pehoti, da se skupno bojujejo z nasprotnikom. Cervera pravi, da je položaj zelo kritičen, vendar je izjavil podtajnik v notranjem ministerstvu zastopniku ,.Agence Fabra", da je pozneje prejel poročilo, da so Španjci odbili napad Amerikancev. Madrid, 24. junija. Guverner v Santiago poroča, da je trajal boj pri Siboney in Bai- a ti Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura 1 Vetrovi po Celziju Neb« o 2 • '> 3 & * . i =« f> » ^ > 23 9 zvečer 733-4 20-6 | si. jug oblačno 24 7. zjutraj 2. popol. 736 8 737 7 13-4 I si. svzh. 17'5 | sr. jug dež del. jasno 18'6 quiri pozno v noč in da je sovražnik premagan na celi črti. le na levem krilu pri Baiquiri so morali Španjci konečno odjenjati. Španjske čete so se vrnile v najlepšem redu. Madrid, 24. junija. Vojni minister jo prejel uradno brzojavko iz Santiago, v kateri se naznanja, da so Španjci po daljšem in krvavem boju odbili prvi napad Amerikancev pri Beracosu. Havana, 24. junija. Španjska prevozna ladija je vkljub blokadi neovirano dovedla živež v pristan Cienfuegos. London, 24. junija. 0 izkrcanju Amerikancev poroča časnikar sledeče: 22. t. m. ob 9. uri 15 minut so začeli Amerikanci streljati iz topov na ladijah proti vasi G'i-ragua v razdalji 6 milj. Ob jednem so se začele premikati ladije z vojaštvom. Ob uri 45 minut so se prikazali kubanski vstaši na zahodnem delu pri Baiquiri. Pet ladij je začelo bombardovati obrežje na istem mestu. V prvi četrt uri je padlo 45 krogelj. Španjci so se kmalu odzvali izza utrdb in zatišja. Ob 9. uri 50 minut je zavila prva ladija s 1. in 8. polkom proti obrežju, njej so sledile naglo druge ladije iu moštvo se je v najlepšem redu podalo na odkazani prostor. Mej Amerikanci je vladalo nepopisno navdušenje. Vstaši na konjih, ki so bili dosedaj skriti za grmovjem, so se prikazali in čestitali Amerikancem. Morje jo bilo mirno, vreme krasno in lahek veter je odganjal neznosno vročino. Washington, 24. junija. Senat je naroČil vladi, naj poizve, kaj je z vjetim poročnikom Hobsonom in njegovimi tovariši, in ali je res, da so Španjci mesarili padle Amerikance. Tujci. 22. junija. Pri Slo-u : Koppmann iz Gradca. — Haushrandt iz Kiinig' Buleeri- Eichberger, Rosanis, Karlmann, Graf, Munsch, Breisach, Busak z Dunaja. — Adorjan, Hach-rach iz Budimpešte. — Sokol iz Prage. — Curiel iz Trsta — Heinrich iz Celovca. — Rieger od Sv. Ane. — Žužek iz Preddvora. — Belschan iz Budnega. Pri Malifiu: Vogl, Miilz, Leliner z Dunaja. — Holzer in Gorice. — Welley, Hiitner iz Gradca. - Nickerl iz Prage. — Lončar z Brda. — Novak iz Kočevja. — Daner iz Trsta. — Wantret iz Brna. Pri Uoytlu: Ivaneevicli, Kutalek, Dimmer iz Trsta. — Scbmitzer iz Stuttgarta. - LubSina iz Pulja. — Kaefer iz Kumberg-a. — Marjanevič iz Zagreba. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. Srednja včerajšnja temperatur* 22 1°, za 3-5° nad oormalom. Po noči od 2l/a—3. ure nevihta, močen veter, potem dež. Poletno stanovanje! V Selu na Breznici, 10 minut od postaje Žirovnica, blizo Bleda na Gorenjskem, je oddati več novo mebliranih sob. Ondi se tudi vedno dobe gorka ln mrzla Jedila pristno dolenjsko ln lstrijansko vino ter Koslerjevo' pivo. — Gospodom turistom in izletnikom priporočani sdbe za prenočišče. 425 6-2 Egidi) Jeglič, posestnik. Štajersko deželno kopelišče Postaja Južne železnice Poljane. Sezona od l. maja do X. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja, ravnateljstvo. Svetovnoeloviti glavberjevo - »olnato - klslt-k&atl vrelol, priporočeni od prvih sdravnUklh avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sicer: Tempeljski vrelec, nitJ°sv8iuj°:'a Stvrij« VI"l'llW preizkušeno zdravilno sred-V 1 ,il »IVll/t^ stvo, 303 20-9 razpošilja vselej sveže napolnjeno deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec • Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski Anirej Eovsek t v Ljubljani. Kolodvorske ulice 22 s« priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojniitvora v naročilu na izdelovanje olta,i*jev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine . iz različnega uiaterijala. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovsek-u. podobarju iu pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučilh župnije lAlinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dea, svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. 2 a 1 i n a, dne 1. avgusta 1897. 505 62-48 Josip Novak, župnik. P lili mm IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega ! orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Aloj2ijevišča priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-liliov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, krizev ua. ?64 36 j kovine po poljubnem slogu j i i z k i c e n i. M M ♦ Žrebanje jutri! 