o
\


\
z:
\

^etuska šou pTUj
V TEJ IZDAJI
UVODNIK	2
O ŠOLI	6
POEZIJA	10
O MODI	27
ŠPORT	28
RAZVEDRILO	32
	
	
ne zraste naenkrat, prav nič hitreje kot grozdje ali smokve. Če mi rečeš, da želiš smokvo, ti odgovorim, da je za to potreben čas. Naj najprej vzcveti, obrodi in šele nato dozori do svojega polnega okusa. (Epiktet)
Glasilo podjetnih kmetijcev, SADEK, so pripravili:
-	dijaki in dijakinje Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj: Tina, Simona, Tomaž, Melita, Andreja, Marta, Mojca, Jožica, Bernarda, Renata, Simona, Jožica, Klavdija, Alenka, Egon, Tomaž, Borut, Petra, Kristjan, Borut, Peter, Simon in dijaki 2.c in 4. D, ki so tolkli po tipkovnici;
-	učitelji kmetijske šole s svojimi prispevki;
-	Davorin Zorli, ki je sedel za računalnikom in nosil levji delež pri oblikovanju in
-	mentorica Majda Klemenčič, ki je vse skupaj skoordinirala.

f-
Vsak človek je velik svet, vsak človek je svet zase, bogat, skrivnosten in lep, za včeraj in prihodnje čase.
Vsak človek je droben utrinek v tihem neskončju vesolja, vsak človek je večni spominek, kot klas sredi žitnega polja.
Vsak človek nosi utrip zgodovine, mrzli vihar in toplo zavetje, vse burne človeške spomine, za preteklo in novo tisočletje.
Vsak človek išče bližino, odprto dlan, nenehno potrpežljivo, kljub letom. Morda v tem trenutku človek neznan išče dotik s tvojim in mojim svetom.

