Leto 1906
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXV. — Izdan in razposlan dne 15. avgusta 1906.
Vsebina: (St. 161—165.) 161. Razglas, s katerim sc objavljajo dodatna določila k meroskusnerau redu z dne 19. decembra 1872. 1. — 162. Ukaz, s katerim se deloma dopolnjuje ukaz z dne 21. avgusta 1871. 1. gledé predpisa o preskušnjah kandidatov za učiteljsko službo petja na srednjih šolali in učiteljiščih, nadalje goslanja, orgljanja in igranja na klavir na učiteljiščih. — 163. Razglas, da se opravila natiskovanja kolkovnih znamenj in kolkovanja inozemskih vrednosteiih papirjev od dohodarstvenega in kol kovnega urada prenašajo finančni deželni blagajnici v Trstu. — 164. Ukaz o izpremembi rokov za vplačevanje hišne najmarine v okraju za pobiranje davkov Most. — 165. Razglas, s katerim se predpisi o meroskusnouradni preskušnji in poveritvi edino za tehtanje prtljage potovalcem po železnici (potne prtljage) določene tehtnice mostovnice s kazalcem objavljajo v izpremenjenem in dopolnjenem besedilu.
101.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 17. julija 1906.1.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-skusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak. št. 171).
Izvršujč zakon z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872), s katerim se je ustanovil nov red za mere in uteži, se javno naznanja nastopni, po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani dodatek k ineroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171).
Določila tega dodatka dobé moč šest tednov po dnevu, katerega se razglasijo.
Fort s. r.
Petinštirideseti dodatek k meroskusnemu redu
z dne 19. decembra 1872. 1.
K § 37 do 40.
V meroskusnouradno preskušnjo in poveritev se pripuščajo tudi saharometri za 0 do 8 odstotkov, ako ustrezajo nastopnim pogojem.
I.	Določila o kakovosti saharometrov.
1.	Iz čistega in povsod enako gostega stekla napravljeni saharometer ne sme biti daljši nego 440 mm ; držajev premer naj ima najmanj 4 mm.
2.	Kok držajev in tisti del njegov, ki se ga drži neposrednje, najmanj 2 mm dolg, morata biti opremljena s prevleko iz rdečega pečatnega voska.
Od spodnjega roba te prevleke mora gorenji rob papirnate lestvice biti najmanj 10 mm narazen.
(Slovenlsch.)
Spodnji rob papirnate proge sme biti k večjemu za 10 mm više nego pritopljišče med saharo-metrovim telesom in držajem.
3.	Papirnato lestvico v držaju je razdeliti po desetinskih odstotkih od 0 do 8 odstotkov. Srednja razdalja dveh odstotkovih črtic, ki sledé druga drugi, ne sme biti manjša nego 20 mm.
Celim odstotkom ustrezajoče delne črtice je treba razločno ošteviliti in te črtice morajo biti daljše od petdesetinskih črtic, te pa zopet daljše od desetinskih črt.
Najspodnja delna črta mora biti najmanj za 10 mm nad pritopljiščem držaja.
Razdalja zgornje delne črte od držajevega koka ne sme znašati manj nego 20 mm.
Razlika v legi posameznih delnih črt proti idealno neprestani delitvi ne sme iti čez 0-01 odstotka.
Podatki instrumenta ne smejo pri nobeni točki biti za več nego 0-2 odstotka različni od dolžnega podatka.
Omenjeno lestvico je dalje opremiti s fabrika-cijsko številko, z letno in mesečno številko nareje instrumenta in z oznamenilom „Saharometer za težne odstotke pri -t- 14° R. — čitaj od zgoraj“ in v držaju Zgoraj pritrditi z vizjim klejem ter namestiti navadno majhno luknjico, spodaj s pečatnim nim voskom.
4.	V saharometrovem telesu vtopljeni toplomer mora imeti zgoraj in spodaj pritrjeno lestvico na papirju ali kartonu, na kateri je na sprednji strani delitev od 1 0 R. pod ničlo do 20° R. nad ničlo. Petične in desetične črte morajo biti primerno podaljšane in desetične tudi še razločno ošleviljene.
Razdalja stopinjskih črt 0 do 26 ne sme biti manjša nego 64 mm, delilni pogreški ne smejo biti čez 0-1 °.
