81 številka.
>1" (Vežemo ladanje«)
V Trstu, v soboto dne 7. julija 1894.
Tečaj XIX.
„EDINORT"
izhaja po trikrat na teden t šuntili iz-danjih ob torkih, 6«trtklh in sobotah* Zjutranjn izilunje izhaja ob tt. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno isdanje »tane : ra jeden me*ec . f. —.»>, izven Avstrije f. 1.40 na tri Tnp»«c . . „ 2.tio , .	*.—
ta pol leta . . . 5.— „ * « H.— za V»e leto . . „ 10.—	■ „ W,—
Na naročbe brez priložene naročnin« •• na jemlje oiir.
Posamiči'« Številko ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tr»tu po 9 nvA., V Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v Trutu 3 nč., v Goriei * ne.
EDINOST
Oglati *e račune po tarifu v petitu; za uavtuvr- z debelimi črkami h plačuje prontor, kolikor obn-'ga t avnilnih vrittic. Poulnna osmrtnice in j avnazahvale, domači ogluni itd. ie računajo po pogodili.
V ni iloplui naj se poiiljajo urodniitvu : ulicn CiNrnt it. 13. Voako pi*iuo mora biti frankovano, kar nefrankovana so ne aprej3majo, Rokopini bo ne vračajo,
Naročnino, reklamacijo in oglase «p rojema Uj>r<tVHiitVO ulica Cancrm:i 13. Odprte reklamacije io proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega dvuitvi
Primorsko,
Mr »dinmtU J« mo«/'
Zaničevalcem naše narodnosti.
Po statistiki, kojn sestavljajo naii nasprotniki in ne mi, je dognano, daje slovanski živelj na Primorskem v večini. To je tudi naravno, kajti do koder sega motika, povsod tam je izključno naša zemlja in le po mestih je nasoljena italijanska narodnost. Toda tudi po mestih, kakor n. pr. v Trsta, v Pulju, t Poreču, v Patina itd. naseljenih je slovanskih priimkov v tolikem obilju, da se pameten človek, ki pozna raamere, le čudi, kako se je moglo potujčiti toliko slovanske krvi; in ie bolj se mora čuditi, da se drznejo Itali-jani ponaiati se a „italijanskim značajem*, bodisi mesti Tržaikega, bodisi dragih mest po Iatri. Saj dobii Slovana, kamorkoli se obrnei! Pojdi v prodsjalnico, pojdi v krčmo, pojdi v kavarno, povsodi naletiš na Slovenca, ali Hrvata ali Srba ali Čeha, ki ti prav pridno govori — italijanski. Še le potem, ko si se seznanil injim, jame ti kramljati tudi slovenski, ali v kakem drugem slovanskem na* rečju. Ia teh čudnih prikazni je lahko sklepati, da sti vsaj dve tretjini prebivalstva na Primorskem slovanski.
Našim nasprotnikom, ki imajo v svojih rokah ikarje ia platno, so prav dobro znane te raamere. Zato toliko krika in upitja, zato toliko krivio, zato nam mečejo polena pod noge pri vsaki priliki, kadar zahtevamo, da so jezik naš pripozna v javnem življenju. Nijedna druga narodnost jih ne bode toliko v oči, le Slovanov ne morejo vstrpeti. Slovenski, oziroma hrvatski jeiik jim je zopern nad vse.
Tema nasprotju pa ni pravi vzrok — kakor bi menil kdo — v različnosti med italijansko in slovansko kulturo na sploh, ampak nezmoinost in nazadnjaštvo Specijalno naiih primorskih Italijanov je pravi vzrok, da nofejo ti poalednji niti čuti o naa in da si male ušesa, ko ae govori o nas, ker se nas — boje. Sleherni, zares omikani narod, rad proučuje lege in običaje sosednjih mu narodov ter priznava rad njih prednosti in njih napake, in bili ti ie taki barbari.
Drugače je pri naših tukajšnjih nasprotnikih. Oni čutijo, da se jim msjajo tla pod nogami; in ker ao si v svesti avojega du-ievnega siromaštva, ker vedo, da ne morejo preprečiti preobratnega procesa, pa kriče, da je joj. Toda njihov krik ni druzega nego nespametno razsajenje obupneža, ki se to-goti nad nebom in zemljo in — nad samim seboj.
Ti ljudje vedo dobro, da so pravična naia zahtevanja; oni priznavajo na tihem, da imamo prav, ako se borimo in potezamo za to, kar nam gre po naiem večnem in državljanskem zakona: za avojo narodnost, za apoitovanje našega jezika v javnem živ-ljenju. Ali kulturni razvoj Slovanov v poalednji polovici tega stoletja se je popel do
podlistek.
83
Kmetski upor,
Kgotivvi/ttkti jistMl ieatnajmtvga veku.
— Spisal Avgust Senoa. Prtloiil 1. P. Planinski. —
Tedaj stopi pred Tahija visok, siv starec, širokih lic, živih očij — starešina Mijo is vaai Goloboveo in reče mirno, položivši roko na arce:
—	Kralju dajemo, kar je kraljevega, gospodu, kar je gospodovega, ali kar je na-ioga, ne damo!
—	Vi ne daste ključa? zaikriplje Tahi.
—	Ne damo, kakor je Bog v nebesih! zakliče Gubec in zamahne z roko, dočim ga mati prijema za rame.
—	Ne damo ! Ne damo ! zakliče obupno vesoljni narod.
—	Ojl zagrmi Tahi in vzpodbode konja, izproiite, tolcite pse t
tolikih vspehov, do kakoršuih se ni popel marsikak drug n&rod v dveh stoletjih t To je, kar jih grize, to jim ne da miru in jim pri* zadeva britke skrbi. Zato bi radi s divjim krikom o avoji „aviti eolturi* tudi nadalje varali sami sebe in one množice slovanskega življa, ki so v srcu sicer ie navetane na svoje pokoljenje, ki se pa še ne zavedajo velike cene naie slovanske kulture in se vsled toga ne upajo svobodno dihati pod težko moro irredentovskega in židovskega terorizma. Od todi geslo naših Italijanov v Primorju: „Reoimo, da ni Slovanov — non si parla che taljan!"
Potrpite gospoja 1 Ko ae ves slovenski živelj na Primorskem zave avoje narodnosti in svoje veljave, tedaj izgine it teh pokrajin vse vaše slavje in niti sledu ne bode več vašemu današnjemu terorizmu! Ali nam morete ostaviti kake blage spomine P Kaj je vaša „avita eoltura" ?! Na vsem Primorskem nimate niti jednega pisca, niti jednega pesnika svoje krvi, kateri bi se bil povspel na višino velikanov italijanske literature. Cifut Revere, kojega toliko proslavljate, bil je po-litiiko dete in njega poezije niso niti omenjene v splošni literaturi italijanski. Kje ao vaši slikarji, klesarji, ki bi ai bili stekli svetovno slavo P f Imenujte nam jih t Xje vaši zgodovinarji, vaii umetniki P 1 Na taka vprašanja vam je molčati kakor grob, ker je vsa vaša sarm hvalit le lahka meglica, vrteča se v vrtoglavih viaočinah napuha, ki pa ae po-iegubi, kakor hitro požge žarek — resnice. Razun pritlikavih piacev, ki ao si belili glave, kako bi dokazali s puhlimi frazami, da sta Trat in vse Primorje Rimaka dedoviua, ni« mate ga strokovnjaka v svoji sredi, kateri bi se bil lotil kakega resnega predmeta, zajemajoč avojo ueeuoat is rosnih in verodostojnih virov.
Nekdo — kojfga pa nočem imenovati
—	je izdal nedavno zgodovino mesta Tržaškega. Koliko agndovinske resnice pa je v vsebini te knjiž ce, svedoči najbolje dejstvo, da ni mog.iče dubiti nijednega ekaem-plara. Razširili so namreč to knjižico le med svoje somišljenike. To vam mora biti krasna „zgodovina", ki se boji luči; in neu-krotno mora biti hrepenenje čitateljev po resnici.
Horda pa ae, o slavna gospoda, odlikujete ae svojim junaštvom P Le na dan s vašimi junaki na Primorskem ! Ratun sv. Justa
—	ki pa menda ni bil Latineo po rodu — ne poznamo nobenega. Morda Oberdank P Ta je umrl sramotno smrt na vislicah in ra-belj mu je zadušil besedo, katero bi bili morda vi radi slišali iz njegovih ust t
Ker nimate drugih „mučenikov", zadovoljiti se morate žnjim, a na vaio žaloat morate priznati, dani bil niti vašega r o d u 1
Uboga „avita eoltura", v kaki nagloti ae
Narod zadrhti, puške počijo. Dim, plamen in grom I Gorje ! Jezus ! odmeva grozovit glas do neba. Narod se razkropi. Tu pade mladenič, tam omahne žena, atiskaje se za srce, tu telebi starec, ondu se od smrtne rane zvija dete. Kri teče, nedolžna kri po črni zemlji, kri pred licem božjim na sveti dan vstajenja. Vojščaki beanć, za-podć se mej narod, udrihajo, bijejo, plenijo. Puškino kopito je zdrobilo glavo starcu Mihajlu, ranjen je omahnil Gubec v naročje matere. A Tahi se vzpenja na stremenih, od radosti mu drhtč goste brke, ustnice se mu širijo v peklenski smeh, a oči mu igrajo kakor ljuti kači. Veselo gleda na to razbojišče, kjer žena objema mrtvega moža, kjer mati zbira ostanko zaklanega deteta, kjer ai ljudje lase pulijo in so po praih bij«, ali on ne sliši nič, on ne čuti nič. In zapodi se mej množico, zdirja k cerkvenim vratam, kamor
kažeš bistremu očesu razumnega in razsodnega človeka! Ni čuda, da iščeš poživljajoče sile v —- odpadnik ih Slovanstva. Na vsakem važnem mestu imate kakega našega 'renegata. Od todi tudi napori „Lege" v raznarodovanje naše d"ce, naie mladine. Ako vas je rea toliko in ste rea tako močni, čemu nam grabite našo mladino, čemu silite naše ljudi k izdajstvu, čemu podpirate in vzgajate renegatstvoP Ali ne vidite, v kako protislovje je zašla vaša avita eoltura P Med tem ko boia slovanske izdajice — katerim se pretaka iata kri kakor nsm — v isti hip sramoti Slovane p o i t e u j a ke i donečo frazo, ki je znak menda posebne naobrazbe: Fora i iiavit
Tska je torej vaia avita ooltura in v njej se čutite tuperijorno pleme P P Ako nimste boljiih dokazov, potem vam povemo, da Vas je Slovanstvo na Primorskem že davno prekosilo glede naobrazbe, dostojnosti in poli-tiike nravnosti!