r M di se, da nas običajno, vsakdanje življenje peha in sili k nerazumljivim naporom. Zato moramo M od časa do časa stopiti na pot, ki smo jo že prehodili, da bi lahko polno zadihali, da bi lahko M J ponovno sejali in želi.
Takrat in še dolgo po tem nisem mogel niti želel verjeti, daje prav vse, kar bom nekoč mislil in delal, čutil in sanjal, vse, kar mi bo polnilo dušo in srce, globoko in nepreklicno povezano z najzgodnejšim obdobj em moj ega bitja.
Sedaj končno vem, daje včeraj danes in danes včeraj, daje med tam in tukaj neomajna vez, trden most, ki ne pelj e samo na drugi breg, ampak daleč preko mej a človeškega poguma. Danes končno vem, da nas ta vez ohranj a in opogumlj a.
Pogosto potrpežljivo listam skozi čas, stran za stranjo, preudarno sestavljam misel z mislijo, besede z dejanji, spomine z realnostjo v neprecenljiv mozaik zrele podobe. Ob tem vse bolj spoznavam, kako usodno in vendar naravno se moje življenje prepleta in povezuje z vsem, kar mi je radostnega ponujal dom, igrivega cesta in učenega šola.
Čeprav j e v mojih mislih dom le še bleda slika, skromen odsev resnične podobe in čeprav že zdavnaj ni več tistih, ki so ga polnili z dobroto in ljubeznijo, seje čvrsto zasidral v moji duši in me kot nežna, ubrana melodija spremljana vseh poteh, ob vsakem utripu.
V njegovem toplem zavetju sem spoznaval resnico in dobroto, okusil sladek smeh, se naučil spoštovati in ceniti drobne trenutke. Po njegovi podobi sem presojal dobro in zlo, veselje in žalost, resnico in laži, zato misel na dom ni jokavo spogledovanje s preteklostjo, ampak najglobja hvalnica za vse, kar sem kadarkoli dosegel.
Kje so prijatelji? Gotovo jih je vihravi nemir raztresel na vse strani, da jih ne prepoznajo več moje oči. Čeprav živimo daleč vsak zase, smo v mislih skupaj, zato duša praznuje in poje kot v davni mladosti. In potem vzneseno pripoveduje o tistih časih, o rasti, ki je želela hitro odrasti, o prvi ljubezni, ki jo zaljubljeno strezni jutranja zarja, o potrjevanju, ki gaje zaupanje potrdilo. Naj je vsakdan še tako prevzetno obilen, je prazen brez prijateljev, kajti prijatelj sliši pesem v tvojem srcu in ti jo poje, ko te zapusti spomin.
Marsikdaj nam je bila šola odveč in nepotrebna, vendar kot nekaj, čemur ni mogoče ubežati, saj je z vsakim dnem silovito rasla potreba po spoznavanju in odkrivanju novih plati življenja. Bili smo neutrudni, pogumno smo odkrivali svet in pri tem spoznavali sebe, da smo lahko brezskrbno potovali od neskončnih spominov k podobam svojega prihodnjega življenja. Z globoko hvaležnostjo se spominjam učiteljev, ki so znali radovednost rahločutno potešiti.
Kako kratka, vendar neprecenljiva j e človekova pot.
Lahko bi j o v enem samem dnevu prehodil, z enim pogledom videl in z eno besedo opisal. K sreči na tej poti nismo nikoli sami.
Ob izidu glasila čestitam ustvarjalcem in uredniškemu odboru za izviren dokument o življenju in delu šole. Bralcem pa želim nepozabne trenutke ob srečanju in prebiranju glasila.
Kot človek sem, ki se je odpravil iskat prijateljstvo, pa je našel kraljestvo (E. VVharton)
BSSraževaln, program
L KMETIJSTVU
olski center Ptuj, Poklicna in tehniška kmetijska šola je bila leta 1995 v okviru projekta PHARE izbrana za pripravo programa višjega strokovnega izobraževanja v kmetijstvu.
V	skladu s smernicami in navodili za pripravo višješolskih programov smo v kmetijski šoli Ptuj oblikovali delovne skupine, v katerih so ob učiteljih naše šole sodelovali še zunanji sodelavci iz različnih podjetij in ustanov.
Delovne skupine so se z vso resnostjo lotile dela;tako je bil izdelan program, po katerem se diplomanti usposobijo za gospodarjenje na družinskih kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi, za samozaposlitev v kmetijskih podjetjih, v strokovnih in drugih združenjih kmetov ter trgovinski dejavnosti, ki se ukvarja s kmetijstvom.
V	višješolski program smo vključili tudi aktualne vsebine, kot so: biološko in integrirano kmetovanje, ekologija, dopolnilne dejavnosti, proizvodne alternative, interesno združenje proizvajalcev, kakovost, celostni razvoj podeželja...
Zaradi nasprotovanja nekaterih fakultet pripravljen program višje kmetijsko gospodarske šole ni bil takrat sprejet na Strokovnem svetu. Sprejeti pa so bili višješolski programi s področja strojništva, elektrotehnike, turizma in gostinstva ter se takrat tudi začeli izvajati.	■,
Ob lanskoletni prenovi poklicnega in tehniškega izobraževanja v kmetijstvu seje ponudila možnost, da se program višješolskega izobraževanja ponovno uvrsti v presojo Strokovnemu svetu. Ponovno smo na naši šoli aktivirali delovne skupine, ki so z vso resnostjo, strokovnostjo in odgovornostjo izdelale katalog znanj za višješolski program kmetijski inženir / inženirka. V delovnih skupinah so poleg naših učiteljev sodelovali še priznani strokovnjaki iz različnih delovnih področij.
Tako je nastal višješolski program inženir kmetijstva, ki traja dve leti. V ta program se lahko vključijo vsi, ki so končali štiriletni program kmetijske stroke ali program gimnazije.
Program obsega 1200 ur teoretičnega znanja in 800 ur praktičnega pouka in vaj. Temeljni strokovni predmeti so ekologija in urejanje kmetijskega prostora, organizacija in poslovanje v kmetijstvu, podjetništvo in trženje ter zakonodaja.
Možno je izbrati med dvema moduloma: tehnologija kmetijske pridelave in reje ter regionalni razvoj podeželja.
Diplomanti bodo imeli številne zaposlitvene možnosti v kmetijskih podjetjih, v strokovnih in drugih združenjih kmetov, na domačih kmetijah ter kot vodje dopolnilnih dejavnosti in celostnega razvoja podeželja.
Na Strokovnem svetu je bil program potrjen. Prizadevamo si, da bi se v naslednjem šolskem letu začel na naši šoli izvajati višješolski program inženir kmetijstva. Tako bi bilo naj lepše poplačano trdo in naporno delo delovnih skupin pri izdelavi programa.
Marjan Horvat, dipl. inž. agronomije
Domišljija je začetek
ustvarjanja.
(G.B.Shavv)
O
M
Z^Vbvezne izbirne vsebine so sestavni del učnega načrta ter dopolnilo pouku in zajemajo tri tedne | ^šolskega dela na leto. Šola zagotavlja učencem predpisano število ur teh programov, učenci pa so se jih v tem obsegu dolžni udeležiti. Nekateri programi so sestavni deli urnika, drugi potekajo med šolskim letom ob pouku. Praviloma se izvajajo v tečajni obliki, v obliki seminarskega dela, taborov, razgovorov, delavnic in drugih oblik samostojnega dela učencev. Izvajajo se v šoli ali izven nje. Učenci izbirajo programe iz treh virov: kataloga programov zunanjih izvajalcev, ponudbe matične šole in ponudbe Zavoda RS za šolstvo in šport, katerih programi so za naše dijake težje dostopni, ker potekajo v Ljubljani in Mariboru. Na ta način mlade spodbujamo,da se preizkusijo in preverijo svoje sposobnosti ter nagnjenja na več področjih.Tako laže spoznajo, kje bodo uspešni, kaj jih veseli in zanima,za kateri poklic se naj odločijo. Na ta način tudi pridejo v stik z ustanovami, ki so pomembne za nadaljnje šolanje in zaposlitev.
Obvezne izbirne vsebine se delijo tri področja:
1 .OBVEZNA PODROČJA:
zajemajo kulturne in športne dejavnosti ter strokovne ekskurzije,ki jih organizirajo učitelji posameznih strokovnih področij. Tako imamo v šolskem letu en športni dan,en kulturni dan in eno strokovno ekskurzijo.
2.	V OBVEZNEM PROGRAMU SO:
a)	Biologija z ekologijo - varovanje okolja. Program dopolnjuje temeljna znanja iz ekologije,ki jih potrebuje vsak posameznik v vsakdanjem odločanju za zdravo okolje. Izvajalci so učitelji splošnih in strokovnih predmetov. Teme s področja varovanja okolja v učilnici se dopolnijo na terenu z raznimi ogledi ali kot skupinsko oziroma samostojno delo učencev pod mentorstvom učitelja. Pri dveletnih in triletnih programih je sestavni del umika,v štiriletnih programih se izvaja ob pouku med šolskim letom.
b)	Zdravstvena vzgoja s tečajem prve pomoči.Vsebine oblikujejo človekovo higiensko miselnost in odgovornost ter s tem načrtno navajajo mlade k zdravemu načinu življenja in preprečevanju oziroma čim zgodnejšemu odkrivanju bolezni. Je sestavni del urnika.Izvajalci so učitelji športne vzgoje v sodelovanju s predavatelji RK Ptuj.
c)	Vzgoja za družino,mir in nenasilje.Obravnava probleme, s katerimi se srečujejo mladi ljudje, kot so razne vrste odvisnosti, teme o stipnosti, sprejemanju drugačnosti, spoštovanju, ljubezni, vrednotah, mladih in spolnosti... Rri izvajanju šolska svetovalna služba sodeluje s centrom za socialno delo Ptuj. č) Spoznavanje družbene ureditve.Gre za znanja s področja politologije in prava,ki prispevajo k oblikovanju kritičnih stališč do sveta.Osrednji namen predmeta je ohranjanje in dvigovanje ravni politične kulture na Slovenskem. Program se izvaja v skupini. Del programa se lahko izvede kot samostojno delo učencev: seminarske naloge, referati, intervjuji, zbiranje in obdelava različnega gradiva pod mentorstvom učitelja.
3.	PROSTA IZBIRA:
Učenci izbirajo med različnimi temami,ki jih ponudi matična šola, zunanji izvajalci, predlagajo pa jih lahko sami. Izdelamo seznam možnih dejavnosti, med katerimi izbirajo: tečaje računalništva, jahanja, plavanja, tenisa, ples, folkloro, lončarstvo, pletarstvo, tečaj šivanja, slikanje na svilo, foto tečaj, zeliščarstvo, tkanje, vezenje, dejavnosti, kijih ponudi pokrajinski muzej Ptuj,... Dejavnosti potekajo strnjeno zadnji teden pred koncem pouka.
Andreja Mlakar, dipl. inž. kmet.
Bodi sam sprememba, ki si jo želiš v svetu. (M.Gandhi)
mmmmmmmmrmmn
jT^metijska šola je bila ustanovljena že daljnega leta 1953. Takratni dijaki so šolo obiskovali v zC baročni graščini na Turnišču. Leta 1979 pa seje preselila na Ptuj, kjer od takrat naprej pluje -Z. Jl. skupaj z ostalimi šolami vŠC.Po številu dijakov sodi naša šola med manjše, saj v letošnjem letu obiskuje šolo 330 dijakov in dijakinj v 16 oddelkih. Programi so primerni za fante in dekleta. Naš ravnatelj je mag. Vladimir Korošec. Poleg njega je na šoli zaposlenih 40 delavcev; od tega je 34 učiteljev, pomočnik ravnatelja, pedagoška svetovalka, vodja posestva, tajnica, laborantka in vzdrževalec strojne opreme. Poučuje tudi deset učiteljev iz ostalih šol Šolskega centra ter trije zunanji sodelavci. V pedagoškem procesu sodeluje torej 54 delavcev.
Šola ima svoja posestva na Turnišču, kjer je 42 ha njiv, prostori za učitelje in dijake, delavnice, sanitarije in skladišča; na Grajenščaku, kjer sta 2 ha sadovnjaka in 2 ha vinograda; nekaj posesti pa je tudi ob šoli, nat.i. "Marofu", kjer j e nekaj njiv in naš vrt s plastenjakom.
Praktični pouk iz sadjarstva in vinogradništva opravljamo na Grajenščaku, kjer je lepo urejena klet, stiskalnica in polnilnica, predvsem je vredno omeniti stiskalnico v veliki veži. V nadstropju imamo svoje prostore tudi gospodinje, kjer je sedaj nova moderno opremljena kuhinja, v kateri se še najraje zadržujemo in nabiramo nove izkušnje. Posebno lep pogled na Grajenščak je jeseni, ko z veseljem opazujemo sadove našega dela. Takrat nam ni žal vseh žuljev in pretečenega znoja.
Poljedelci imajo svoje delovno mesto ob šoli in na Turnišču. Imamo še vrt, kjer gojimo zelišča in različne vrtnine. Pri živinoreji opravljamo praktični pouk v Placarju in v hlevu, kjer domujejo krave molznice.
Naša šola se redno udeležuje vseh razstav in sejmov. Predstavljali smo se v Gornji Radgoni, na razstavi Dobrote slovenskih kmetij ter še na kateri pomembnejši in manj pomembni razstavi.
Na šoli poteka tudi tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki.
Tako; to bi bilo za sedaj vse, kaj več in kaj novega pa boste izvedeli v naslednji številki. Še to! Če boš verjel vase in v cilje, ki si sijih zastavil, jih boš gotovo dosegel, pa naj bodo še tako oddaljeni in samotni.
Ne bojte se napredovati počasi, bojte se tega, da bi se ustavili. (Kitajska modrost)
ČENJE VESELJE
Tena kuhinja na Grajenščaku je opremljena z napravami in stroji, ki omogočajo kvalitetno, Z	/ racionalno in hitro pripravo jedi.
Dva kuhalna bloka, most izvedbe, v svojih stebrih skrivata vse vire energije in tako preprečujeta stike z nevarnimi območji, ki lahko povzročajo nesreče pri delu. Različni štedilniki, cvrtnik, žar, prekucna ponev in toplovodna kopel omogočajo pripravo živil tako na domač kot tudi sodoben način. Baterija z vodo na vsakem kuhalnem bloku omogoča nalivanje vode in tako se občasno težko fizično delo tudi s te strani olajša.
Sodobno pečenje poteka s pomočjo parno - konvekcijske peči (konvektomat), v kateri lahko hkrati pečemo pečenko in jabolčni zavitek in se vonji med seboj ne mešajo. Vse gospodinje tudi dobro vedo, kaj pomeni čiščenje pečice; če po končanem delu lahko na parni konvekcijski pečici vključimo samo program samočiščenja, je to še nekaj, kar si želimo tudi doma, mogoče le v manjši izvedbi. Da vse te pozitivne lastnosti spoznamo, moramo dodobra obvladati pečenje v klasični pečici, kar v učni kuhinji omogočata vgradni gospodinjski pečici.
Predelava poteka na gladkih nerjavečih delovnih površinah, kvalitetno shranjevanje pa omogočajo ločeni hladilni boksi. Obdelava testa z veliko maščobe lahko poteka na gladki marmorni delovni površini v delu kuhinje, ki jo imenujemo slaščičarna. Da so pri serviranju topli krožniki res topli, omogoča ogrevalni delovni pult za shranjevanje servirne posode. Najbolj umazano posodo pomijemo tudi v dobrih dveh minutah; potem vemo, kaj pomeni profesionalni stroj za pomivanje posode. Pri zahtevnih pripravah jedi nam pomagajo namizni univerzalni kuhinjski stroj, salamoreznica, stroj za mletje mesa in na gram natančna tehtnica. Tudi palični mešalnik, ročni stepalnik, stroj za pripravo sladoleda, biosušilnik in pasterizator so nepogrešljivi pri pripravi jedi. Vse nerjaveče delovne površine, stroji in naprave pa tudi omogočajo večjo higieno v kuhinji, kar j e nujno potrebno, če želimo zagotoviti okusno, lepo in tudi neoporečno pripravo jedi; če'pri tem pridobimo še kar precej časa, smo lahko več kot zadovoljni, da nam je uspelo posodobiti učno kuhinjo, v kateri se izobražujejo naše dijakinje in dijaki.
Nada Pignar, učiteljica kuhanja