Lestvica mora imeti izrečno oznatnenilo „Toplomer po Réaumurju“ in naj ima na zadnji strani ime in bivališče narejalca instrumenta in napis:
„Podatke tega instrumenta je reducirati po pripadnih uradnih tablah. “ ' (Primer, oddelek II, točko 7.)
Sme pa se tudi ime in bivališče narejalca eventualno povedati na saharomelrovi lestvici. (Primer, točko 3.)
Živo srebro mora ob dvigajoči se in padajoči toploti tvoriti popolnoma pravilen kok, se ne sme nikakor vleči pošev, se ne sme držati stekla, tudi se ne smejo delati mehurčki.
Ako se brez sunka obrne instrument, se nit živega srebra ne sme ločiti in se ne sme znižati; če se ohladi na 13° R. pod ničlo, se mora nit umakniti v reservoar toplomerov.
Podatki toplomera, čigar kapilarna cev, ne da bi se kje razširila, mora biti iztegnjena v ost, smejo biti za 0-5° največ previsoki, oziroma prenizki.
II.	Meroskusna preskušn.ja in poveritev.
5.	Meroskusuo se preskušajo in poverjajo sa-harometri, ki ustrezajo spredaj stoječim določilom, pri c. kr. komisiji za pravilni meroskus (na Dunaju, 11., Praška državna cesta [Prager Reichsstraße] št. 1, poštni dostavni okraj XX/2).
Preden se popreskusijo ti saharometri, morajo vobče mesec dni poprej (počenši od časa, ko so bili prineseni), ležati pri c. kr. komisiji za pravilni meroskus.
C. kr. komisija za pravilni meroskus pa je pooblaščena, ta čas ležanja okrajšati, ako je instrument dokazno narejen iz takega stekla, pri katerem so s časom nastajajoče premene v telesnim in obliki, kakcr kaže izkušnja, le majhne.
6.	Gorenjim pogojem ustrezajoči instrumenti se kolkujejo na držaju med lego pečatnega voska in lestvico in na saharometrovem telesu na vsakem z znamenjem orla
Večjemu kolkovnemu znamenju na saharometrovem telesu se pridene tekoče število zapisnika.
7.	K vsakemu poverjenemu saharometru se izda izvidnica; ta obseza fabrikacijsko številko, uradno številko zapisnika, mesec in leto nareje instrumenta, njegovo težo in potrdilo o plačani mero-skusnini. Izvidnici je pridano navodilo za rabo s potrebnimi redukcijskimi tablami vred.
Za vsak saharometer, ki se iz katerega koli razloga zavrne od meroskusa, oziroma kolkovanja, se izda vračilnica, ki obsega povedbo poistinjenih ne-dostatkov in tako tudi potrdilo o plačani pristojbini (manipulacijska pristojbina ali vračilna pristojbina, primer, oddelek III, točko 9 in 10).
8.	Če se je slranki izgubila k saharometru pri-padna izvidnica, ali če je postala nerabna, je moči pri c. kr. komisiji za pravilni meroskus poprosili za drugopis.
Za vsak posamezni drugopis potrebno kolkovno znamko za dve kroni je priložiti kolku zavezani prošnji in v vlogi je povedati uradno zapisniško številko, pod katero je bil saharometer poverjen, fabri-kacijsko številko instrumenta ter ime in bivališče saharometrovega narejalca.
Za izdajo drugopisa je, če ni pri roki izvirne izvidnice, plačati znesek 2 K 40 b, če pa je, znesek 80 h.
III.	Pristojbine za meroskusno preskušnjo
in poveritev.
9.	Za saharometre, ki se zaradi lahko vidnih konstrukcijskih nedostatkov zavrnejo od meroskusne obravnave, je plačati šestdeset vinarjev manipulacijske pristojbine za vsakega.
10.	Za saharometre, za katere se je pri izvedeni popreskušnji spoznalo, da ne ustrezajo za uradno poveritev postavljenim pogojem, znaša pristojbina 10 K za vsakega.
V tem, kakor tudi v prej navedenem primeru dojdejo saharometri stranki z izdano vračilnico, na kateri se uradno potrjuje plačana vračilna, oziroma manipulacijska pristojbina (primer, oddelek II, točko 7, alineo 2).