Gorjć narodu, ki ne zaupa več samemu sebi, ki je primoran segati po tujem življu in ga vzgajati za svoje politične namene in svrhe, ki je prisiljen posluževati ae korupcije v svoj lastni obstanek, da na ta nsčin dobiva oživljajočih moči iz negovanja tujega renegatstva. Taka nsrodnoat je dospela kraj propada, kajti sama kuje orožje, koje se obrne proti njej sami prej ali slej. Zapomnite ai to I
Nemško gledališče.
(ljubljanskim Msmosm Ia namikntarjsm v prstm) *
Velik je bil krik, ki so ga zagnali gospodje, ko se je odbila prošnja do občinskega avčta, naj ae dovoli nemškemu „Thestorver-einu" podpora od strani meata Ljubljanskega. Odlikovala se je pa v tem oairu ljubljenka deželnega predsednika kranjskega, takozvana „Siiđat. Hiobspost".
Počasi gospodje 1 Zanimalo bode morda naše čast. čitatelje, če zvedo, kje so se prav za prav ljubljanski mestni očetje naučili tako „BUrovega io vse nemitvo ratžaljivega postopanja".
Dne 24. januvarja 1887. bila je huda zima, tako, da je kar drevje pokalo. Deželni poslanci lepe Kranjske dežele pa so te greli v lepi dvorani kranjskega dež. zbora ter težko pričakovali, da se jim izplačajo dijete — bila je namreč zadnja seja tega zborovanja. — A glej, človek obrača, Bog obrne. Ni bilo vse tako mirno, kakor si je pred* stavljsl ta ali oni; Čakal je vse zastopnike hud boj pri 11, točki dnevnega reda, ki se je glasila : „Uatno poročilo finančnega odseka o prošnji slovenskega dramatičnega druitva v Ljubljani za povekŠanje podpore (od 1000 na 2000 gld.) in za dovoljenje štirih (namesto
* Slovenski liati »o naproieni, da ponatisnejo ta članek.
je Gubčevka zavlekla sina, in zamahne s sabljo, ali kot levinja vzpne ao pred njim starka in upirajo vanj veliko solzno oko, reče :
—	Udri 1
—	V kraj, baba! zarohni Tahi in zopet zamahno — — ali ta hip pride iz cerkve svečenik in zakliče, vzdigaje sreberno razpelo :
—	Na ti skali sezidam svojo cerkev in peklenska vrsta je ne premagajo !
Nasilnik zatrepeta, roka mu klone, srdit obrne konja in zdirja ua grad. Tedaj pride podžupan Jurij RaŠkaj, kateri je prihitol iz Zagreba na prijavo Štefana Grdaka, in za-pove v banovom imenu, da se ne sme niti dotakniti kmetov.
Vćlikanoč je, spomin krvave žrtve, tužno poje mrtvaški zvon, v atobiški cerkvi ležć trupla mrtvih kmetov, kraj njih kleči svečenik in moli za nedolžne duše, a
dveh) predstav v deželnem glodaiišči počenši a sezono 1887 88. Poročevalec dr. vitez B I e i w e i s Trsteniški jo seveda priporočal toplo to prošnjo. A že mu je bilo prečitati vlogo nemških posestnikov lož, ki so vsled čudnega ravnanja bivšega nemškega deželnega odbora imeti velik vpliv. Takrat delati so namreč nemški gospodje kakor svetopisemski Jakob, ki je osrečil v zadnji uri svojega Judo. — Dne 30. sept. 1882. leta ao namreč sklenil', da imajo odslej pri dajanju deželnega gledišča v zakup, deligiranoi posestnikov lož piavioo se udeleževati dotičnih sej deželnega odbora, in sicer v tolikem Števila, v kolikor se udeleže seje vo-tantje. S tem bi imeli večino dotlej, dokler sedi v odboru poslanec nemško pobarvanega velezadolženega velikega posestva. S tem se je aicer kršil § 42. dež. reda. A kaj postavi.! Nemitvo, ta je prva. Nemiki posestniki loi so torej našli, da bi bilo dovoljenje prošnje dram. društva „tler empfind-lichste Schlsg fiir daa ohnehin uiclit allzu lebbaft pulsierende soziale Leben der Stadt", itd., ter prosili naj se odbij o.
Primanjkuje časa in prostora, da bi obširneje omenjali vso debato. Oun niti hočemo 1« nekaj o govoranenb poslancev D e a c h-m a n n a — znanega renegata — in barona Apfalterna, katori se bi bil moral po oporoki tvojega atrica, od katerega je podedoval — če se ne motimo — vso svoje imetje, povsem naučiti slovenščino v govoru in piamu v jndnem letu po amrti dobrotnika, ksr pa seveda ni storil. — Oba imenovana sta grozno zabavljala in zaamehovata dramatično druitvo, nasvetujuč, da iihj so kar od-bijeta podpora in pomnuženjo igralnih dni. Nemiki somišljeniki pa so jima pln«k*li in tulili „bravo*, ter jima čestitali. Z neopianim sarkazmom predlagal je baron Apfrtlir<<rn, naj te le dovoljuje igrati „])rnm. društvu11 kolikor hoče, tuda le ob č«»u ,wu die Pachtung dea Theatera (za Neme-) nunaer AVirkaamkeit getreten iat, alao nach 0*tern (veselost in „bravo" na deani). Po V<-likinuči na| bi meli torej Slovenci igrati, ko radi po-aebnib krajnih razmer ni mogoča več gledališka aezdna, Slovenci, tapomnite ai to bo-aede! —
Vse presezajo ps tedanje besedo gosp. Deachmatina. Pott m, ko je povedal iu po-vdarjal, da to godi nemškemu ravnatelju tako slabo, da ne moro ithajati, zasmehoval je vendar „Dramatično društvo" na podlagi poročil društvenega blagajnika, ki jo trdil, da „Dram. druitvo" nima zadoatnih dohodkov. Deschmann je rekel doslovno : „Alao wonn Sie fiir theatreliscliti Zwt>cko sclion L'0o0 H. bewilligen wullon (Apfaltorn govoril jo še „hinauawerfen"), so geben Sie lieber davon dem deutachun Theaterunternehmer 1000 H. (torej podporo, za katero jo prosilo „Dram. društvo" — Nemcem), der armo Mann arboi-
po brdih se razlega stok udov, jok osirotelih otrok.
*
• *
Tretji velikonočni dan kleči prod oltarjem v brdovški cerkvi trojo kmetov, jodon iz Stobice, jeden iz Soseda, jedon iz Br-dovca.
— Sinovi! reče župnik Babič, blagoslo-vivii može, Bog vas blagoslovi, Bog vas spremljaj 1 Vaio rano sem zapisat v pismo. Nosite je pred svitlo lice kraljeve miloati, odkrijte mu svoje srce. Kralj noj pomore, to vam je jedina nada. A ti, Bog pravičnosti, zasveti v vladarjevo arco!
XIX.
Lepo polotje je, pokrajina mirna, mirna kot v grobu. Razplavila so jo kri oiučonikov pred stobiško cerkvijo, poslanci kmetski ao ae povrnili s kraljevega dvora, kjer ro jim je reklo, da bo krona odredila, kar bo po-
let«---m sinem beitaadigen Deficit.
— — — Nun mdehte ich den verehrten
Herren tod der (slov.) Majoritat noch ein Erwiigni» anheimstellen. — — — Je, meine Ilerren, klopfen eie in Petersburg en, in Lan de der Rubel, vielleicht wird der drama-tiicbe Verein dort mehr Hilfe finden, ali ina armen Lande Krain (Živahna veselost na desni. — Buren nemir in sikanje na levi.)
---Meine Anschauung iat: Zerbrecben
wir uns nioht den Kopf, wie der dram. Ve* roin zu den weiteren 1000 fl. kommen aoll, rnuge er aelbst darilber studiren, welche Wege
er einiuacblagen bat.---Einmal sagte
der Cassier, nachdem er eben die traurige Ebbe aeiner Cassa beleuchtet bat: „Pomagajte »i nami, in Bog vam bode pomagal*. Ich uuc.bte alao aucb dem dram. Verein zurufen: „Pomagaj ai aam nebi, in Bog ti bode pomaga!*.