bliMVGORNjiRADGONr
JEDILNI LIST S SEJMA V GORNJI RADGONI !
metijsko živilski sejem v Gornji Radgoni konec avgusta j e bil za mnoge razstavljalce priložnost, da kupcem spet pokažejo -1- jh^mekaj novega. Tega so se zagotovo držali tudi mnogi iz živilske industrije, ki so med seboj kar tekmovali v novostih ,tako da je bil sejem prava paša za oči in tudi za želodec. Številni obiskovalci so poskušali nove izdelke in pijače. Med vse te velikane smo se uvrstili tudi mi, kmetijska šola iz Ptuja. Skupaj s šolo iz Maribora smo trpeli in »švicali« cele tri dni, nekateri pa smo »trpeli« celo cel teden. Kuhali in pekli smo za vse srednje šole ,ki so se predstavljale in razstavljale na sejmu.
Jedilni list s sejma vam tudi predstavljamo!
Vso opremo, ki smo jo imeli, daje sploh lahko dišalo, nam je sponzoriralo podjetje PUC, kovinski izdelki iz Hotedrščice Vsak je z veseljem ustavil korak in pogled uprl skozi vitrino v našo majhno kuhinjo, kjer so se naše spretne kuharice vrtele okrog štedilnikov, dve pa sta bili v strežbi. Ta tempo, daje vse skupaj potekalo gladko in se slučajno ne bi kdo od nas usedel le za minuto, sta nadzorovali in »diktirali« gospa Nada Pignar in gospa Vida Babšek; ko pa sta videli ,da ne zmoremo več, sta se vseeno usmilili.
Tako kot vsako leto seje minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločil, da bo naša šola letos »glavna« v strežbi.
Gostom smo stregle pijačo, pogostile pa smo jih z narezki in drobnim pecivom.
Naše delo v strežbi je bilo pestro in zanimivo, saj smo spoznale veliko pomembnih ljudi z ministrskih krogov.
To delo pa je imelo tudi slabo stran, saj smo po končanem delovnem dnevu bile zelo utrujene in včasih nerazpoložene; naš delovni dan je namreč potekal od 9. ure zjutraj pa do 19.30 zvečer.
V četrtek nam je bilo v veliko čast, da smo lahko postregle gospodu Marjanu Podobniku, v nedeljo pa predsedniku države, gospodu Milanu Kučanu s soprogo Štefko.
Kljub hitremu tempu in vsakdanjim naporom pa nam je bilo v veliko zadoščenje, da smo spoznale pomembne ljudi, na koncu pa bile za naš trud še bogato nagrajene.
Melita, 3.č
TOREK
Menu:
perutninska obara široki rezanci s skuto sladica
Menu:
jajčni rezanci z milansko omako solata sladica
SREDA
Menu:
štajerska kisla juha polnjeni orehovi ravioli s čokoladno omako
Menu:
školjke (testenine) s carbonara omako solata sladica
ČETRTEK
Menu:
golaževa juha sladki narastek iz ribane kaše
Pojej jabolko pred spanjem, pa bo zdravnik kruha beračil. (Angleški)
,Bk dShM.su m DOŽ.VETU
novice podjetnih kmetucev
[1993,1994~
E.K IZPOD KLOP. KMETIJSKE SOLE
Tstvarjalci šolskega glasila smo se vedno sestajali po potrebi. Eni smo se sestajali, drugi pa J so delali. Saj veste, nič ni lepšega, kot imeti prosto uro. "Šolski časopis" je krasen izgovor, V»V da se izogneš pouku. Ja, resje! Pri nekaterih profesorjih so zaradi tega lahko težave, a hvala bogu - ali pa ravnatelju - za razumevajoče razrednike, ki so nam ure opravičili.
Naše delo je pestro: sestankovali smo, pisali, sestankovali, pisali, sestankovali,... na koncu vendarle - izdali!
Kakšni pa smo sicer ustvarjalci šolskega časopisa?
Smo sami "zakompleksani" geniji, ki živimo v svojem svetu in ne poznamo prostega časa (ha, ha, ha...)! To sploh ni res! Smo čisto navadni mladostniki, ki imamo radi Nekaj. Ta Nekaj pa vsak doživlja po svoje: eni imajo radi umetnost, drugi so radovedni (kar se za novinarja spodobi), tretji radi "visijo" za računalnikom, četrti si nimajo kaj'začeti, peti imamo radi proste ure,...
Simon Puhar,
soustvarjalec preteklih številk šolskega glasila
Vsak velik pisatelj je bil najprej velik bralec (P. Carlos)
POEZIJA
Jočem, pa več nimam solz. Jočem, a nimam več poguma. Trpim v joku mojih solz, solz, ki mi vlivajo poguma.
Človek je svoj največji sovražnik, ki bojuje bitko laži in pozablja na bitko življenja!
Človek se najbolj rani sam -če si laže.
Nato odpre oči in sprevidi, da živi svoje laži, laži - v katere je tako trdno verjel in so mu nekoč pomenile vse. Verjel je,
da lahko odpira vrata sveta, a na koncu spozna, da ne more odpreti niti lastnih vrat življenja.
Ko se človek nauči lagati, je to dan,
ki ga ne bi smel zaživeti.
Ko pove otrok prvo laž, se mu ne bi smeli smejati, morali bi se zgroziti in mu povedati svojo prvo resnico.
Ko se zlaže drugič, mu ne bi smeli verjeti, a mi še vseeno verjamemo, zato on laže naprej.
Laže tako dolgo, da živi z lažjo in laž mu postane resnica, resnica, v katero verjame.
Danes je eden tistih dni, ki jih ne bi smela zaživeti. Nocoj je ena najdaljših noči, ki jo bom mogla prebedeti.
Bedim, a mislim le na to, kdo sem, kdo si ti, ki me ne razumeš. Sprašujem se, kako, zakaj ali nočeš razumeti?
Spet solze, ne vem od kod, čemu, spet solze
razjedajo mojo stezo solz.
Kaj so solze?
Kaj je jok?
Kaj smo ljudje?
Kaj je naš vzrok?
Klavdija, 4.a
m.,, m
V pesnikih sanja človeštvo. (F. Hebbel)
..riiHUMiiiii
mTba, staka vrba
Roke sklanjaš nad zemljo, tako si stara, tako skrivnostna, ko gledam te noč za nočjo.
Poglej v nebo zdaj, zravnaj se, vrba!
Ne bode te zlomilo, iztegni roke svoje više, da sonce jih bo poljubilo.
Ujemi veter med svoje kodre, med dolge kodre sivih las, zašepetaj še eno zgodbo, da razvedril se mi bo obraz.
Nagubana Že od starosti, s sivimi si Že lasmi.
A tako popolna v tej skrivnosti, tako čarobna skozi dni.
In dan prišel bo, stara vrba, tudi zate pride čas, ko se zravnala boš kvišku in razčesala si lase, ko boš vetru govorila in pozabila Že na me!
Želim si, pa je premalo časa, enkrat bo prepozno in boste vsi odpirali oči, da bi me opazili.
Enkrat bo prepozno, pa se boste spomnili, da mi tudi vi lahko zaupate. Enkrat bo vsega konec, pa še vedeli ne boste, kje je začetek.
Enkrat, nedaleč in me več ne bo.
Takrat bo prepozno in ne bo vrnitve, čeprav si boste Želeli.
Jaz si Želim sedaj, ko je še čas,
pa vedno znova razočarate.
Jaz Želim Žveti še vsako sekundo, pa mi ne dovolite dihati. Želim odpreti čim več vrat, pa me zaklepate vedno v isto sobo. Želim odgovore, pa dobivam udarce.
Je to Žvljenje?
Klavdija, 4.a
Pesnik je slikar duše. (B. Disraeli)
NISEM nehala
Nisem te nehala ljubiti, samo skrila sem se, skrila med spomine zaprašene, daleč, daleč stran.
Sedaj v svojem svetu se učim ljubiti, tako ,da ne boš mogel me nikoli več raniti.
Sedaj si sam,
a tu so slike iz starih časov, ko sva še oba verjela, da samo za naju bo pomlad cvetela.
rdeče vrtnice
V mojem vrtu je cvetel grm temno rdečih vrtnic; vedno znova in znova seje upiral
• vetru, toči, dežju in nevihti. Sonce mu je rane zmeraj zacelilo.
Potem si prišel ti, me pogledal in z nasmeškom na ustnicah posekal moj grm. V svojem sramu so vrtnice povesile cvetove, odvrgle svoje temno zelene liste in svojo bolečino skrile za velikimi
trni.Zdaj ne bom nikoli več mogla nabrati šopka temno rdečih vrtnic.
Poletje-besede v školjki ujete, srce bolečine nikoli izpete veter odnesel je daleč stran, meni ostal le praženje dan. Spominjam se tvojih lepih oči,slika tam nekje še leži, a slapove ljubečih besed pogasil en sam tvoj je pogled.
Sprehajam se po izgubljenih poteh ranjena, tiha in čisto na tleh, usoda je življenje moje izigrala, jaz pa spomine nate bom zažgala.
Stojim sama sredi noči, tisoč zvezd na nebu žari, veter pihlja in mi solze suši, solze, ki sprožil sijih ti. Veš, ena zvezda le zate gori, te spremlja, kjerkoli si. Gledam jo in se mi zdi, da mi o tebi govori.
Ve, kako me duša boli, da mi brez tebe živeti ni!
ljubila sem te
Ljubila sem te, ljubila te bom, čeprav vem, da nikdar tvoja ne bom. Na nebu so zvezde, v morju so školjke, zaradi tebe pa v šoli dvojke. Nekoč boš izvedel, kako si bil moj, jaz vem že zdaj, da te pozabila ne bom.
Bernarda, 3.č
Vi!.; V
m
Ljubi, a vedi, koga ljubiš. (Ruski)
■MOTI
Ljubezen vedno ena nikoli izgubljena, ljubezen je za dva , ki se poljubljata.
Ljubezenski poljub je vedno brez izgub , če na licu ga obdržiš , si ljubezni še želiš.
Kadar je poljub nesrečen, takrat sreča ni več večna , saj zdaj to ljubezen ni, vsak ljubezen si želi.
Kadar vsak ljubezen ljubi, vsak jo večno le zasnubi, vsak ljubezen rad ima , če ohranjati jo zna.
A ko ta se konča , ljubezen ni več za dva , ljubezen vsaka ne umre ,
Hotela sem te pozabiti, hotela sem te zapustiti, a srce mi ni pustilo. Čeprav zadal si toliko mi goija, za tabo točila več ne bom solza. Skušala sem zbrisati bolečino, ki grenila je mojo dušo. Plavolasec, pozabi me, zapuščam te. Nehvaležneš, nisi več gospodar mojega srca, pozabila te bom, plavolasec mojega življenja, pozabila te bom.
Simona, 3.Č
Da človek postane pesnik, mora biti ali zaljubljen ali nesrečen.
(Lord Byron)
OB HIŠI SAMOTNI
Ob hiši samotni za tretjo dolino zdaj ptice vesele nič več ne pojo.
Iz dimnika starega dim se ne vije, na praznem dvorišču koprive cveto. Skozi okno razbito se veter sprehaja, da v praznih prostorih otožno ječi; nikogar ni v hiši,da peč bi zakuril, le majhen križ v kotu nad mizo visi.
A včasih v tej hiši za tretjo dolino iskrena ljubezen bila je doma, molitev se z delom je združila v venec, žarela v očeh je dobrota srca.
Kruh peklaje mama številni družini, da je dehtelo v jasno nebo, prekrižala hleb je in ga razdelila, da v srcih poštenih bilo je toplo.
Ko dih novih časov zavel je v samoto, odšli drug za drugim otroci so v svet, a oče in mati ostala sta sama, ugasnil v očeh jima je sreče cvet. Nikogar zdaj ni več tam v hiši samotni, saj oče in mati počivata v zemlji in veter jesenski gomilo hladi!
Pismo ti pišem, preljuba pomlad, pišem zato, ker videl bi te že rad.
Naj kmalu skozi drevje veter zaveje in se ptice prebudijo,
da v sonce se zazrem in mu nastavim lice. Tu je sicer še zima in mrzel je svet, a kmalu bo čas, da nas ti prideš ogret. Vsak dan megla kolovrati, kot da bi hotela za zmeraj ostati. Pridi, prosim, naš dedek te čaka vsak dan in po tihem upa, da ne zaman.
Tudi babica že sprašuje, si te želi, saj veš, da pred hišo vsa vesela rada posedi Pridi, naš oče že godrnja, da šel bi na njivo orat, mama pa na vrt sejat.
Pridi, da trata bi polna bila cvetlic, na njih pa glasno brenčanje čebelic.
Vsi prosimo, ne odlašaj več pomlad, dočakal bi vsakdo izmed nas te spet rad.
Renata, 3.č
Gozd in travnik sta mi dala rož dehtečih, vej zelenih,grmov ostrih in bodečih. Cvetje je srce nedolžno vzradostilo, ostro trnje mlado dušo ti ranilo. Lilije in pelin, cvetje in zelenje, srečo, bolečino, radost in trpljenje zvil v šopek sem preprosto in otročje, počasi položil v tvoje sem naročje.
Zrl vate sem tiho in milo, razumel sem, da sprejela si moje darilo.
LJUDJE
Mnogo na svetuje ljudi; mnogo jih v mojih mislih ždi; in tako ob sveči se pesem rodi. Ljudje, radi se imejte in se veliko smejte.
Naj vas misel na človeka navda s toplino ne z grenko bolečino.
Sonce sence naj prežene, možje naj imajo radi žene, otroci naj se v miru igrajo in vedno naj trebuščke polne imajo.
tebi, ki te ljubim
V jutranji rosi vsakega dne se spominjam na tvoje ime.
Ko pa mrak se spušča na zemljo, mi sonce solzo obriše zadnjo; vsaj za trenutek te hočem pozabiti, vsaj za trenutek spomin nate zabrisati. A v mislih mojih neprestano živiš, čeprav tako daleč, si blizu mi.
Renata, 3.č
Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.
(B. Siliš)