11.	Za meroskusno preskušnjo in poveritev saharomelrov je plačali 20 K pristojbine (primer, oddelek II, točko 7).
IV.	Vnovična meroskiisna proskušnja, oziroma poveritev (dodatni meroskus).
12.	Dobro je, saharometre v primernih dobali dati v vnovično meroskusno preskušnjo, oziroma poveritev, ker kaže izkušnja, da lahko nastanejo deformacije saharometrovega telesa in tudi masne izgube, ki utegnejo kaziti podatke n strumenta.
Za kako vnovično preskušnjo, oziroma pove ritev saharometra, je plačati v predstoječem oddelku Ul navedene pristojbine.
Na Dunaju, 23. dne junija 190(1. 1.
G. kr. komisija za pravilni meroskus: Lang s. r.
168.
Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 27. julija 1900.1.,
s katerim se deloma dopolnjuje ukaz z dne 21. avgusta 1871. I. (drž. zak. št. 107) gledé predpisa o preskušnjah kandidatov za učiteljsko službo petja na srednjih šolah in učiteljiščih, nadalje goslanja. orgljanja in igranja na klavir na učiteljiščih.
Deloma dopolnjujé ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 21. avgusta 1871.1. (drž. zak. št. 107) sem spoznal za dobro zaukazati, da bodo abiturijenti tečajev za izobrazbo učiteljev na dunajskem konservatoriju, ki pridobé v bodoče zrelostno izpričevalo, gledé dokaza učne usposobljenosti za poučevanje orglanja na moških (ženskih) učiteljiščih enaki tistim kandidatom, ki so to učno usposobljenost dokazali v zmislu omenjenega ukaza z uspešno opravljeno preskušnjo pred tam oznamenjeno pre-skuševalno komisijo.
Marchet s. r.
163.
Razglas finančnega ministrstva z dne 27. julija 1906. L,
da se opravila natiskovanja kolkovnih znamenj in kolkovanja inozemskih vrednostnih papirjev od do-hodarstvenega in koikovnega urada prenašajo finančni deželni blagajnici v Trstu.
Z ozirom na točko 1, odstavek 3 ukaza finančnega ministrstva z dne 1. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 239) in § 2, točko 2 ukaza finančnega ministrstva z dne 23. februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 36) o uradnem natiskovanju kolkovnih vrednost-nic, nadalje z ozirom na ukaz finančnega ministrstva z dne 16. maja 1906. 1. (drž. zak. št. 103) o sc-znamku uradov, pooblaščenih za prekolkovanje inozemskih. vrednostnih papirjev, se naznanja, da so opravila uradnega natiskovanja kolkovnih vrednost-nic na račune, vozne liste in nepopisan papir in prekolkovanja kolkovnih znamk na inozemskih vrednostnih papirjih v Trstu od 1. dne julija 1906. 1. počenši namesto dohodarstvenega in koikovnega urada poverjena finančni deželni blagajnici tam.
Korytowski s. r.
164.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 27. julija 1906. 1.
o izpremembi rokov za vplačevanje hišne najma-
rine v okraju za pobiranje davkov Most.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 110) se ukazuje, da je liišno najma-rino, ki jo je bilo v okraju za pobiranje davkov Most vplačevati po doslej veljajočih določilih v četrtletnih, predplačnih, 1, dne januarja, 1. dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra dospelih obrokih, v tem okraju za pobiranje davkov odslej plačevati v štirih enakih 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta in 1. dne novembra vsakega leta dospelih obrokih.
Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) tudi za 5°/0ni davek od čistega donosa poslopij, ki so docela ali deloma oproščena hišne najmarine iz naslova stavbstva.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem oktobra 1906. 1.
Korytowski s. r.
165.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 30. julija 1906. 1.,
s katerim se predpisi o meroskusnouradni pre-skušnji in poveritvi edino za tehtanje prtljage po-tovalcem po železnici (potne prtljage) določene tehtnice mostovnice s kazalcem objavljajo v izpre-menjenem in dopolnjenem besedilu.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. I. (drž. zak. št. 1 I I) se v nastopnem javno naznanjajo po c. kr. komisiji za pravilni meroskus v izprcmenjenem in dopolnjenem besedilu izdani, glede pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o meroskusiTo-uradni prcskušnji in poveritvi tehtnice mostovnice s kazalcem, ki je določena edino h; za tehtanje prtljage po-tovalcem po železnici (potne prtljage).
Ti predpisi stopijo v moč z dnem, katerega se razglasč; hkratu se razveljavljajo z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 9. julija 1889. 1. (drž. Zak. št. 115), oziroma v uka/.niku za meroskustvo
št. 32 iz 1. 1889. glede iste tehtnice objavljeni predpisi.