Teh besed nismo prevedli, da občinstvo le bolje razvidi, kako impertinentno eo govorili Nemci o naii proinji. Sedaj ie pa drznejo ravno tiati ljudje, pristaSi in čestilci teb govorov, nearamno beračiti pri slovenski Ljubljani za podporo, za podirajoči se nemiki „Tespiskarren", Sicer pa ao vedeli itak, da mestni očetje niao tako neumni, da bi ugo-dili njih zahtevi. Škandal ao hoteli na pri* viti naii „Doutschkrainarji", aedaj ga pa imajo.
Plačuje ae jim tako, kakor ao oni plačevali; žanjejo, kar ao sejali. — Zakaj pa tako mrzd Nemce povaodi: na Čeikem, Ogrskem, Laikem itd. P Ker ao povsodi tlačili druge narode, dokler ao imeli moč v roki.
Kar ae pa tiče podpore Vaiega gledališča, gospodje, napotil Vaa je (Slov, Narod" na „Kranjako hranilnico". Pustite tol Poprijeti ao morate naaveta Vaiega Velikonemca in ljubljenca, goapoda Deachmanna. Pojdite v Berolin, „i n s Land der rollenden Mark" I Če ae je »čela marka gibati v prid avstrijskemu .patrijotičnemu" nemškemu šulferajnu, morda pride tudi „ins Rollen" v prid nemikemu Theatervereinu v Ljubljani. Poskusite, aaj velja aamo 5 nvč, poltnine. Ćo pa to ne bi nič pomagalo, potem pa go-spflda: „Pomagajte ai aami, in Bog Vam bode pomagal I"	A I c u n o.
d o pT s l.
Is spodnje okolic*, dne 6. julija 1894. (lav. dop.) [Anton Mahnič; naia kmetijska družba]. Minole dni ao poročali italijanski listi velikim veseljem • nekem Antonu Mahniču iz Psdrič (tržaike okolice), kateri da je plačal druitvu „Lega nazionale' avoto 50 gld. v ta namen, da je bil vsprejet v tržaiko občino. Italijanaki liati blebetajo, da jo omenjeni Mahnič okoličan, — kar je, ial, posnel tudi .Slovenski NArod" — ter ga vstavljajo v vzgled drugim okoličanom.
No, jas si mislim, da so se italijanski listi prav poiteno blamirali ob tej priliki. Okoličanov ne bodo vsprejemali nikdar med tržaike občinarje, niti jih ne morejo vspreje-mati, kajti okoličani so ie pravi T r ž a i k i občinarji po boiji, sveti in narodni postavit Mesto Tržaiko sestavlja s okolico vred jedno aamo občino, sleherni pravi okoličan je sajedno tudi pravi Tržačan.
Imenovanega Anton Mahniča ao res vaprejeli v triaiko občino in je v ta namen plačal svoto 50 gld. v korist .Lege", toda naglaiati moramo da je Mahnič Kraievec,
naseljen v Padričah!
Kolikor jas poznam tega mola, se verujem, da bi bil rad in is lastnega nagiba plačal omenjeno svoto druitvu „Lega nazionale". Tudi v gmotnem pogledu mol menda ni tako, močan, da bi mogel kar tako plačevati take zneske.
Vsa stvar nam je takoj jasna, ako ae
spomnimo, kar so pisali italijanski listi, da je namreč Mahnič daroval večkrat omenjeno avoto potom magiatralnega okrajnega načelnika Mircovicha! I Ker spadajo Padriče v področje imenovanega okrajnega načelnika, obrnil ae je ubogi Kraievec (ne okoličan) do njega glede vsprejetja med triaike občinarje. T u se je reiila vsa stvar! — Drugače pa si mislim tudi, da ao italijanski listi le zato toliko hrupelt, da dokažejo svetu, da niti ni možno misliti o Slovencih kot Triaikih občinarjih. To dejstvo so hoteli prikriti. Dobro bi bilo, da bi o tem apregovorila tudi lista ,11 Rinnovamento* in „II Pensiero Slavo*.
Odbor naie nedavno vatanovljene .Kmetijske družbe" moral bode s prvega mnogo delati, ako hoče, da se druiba rasvije. A tudi previdno bode moral postopati, kajti druiba ima malo kapitala na raspolago za sedaj.
V prvi vrsti bi nasvetoval odbor, da skrbi za pouk okoličanom o raznih strokah kmetijstva, zlasti pa o kletaratvu. Kletarstvo je precej zanemarjeno v naii okolici. Več* krat sem že čul, kako se je pokasil kmetu ves vinski pridelek le vsled slabih aodov. Naia druiba bode morala torej preskrbeti kakega atrokovno izobraženega gospoda, da bode na shodih predaval o kmetijstvu. Nsia laika kmetijska druiba je sicer tudi prirejala predavanja, toda okoličani se niso udeležili istih, ker niso razumeli jezika, v katerem se jim je predavalo. Naii kmetijski družbi pa je sagotovljen popoln vspeh, ako priredi predavanja.
Koroiki rodoljubje obrnili so ae na visoko mesto, da so si pridobili strokovnjska v tem pogledu. Ali bi jih ne mogel morda posnemati tudi odbor naie „Kmetijske in vrtnarske družbe P'
Z VipsvskeflS, 4 julija 1804. (lav. dop.) Ker se do tedaj nihče ni oglasil, prosim, blegoisvolite gosp. urednik sprejeti k dopisu „Z Goriikega" v Vaii cenjeni .Einosti* od dne 30. junija t. I. it. 78., večerno izdanje, sledeče pojzsnilce:
Gospod dopisnik se toži in se mu hudo zdi, da imajo kmetje — plebejci — toliko oblasti v rokah, da delijo učiteljske službe onim, kateri se jim inajo naj bolj prilizovati. Trdi tudi, da se učitelj sameri kmetom, ako je vesten, točen in natančen. Dopisnik piie: ,Ali je prav, da se daje takim ljudem v roke toliko oblasti P Mesto gledati pri oddaji služeb ns sposobnost in a možnost, starost v službi in drugo, gledajo nekateri člani le na to, kdo se jim sna bolje lisati--
Gosp. dopisnik! Slučaj, kateri Vam je toliko vnel živoe, ni tako krivičen, kakor ga opisujete.
Občinarji v kraji razpisanega naduČitelj-skega mesta so želeli dosedajuemu naduči-telju le takega naslednika, ki bi bil veič tudi v orgljanji, kakor so bili vsi gg. dosedanji nadučitelji v tej občini. V tem je vs-rok, da ae je ljudstvo bolj potegovalo za mlajšega prosilca, ki zna orgijati, kar ne zna starejii .sposobni" prosilec.
trebno. Kmetje molčć, ždć, toliko da dihajo. Tahi je gospodar, Tahi je silovit. Tudi na Soaedgradu so čudni dnovi. Gospo Jeleno kakor da ao kače izpilo. Na svoji postelji pod sliko Arlandove Dore so zvija bolna. Lica ji gorć od amrtne vročinske bolezni, oči prevrača, zobe stiska, da ji ne uidu dufa, da se uDitšćuje nad nezvostim možem. Vse je zvedela, vee. Smrt jo je prikovala na posteljo, ledeni smrtni znoj so ji dela na bledem felu, a Tahi se greje na bujnem nedriji mlado pobotnice. Oh živeti! živeti! vzdiha Jelena. Zaiuan! Smrt jo vleče v grob, ljubosumnost jo zaustavlja pred grobom. Obupno ao zvija, moli, kolne, joka, vzdiha : Živeti I Živeti! Ali zmeni se Tahi! Draikovič se mu prijazno nasmihava, Bator ga varuje, oosar je daleko, nebo visoko. Smejo so Tahi in pije, smeje s« kadar ga, bedastega starca, v nagubano lice poljublja lepa greštrca, smeje su, kadar kmet drhti na vislicah. Bleda mesečina aije skozi odprto oknu. Ej meseo!
Vidii li belo, polno roko kastelanice P Kakor kača so ovija okolu starca, Ej! Kako ga objema, kako ga poljublja, kako padajo Črni razpuičeni lasje na sneg starčeve glave, Itako nabira ustnice, kako umira oko od strasti, kako dih žge in pali. A starec, počivajo na kaBtelaničinih prdih, udari v krohot iu pokaže s prstom skozi okno na holmec.
— Ali vidii, duiica, vzklikne, kako se v mesečini nekaj ziblje na drevesu. To je kiuetaki pes. Rekel ti je, da si pohotnica. Sedaj visi. Ha, ha, ha! Glej! Obletavajo ga krokarji! Na va&e zdravje, črni tovariii! /a-kliče Tahi, skoči pokonci in ispije vrč vina. Pa objema, ljubi, a greSnica vriska in krokarji kričč. —--Bleda mesečina drhti
na lici gojpe Jelene, drhti na Dorini sliki. In vzravna ae gospa, odpro usta in obrne bledo lice proti inosecu. čuj! Jelena ! Ćuj! Krokarji krifć. Smrt prihaja, smrt! A Tahi P Kje je on P — Ljubi — Groza ! — Tahi ljubi — Jelena umira.	(Dalje prih.)
Dopi«nik trdi tudi: .Ako je človek v službi vesten, točen in natančen, kakor bi moral biti vsak uradnik, [zameri se kmetom, in vslej m« bodo nasprotovali, ko pojde za kako sboljianje v plači".