Stojim ob oknu, zrem v noč , tema mi odvzame
še poslednjo moč.
Vsaka nova noč odnese delček mene, tako kot tisto noč odnesla mi je tebe.
Bila je lepa noč, takšna kot nocoj, le da takrat bila si ti z menoj.
NOCOJ
Nocoj, ko pade mrak, v srcu zaslišim tvoj korak
in spet čakal te bom tam, kjer takrat ostal sem sam.
Dobro vem,da te ne bo, ker boli te še slovo in ljubezen je končana, ki bila je nama dana.
Vem ,da kriva sva oba, da sreče ni za naju dva, saj bila sva še premlada, da bi se imela rada.
Od takrat ni noč več moj zaveznik, iz prijatelja postala največji je sovražnik.
ISKRA LJUBEZNI
A zdaj,ko leta so minila, zopet sva se zaljubila, žal,da nič več ni tako, kakor je takrat bilo.
RESNIČNA i>MRT
Njene modre oči	Smrt!
zazrte v prazno;	Prazna beseda,
skrivnosten pogled-	stanje duha.
iskra ljubezni žari.	Pomisliš na truplo, a smrt ni le to.
Ta njen pogled	Tudi človek, ki še živi,
nežno me boža;	ali bolje rečeno životari,
takrat tiho reče-	je lahko mrtev.
iskra ljubezni žari.	Mrtev, čeprav hodi,
Čutim njeno bližino,	se smeje, pogovarja;
	a njegovo srce je nemo.
a nje ni tukaj;	Srce je nemo,
glas iz sanj pravi-	prežeto z bolečino,
iskra ljubezni žari.	polno trpljenja. Trpljenja, ki ga ne kaže,
Občutek je v meni,	za katerega nihče ne ve.
osrečuje me;	Ko ljudje zvedo,
prepričan sem-	daje nekdo prehitro šel,
iskra ljubezni žari.	odšel na lepše,
Tomaž, 4.a	'	šele takrat se vprašajo-
zakaj???
Kar iz srca ne pride, se srca ne prime. (Slovenski pregovor)
Njene mehke roke mene nežno božajo, njena lepa usta besede o ljubezni pravijo.
Ona je kot privid, ki se prikrade v sanje, njene so oči smaragdi, ki se takoj zaljubiš vanje.
Ona je kot luč, ki kaže pot življenju in njeni poljubi nežni zaprejo vrata mojemu trpljenju.
To ni le privid, ljubezen to je tvoja, zato ob sebi te želim imeti vse dokler boš hotela biti moja.
Njene mehke ustnice so vabile me v sladki greh.
Njeni nežni prsti
brezumno blodili po mojih so laseh. Njene sladke prsi
so opile me kot staro, dozorelo vino. In ko prespim opoj, se zavem, da storila sva ta sladki greh.
Hodim po poti, kije ne poznam, ne vem, ali naj grem levo ali desno, počutim se kot otrok, kije izgubil starše.
Ljudi,ki jih srečujem, vprašam za nasvet; nihče mi ne odgovori, nihče mi ne pomaga.
Hodim kar tako, na slepo; •
tavam naokoli in ne vem, kam grem.
Ne vem, kam naj se obrnem, ne vem, kam naj grem; brezupno tavam po poti, včasih imenovani tudi življenje.
Beli kristali padajo, pobelijo zemljo in skrijejo pod sabo ceste in njive in travnike in skrijejo pod sabo vso umazanijo in vso blato.
Beli kristali padajo, pobelijo zemljo in jo oblečejo v svečano oblačilo -belo, brezmadežno, nedolžno.
Beli kristali padajo, pobelijo zemljo in p Okopljejo pod sabo resnico sveta in ga odenejo v lažnivi blišč .
Beli kristali padajo, pobelijo zemljo. Sneg.
Tomaž, 4.a
e I isj e
UL
1
-Z\9
NOČ IN JUTRO
Luč ugasne. Tema.
Slišijo se nežni vzdihi. Morje strasti valovi. Tišino pretrga krik.
Krik naslade. Strasti se umirijo. Tiho dihanje. Prebudi naju novo jutro. Jutro ljubezni.
ekstaza
Zvezdna je noč, sveča v sobi počasi dogoreva; na postelji dve telesi. Tesno objeti, združeni v eno, izolirani od sveta živita svoje sanje.
V svojem svetu živita trenutek, doživljata ekstazo-vrhunec svoje ljubezni.
Tomaž, 4.a
dolgo
Dolg je teden, vse predolg;
predolgo j e čakanj e! Misli križem glave se pode, dan in noč mi tavajo, vedno znova k tebi mi beže, celo takrat, ko spavajo.
Vse imajo isti cilj, čeprav brezumno blodijo, premagajo vsaj tisoč milj, ko tja do tebe hodijo.
Le misli vežejo me s tabo, ni te tu,da vezala bi naju usta, če pa bila bi tukaj z mano, ne bila bi moja soba pusta. In zato je edina moja želja, da ko skupaj sva midva, naj bodo trenutki to veselja, takrat srečna bodiva oba.
Kratki so trenutki; vse prekratki; prekratko je življenje!
Zgradba, višja od devetih nadstropij, zraste iz prgišča zemlje.
(Tao)
milllMMIIM—
1^1 C E ZAKAJ
Kam hitite drobne ptice? Kam neso vas lahka krila? Kam hitite ve od nas?
Mar vam tukaj ni lepo? Mar vam lakota preti?
Ali pa mogoče mraz grozi?
Zakaj zapuščate ta lepi kraj? Kam, o kam odhajate sedaj? Ali se povrnete še kdaj?
Tu vas čaka topel dom.
Tu vas čaka mnogo sreče. Tu čaka moje vas srce goreče.
—(kako krutaje smrt
J
Spet je prišla kruta smrt med nas, iz naše sredine nam vzela je vas. Vzela je vas, ki smo imeli vas radi tako stari, kakor tudi mi mladi.
Bili ste odprtega, dobrega srca, poreče vsak tisti, ki vas pozna. Imeli ste radi prav vse, zato vam miren počitek naša srca Žele.
Želeli ste dobro nam vsem, s težkim srcem od vas zato grem. Nikoli ne vidiva midva se več, odšli brez slovesa od nas ste zdaj preč.
Pogrešalo vas bo naše srce, pogrešalo vaš bo nasmeh, pogled in vaše roke,
ne bo več besede prijazne od vas, prišel je smrti in Žalosti čas.
Zbogom zato vam zdaj zaželim, četudi brez vas jaz zdaj trpim, rada bila sem v vaši bliŽni, včasih brez besed, v popolni tišini.
[zima
Po vejah se blešče, z neba lete in poplesujejo, kakor lepe zvezdice, kakor mlade neveste.
Ostanejo na tleh, spletejo odejo, belo odejo, z njo prekrijejo zemljo in ji dajo vsaj nekaj počitka.
Oj, lepa si ti zima, lep je nate pogled, lepa je tvoja odeja, ob tebi lep je ves svet.
iMAMA
Kdo te zjutraj s poljubi zbudi? Kdo ti oporo vedno ponudi? Kdo ti pomaga v težkih trenutkih? Kdo drug, če ne mama.
Prva ti poljub je dala, te prva pestovati znala, prva ti uspavanke je pela, ko te je rodila, je bila vesela.
Ona te ljubi in te varuje, ko ne zmoreš, te tudi neguje.
Le kaj bilo bi brez mame?
Le komu bilo bi mar zame?
Alenka, 4.a
Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne z enim samim korakom.
(Tao)