Tehtnice mostovnice s kazalcem za prtljago potovalcem po železnici (potno prtljago), ki so izdelane po nazadnje omenjenih dosedanjih predpisih, pa se smejo še do 31. dne decembra 1910.1. dodatno preskušati.
Fort s. r.
Predpisi
o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi tehtnice mostovnice s kazalcem, določene edino le za tehtanje prtljage potovalcem po železnici (potne prtljage).
I.	Popis tehtnice in kako deluje.
Razkaz take tehtnice mostovnice s kazalcem se predočuje s priloženo podobo.
1.	Za vzprejem bremena služeči most sloni na pripustnem vzvodnem sestavu. Od končne ostrice pripadajočega prenosnega vzvoda gre vlačni drog /t, ki prenese gibanje na kazalo, ki sestoji v glavnem iz gredeljnice, vmesnega vzvoda in vretena, ki nosi kazalce, in čigar uredba brez zaporne priprave je razvidna iz i isbe.
2.	V obliki krogovih izsekov narejena dela A in B tvorita krajšo in del 1) daljšo ramo neenako-ramne gredeljnice z vrtilno osjo pri c.
Pod to gredeljnico jo v stojalu E ležeči vmesni vzvod F, na čigar ramah sla pritrjeni ostrici d in f.
Na ostrici f, ki je najbližja vrtilni osi g tega vzvoda, je obešen vzvodni sestav, ki nosi most, z vlačniui drogom h, ostrica d pa je zvezana s krajšo ramo gredeljnice z vlačnim drogom i, čigar gornji konec prehaja v jekleno vez k, pritrjeno na upognjeni površini dela A.
Pravtako je na zakrivljeni površini dela B in na zunanji krivini ob neobremenjeni tehtnici navzdol obrnjene rame D gredeljnice, pritrjena po ena jeklena vez (l in m), izmed katerih je prva zvezana z vretenom o, nameščenim na kazalčevem valju n, druga pa obtežena s konstantno protiutežjo G.
Da gredö kazalci nazaj, kadar obremenitev po-jcnjuje, je na kazalčevem vretenu n pritrjen še drugi valj, ki je v podobi zakrit z valjem o, na katerem deluje protiutež p s pomočjo jeklene vezi.
3.	Na kaznlčevem vretenu sla dva kazalca pritrjena tako, da se more napoved teže citati na obojestransko nameščenih cifrenicah tehtnice.
Te cifrenice je treba napraviti ali iz kovine ali pa iz močnega na kovinski ploČi trdno nalepljenega papirja.
Delitev (lestvica) cifrenic mora teči po celih kilogramih in delitveni presledek ne sme znašati manj nego 3 mm. Delitvene črte morajo biti primerno debele in dobro vidne.
Pet- in dcsetkilogramske črte naj bodo nekoliko daljše nego druge delitvene črte in razen tega je treba desetkilogramske črte razločno ošteviliti.
Delitev mora imeti oznamenilo „kilogram“.
Ako je cifrenica narejena iz kovine (glej zgoraj), morajo biti tikoma pri prvi in zadnji delitveni črti lestvice nameščene kositrove in svinčene kapice, da vzprejmejo meroskusne kolke.
4 Na cifrenici je treba namestiti oznamenilo: „Tehtnica mostovnica s kazalcem za prtljago popotnikov po železnici“ ali „Tehtnica mostovnica za potno prtljago“ in fabrikacijsko številko.
5.	S fabrikacijsko številko (prim. točko 4) je oznameniti tudi konstantno protiutež G.
6.	Cifrenici morata imeti vsaka eno branilno sleklo, ki je v kovinski okvir vstavljeno od znotraj. Zapora teh kovinskih okvirov mora biti tako urejena, da sc more ob meroskusu s kolkovanjem na svinčenih ali kositrovih kapljah ali z nadetjem plombe-nega kolka meroskusno-uradno zavarovati.
7.	Okoli vrtilne osi g premični vmesni vzvod F (prim. podobo) nosi urcdbeno utež (vijakovo utež) //, ki služi za iztarovanje tehtnice in ki mora biti ozna-menjena s črko ,2'“ ali z besedo „Tara*.