Po Vaiem receptu so vestni, točni in natančni oni učitelji, kateri so se kmetom zamerili in narobe : kmetje sovraiijo one učitelje, kateri so vestni, točni in natančni v svojem poklicu. Ne gospod ! Ne, kmetje smo in bomo vedno bolj spoitovali one mo£6, ki prav ispolnujejo svoje dolžnosti. Spoitujemo in bomo spoitovali dobre, vestne, točne in v svojim poklicu natančne učitelje, a cenili jih bomo toliko bolj, če nam tu pa tam pripomorejo — zraven svojega posla — v tem ali onem oiiru, ki ni v nasprotju s njihovim poklicem. (O toj sadevi smo prejeli oster odgovor ie s neke druge strani; toda mislimo, da je zadoičeno z objavljenjem tega dopisa. Op. ur.)
Is Pomjsns dne I. julija 1894. [Izv. dop.] Sedaj, ko jim teče voda v grlo, hočejo se vsi prekupci in meietarji Koperski učiti sloveničine. Jednega tacega cel6 priporočate v Vaiem cenjenem listu it. 77 od 28. t. m.
Da se nekoliko prepričate o obistih Vaiega pri p o ročenca, dopoiiljam Vam v prilogi povabilo k veselici „Lege Nazionale", ki so je vriila dne 10. t. m. v Galonu.
Iz tega povabila rasvidete, da je ta od Vas*) priporočani meietar ob enem tudi me-ietar za „Lego Nazionale". Prosim Vas, da blagovolite v svojem cenjenem] listu s polnim imenom nainaniti onega gospoda, ki Vsm je priporočal tega meietarja, da ga bomo poznali tudi mi.
Ker govorimo ravno o veselici .Lege Nazionale" v Gažonu, zanimalo Vas bode morda isvedeti kake podrobnosti o njej.
Proator za to veselico pripravljal se je že dolgo časa, kajti v oeli občini, ki ima 120 hiinih številk, ni niti enega pristnega Laha, vsi so sami slovensko gjvoreči domačini.
Pod občino Gsžon spsdsjo tri vaii: Gaion s kakimi 80 hit., Srgaii s 88 hit. in Paderna z 12 hit.
Izmed domačinov nzvduievala sta ze za .Lego Nazionale* posebno občinska odbornika gg. Parovel in Rojac, prvi od Srgaisv in drugi is Gaiona.
Prvi je kandidiral leta 1802. celo za župana v Pomjanu, pa je srečno pogorel, hotel se jo torej drugače proslaviti.
Ker je bilo med čisto slovenskim prebivalstvom težko dobiti zadostno Žtevilo udov sa .Lego", rekla ata jim ta dva mola, naučena od meietarja, kojega Vi priporočate, da napravi „Lege" veliko pojedino, katere bo deleften vsak, kdor se sapiie, da hoče plačati za to 25 novčičev. Tako so jih na-brali pri drgetih preko 25 udov, v Gažonu pa sedem. Iz rodovine sgorej imenovanega Parovela zapisanih je osem; če so vsi plačali po 25 novč,, mi ni znano.
To pa vem, da jih je mnogo reklo, da plačajo potem, kakor hitro se najedo in na-pijejo.
Ker je pa bilo .Legi" le za potrebno itevilo podpisov, koje so, kakor povedano, nalovili, ni jim dala ni jela ni pila brez denarjev, ko je priiel 10. t. m. dan veselice, saj so pri „Legi* j u d j e in meietarji go> spodarji.
Ta dan ilo je is Pomjana okoli 20 La-bonov — aeveda brez denarja v žepu, — misleč, da jih pogosti gospoda Koperska. Tudi is Kerkaveo, kjer je pred kratkim .Lega" napravila svoj .gruppo",doilo je nekaj gostov, ki so kleli .po laiko* gospodo, ker jim ni dala zastonj piti in -jesti, kakor je bilo obljubljeno.
Največ gostov pa je doilo it Izolo in Kopra. Med Koprci bil je tudi Pio, brat znanega Pierantonija, koji je s celo svojo družbo ispil pol litra vina.
Drugi Koperski dohtarji pa so razveseljevali ljudi z jahanjem na oslih.
Dajali so po eno krono najemičine za osla in jezdarili po vasi gori, in doli; hudo-muini „Legovci" Gažonski pa so jim plašili blago. Kadar je pridvignilo valed tega živinča avoj ozadek in poiinilo jahača čez glavo v prah, bil je gaudium in evviva, da se je tresla vas.
Rečeno bilo je tudi, da pridejo godci zastonj gost, po končani veselici pa so dobili a. v. for. 40 plnče.
*) Ne od mu, ampak od naiega Koporskoga dopisnika. Op. urod.
Tako so .mesili leži* in pri vsem tem je kumoval od Vas priporočani meietar is
Koprn.
K shodu je priiel tudi c. kr. okrajni glavar is Kopra, kot vladni komisar. SodiiČe Kopersko pa je bilo zastopano skorej „in corpore*. To je dslo vsej slavnosti nekak nimbus, kar pa je jako čudno vplivalo na najbolje avstrijske podanike.
Edina misel, da se je namreč gospod c. kr. okrajni glavar osebno prepričal, da v Gažonu ni Itslijsnov, sa katere edine sme .Lega" poleg svojih pravil ustanovljati iole; edina ta misel mogla nas je pomiriti, kajti nepristranost naiega gtzvarja naglaia ae od več strani.
Vina so spili oni dsn v Galonu itiri hektolitre, po tem je lebko soditi, koliko je bilo udeležencev.
Neki Galonec nastavil je tisti dan tudi svoje vino in tega prodal sa a. v. for. 40. Ker pa ni imel dovoljenja od strani glavarstva in finance, ter se ni niti hotel smeniti sa najemnike užitninakega davka, moral je plačati tem najemnikom glebs a. v. for. 36. Kaj pa bode hotela imeti ie finanoa za tak prestopek, se ie ne ve. Tega moža boli gotovo »glava po slabi tovariiji*. Najbolj ta-lostno pa je, da le sedaj neče spoznati resničnosti tega slovenskega pregovora. Na njem in njegovih bratcih uresniči se pregovor: Quem deus perdere vult, dementat. Škoda sa-nje, ker so naie krvi! Najlepia pa je ie ta, da je tega nesrečneža ovadil nek njegov „politični" prijatelj.
To so glavne epiiode iz Leginega shoda v Gažonu.
V Galonu, kjer ni niti enega samega Italijana, ustanovila je „Lega" svoj „gruppo"; v Krkavcih, kjer je ena sama italijsnska rodbina, ustanovila je „Lega' svoj „gruppo". Pa recite, da laiki humbug ne zasluži lavo-rovega venca!
Politiške vesti.
NaS presvetli cesar ne pojde letos na Nemlko k velikim cesarskim vajam, ampak
se bode dal zastopati po jednem nadvojvodu.
Volilna shoda v Dornbergn (in v Biljah. Minolo nedeljo je poročal goap. dri. poslanec dr. Gregorčič v svojem in svo* jega tovariia grofa Alfred Corininija na volilnem shodu v Dornbergu in potem v Biljah. Na obeh krajih aeilo se je mnogo voliloev, kateri so izrekli popolno saupanj« svojima poslancema. Kakor je gosp. poslane poročal o rssnih političkih in gospodarskih vpraianjih, tako ao tudi volilei izraiali razne ielje in pritoibe. Tako je prav: poslaneo bodi v tesni zvezi s svojimi voliloi! V prvo že zato, da se bolje seznani z vsemi potre bami ljudstva; v drugo pa tudi za to, ker ima vsaka beseda poslančeva veliko več veljave, ako vedo odločilni krogi, da je isti v trdnem kontaktu z ljudstvom, da morajo torej sleherno njegovo besedo smatrati kot — ljudski glas. Zato moramo posebno pohvaliti gospoda gorilka poslanca, da sta se jela tako pridno oglaiati pred svojimi voliloi in na ta način povspeievati zavednost in politiiko zrelost med naiim narodom. Da bi ju le hoteli posnemati tudi drugi! — Jutri bode volilni shod v Kanalu, drugo nedeljo pa v Bolcu.
.Zveza Nemcev na ČeSkem". Tako se sove novo druitvo, katerega pravila je ravnokar potrdilo c. k. nameatniitvo. Dru-itvo so ustanovili nemiki nacijonalci, ker jim vodstvo nemiko liberalne stranke ni do-velj odločno v „obrambi blaginje in staliiča Nemcev na čeikem*. Kako bi naie ljudstvo prav po domače označilo to nemiko postopanje? Reklo bi: Ne delajte se norca iz Boga ! Mi pa bi ie dop.tavili: Ne pregreiajte se nad onimi, ki vas obaipljejo s dobrotami in ki vam dajejo več, kakor vam gre po božjih in pisanih zakonih ; in ne brite norcev s onimi, kojim delAto krivico t
Katoliški shod na Moravskem. Ta shod se bode vrSit dne 30. in 31. julija. Posvetovanja se bodo vriila v itirih oddelkih: o ljudskih in srednjih iolah in druzih viijih izobraževaliičih, o socijalnih in obrtuih vpraianjih, o druitvonem življenju, literarni znanosti in umetnosti. Kakor znano, se tako Mlado- kakor SUnčhi ne udeleže shoda.
Novi predsednik francoske republike je prejel že mnogo pretilnih pisem, v katerih mu groze ho smrtjo.
llniformiraii dijaki Vslad naredbe ministerstva ta nauk in bogočastje odredil je deželni šolski avet Gališki, da ae uvede jednolična uniforma za dijake na irednjih iolah Oaliikih. Od tolikega leta 1896-1897 naprej ne bodo ameli dijaki, v loli ia ii?en lole, nositi druge obleke, nego one, katera bo predpisana. — Ne vemo pa, v koliko bode ta najnovejši „napredek* res povspe-ieval resnični napredek v ioli. Nam jo vse-kako ljubii priden dijak, ako tudi ni uniformirao, nego pa len dijak v najkramejii uniformi.