SAMOTA
Samota,sama sem. Samota, ki vpije v noč;
samo srce tiktaka, kot bi bilo plat zvona... Kje si, da te zdaj ob rpeni ni? Ne slišiš moje samote, ' ne čutiš moje stiske.
Kdo si?
Zakaj te sedaj ob meni ni?
JESEN
Šumi, šumi pod nogami. Hodim korak za korakom in se ustavim pred znakom, znakom vetra in listi barvnimi.
Na zemlji tempere razlite se igrajo, barve menjavajo in so pod tlemi skrite.
Sonce jim vedno znova podari novo barvo svetlosti.
Stojim, še vedno stojim, listi so me v vetru prekrili, se name naselili,
jaz pa le nemo stojim in molčim.
Vprašam se, kaj so sanje. Preden nisi ti prišel,
nisem vedela zanje.
To so solze moje, ki hrepeneče drsijo le za srce tvoje.
To je resnica, ki laže; prazno upanje, svet, ki se nikoli ne prikaže. A v njih je žarek sreče; žarek, ki popestri življenje opoteče.
ALI JE TO SLOVO?
Preživela sva mnogo lepih dni, prehodila mnogo dolgih poti, okusila veselje in žalost, občutila ljubezen in sovraštvo, se jokala in veselila, si poljube delila.
Zakaj se mi naenkrat izmikaš? Naj to pomeni, daje konec?
Ne, to ne more biti res, ne razumem te.
Vendar vem, da ljubim te.
Ne pozabim te nikdar, saj v teh dolgih mesecih, ki so bili samo najini, sem te vzljubila in te ne bom nikdar izgubila.
Spominjam se dneva, ko sva se našla. Oba sva bila sama in objokana. Rumeno rdeče sonce daleč na obzorju je vzhajalo, kot najina ljubezen brezupna in izdana; ob lažnem srečanju sva zrla si v oči, iz njih drug drugemu brala prevaro.
Takrat sem jo ljubil, kot tebe ljubim zdaj, a nikoli ne bije prosil, kot tebe prosim zdaj: ljubezni najine nikoli ne izdaj!
Jožica, 3.č
K a^a Nena je imela dobro in radodarno mater; njen oče pa j e bil previdnejši. Nekega večera je 1 \ / I mater posvaril, češ daje dala preveč miloščine beraču, in to v vojni stiski, ko ne vemo, če JL T -Izborno jutri sami imeli kaj jesti. Lakota je bila zares velika, a v družini je še niso občutili. Deklica je vsak dan dobivala svoj kos črnega kruha za malico v šoli, medtem ko so skoraj vsi njeni sošolci morali zdržati do kosila brez jedi.
Matije tedaj očeta zavrnila: "Zasedaj, hvala bogu, še imamo in kar damo revežu, se nam vselej povrne." Šestletni Neni seje zdel materin odgovor zelo čuden. Nikomur ni nič rekla, ampak j e na tihem sklenila, da bo sama preizkusila, če ima mati prav.
Takoj naslednjega dne j e podarila svoj kos črnega kruha revni sošolki, ki nikoli ni imela nobene malice. Med glavnim odmorom tistega dne stopi v razred učiteljica s tremi žemljami v rokah. Po naključju je prišla do njih. Bila je znana s pekom, kije po posebnem naročilu za izredno slavje moral speči žemlje, pa so mu tri ostale.
Ti otroci še nikoli niso videli žemelj in učiteljica jim jih je hotela pokazati, nato pa jih podariti trem najpotrebnejšim. Pozneje je pripovedovala, da sama ni vedela, kako j e prišlo do tega, daje dala eno tudi Neni, čeprav j e vedela, daje dosti potrebnejših v razredu. Očitala sije vse dotlej, dokler ni Nenina mati povedala zgodbe o nagrajenem beraču, o očetovem svarilu in o hčerki, kije tistega dne pritekla domov vsa žareča z žemljo v roki, češ: "Mamica, resje tako, kot si rekla; kar damo revežu, se nam vselej povrne."
edim na klopci in opazujem naravo. Ptice žvrgolijo v pozdrav jeseni, zadnjemu zelenju in toplemu jesenskemu vetru. Ah, jesen, ti prečudoviti letni čas.
Tudi njo sem spoznala v jeseni. Tisti hip je bila tiha in mirna, a že v naslednjem trenutku vsa razposajena. Od vseh je hotela vedeti ime in od kod prihaja. Vsakemu je segla v roko in se mu zazrla globoko v oči. Tako je prišla tudi do mene, se mi predstavila in pogledala globoko v oči; enako sem storila jaz. V njenih nebesno modrih očeh, ki jih je od časa do časa prekril pramen lasje lahko vsakdo spoznal prijazno in prijetno osebo. Po kratkem času sva postali dobri prijateljici. Vedno sva imeli čas druga za drugo, si pomagali v dobrem in slabem. Vedno sva bili skupaj, zato so bili ostali prijatelji že jezni na naju, saj za druge skoraj nisva imeli časa. A prišel j e dan, ko sva se ločili in odšli vsaka po svoji poti naprej. Tisti dan j e bil za naju temen, mrzel, kot bi bil konec sveta. Sedaj, ko se spomnim na njo, se spomnim na tisti dan; dan, ki mi ga ne bo nikoli oprostila in bo zame vedno temen in mrzel. Takih ljudi, kot j e ona, na tem svetu manjka.
.......	s::?®
-Z
^"^fkoraj vsak dan srečamo koga, ki mu zdravi ljudje rečemo, daje drugačen. Drugačen zato, ker ne vidi, hodi, govori ali sliši. Mnogo je takšnih, ki jih je narava za kaj prikrajšala, a kljub temu so še vedno samo ljudje.
Hitela sem po eni izmed ulic. V gneči sem morala paziti na vsak korak, gospodu, kije hodil pred mano, se ni nikamor mudilo in ga nisem mogla prehiteti. Med množico sem opazila fanta, kije pogumno potiskal kolesa na svojem invalidskem vozičku. Spomnim se, da mu je neki gospod želel pomagati na pločnik, a gaje prijazno pogledal, rekoč, da mu ni treba pomagati, kajti ko ni nikogar, mora to narediti sam. A gospod mu j e vseeno pomagal. Fantje bil vesel, da mu je pomagal, kljub temu da gaje zavrnil. Na njegovem obrazu ni bilo videti niti sence nestrpnosti. Ko je nadaljeval, sem opazila, da si nekaj prepeva in je srečen. Bilje srečen, čeprav smo mnogi tisti hip, ko smo šli mimo njega, s pomilovanjem gledali nanj, ker ni takšen, kot smo mi, ker on ne hodi.
Zavila sem v drugo ulico in na koncu le - te zagledala starejšega gospoda z belo palico v roki. Ravno takrat, ko j e stopil na cesto, je pripeljal avto. Možakar gaje slišal, zato j e dvignil roko in voznik, ki gaje prepoznal po beli palici, je ustavil in počakal, daje možakar stopil na pločnik na drugi strani ceste. Odšel je naprej po svoji poti, kije temna in s koraki prešteta njena dolžina; čutila sem, daje kljub svoji slepoti srečen.
Spomnim se tudi ženice iz naše vasi, kije še ne dolgo nazaj umrla. Na stara leta j e popolnoma oglušela. Nekoč sva se srečali in vprašala meje, koliko je ura. Nisem vedela, kako naj ji povem, a sem ji vseeno povedala tako kot bi nekomu, ki sliši. Tisti hip sem ugotovila, da mi je prebrala iz ustnic in ko se je nasmehnila in pokimala, sem vedela, da meje razumela. Tudi ona je pokazala, daje srečna, čeprav ne sliši.
Več, ko jih srečam, bolj sem prepričana, da so drugačni, pa ne drugačni zato, ker ne vidijo, hodijo, slišijo ali govorijo; drugačni so zaradi sreče, ki sem jo opazila pri vsakem. Ta sreča pa ni navadna. To je sreča tistih, ki jim je narava nekaj vzela, toda v srce dala nekaj velikega. Zdaj vem, da ti ljudje ne potrebujejo našega objokovanja. Potrebujejo le ljubezen in pomoč tam, kjer sami ne zmorejo več. Zato- če srečaš takega človeka, ne posmehuj se mu, ampak mu raje pomagaj!!!
Renata, 3.č
^ s neutradno beži in mi mu sledimo kot pohlevni hlapci. Tako hitro vse mineva. Ni stvari, ki ne bi
ikoli dotrajala in tako je tudi naše otroštvo dotrajalo in minilo. Komaj spoznaš okolje in ljudi
koli sebe,že moraš nekam drugam, kjer si nevednež v neznosnem svetu, vstran od ljudi,s katerimi sem preživela večino ur svojega najstniškega življenja. Turobnost na mojem obrazu je pokazala, da mi je težko. Živo se spominjam,ko sem prvič prestopila prag velike stavbe, na kateri je pisalo ŠOLSKI CENTER PTUJ; kisel obraz, težke noge so me vodile v učilnico, v kateri smo morali počakati na razredničarko. Začele so se priprave na novo poglavje v knjigi mojega življenja. Šla sem v srednjo kmetijsko šolo. Ko sem pomislila na prihodnost, se mi je zdelo, daje do tretjega letnika še kakih sto let. Čeprav smo se trudili in vestno hodili v šolo,smo prispeli do zaključnega letnika.
Na vse slabo in hudo smo pozabili, ko je pri učilnici 200 na oglasni deski pisalo,da praktični pouk odpade;če pa je bilo obratno, smo se tečni, zamorjeni in slabe volje odpravili »garat« na njive, vinograd, sadovnjak; tudi v hlev v Placar je bilo treba. Saj je bilo kar pestro, tudi »špricanje« in posedavanje na stopnicah pred centrom je bil včasih večji užitek, kot pri matematiki utrjevati snov o potencah. V vsej tej stvari pa je tudi nekaj dobrega, spoznala sem nove prijatelje. Spoznala sem življenje srednješolca , pa tudi druge mladine. CIGARETE, PIJAČE, MAMILA so bili edina zabava mnogih mladih. Žalostno se mi zdi, da mnogi mislijo, da brez cigaret, pijače, mamil in še česa petkovo popoldne ne more biti COOL! Preden sem šla v srednjo šolo pa do vseh treh minljivih let, meje mama svarila pred mnogimi nevarnostmi v življenju.
# petelin je glasno prepeval v krošnji visokega drevesa. Odmev njegovega predirljivega glasuje A-^bilo slišati po vsem gozdu in lisica, ki je oprezala za plenom, se je kmalu znašla ob vznožju -Z-	drevesa. Ko je lisica opazila, da sedi petelin na najvišji veji, seje poskušala domisliti, kako bi ga
zvabila na tla. Z najbolj sladkim glasom je pozdravila pevca in mu rekla: »Si že slišal, bratranec, da so vse zveri in živali tega sveta sklenile mir in si prisegle prijateljstvo? Nič več ne bomo preganjale in žrle druga druge, kajti med nami bosta zavladali dobrota in ljubezen. Spusti se vendar z drevesa, da se v miru pogovoriva o tej imenitni novici. "Petelin,ki je dobro vedel,da sije lisica spet izmislila novo ukano, seje zazrl v daljavo. Lisica gaje vprašala, kaj tako zavzeto opazuje. »Zdi se mi«, je rekel petelin, »da se nama približuje trop lovskih psov«. Lisica je planila pokonci:» Joj, kako se mi mudi domov!« Petelin pa seje začudil:» Menda šene bojiš psov, sestrična, saj so vendar nastopili drugačni časi!« »Ne,ne«,je odvrnila lisica, »toda psi mogoče še niso slišali za dogovor.«
Marta, 3.č