8.	Ako se naj rabi tehtnica tako, da se na njen most zapeljejo in tehtajo vozički ali „rodli“, na katerih je naložena prtljaga, mora biti na vmesnem vzvodu F nameščeno še jabolko K, ki služi za iztarovanje omenjenih „rodlov“, kojih običajna teža znaša 50, 100, 150 ali 200 kg.
V tem primeru je treba potem na daljši rami vmesnega vzvoda F narediti 0-črlo za začetno stanje jabolka K in primerno poprej navedenim tožnim vrednostim vozičkov za prtljago, znamke 50. 100, 150, 200 s pristavkom oznamenila „kg“ ■
9.	Največja nosilnost, ki se čita na cifrenici, ne sme znašati manj nego 200 kg in ne več nego 500 kg.
10.	Da ne omahujejo kazalci, se lahko vlačni drog i pod d podaljša in zveže s tankim betom, ki se vtika v valjar, napolnjen z vodo ali glicerinom, ne da bi se dotikal njihovih sten.
11.	Tehtnica mora imeti nihalen kazalec, čigar prosta dolžina znašaj vsaj 300 mm.
II.	Meroskusališče, preskusnja in kolko-vanje.
12.	Prej popisano tehtnico mostovnico s kazalcem je treba vsakčas meroskusno-uradno preskusiti in poveriti na mestu, kjer se rabi. Izvršiti uradno dejanje ima pravico vsak za meroskus tehtnic upravičen meroskusni urad.
13.	Ob meroskusu teh tehtnic je ravnati tako, kakor je povedano v navodilu, in kolkovati je tehtnico samo tedaj,
a)	če razlika napovedi lestvic na obeh cifrenicah od dolžnih napovedi med ničlo 250 kg znaša 500 y največ, pri večjih napovedih nego 200 kg pa ne več nego ‘/5no dotične dolžne napovedi in
b)	če se ta vrednost meje pogreškov ne preseže, tudi če se isto breme ponovno položi na raz-
• lična mesta mosta.
14.	Kolkuje se tikoma pri prvi in zadnji delitveni črti lestvic obeh cifrenic (prim. točko 3); na vsaki cifrenici je enemu izmed kolkov dodati letno številko. Razen tega se kolkujejo:
Konstantna protiutež G in sicer pod fabrikacijsko številko (prim. točko 5), nadalje vmesni vzvod F ali na tem vmesnem vzvodu eventualno nameščena uredba jabolka (prim. točko 8) in končno zapora kovinskega okvira, v katerega sta vstavljeni hranilni stekli za cifrenici (prim. točko 6).
III.	Meroskusne pristojbine.
15.	Za meroskus, oziroma preskušnjo brez kolkovanja tehtnic mostovnic s kazalcem za prtljago popotnikov po železnici je plačati pristojbine, ustanovljene za strassburške tehtnice mostovniee z enako nosilnostjo.
(Slovetilnoh.)
183
16.	Stranka mora razen tega plačali stroške, da se pošlje meroskusni organ, in mora poskrbeti, da se pripravi delovna pomoč. Pripraviti mora nadalje potrebne obremenilne uteži, za katere se lahko rabijo tudi preskušene trgovinske uteži.
Na zahtevanje stranke se eventualno lahko privzame za uradno dejanje tudi meroskuno-uradno obremenilno gradivo; v tem primeru mora nastale stroške tudi plačati stranka.
17.	Ako omenja tarifa v določenih primerih kako oprostitev od pristojbin ali znižano pristojbino (primerjaj uvodne opazke k tarifi meroskusnih pristojbin, točko 2, odstavek 2, drž. zak. št. 171 iz 1. 1872., nadalje ministrstvena ukaza z dne 8. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 226 in 227), se do-
voljuje tudi ob preskušnji, oziroma poveritvi omenjenih tehtnic mostovnic s kazalcem.
IV.	Dodatni meroskus.
18.	Tehtnice mostovnice s kazalcem za prtljago popotnikov po železnici (potno prtljago) so podvržene obdobnemu dodatnemu meroskusu pred pretekom vsakega drugega leta, ter dodatnemu meroskusu, ako izgubč sposobnost za rabo.
Pri dodatnemu meroskusu veljajo gledé mej pogreškov dvojne vrednosti, kakor za prvi meroskus (prim. točko 13).
Na Dunaju, 23. dne junija 1906.
G. kr. komisija za pravilni meroskus :
Lang s. r.