Različne vesti.
Občinske volitve v Buzeta. Z včeraj-injim dnem so se dovriile občinske volitve v Dusetu a volitvijo v prvem rasredo. Od 370 voliloev se je udeležilo volitve 260. Hrvatska narodna stranka je smagala s 50 glasovi v e Č i n e. Ker je ista smagala — kakor smo javili v denainjom zjutranjem izdanju — tudi v III. in II. razreda, je novi občinski zastop sestavljen is samih naiih mož. Živili voliloi t
Sklep iolekega leta na otroiklh vrtcih v Rojanu in na Oreti bode v soboto dne 14. t. m.
Otroika elavnoet za otroke gretarskega
in rojanskega vrtca vriila se je prediinoč-njem v prostorih novega otroškega vrtci na Belvederju. Obiirna dvorana je bila natlačeno polna adeležencev is okolice in meats. Vse točke obiirnega programa so otroci proizvajali s veliko natančnostjo tako, da se je moral človek diviti nad lepimi vspehi izborne vzgoje v otroikih vrtcih; domače matere so s solzami v očeh ponosno gledale na svojo tako lepo izurjeno deco. In res uva-žuje domače ljudstvo otroike vrte i zmirom bolj, kar nam najjasnejše kale mnogobrojen obisk teh že toli priljubljenih otroikih slo* vestnostij. Gospicama Kavčič in Podkrajftek izrekamo tvoje priznanje. — Na predvečer prazniku av. blagovestnikov ao bili proatori otroških vrtoev v Rojanu in na Greti sijajno razsvetljeni i lučicami, lampijoui in bengali-ikimi ognji. Drugi dan ob 8. uri zjutraj je pa bila v Rojanski župni cerkvi peta sv. maia za otroke obeh vrteev. Male se je vdeleiilo mnogo domačega občinstva in odbor podružnice na Greti; po maii so se otroci obdarovali s malinovcem in sladfii-cami. Koncem nam je pohvalno omenjati gg. Bremica in Mikeliča, ki sta lepo odiČila sobano ter se sploh potrudila, da se je ta slavnost tako lepo obneala.
Za podružnico družbe sv. Cirila In Me« toda na Greti ae je nabralo pri veselici dne 5. t. m. 14 gld. 14 kr. —
Rojansko posojilno In konsumno druitvo je imelo v minolem poluletju vkupe 26490 gld. 44 kr. dohodkov in 26446 gld. 72 kr. troikov, torej vkupe 53936 gld. 76 kr. novČ-nega prometa. Pristopilo je v tem času 22 novih članov; itevilo deležev je naraslo za 18 — odpovedalo, oziroma prodalo dragim zadružnikom se je 15 deležev. To druitvo napreduje lepo ter bi bres dvojbe doseglo ie večjih vspehov, ako bi se tudi meičanski takozvani srednji stan nekoliko več brigal sanje. Druitvo ne zahteva nikacih žrtev, pač pa nekoliko dobre volje; i 9 gld. pristopnine je lehko vsakdo član ter je deležen čistega dobička v prodajal niči. Blago se donaia gg. naročnikom na dom ter jim je samo naročiti. Za točno in polteno postrežbo se jamči. Priporočamo toraj slov, občinstvu druitvene raz-prodajne lokale, namreč prodajalnico v ulici Bnlvedere it. 3. in zadružno mesnioo in krčmo v Rojanu.
Izkaz dohodkov, stroikov in premožonjs „Dijaške kuhinje" v Trstu sa šolsko leto 1893—94. Dohodki: gg. Abram Ivan f. 5, Černe Franc f. 5, Dejak Kristijan f. 10, Fabria Karol f. 12, Glascr Karol f. 3, Ilut Karol f. 1-50, Jesenko Ivan f. 18, Kalister Frane f. 50, Mankoč Ivan f. 10, Nabergoj Ivan f. 2, Šabec Ivan f. 20, Ueražin Luka f. 10, Šust Ivan f. 20, Truden Miha f. 18, Warto Julij f. 5, Žitko Anton f. 2, gospa Dragovina Gabriela f. 10, Dijaška veselica pri sv. Ivanu f. 12 30, Prijateljska odhodnica f. 3 60, obresti od naloženega kapitala f. 8 09. Skupaj dohodki f. 225 49. Od lanjskega leta je ostalo (glej „Edinost 1893 št. 54) f. 10-51. V hranilnici naloženih f. 100. Skupaj f. 336. T r o a k i; Za obede se je potrošilo meseca septembra in oktobra f. 36 24, novembra f.
27-12, decembra f. 25-44, janavarija f. 2712, februvarja (. 19 20, marca f. 15 60, aprila f. 20-64, maja f. 14 16, junija f. 16 56, siromašnim dijakom za knjige in za šolnino f. 4110. Skupni troiki f. 243 18. Izkaz premoženja: V hranilnici naloženih f. 92 82.
Opoludansko hrano dobivalo je povprečno 12 okoličanskih dijakov tukajšnjega drž. gimnazija, in sicer: prvi tečaj: eden vsaki dan razun nedelj, dva pa po štirikrat na teden; drugi tečaj: eden vse delavne dneve, vsi drugi pa po dvskrat na teden.
Vsem p. n. dobrotnikom izraža se naj-toplejia zahvala s trdno nado, da bodo tudi naprej podpirali to domoljubno podjetje.
Prisrčna hvala naj bodi izrečena tudi slavnemu odboru „Slovanske Čitalnice*, ki je kakor poprejinja leta, tako tudi to leto blagoduino dovolil, da so dijaki v čitalničnih prostorih smeli obedovati in bivati ter se učiti, medtem, ko niso bili v šoli.
V Trstu, dne 4. julija 1894. Dr. Karol Glaser, Julij Warto,
I. vojaiko-veteraaeko druitvo za Trst In okolico. V nedeljo dne 15. t. 1. ob 9. ari dupoludne snide se to draitvo na izredni občni zbor v blagohotno prepuičeoih prostorih tukajinje „Societk Triestina Austria".
Za ribič« V Barkovljah. Pomorska vlada pri poslala je te dni aestui občini nek spis, v katerem se obzira na potrebo pripravnega prostora, na kojem morejo Barkovljski ribiči suiiti svoje mreže. Mestna delegacija je izročila ta spis trgovinskemu in stavbenemu odseku, da izreče svoje menenje o stvari.
Meso Iz Avstralije za naio vojsko. Gra-ika „Tagespost* piie, da namernje vojna uprava upeljati osoljeno meso iz Avstralije za potrebo vojske. — Bazan omenjene „Ta-gespoate", vsaj kolikor znamo mi, ni sliial ie noben tuzemski list o tej nakani.
Magnat samomorilec? „Pester Lloydo" poročajo it Marmaros-Stlgeta o tajinstvenem samomoru grofa Gabrijela Beneškega, člana zbornice mignatov. Grof Beniciky je bil odpoto val te dni v Szarvazs, da nadzoruje mle-ksrije rasnih gospodarskih zadrug, katerih predsednik je. Predvčerajinjim prišla je nje-gova soproga Ilona, rojena gro5nja Batthyany, v Marmaros-Sziget, kjer je predložila tamošnji policiji pismo svojega soproga, s katerem isti isjavlja, da se hoče usmrtiti. Grofinja je obljubila 6000 gld. nagrade tistemu, ki najde grofa živega ali mrtvega. Ris so nalli po dolgem iskanju grofa Benioikega mrtvega v gozdu Kasa-Poljana; imel je prestreljeno sence. Oblasti se bavijo s tem tajnostnem samomorom, kajti grof Beniozky ja živel v jako dobrih gmotnih razmerah in nihče si ne more misliti resnega vzroka, ki bi ga bil mogel gnati v smrt.
Poiar. Sinod ob 6, url na vstal je ogenj na temljiiču Panfilli med ulioami Stazione, della Peaa in Squero Nuovo v skladišču sena tvrdke Fonda & Comisso. Pod senja-kom je hlev, v katerem sta bila dva konja. Nekaterim srčnim težakom posrečilo se je udreti v plamen, predno so in prihiteli gasilci in roiili ubogi živali. Ogenj se je iiril neverjetno nagto ; že je prijel poleg gorečega senjaka ležeče skladiiče lesa tvrdke Coni-gliaro. Na vso srečo pa je bilo bai na istem kraju, kjor je bila nevarnost najveća, le jako malo lesa. Vrli gasilci so sipali v orjaški plamen potoke voda; v dveh urah bilo je iirno zemljiiče doslovno poplavljeno in ogenj udušen, ob 9. uri pa je bil popolnoma ugašen. Čudno je, da tudi v tem slučaju nihče ni opazil ognja prej, ko je stal že ves sen-juk v plamenu. — Pogorelo poslopje je bilo zavarovano; škode je nad 2000 gld. Ne ve se, kuko je nastal ogenj. Ni treba omeniti, da se je zbralo okolo pogorišča na tisoče ljudij, katerim so vojaki in atražarji komaj branili uhod na zemljišče. — O gašenju sta se lahko opekla 31 letni težak Anton Špehar, stanujoč na Škorklji bšt. 210 in 33letni Anton Čermelj, stanujoč v ulici S. Marco hit. 15; poitrešček it. 107 (29letni Viktor Ma-šek, stanujoč v ulici Giacomo in Monte hšt. 2) pa ai je pobil desno roko, ko je pomagal prazniti skladišče lesa.