TT~Vvo zdravilo zoper slabo voljo je MOLK. Če ob neprijetni stvari veliko govorimo, je ta čedalje A^večja.Toje tako kakor s peskom v kozarcu vode. Če mešamo po njem, je kmalu vsa voda kalna; -Z.	čepa pustimo kozarec pri miru, se pesek usede na dno in voda se sčisti.
Drugo zdravilo zoper slabo voljo je MISELNA SMRT. Če pomislimo nato, kako življenje beži in kako hitro bomo na cilju, postanejo vsakdanje nevšečnosti tako malenkostne, da se jih z lahkoto otresemo. Tretje zdravilo zoper slabo voljo je VESELJE, KI GA PRIPRAVIMO SVOJEMU BLIŽNJEMU, to ni nič težkega in tudi ne zahteva nobenega premoženj a. Včasih zadostuje že dobra beseda, iskreno sočutje v veselju ali žalosti. Marsikoga razveselimo s tem, da samo mimo poslušamo, kar nam zaupa. Duševno ali telesno prizadeti so že veseli, če smo do njih obzirni. Star človek j e srečen, če mu stisnemo roko, če ga pogladimo po rami.. .Prav zares, s takimi malenkostmi dostikrat pripravimo bližnjemu več veselja kot z dragocenimi darili.
Ko pa opazimo, da smo s svojimi dobrimi dejanji pričarali lesk v tuje oči in hvaležno rdečico na tuja lica, pozabimo na svojo slabo voljo in smo veseli tudi sami. Resnično se dostikrat zgodi, da ta, ki smo mu hiteli pripraviti veselje, napravi več dobrega nam kot mi njemu.To je blagoslov dobrih dejanj. In ta blagoslov lahko sami še povečamo s tem, da damo bližnjemu občutiti, da je tudi on nam potreben. Vsakomur, ki nam da možnost za dobro delo, bi se morali zahvaliti.
T Tsi govorijo samo o ljubezni, ti dajejo nauke in govore o tem, kaj je prav in kaj ne. Vendar ti veš, I/ da ni tako. Ne more biti tako. Vsi po tvoje govorijo narobe, saj ne vedo, kako je tebi in ti ne V morejo pomagati s svojim vpitjem. Pomaga ti lahko le on. On je tisti, ki te lahko reši, da boš takšna, kot si bila poprej. Vrne ti naj svoje prejšnje misli in prejšnje občutke. Bilje kot tat, ki okrade staro gospo z nakitom, a on je ukradel tebe. Kako si lahko to dovolila? Kako se mu nisi mogla upreti in oditi vstran? Ti, ki si nekoč cvetela kot roža, sedaj počasi veniš. To nisi ti! Še imaš čas, upri se mu in uidi! Poišči spet sebe in se vrni, prosim!
Mojca, 3.č
Marta, 3.č .

