60100200
osre°mJA KNJliNlCA
PRL«iOkSKI dnevnik
plačana v gotovini
Postale I gruppo Cena -UU lir
Lelo XXXIV. Št. 134 (10.046)
TRST, četrtek, «. junija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NEGODOVANJE ZARADI RNDREOTTIJEVE TAKTIKE ZAVLAČEVANJA
SOCIALISTIČNO VODSTVO ZAHTEVA IMENOVANJE NOTRANJEGA MINISTRA
haxi opozarja vlado, da je pogoj za podporo strogo spoštovanje dogovorov ■ Glasilo PRI opozarja na nevarnost pustolovskih manevrov
^ — Pred mesecem dni, dan po Iprtvi Morovega tnipla, je notra-i„ bister Cossiga odstopil ter ta-
jj,^Pustil eno izmed najdelikat-/l'1 Političnih funkcij. Tedaj se dvorilo o nagli zamenjavi. An-je pričel posvetovanja in za-i?v'jal ,da bo našel novega no-H )efSa ministra v nekaj dneh. Mi-
Viminal pri-, «polovični minister*, Andreot-j, J1®. Medtem je umor videmske-
hijK mesec dni in v d" le <
^9° ter povzročil negodovanje Sptih strank vladne večine. PSI, * P in PRI so sedaj poudarili, da iJj0o_ Politični položaj naglo poslab-vlada ne bo prenehala s |/*° zavlačevanja.
, "'avadni položaj, nastal v vladi kalnostjo notranjega ministra, J1 a glavna tema Craxijevega po-^ na zasedanju socialističnega
b.Ar0r*zern nas je spet prizadel,* kji eial Craxi, «in vse kaže, da se ffaja predvolilni taktiki, saj je |T° udaril v Vidmu, sredi volil-kepanje za obnovo tamkajšnje-LjJklnega sveta.* Zahtevamo, naj u va tokrat dokaže, česa je spo-i,,a- Vlada pa mora tokrat doka-tSvojo občutljivost brez nerazum-„ odlašanja.
je nato omenil polemike in k na račun predsedstva republi-dMdalje o gospodarstvu in refe-‘ Utnih. Vsekakor pa je glavni
toi*.1
laični vozel* vprašanje javnega
Vsekakor
C *n z njim povezano vprašanje ^ nala. S tem v zvezi je vodstvo (^zaključnem dokumentu pouda-C.ua socialisti ne bodo več brez-*Jn° podpirali vlade, če ne bodo Im an' skupno izdelani dogovori.
stv° psi je tudi zamenjalo do-V*'*eSa glavnega urednika stran-R glasila ♦Avanti*. Novi glav-)Jr«dnik bo sam Bettino Craxi, p'n kb bo dosedanji glavni uredilo Vittorelli dobil pomembno , ** v poslanski zbornici, verjet-^ Predsedstvo poslanske skupine
,t0|>«ko odlašanja, ki označuje zad-tta •‘-'dne dejavnosti Andreottijeve (T so obsodili tudi socialdemokra-Al.arnita je v sozvočju s sociali-
deče: «Nekdo skuša zaigrati celo zadnjo karto, s katero je razpolagala Italija: doseženo operativno solidarnostjo demokratičnih sil*, tako pa «odpdra vrata vsakovrstnim pustolovščinam*. Nato se uvodničarja sprašujeta: «čemu še zavlačujejo z imenovanjem novega notranjega ministra? Prav te dni se je pred podobnim problemov odstopa notranjega ministra znašla ZR Nemčija. Rešila ga je v 24 urah in tako dokazala, da je ZR Nemčiia še vredna naziva države, medtem ko se I-talija komaj trudi, da bi ga o-hranila*.
MINO FUCCILLO
Delegacija KPI v Jugoslaviji
BEOGRAD — Član izvršnega komiteja ZKJ Grličkov, ki je odgovoren za stike z drugimi partijami, je včeraj sprejel odposlanstvo KPI, v
katerem sta bila član vodstva partije in odgovorni urednik ♦Rinasci-te» Adalberto Minucci ter član centralnega komiteja KPI Romano Ledda.
Kakor poroča agencija Tanjug, je beseda tekla o aktualnih družbenopolitičnih procesih na svetu in delovanju italijanskih ter jugoslovanskih komunistov na mednarodni ravni. Grličkov je poleg tega seznanil gosta s pripravami na XI. kongres ZKJ, ki se začne 20. junija v Beogradu.