Ogenj V Škednju. Po noči na včeraj javili so iz mestno plinarne gasilcem, da je navstal ogenj v Skednju hšt. 93. v stanovanju neke Ivane Alojale. Ko so prihiteli gasilci, bili so domačini že pogasil: ogenj. Pogorela je le jedna postelja, ker se je bila prevrnila goreča svetiljka nanjo, Škoda je naznatna.
Tajnosten strel. Sinoč okolo 9. ure prihitela je na zdravniško poštajo gospa Bader, stanujoča v ulici Giulia hšt. 31., zahtevajoč brze pomoči, češ, nje soprog Pavel se je bil ustrelil iz revolverja v prst. Prihitevši zdravnik dr. Funda je naie! „samomorilca" mirno aedečega pri oknu; preiskal ga je, toda ni zasledil na njem niti najmanjšega aledii o strelu. Nusprotno pa je povedal Bader zdravniku, da je izprožila njegova žena hiteč iz revolverja proti njemu, kateri ga sicer ni sadel, a kroglja da mu je »frčala tik prsi, ko je sedel pri oknu. Res so našli pod oknom sled kroglje io v sobi je ležala stlačena svinčenka. Ker sdravnik ai mogel pojasniti te tajinstvene stvari, prišli so na lice mesta organi policije, razburjenega Baderja pa je dal sdravnik odvesti v bolnišnioo.
Najnovejše vesti.
Brno 7. Danes zjutrsj je neka Karolina Matavček, soproga saviralca, v odsotnosti svojega mola s svedrom razmesarila dva otroka, dečka in deklico, potem vse štiri lastne otrolce in slednjič jedno svojo nečakinjo, ki jo slučajno bivala pri njej. Ko je bila dovršila to grotoo meaarenje, sbežala je v kuhinjo in ae tam obesila. Govorijo, da je siromaštvo vzrok tej strašni tragediji.
8redeo 7. Razburjenost proti Stambulo-vemu ostri se od dnč do duć, k čemur ne malo pripomaga glasilo sedanje vlade. Stam-bulovi nasprotniki te pripravljajo, da objavijo razna pisma in ukate Stambulovega iz novejše ddbe, s čemur isvestno provzročijo škandal.
Beligrad 7. Kralj Aleksander te je povrnil včeraj v Niš. Spremljali to ga turški častniki, pridodani mu od aaltaaa in pa njegovo aprematvo. Mesto je bilo ratsvitljeno; po ulioah mesta priredili so bakljado.
Beligrad 7. V PoŽarovcu je končala razprava proti oni tolpi tolovajev (hajdukov), ki je uad pet let širila strah in grozo v mejah in suoaj mej kraljettva. Vsi člani te tolovajske tolpe so bili obsojeni na smrt. Rasprava se je vršila na odprtem prostoru, ker je došlo ogromno ljudi od vseh strani Srbije,
Peterburg 7. Carska obitelj je odpotovala včeraj na Finsko.
Peterburg 7, „Novoje Vremja* pišejo, da jim je ia povsem zanesljivega vira došla vest, da je bil bivši bolgtrtki minister Stam-bulov zasnoval načrt, kakć vrže ras prestol
Srinca Ferdinanda. Potem je hotel, da bi lolgari izvolili svojim vladarjem malega grofa llarteuaua, tina pokojnega Battember-žana, kateri je ie-le 3 leta ttar. Na ta način je menil Stambulov ugotoviti ai voditeljstvo državnih poalov ie za mnogo let. Za odpu-ščenje Stambulova ae je posebno potegovala princesa. Njo, ki se je v kratkem času posebno priljubila narodu, obveičali so od vseh stranij, koliko nasprotstva je izzval Stambulov proti sebi. Jela ga je mrziti tudi ona, in pričela je vojsko proti njemu, sahtevajoč od princa, da te reii nepriljubljenega ministra.
Buenoe Ayree 7. Poročila iz Bolivije trdijo, da je bivši predsednik te ropublike, Arpe, umorjen in da so dotični zločinci njegovo truplo pohromili.
Chlcago 7. Položaj v mestu se je obrnil grosno na tlabše. Povtodi vlada anarhija in nasilstvo. Uporniki plenijo skladišča, želea-niške vosove itd. Včeraj so odpeli od nekega vlaka lokomotivo, kttero to spustili, da je trčila z vto silo ob neki prihajajoči vlak. Silni sunek je provzročil veliko Ikode. Policija je streljaja na izgrednike; dva sta obležala mrtva, več jih je ranjenih. Zvečer je ljudstvo navalilo na prostore nekega kluba; policija je zopet ustrelila na ljudstvo; 4 izgedniki so obležali mrtvi, mnogo jih je ranjenih. Danes so na treh krajih zažgali sgradbe razstave, katore ao pogorele popolnoma, izvzemši zgradbo lepih umetnosti in vladne palače. — Nedavno so te prodale vse sedaj pogorele sgradbe neki privatni družbi za 100.000 dolarjev.
Opozarjamo nače 6Ć. čitatelja, «la ae io dne 12, julija izžrebajo Dunajsko srečko. med katerimi jo S glavnih dobitkov po 10.000 kron.
Trgovlnakl bvaojavi.
Budimpešta, Pšenica ra j««m « 8384, ra »pomlad 7-lrt-7 H Koruza za juiUavgast 4 W4 do 4 Ovm (a jesen 5 87-5 MS. Ri 5 1(5 _<V1H.
Pšenica nova od 77 kil. t. H-'4j—7 , od 78 kil. f. 7 0.1-7 10, od 79 kil. f. 7 15—780, od 80 kil. f. 7 20-7 30, od 81 kil. for 715—7 40.
Jermen — •—•— ; proso —•—.—
Povpraševanje in ponudbe po pšenici srednje. Prodalo se je 15. Oi) met. stol. — Otrobi nespremenjeni, Vreme lepo.
Praga.!) Neratinirani »ladkor za julij f. 15.45 nova roba za september f. 14 50, mlačno.
Bavro. Kava Santo« good average za juli 98'—, za november 89—, mirno.
Hamburg. Santos good averago za juli 78 75. september 75-75, decembor 69-50, mirno.
Tržna osna.
(Cene se razumejo sa debelo In s carino vred.)
Cena oil for. do for.
100 K', -	—.—
. 18'.».-	181.-
„ 187 —	IH9,—
„ 104.—	16.15
„ 174.-	170.—
„ ino,—	ifii._
„ 155.-	156,-
n 171.-	172.—
„ 162. —	168.—
„ 16«.—	170__
„ 158,—	159.—
„ 158—	16».—
. 151,—	155.-
„ 148,-	149,—
„ 135,-	180.-
„ 165,-	166,—
n —•—	150.—
1*7.-	149. -
Kava Močen......
Cevlon Plant. fina .
. Perl .... Java Malang . . .
Portorleco.....
Guafemala . . . . 8an Domingo • . . Malabar Plant. . , .
„ native. , . Laguayra IMnnt. . .
„ native. . . Santos najfiniji . . „ srednjo fini . „ srednji . . . „ ordinar . . . Rio oprani . . . . „ najfiniji . . arednj
Dunshjaka bonu		h 7. julij«	iae«.
		včeraj	danes
Državni dolg v ■	papirju . sreliru	. . . 9805 . . . 98-05	98 05 98-
Avstrijska renta	v zlatu	. . . 121-90	122-15
„	v kronah	. . . 97-80	97-90
Kreditna akcijo	....	. . . 351 25	350-25
London 10 Lat.	....	. . 125 HO	125-25
Napoleoni . .	....	. . . 9-97',	9 9« V,
100 mark . .	....	. . . 61-42'/,	61-42'/,
100 italj. lir .	....	. . . 44-85	44 00
Sladkor Contrifugal I. vr»to .	100	K. 32.50	33,—
Concassd..........„ ar,.__85."
▼ glavah..........„	36.'/,	86.'/,
razkosani..........„	—.—	_
lit italijanski fini ....	100	K. 19.—	19.f>0
„ srednji ...	„	18 25	18.75
Japan fini AAA..........lfl.bO	16.50
„ srednji .....	„	15.50	— .—
Raugoon extra..........„	13.25	—.—
	I...... * 12—
I	I....... 9—
FstrolsJ luski v sodih ... „ 18.25 — —
v zabojih od 29 kil	5.85	—.—
Olj« italijansko najflnuji . . 100 K.	58 —	61.
„ srednjefino . „	49,-	51. -
bombažno, omorik.... „	SI,—	38.—
dalmatinsko...... .	35-—	—.—
Limoni Mesinski .....zaboj	3,—	5,—
Pomaranč« „ ......'	—.—	—__
Mandeljni Dalmatinski . . . 100 K.	—,—	-.—
- Bari..............62,-	C,4--
Plnjoli......... . „	—.—	82 —
Boiičl Dalmatinski..... „	—. -
„ PuljoSki...... „	7.25	8,—
Smokve PuljoBko ..... „	—...	—
Oriko v vencih . . „	12.75	13.—
Sultantns ........ „	22.-	28.-
Vamperli......... „	23,—	24,-
Civoos.......... „	24.-26.—
Polenovke srednjo velikosti . „	88.—	—.—
n veliko..... „	33.—	—.—
„ malo...... „	37 —	—.—
Slaalkl v velikih sodih . .