"V 7"si pojejo, je naslov skladbe, ki postaja uspešnica, prepeva pa jo Mišo. Pa ni Kovač, ampak \ / Štajerski Mišo, ki ima v osebni izkaznici zapisano ime Branko Sitar. Res pa je, daje Mišo ▼ Kovač - Mate njegov največji vzornik med glasbeniki.
Glasba je njegova največja ljubezen, saj se z njo ukvarja Že od sedemnajstega leta. Leta 1973 mu je oče kupil prvi instrument - bobne in od takrat naprej muzicira. Začel je pred 27 leti na različnih prireditvah, kot je naprimer PokaŽ kaj znaš, prepeval je tudi v najrazličnejših pevskih zborih.
Ko se je vpisal v srednjo šolo, je bilo treba za šolanje prisluŽti nekaj denarja, saj je bilo v družni pet otrok. Štajerskemu Mišu je to uspelo z glasbo. Že takrat je sodeloval pri različnih ptujskih in mariborskih ansamblih, sprva kot bobnar, nato pa tudi kot pevec. Sledilo je obdobje, ko je njegova kariera mirovala, dokler si ni kupil svojih klaviatur. Najprej je začel peti in igrati "za svojo dušo", kot se rad pošali, nato pa je krepko poprijel in ni preteklo dosti časa do izida prve kasete "Vsi pojejo" in koncerta z legendarnim Mišom Kovačem. Nato je nastopal na različnih prireditvah, koncertih, zasebnih zabavah,... dokler ni izdal Že druge kasete z naslovom "Bog daj prijatelji". Obe kaseti sta delni prevod iz hrvaškega jezika. V pripravi pa je Že tudi tretja kaseta.
Glasbo Štajerskega Miša slišimo na različnih radijskih postajah: Radio Ptuj, Radio Murski val, Radio Slovenske gorice, videli pa smo ga tudi po televiziji. Nastopal je na TV Celje, TV AS,., pa tudi na POP TV v oddaji Dobro jutro.Besedila za skadbe mu piše Mariborčanka Metka Jauk, ki zna razneŽti vsako človeško dušo, seveda pa je na vsaki kaseti tudi nekaj njegovih skladb.
Po vsem tem, kar smo izvedeli lahko Štajerskemu Mišu zaželimo veliko uspehov, predvsem pa veliko lepih skladb, hkrati pa skorajšnji izid tretje kasete.
Kristjan, 2.c
,-:,i	- .. '
"X Ta modno sceno seje vrnil pred leti zelo priljubljeni pončo, / \ / medtem ko plašč še naprej prevladuje v zimski garderobi. JL V Letošnji plašči so udobni, modni, privlačni na pogled in neverjetno elegantni. Zelo moden je tvid; ta je vladal na modni sceni že minulo sezono, letos pa je še za odtenek debelejši in tako veliko bolj izrazit. Plašči iz tvida segajo do kolen in so krojeni v široki A- liniji. Dolgi plašči imajo na rokavih in ovratnikih privlačno ekološko krzno in so močno podloženi.
V ospredje so se letos pririnili tako imenovani Retro plašči. Zaradi svoje stroge linije in geometrijskih šivov še najbolj spominjajo na stil, kije v modi kraljeval v 60. letih. Plašči Trend so krojeni v slogu 50. let: segajo do gležnjev, krasita pa jih širok razporek in visok ovratnik. Največja novost sezone je vrnitev plaščev, imenovanih Montgomery, različnih barv in tkanin.
Iz kakšnih barv so modni plašči? Največ jih je v modnih belkastih odtenkih; prav tako ni nič narobe če si omislite najbolj divjo barvo. Na modni lestvici barv so namreč oranžna, roza, rdeča, vijoličasta, siva in bež.
Andreja, 3č
TV Taj Sre za elegantno svileno obleko ali udobno delovno /\/ haljo:oblačila, kijih nosimo, vedno povedo, kako JL V živimo.
Prva oblačila so bile živalske kože, ki so varovale ljudi pred mrazom in dežjem. Oblačila še vedno varujejo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, zato tudi družba in običaji vplivajo na njihovo obliko. Poslovna obleka je videti neprimerna na plaži, saj tudi v urad ne gre nihče v kopalkah. Mnogi ljudje nosijo modna oblačila.
Moda pomeni naj novejši slog oblačenja in se pogosto menja. Letošnja poletna oblačila bodo prihodnje poletje že zastarela. Moda je bila sprva način,s katerim so posamezniki razkazovali svoje bogastvo.Ker so bila oblačila draga, so si lahko le bogatejši privoščili oblačenje po modi.Skozi stoletja seje moda razvijala, kot seje menjaval življenjski slog.
Ko so, na primer, ženske imele manj pravic, so modna oblačila omejevala gibanje, kar je bilo v skladu z omejitvami, s katerimi je družba utesnjevala ženske. Ko pa so si ženske izbojevale več svobode, so postale modeme ohlapne hlače in ženske so se lažje svobodneje in sproščeno gibale.
Simona, 3.Č
Lepo oblečeni
prvi skozi vrata vstopijo.
(Asirski)
mmm
ŠPORT
'V T" zadnjem desetletju je šport postal sociološki fenomen sodobnega sveta, saj preko njega \/ zadovoljujemo potrebe po igri, razvedrilu, sprostitvi in gibanju s ciljem optimalnega razvoja Y telesnih in duševnih lastnosti, ohranjanju in izboljšanju zdravja, hkrati pa lahko koristno izrabimo prosti čas. Zato pri nas na kmetijski šoli pri športni vzgoji upoštevamo vse našteto, hkrati pa sodelujemo na številnih tekmovanjih.
Smo redni udeleženci občinskih prvenstev v nogometu, rokometu, košarki in odbojki, kjer se uspešno kosamo z ostalimi številčno močnejšimi šolami. Dokazujemo se tudi na atletskih tekmovanjih in v judu, kjer smo v zadnjih letih dosegli odlične rezultate na državni ravni.
Za vse to gre zahvala in čestitke našim dijakom, ki uspešno in dostojno predstavljajo našo šolo tudi na športnem področju.
Tomaž Zemljič, učitelj športne vzgoje
r f začetkom šole se začnejo tudi športne prireditveni se odvijajo v okviru šole. Kmetijska šola se f udeležuje vseh prvenstev, ki so v športni dvorani kakor tudi izven nje.
Naša šola največkrat sodeluje v košarki, nogometu, rokometu in odbojki.Tudi borilne veščine ji niso neznane, saj smo lani osvojili skupno 2. mesto v državi v disciplini JUDO. Letos pa, žal, ni bilo enakega uspeha zaradi manjše odprave, saj sva tekmovala samo dva tekmovalca, vendar sva kljub temu osvojila skupno peto mesto.To je velik uspeh za naju, kakor tudi za šolo.
To šolsko leto smo že odigrali nogomet in rokomet. Važno je sodelovati in ne vedno zmagovati, torej lahko sklepate, kakšen je bil rezultat. Zato se bomo bolj potrudili in izboljšali rezultat v odbojki in košarki. Pogledal sem v Danijeve Zvezde in izvedel,da nas čaka bogata športna prihodnost.
Vaš športni dopisnik :Egon, 4.a.
ludo je japonska oblika rokoborbe. Judoist mora poznati dolgo vrsto spretnih, napadalnih in J obrambnih prijemov, nekatere fizikalne zakone,biti mora filozofsko miren, preudaren in hladnokrven. Judo seje razvil iz jiu-jitsa. Za vadbo in borbo je potreben pokrit vadbeni prostor z Ustrezno debelimi blazinami. Borilec je med vadbo ali tekmo oblečen v posebno oblačilo judogi, imenovano kimono, in tekmovalne hlače, oboje iz belega platna.
Pot do tega, da postaneš dober judoist, je dolga in težka; treba je dosti učenja in vaje, preden se iz začetnika razvije dober in spreten tekmovalec.
Marta, 3.č
I
Malo se naučimo iz zmage, veliko iz poraza.
(Slov. pregovor)

"V T soboto, 20. 11. 1999, je na srednji policijski šoli v Ljubljani, natančneje v Tacnu, potekalo \ / državno prvenstvo srednjih šol v judu. Sobotni nastop je minil brez poraza. Našo kmetijsko V šolo sva zastopala Egon Predikaka in jaz, Marta Šamperl.
Egon je nastopal v kategoriji do 73 kg in osvojil 3. mesto. Nastopa kot mladinec in tako seje med starejšimi tekmeci moral zadovoljiti z bronasto medaljo. Egon se ukvarja z judom že osem let, redno tekmuje za reprezentanco, za JK Drava, pa tudi v članski judoistični ligi. Njegove želje so na trdnih tleh, saj vadi pod vodstvom Filipa Leščaka.
Sama sem nastopala v kategoriji do 52 kg in osvojila drugo mesto. Prve judo korake sem naredila leta 1996 v judu klubu Juršinci pri trenerju Jožetu Marinu in od takrat je judo kot borilna veščina del mojega življenja. Sem nosilka zelenega pasu. Kot mladinka nastopam za JK Juršinci.
Marta, 3.č
T Tcasih se vprašam, zakaj so sanje tako daleč od realnosti. Ali si res človek postavi previsoke I/ cilje? Je morda vmes kakšna majhna, vendar prevelika ovira? Še danes imam v spominu rane f osnovnošolskih dni, ko sem dejala staršem, da hočem kimono.
Želela sem si jo, kot si otrok želi igračo, ki jo na koncu zavrže .Vendar ne jaz; jaz sem bila odločna. Močno sem si želela postati judoistka.Vendar so se moje sanje kmalu razblinile, ko mi je mama dejala:"Ljubica, to ni zate".Takrat sem jokala in jokala ter obsojala mamo, daje hudobna. Nisem razumela,da je ta šport tako drag, da ni vprašanje le kimono, temveč tudi druge stvari, če želiš uspeti. Potrebno je veliko truda, odrekanja, treningov, potovanj, denarja. Alije res denar tisti, ki nam postavlja meje, kaj si človek lahko želi in o čem lahko le sanja? Ko sem spoznala, da bo moja želja ostala le želja, sem začela sanjariti. Vsaj to je dovoljeno, kajne? Pred televizijskimi zasloni sem ure in ure uživala v tej prekrasni igri. Ni bilo turnirja , ki ga ne bi spremljala bodisi preko televizije bodisi preko drugih medijev. Ljubila sem ta šport. Velika vzornica mi je bila in je Petra Narex. Občudovala sem njeno hitrost, igro, odločnost, moč. Vedno bolj sem doumela, da to na prvi pogled ni preprosta borba, ampak je vanjo potrebno vložiti veliko truda in borbenosti, kar danes občutim na lastni koži. Uspeh, slava, denar ne padejo nikomur v naročje. Ure in ure treningov, trdega dela, predvsem pa veliko odrekanja je potrebno, da sanje postanejo resničnost.
Marta, 3.č
Velika ideja brez etike ni nobena ideja (J. Kozak)