887 14 Le 50 kr. za 4 Žrebanja. Jjj Glavni dobitek 1M HI tal taJSlO ta I. žrebanje: 25 junija 1898. II žrebanje: 6. avgusta 1898. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. priporoča JT. C^- MEn^ev, menjalnica v Ljubljani. mejne razstavne srečke a 50 kr. Sili BflLWtM, „NARODNA KAVARNA" Hmmkm trm v Ponr Visokočastitemu p. n. občinstvu naznanjam, da otvorim gori omenjeno, popolnoma novo opravljeno ter z vsemi udobnostmi opremljeno kavarno dne 25. junija 1898 ob 12. uri opoludne. Pri otvoritvi sodeljuje oddelek slavne vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Dekoracije in pohištvo v tej kavarni izvedeno je v jugoslovanskih motivih po načrtih arhitekta g. J. Jagra in mizarja g. J. Primožiča, tapetarska dela izvršila je tvrdka J. N. Naglas, slikarska g. Kramaršič in g. Terdan, pleskarska gosp. Bricelj, stopnjice izvršil je g. Zabkar in stole tvrdka J. Verbič v Bistri Prostori so zračni in visoki ter obstoje: iz biljardne sobe z dvema biljardoma, bralne dvorane in iz dveh igralnih sob. Na razpolago so vsi tu- in inozemski najbolj čitani časopisi. V nadeji, da sem uredil kavarno vsem zahtevam slavnega p. n. občinstva, potrudil se bodem, ustreči željam vseh mojih častitih p. n. gostov. Postregel bodem z izvrstno belo in črno kavo,, čaji, likeri in z raznimi pijačami kakor tudi z Auerjevim in plznskim pivom; v poletju z vedno svežim sladoledom, limonado, malinovim sifonom itd. ter izborno kavo za zajutrk, osobito v Ljubljano dohajajočim gostom v priporočilo. Opirajoč se na zaupanje, katero mi slavno občinstvo že mnogo let izkazuje, se zahvaljujem za to zaupanje in se nadejam, da mi isto še v večji meri v moji novi kavarni nakloni. Z najodličnejšim spoštovanjem Treski pomočnik, izučen za mešano blago 21 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče primerne službe. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod naslovom A C, poste restante, 1550. Sv Jurij na Ščavnici. 430 2-1 Narodni dom. Povodom 434 1—1 otvoritve restavracijskega, vrta v Narodnem domu bode v soboto dne 25. junija 11. vojaški koncert. Začetek ob 728- uri. — Vstopnina 20 kr. Vrt je električno razsvetljen. SSa spomlad in stav6eno 6060! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motike, krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa nlčarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči, kovano ia valano železo, vsako vr sin »kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln oele hiše. Železniške šine za oboke, oement, štorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne Zeleznine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 54 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratence in drat, vsakovrstne tehtnloe, plo-ščevlna vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, olnka-sta in pooinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. D ii ii a j s k a borza. Dn6 24. junija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ Avstrijska zlata renta 4°/„......121 „ Avstrijska kronska renta 48/0, 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .911 „ Kreditne delnice, 160 gld..............370 „ London vista...........119 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 „ 60 kr. 50 „ 45 , 85 „ 25 „ 85 „ 95 „ 82l/i, 75 „ B21/a, 35 „ 63 „ Dn6 23. junija. 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . .. . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3"/„ . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic40/0 163 gld. 25 kr. 160 75 193 — 99 25 139 25 128 75 110 — n 112 50 n 99 fl — n 98 60 220 — n 181 75 126 85 99 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld.......201 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......27 „ Salmove srečke, 40 gld........85 „ St. Genčis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........2"2 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 157 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3510 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 431 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 76 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 110 Montanska družba avstr. plan.....161 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 Papirnih rubljev 100........126 - kr. 50 50 85 50 15 50 87 Sar Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrehanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „3K E R C U B I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 3UT PoJasnlla"£2£ v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih 1 n, v 11 i o. *£S