» » 7..........2.50
Domači pridelki.
riftol: Koks.........100 K. -.-	—
Mnndoloni...... „	—.-	—.—
BVetlorudefi..............8.50	—.—
temnorudefi ..... „	—— .—
knnarčok....... „	—, -	—
bohinjski................9.75	—.—
beli veliki...... „	8.50	—.-
„ mali....... „	0.25	—.—
zeleni, dolgi..... .	——.—
s okrogli .... „	—•-
mesuni, hrvatski .... „	5.40	—.—
„ Štajerski .... „ 5.60	— .—
Mulo fino Štajersko..... „	84.—	90.—
Ječmen it. 10..................9.25	——
, »..................9.75	— .—
n 8........ „	11.25---
Zeljt kranjsko..................—----
»•P* ......... —— —■—
Krompir, Štajerski . • . . . „ —.— — Proso, kranjsko....... „ 9,— —__
eča, kranjska........ „ —.— —.-
oh ogorski........ „ 59.— 53.-
Mast ogorska......... 54.50 56.-
Kava. Položaj je nekoliko Btalnoji, ker so niso potrdilu vesti, da bodo mnogo norega pridulku pripravljenega za izvoz in koncem juniju. Vsled to^a js našo triiMo, ki se jo kilo držalo oprezno, ostalo brez Santosa in dobrega itia, v tem ko ju slabejAih vrst dovoljno v zalogi. Tudi vrsto Laguavnt, ki so nadomestni« Santos so soilaj rodke in zatorej 2 gld. dražje. Ostalo vrsti kavo iz Srednjo Ameiike, kakor n. pr. S. Salvfldor, Ouutomaln. Nicarnguu, podia/.ilo ao ne za 2 do 3 f vsled toga, ker numorujc Sovornn Amerika zopet uvesti najnižjo curino za ono proizvode, kojim jo jo bila svojm'usuo odtegnila in tako jo toin vrstim kavo odprta pot v Sovorno Ameriko, doftim jih bodo morala Evropa plsievnti mnogo dražjo, kakor doslej. — Močen jo povsem razprodana; prvi novi Santos (okolo 750 vreč) dospe v Trst koncem julija; tn vrst je drobnih zrn, Doslej so no moremo nadejati, da bodomo imeli obilno skladisee novega blaga pred koin-cm avgusta. — Na^e danainjo skladišču kave iznuAit okolo 69.910 kvintalov mod katerimi jo 14.710 kv. Santosa in 7400 kv, Itia.
Sladkor. Mis ilo ho je, da stopi novi sovomo-ameriški zakon v krepost s 1. oktobrom in zato so jo pridržalo mnogo neralinovanega v spekulativne svrhe ; ker pa sta v tem tednu komora in sonat v \Vashingtonu sklenila, da stopi zakon v krepost žo h I. avgustom, ostale ao tovarno in naša skladišča norafinovanega alndkurja na cedilu in cono so takoj pad!u za do '/, ker so jo „v rošituv" prodajal neraflnovani sladkor. — Uentrifugal Pilo ponuja ho danes za cole vagono : A Z R po f. 32'/,, P <' K f. 32'/,, \V 8 F f. 32'/,« K Z R SI1 . Concass.'. matijka danes na trgu popolnoma; zadnji proostnuki istega plačujejo ao za 7. K /, f. 36' ( do 87 — ; glavo (štoki) v vrečah po f. 36'/, do f. HO'/,.
Kiž, Italijanski ao je podražil ml 1 do I1, liro in videti je, da poskoči še. ker jo vsled nizkih con velika množina letošnjega pridolka žo potrošena, a skladišča so so jako zmanjša a — Japonsko vrsti ao so podražile za , do 1 for,; drže so vodno stalno, toda prometa je tnalo. — l'o angleškem jo vedno povpraševanja, ker ima povoljne cono.
Južno Mftdje. Limoni in pomeranče imajo navzlic veliki vročini Io mnlo prometa. Zadnjih 15 dnij prodalo «e je 25UU zabojev limunov od 1 for. do 5, 700 zabojev pomeranč od f, 2 do 4. V drugih vratih sadja jo tnalo prometa. Cibobo so popolnoma rai|iorduue.
Domaći pridelki, /a leto* je kont *na »ezuna,
ki pa je l> la jako Blaba za trgovce, ker ni bilo i/va/anja. Zaradi slabih cen in obilnosti h« neprodanoga pridelka ne moremo so niti nadejati, da bode prihodnja kampanja dobra. Iz vseh krajer države javljajo nam do sedaj o obilnem pridelku in zsto moremo trditi, da hodemo imeti letos Se manj prometa kakor lani, ako se stvari ne prnmenijo.
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. Čudno je, da ho kljuhn dejstvu, da je kupčija nploh jako redka, vendar ne morejo povoljno končati maloštevilna pogajanja zaradi malih diferenc. To se jo dogodilo v minolem tednu : razni kupci bili so pripravljeni kupiti ter stavili so tudi svoje ponudbe, toda prodajalci jim niso hoteli pripustiti »lajhiave povprečno V* gld. na kvintal in zato so ae razbila pogajanja. Ponavljamo, da je stvar jako čudna z ozirora na mlačaost trga in na nade, ki jih imamo za bližnjo prihodnost. Pri nas je torej minol teden, ne da bi bilo važnejie kupčije.
—	Ogrski mlini imajo povprečno te-le cone: 6t. 0 od f. 1310 do 13 60; it. 1 od f. 12 50 do 12 95; it. 2 od f. 1180 do 12-35; st. 3 od f. 1110 do 11-70, At. 4 od f. 10-60 do 11-30; it. 5 od f. 10-30 do 10 80; it. 6 od f. 9-50 do 1010: it 7 od f. 8 40 do 9 — ; it. 8 od f. 6-30 do 7 20, kakor je že dotična vrst.
Otrobi. Staliiče ogrskega izdelka je nespremenjeno, kakor smo bili omenili v poslednjem -poročilu, toda kupčija je zel6 slaba.
—	Tu se je prodalo nekoliko vagonov „Eco-nomovega" izdelka kvintal po f. 4 s vrečo vred, vitevii akonto.
Drob n i otrobi zanemarjeni brez povpraševanja.
Goved. Od 28. jun. do 4. t. m. prodalo se je v Trstu 357 volov in 70 krav klavne živine in sicer 75 volov iz Krsnjske, 124 is Ilrvatnke, 8 iz Istre, 139 is Dalmacije in U domačih. Plačevali so se: voli is Kranjske po f. 47'— do 48.— ; voli iz Hrvatske po f. 45.— do 46,— ; iz Istre po f. 46.— do 47.—; iz Dalmacije po f. 44*— do 45.50 in domači po f. 47'— do 48.—; domače krave po f. 45*— do 46 — in krave iz Kranjske po f. 45.— do 46*— kvintal mrtvo vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodsjalo ho je v tem tednu po f. 3.80, II vr. po f. 2.90, slama I. vr. po f. 3.15 in II. vr. po f. 2-50 kvintal.
Surovo muslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 80 do 84 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 78 do 80 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1— do f. 1.02 in v part. od 30 do 50 kg. po 98 nvč. do 1'— kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.02 do 1.06 kilogram.
Jajca na dobelo po f. 230 od 2.50 sto komadov.
Kokoši po f. 1'— do 1-35 komad, piščeta po 90 nč. do f. 1'fiO par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.75 do 3-10	„R. M."
SVOJI K SVOJIM!
Josip Pertot,
popravlja uro po
urar v Trutu, Via Muda Vocchia st. 1. prodaja in nizki coni. Priporoča sc slavnemu občinstvu,	5 — 62
Gostilna Ivana Trevna
20. so priporoča slovenskomu občinstvu v obilen obisk- Točijo so zmironi izvrstna istrska in okoliČan-ska vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2 — 52
luan rinholalf via B'nvenut° M-1 v Trstu
IV (III UDUVjlC&Af ima zalogo vsakovrstnega
jedilnega blaga, katoro prodaja na drobno in debojo kolikor v mestu toliko na dožolo proti povzetju. Priporočajoč ho hI, občinstvu zagotavlja pošteno in vostno postrežbo.	2—52
Rrotin Riharir izdoiovatoiji oglja v sv. DI dlje niuai Ib, Petru, priporočajo svojo zalogo v Trstu: via llnidarca nt. J, l*iazsrt detla H v V, vin Madoiiniaa 'i, ISuMsettu Vordaiuoll ti, z ubodom tudi v uliti TorretUe po najnižjih cenah. <'gli" I- kakovosti karboninu, kok. drva na metru itd. NaroČbo so spremljajo tudi z dopisnico.
K. Zobec in C.c
0 izdolovatelj umoteljnili ognjev priporoča ho hI. občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki počastiti z naročili tomvoč, kur ho naslanja na rek „Biroji 1« svojim'. Naročila vsprojvmnjo so na cesti ItoHHotti list. lili (Camp. Morpurgo) v Trstu. — Coniko v slovonskum jeziku pošilja Iranko in gratis
Slovencem tržaškim JKCT Kfc
k o v 1 j a h „Alla bt'fla lrieste". Izborna domača kuhinja, pristna domača vina in kraški torun.
Gabrijel Devetok.
Gostilna „Al Gallo d oro
v Trstu,
»ni vuiiv u WI W Plazza
della Posta (Dogana) toči istrsko vino po 28 nč., bulo v i u o po 32 nč., kraiki teran lastnega pridelka, po 40 n£. litor. — V sod&čekih od 25 litrov naprej, franko na dom. po conah, kakor ho dogovorijo. — Izborim kuhinja. Vsprejotna so naročilu na obod in vočerje po nizkih conah. — Nadejajo so obilnoga obiBku beloži najudanujij
V. KoviuHv..
O ]> a i k a. Vsprejema naročila na vino za notranjo dtižole franko železnica Trst po 15 gld. hektl.