T /petek, 9. oktobra, smo se učenci in profesorji kmetijske šole zbrali na šolskem posestvu na I/ Turnišču. Zbrali smo se zato, da bi nas, "fazane", uradno krstili in sprejeli kot "zelence", r enakovredne ostalim dijakom kmetijske šole. Stvar seje začela odvijati ob 9.30 uri.
Najprej smo bili deležni obiska gledališkega igralca Lojzeta Matjašiča iz Gorišnice. Nato seje vsak razred predstavil. Za tem smo se učenci zabavali ob šaljivem pa tudi resnem in napetem programu, ki so nam ga pripravili 4. letniki, z njim pa seje začel lov za naslov NAJ RAZRED. Novinci smo se po svojih najboljših močeh izkazali v ličenju, matematiki in ročnih spretnostih. Zmagal je razred l.c. Po končanem programu nas je čakala pogostitev, ki sojo pripravile naše gospodinje.
S tem se je fazanijada '99 zaključila, saj je večina učencev odšla domov predvsem zaradi slabega vremena, zato nismo mogli izpeljati programa, kakršnega smo si prvotno zamislili; kljub temu smo se imeli "super".
.	Tina, La
Dnevi naše mladosti so dnevi našega sijaja (G.N.G. Byron)
mmmmBUBBsmm
OGLEDALI
SMO Sl SEJEM
ilo je v novembru.Ob 8.uri smo se zbrali na avtobusni postaji z namenom,da se odpravimo v Gornjo Radgono. Nestrpno smo čakali šoferja, da se vkrcamo v avtobus i- -J in odrinemo na pot, saj temperature niso bile prijetne.
Približno ob 8.30 smo se že peljali.Pot je bila prav zanimiva, saj seje naš razred La tako zabaval,da smo bili presenečeni, ko nam je gospa Plateisova sporočila,da smo že prispeli. Stopili smo iz avtobusa; pred Radgonsko kletjo nas je pričakala prijazna gospodična, ki nas je peljala po vinski kleti; najprej po prvi, potem pa še v drugi dve, ki sta prenovljeni, toda zelo stari. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari, toda čas nas je preganjal in smo že odrinili v Noršince, v veliko in moderno opremljeno vrtnarijo Kurbus, kjer smo'izvedeli veliko o gojenju in presajanju mladih sadik. Posebej dekleta smo občudovala prelepe cvetove, božične zvezde,aralije,...
Za konec smo si ogledali še sejem sadjarstva v Gornji Radgoni.
Stvari toliko,da se ne da opisati.Imeli smo še nekaj prostega časa zase in izkoristili smo ga za ogled mesta. Ob eni uri pa smo se odpeljali proti Ptuju. Bilo je zabavno. Nasmejali smo se, izvedeli tudi stvari, ki so zelo pomembne za naše nadaljnje šolanje...
Skratka, splačalo seje.
Tina, Andreja, Simona, La
Bodi sam sprememba, ki si jo želiš v svetu. (M. Gandhi)
HOROSKOP
Šola: v šoli vas čakajo lepi dnevi. Prijateljstvo: spoznali boste zelo prijazno osebo.
Zdravje: lotil se vas bo prehlad.
Šola: potrebno bo veliko truda , če hočete lepe ocene. Prijateljstvo : nekdo vas bo močno prizadel.
Zdravje: obiskal vas bo glavobol.
Šola: zvezde vam ne bodo preveč naklonjene. Prijateljstvo : obeta se vam mnogo lepih trenutkov. Zdravje: obisk pri zdravniku ne bi bil odveč.
Šola: v šoli vam bo šlo kot po maslu. Prijateljstvo: sprli se boste z vam drago osebo. Zdravje: zdravi boste kot že dolgo ne.
Šola : v šoli boste zelo uspešni.
IM'Prijateljstvo : nekdo vas že dolgo časa opazuje . Ugotovite, kdo. Zdravje : imeli boste manjše težave z zobobolom.
gA Šola: za dosego cilja bo potrebno veliko truda. O Prijateljstvo : doživeli boste manjše razočaranje. ,	Zdravje : vam bo še nekaj časa služilo.

C
Šola: obetajo se vam manjše težave.
Prijateljstvo : obetajo se vam zelo lepi časi. Zdravje : imeli boste manjše težave s prehladom .
Šola: manj "špricanja" vam ne bi škodovalo. Prijateljstvo : več časa bi lahko posvetili določeni osebi. Zdravje : lotevala se vas bo slabost.
y>

Šola : v šoli se vam ne obetajo preveč lepi časi. Prijateljstvo : vse se bo obrnilo na bolje. Zdravje : zdravje vas tudi sedaj ne bo zapustilo.

Šola : dobro bi bilo, če bi si za to vzeli malo več časa. Prijateljstvo : v kratkem boste zelo srečni.
Zdravje : zvezde so vam naklonjene. ,
Zg:-

4'

Šola : še vedno vam bo šlo zelo lepo. Prijateljstvo : želja se vam bo kmalu uresničila. Zdravje : vse bo še v redu, bodite brez skrbi.
Šola : ne skrbite, vse bo še v redu.
Prijateljstvo : ne zanemarjajte prijateljev. Posvetite jim nekaj časa. Zdravje : tu ne boste imeli večjih težav.
Pametni dobi več koristi od sovražnika kot neumni od prijatelja. (B. Franklin)
■!—
ig
»žiillia
/
n a mmm
Če boš križanko pravilno izpolnil, boš lahko v prvem stolpcu prebral znani rek.
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16 17
Vodoravno:
1.	Glavno mesto Slovenije
2.	Naš smučar Košir
3.	Nakit za ušesa
4.	Grad v Halozah
5.	Najslabša ocena v šoli
6.	Ob rojstnem dnevu prirediš__
8.	Sinoči,_________Jutri zvečer.
9.	__________in biti ljubljen.
10.	Letalo ali________.
11.	živi v veliki________.
12.	Stopil je korak_________.
13.	Tvoj e________so kot nebo.
14.	Ob udarcu občutiš__________.
15.	Ob večerih slonim na_______
16.	Po morju pluje velika______
17.	Mesto ob slovenski obali___
Geslo križanke:
I
Kjer je močna luč, je tudi močna senca. (Slov. pregovor)
ZANIMIVOST
KATERA ROŽA VAM JE NAJLJUBŠA?
Izberite cvetlico, ki vamje najbolj všeč in z njo odkrijte svoj značaj!
SONČNICA
Radi imate preproste in nezapletene stvari in vsa svoja čustva nosite na dlani. Izvrstno se znate prilagoditi najrazličnejšim okoliščinam. Če se vas loteva slaba volja,imate vedno pri roki preprosto zdravilo: greste ven, med ljudi, z njimi poklepetate in težave so v trenutku pozabljene.
LILIJA
Ste vedra, nezapletena in rahločutna oseba. Okolica vas ceni zaradi notranjega bogastva. Ker ste po naravi mirna oseba, se najraje družite z ljudmi, ki so vam po značaju podobni. Izogibate se hrupnih in napadalnih ljudi.
ŠMARNICA
Če ste izbrali to cvetlico, ki ji pravijo tudi solzica, kaže na vašo melanholično in zelo romantično naravo. Močno potrebujete nenehno pozornost oseb, ki so vam blizu.
Zvestobo vnašate v prijateljstvo in partnerstvo.
LOKVANJ
Vaši značilnosti sta odkritost in neposrednost. Pri navezovanju stikov je za vas najpomembneje, da temeljijo na trdnosti in poštenju.
VRTNICA
Znate ljubiti, a še bolj kot to si želite biti ljubljeni. Kdor si izbere ta cvet, se lahko pohvali z velikim duhovnim bogastvom in nežnostjo.
Ko začutite, da ste v nevarnosti, pa znate pokazati tudi trne.
Melita, 3.č
Tam na belem polju črne so sledi,
če jih znaš razbrati,
mnogo izveš stvari. (O. Župančič)
m
- > - a
NASMEJMO se
-	“Gospod doktor, ne prenesem bolečine, zato prosim, da mi med puljenjem zoba date narkozo.”
-	“To ne bo potrebno. Moji pacienti navadno izgubijo zavest brez narkoze.”
00000
-	Zakaj se živo srebro dviga, če damo toplomer v vročo vodo?
-	Ker ga spodaj peče.
-	“Srček, pridi bova papcala. A boš jetrca ali golaž?”
-	“Draga”, zakliče mož “kako to, da si danes tako prijazna?”
-	“Kozel, to govorim psu, ne tebi.”
00000
-	Pacient hoče pri zobozdrvniku sesti na stol,pa začne vpiti: “Auuu...”
-	Zobozdravnik: “Kaj pa vpijete, saj se zoba še dotaknil nisem.”
-	Pacient: “Na kurje oko ste mi stopili!”
Pijanček pride v Tivoli. Trešči v prvo drevo: “Oprostite, res vas nisem videl.”
Po nekaj korakih se zaleti v naslednje: “Oprostite, veste, malo preveč sem ga popil. Ko se zaleti v tretje drevo, sede in sklene: “Bom malo počakal, da se množica razide”
Smejte se in svet se bo smejal z vami.
Jokajte in jokali boste sami. IB	(E. W. Wilcox)
Kjer so predniki prednost, ni pravega napredka.
Ko ambicije spregovorijo, se ljudje spremenijo.
Ko ne bo nikoga, ki bi verjel, tudi ne bo nikogar, ki bi lagal.
Ko se ne moreš več na nikogar zanesti, ne pusti, da te zanese.
Kolektivna odgovornost ima vedno individualne načrtovalce.
Kriminalu, alkoholu in politiki so najbolj vdani - povratniki.
Lahko je izvedeti, kdo ti kroji obleko; težko, kdo ti kroji življenje.
Le človek si lasti zasluge pred opravljenim delom.
Le lenobe spijo spanje pravičnega.
Ne lovi časa, ki beži;
premalo časa ti bo ostalo za življenje, ki te čaka.
Na žalost smo si ljudje tudi v enakostih vse bolj različni.
Ljudi ljubi le tisti, ki so mu drugi - prvi.
Marsikdo se sam odloči, da naj o njem odločajo drugi.
Bernarda, 3.Č
/ •