RODOLJUBU!
Podpisani n* znanju m. da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krrmo v ulici 1'aldirivo *t. 19., znano pod imenom „Crooe di Malta." Točil bodem vina prve vrste, kraški teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, eene pomtene. — Nadejajoč se. da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani
Gostilna „AH'An ti co Moro"
utira Solitario 12, (po domač* pri „l'rrarkovcuu) prodaja frna in bela vina prce r rute is prraSkih in ilornberikih vinogradov, in sicer: domače črno po't'2, helo po 36, modra frankinja po 40, črno kraiko po 40 in ritlink po 4H nč. liter, hvmtna kuhinja. — UrieČ se gesla: ,Rojak k rojaku", priporoča m podpiiani ta obil obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
V ulici Cecilia št. 6
toči ae
izvrstno istrijansko in furlansko vino po 28 novčičev liter. Belo vino po 32 in mo&kat po 40 novčičev. — Marčno pivo po 24 nvč.
Gostilna
„CANTINA ISTRIANA„
Via Tivarnsla, blizo pestsjs južne železnice.
Prodaja najboljša istrska vina po 30 kr. in kraški „Aubcrski" toran po kr. liter; pivo iz tovarne „Steinfeld* po AS kr. liter. Kuhinja prve vrsto. — Kosila po 99 kr. — Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se uljudno podpisani za mnogobrojni obisk.	Josip Može.
Advokat
Dr. Danilo Majaron
otvoril je tvojo pisarno V LJUBLJANI
na Križevnllkem trgu it. 7 (naiprotl cerkvi „Krlianake").
Uradne ure navadne.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Enrico qm. Carlo Gortan
via Caserma 4, Trit (aaspr. plvarnl Pilstn)
Zdravnik ,8-M
Dr. H. Lukšić - Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebe tudi po noči).
Zaloga piva
pivovarne bratov
Reininghaui v Stelnfeldu — Gradac
pri	15«
A. DEJAKO, junior, v TRSTU
Vin datfU Artisti št. 8,
zastopnik za Primorako, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico Htarotnano steinfeldsko eksportno (Enport), (MArcen) in uležano (Lagor) pivo, tako v kor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
ožujski sodih k«-
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) prireja v Richtorjevi lekarni v Pragi
(V zalogi odlikovane lekarne Pr»xniarer v Trstu, P. Grande) obfe poznano bolečine ublužujofo •Irgajanjo, dobiva se po veČini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pri kupovanji, troba biti previdnim in je vsprejeli le take steklonice kot pristno, ki bo previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpoiiljatnica:
Richter's Apotheka z. Goldenen L6wen.
Prag.__1-44
500 goldinaijev
obeča so vsakemu bolniku na plućah. ki je
jomal svetovno slovoSo al »dim o zdravilo in komur isto ni pomagalo ali olajšalo. Kasulj, liripavost, naduha, katar v plurali in v duSniku itd. prenehajo že v malo dnoh. 8 tom jih je doseglo tisoč sijajno vspolio, o en in ur so na u-gled noAlovilna Hprjčnvala. Prodaja tega alnct-na^a idravlla dozvoljena jo policijsko v vseh državah ter dobe nepremožni proti spričevalu to dragoceno zdravilo zastonj. Cena treh stoklonic 3 gld., t> stoklonic 5 gld., 12 steklenio 9 gld. — Albart Zetiklsv, izumitelj sladnih zdravil, Beroiln S. O. Vi.
Gostilna „Alla Cittk di Vienna '
Piazza Casorina h. St. 2, (»raven Tiskarno Dolono) toči teran I. vrati iz prvih klotij iz Kazelj in Avberja po 44 nč. litor, kakor tudi istrsko vino Hproti in za domačo vporabo. — Graftko pivo, izvrstna kuhinja (italijanska ili noniška) po jako umoslnih cenah. — Priporoča so si. občinstvu (101)	Ant. Brovedani.
C. Kes*, dvorna 1«
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvo, da j« prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlarh-Miniuosija, priporočajoč se najtopleje in ob ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskega podpornega društva* pa naznanja ie posebej, da mu je odbor Istega dovolil sprejemati recepte od n i i It v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe se priporoča
101-30	Ivan Mlszitn.
Škropilnice in žvepljalke
lniinlpja Živioa.
Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Omenjen« škropilnice se poiiljajo na vsako poŠto avstro-ogrsko monarhije, franco, po 10 gld. komad.
Schivitz &. Comp.
i (Živic In družb.)
v Trstu, ulloa Zoota S.
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstne lesenim, kakor:
trama, iagance, morala, dile, pi tudi opako, apno, paaak Itd.
Naro&lla izvršujejo se točno in po n<ij-niiji ceni. 104-2
Riunione Adriatica di Sicurtd
84-2
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glsvnlos is rsssrva druitva dne 31. dsessihrs 1892
Glavnica drftStva	gld. 4,000.000--
Promijna reserva zavarovanja
na iivlje^je	„
Premijna reserva aavarovanja
proti ognu	„
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„
Reserva na razpolaganje	w
Iteierva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzor, bilanca (A) „ Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„
Občna reaerva dobičkov	n
1'rad ravnateljstva : Via Valdlrlvo, br. t (v lastnej hiii.)
18,326 346-98 1,832.248-22
49.4SI.07
500.000'—
338.S23'4S
243.331-83
ftOO.OOO- — 1,187.164-86
Teodor Slabanja
arabar V GORICI (Gttn) ulica Morelli 17
se priporois pred. duboviiini sa napravo cerkvenih posod in orodij is čistega srebra, alpska in medenine, kot: nion-Stranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare redi popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si samorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov narod* nikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Poiilia vsako blago dobro Bpravljeno in poitnine franko t	2-24
37.
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Risparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacoga zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedoljali pa od 10-12. uro opoludne. Obresti na
knjižice...........
ltaeuje vsak dnn od 9—12. uro opoludne. /.noske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora so odpovedati 3 dni in zneske proko 1000 gld. pa 6 'dni. Kak mptuje mrnjive domicilirano na
tržaftkem trgu po.......
l\)HUjufe na dri. papirjo avstro-ogerske
do 1000 gld po........
Višjo znesko od lOOO do 5C00 gld po Daje denar proti vknjižotiju na posesti v Trstu.
Obresti po dogovoru.	2—24
Trst, dne 5. maja 1894.

Dobiva aa najceneje v parfpiaanl lekarni ako aa
naroča po pošti
Ubald pl.
Trnkdczy
lekar »raven rotorža v ZdubUanl
priporoča: IV ZA ŽELODKC:
MarijiceUke kapljice za ieloder. - Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čutilne krogljire Čistijo želodec pri zabasanji, skaženem želodci. — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 ikatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Za praai
Planinski zeliščni ali prani sirop za odralČene In otroke; raztvmrja sliz in lajia bol«člne, n. pr, pri kailji. — Steklenica f>6 kr., 6 steklenic 2 gld, 50 kr.
SEa* trgai^Joi mi
P* ot i nitki cvet (Oichtgeist) lajta In preganje količino v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr„ 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
Ljubljani
in se vsak dan s prvo pošto raspoiiljajo.
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corao, Piana ddle Legna 1, Odlikovana tovarna čopltov.
Velika zaloga oljnatih jbarv, lastni isdelek. Lak za koftije 1 Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tnbetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
Mineralne voda
is najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanjiko žveplo sa ive-pijane trt. 104-38
Jak. Klemene
TRST
W Via S. Antonio It 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnem občinstvu
svojo veliko skladišče blaga za prihodnja spomlad in poletje, to jo blago za moške in gospe, perkalj, svilnate rute raznih vrst s franzami ali brez njih, srajce za turiste, nJAger"-perilo. bombažne in volnene jopice, molke in ženske bele in barvane srajce, možke ovratnike, bogato zalogo zavratnlc na izbero, dežnike in solnčnike, perilo, platno, musolin, koto« niuo, bombažne, barvane tkanin*, ki se morejo prati, bombažno sukno za možke, rokovico iz švedskega sukanca in svile ta možke in gospe, rokovice iz aukanoa po švedski šegi, tvarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za Ženska iolska rdčna dela. Vsprejemajo se naročila v vseh teh predmetje ter se zagotavlja točna in vestna postrežba.
riLMALKA
c. kr. priv. avstr. Minuse m oda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrsds. papirjih sa V aapslsealli m
4-dnevni odkas 2'/,"/,	30-dnevnl odkaa 2«,',
8- , 3»///,	3-mesečni .
®0- . »'/.	- . 1V.V.
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. volj., stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 4. febrnvarja, 8. febru-varja In odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih ob jsvah.
Okrožni oddel.
V	vrsds. papirjih 2% na vsako svote.
V	nspslssnlli brez obresti.
Nakaznice
sa Duuaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermaastadt. Inomost, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Heiohenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-22 pri odbitku 1*/M provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jSMČsvss listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parisu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrsdssitl obresti no pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, slat ali srebrni denar, inozomski bankovoi itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
Trst, 31. januvarja 1894.
2-24
Dunajske sre£ke po I krono
| Žrebanje že v sredo
5 glavnih dobitkov po 10-000 kron
Srečke priporočata: <Joalp Bolafflo Aleksander Levi.
Lastnik politiino druitvo .Edinost* — Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiske Tiskarna Doleno v Trstu.