BARCELONA — Edini preživeli Španec zloglasnega uničevalnega taborišča Treblinka Juan Garcia Ri-bes je prepoznal v Gustavu Franzu Wagnerju podpoveljnika uničevalnega taborišča. Ribes je v intervjuju za neki španski dnevnik izjavil, da je bil Wagner med taboriščniki znan pod imenom «kibbo», ki v hebrejščini pomeni gnusno žival. Bivši taboriščnik je tudi izrazil svoj srd nad možnostjo, da bo vojni kriminalec ušel pravični kazni.
IZREDNO OSTER NASTOP VATIKANSKE HIERARHIJE
Papež Pavel VI. poziva zdravnike k bojkotu zakona o prekinitvi nosečnosti
Maria Magnani Noya (PSI) poudarja, da gre za grobo vmešavanje v italijanske notranje zadeve
RIM — Zakon o splavu je stopil v veljavo šele nekaj dni in že je katoliška hierarhija začela množično ustrahovalno kampanjo, da bi bojkotirala izvajanje njegovih norm. Prvi se je oglasil prejšnjega dne rimski kardinal Poletti, za njim pa sta povzela vatikansko glasilo «Osserva-tore romano* in k<snčno, še Pavel VI., ki je na včerajšnjem zborovanju zažugal vsem katoliškim zdravnikom, bolničarjem in asistentom, da morajo «iz razlogov vesti* množično odpovedati sodelovanje pri o-pravljanju splava.
«Osservatore romano* iasno naslavlja poziv vsem — zdravnikom, babicam, bolničarjem in drugemu o-sebju — naj odrečejo sodelovanje pri opravljanju zakonitih splavov in skušajo, kjer je to mogoče, bojkotirati izvajanje zakona.
Papež Pavel VI. pa je v svojem
C'-
i, tajnikom opozoril vlado, da še podpiral, vendar je pogoj č1 strogo spoštovanje dogovorov t|Pr^dvsem načela o soodgovorno-1» °"ank vladne večine. Najbolj ^•Ocialdemokrate razburila odlo-tv0 gospodarskega vrha* ter dej-tftjj’ v trenutku, ko se stranke borijo na referendumu o ♦zali U. Reale*, ni v Viminalu človeka, skrbel za izvajanje tega in
IjJl) zakonov o javnem redu. odkloni Andreottijeve vlade
uiiHiiiiiMiiiiiiiiiitiiiniiiiMiiiiiniiiiiiiiniiiHiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiikitiHiiiiiiiiiiiiiiiin
GOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA MORNARIŠKIM KADETOM
ZDA so pripravljene na sodelovanje ali pa na konfrontacijo s Sovjeti
Carter predlaga SZ pristop k pogovorom o bodočnosti Rodezije in Namibije
ANNAPOLIS (Maryland) — Ameriški predsednik Carter je včeraj govoril kadetom vojaške, pomorske akademije v Annapolisu o zunan.u politiki ZDA, predvsem pa o odnosih med Ameriko in Sovjetsko zvezo.
♦Sovjetska zveza lahko izbira med zaostrovanjem odnosov m soopera cijo,» je dejal Carter, «ZDA pa so pripravljene na obe možnosti.* Vsekakor vodi po Carterjeve n mnenju neurejena konfrontacija v še večjo zaostrovanje medsebojnih odnosov, ki navsezadnje škoduje obema državama.
Glede Afrike ni Carter omenil Brzezinskijeve teze, da je SZ kršila «pakt» miroljubnega sožitja, tem več je ponudil Sovjetom, oa pristopijo k pobudam «peterice* (Kanada, Francija, Zvezna republika Nemčija, Velika Britanija in ZDA) za miroljuben prehod oblasti bele manjšine na temnopolto večino v Rodeziji in Namibiji. Bržkone je pri tem Carter mislil, da bi lahko SZ prepričala predstavnike boju,jo če se «domovinske fronte*, da sedejo za isto mizo s predstavniki
L delnih sporazumov večine raz-tudi republikance. Tako sta Niti ^a 'n Biasi ii navdihnila u-glasila «La voce repubbli-ki med drugim poudarja sle-■L-
......................umit...
SFRJ O RAZVOJU MEDNARODNIH ODNOSOV v	‘
Človekove pravice ne sodijo v okvire blokovske tekme
f* namreč za neodtujljive pravice človeka in ljudstev, ne pa za terjanje družbenopolitičnih sistemov - Prizadevanja Jugoslavije
jatovič. Poleg omenjenega so naglasili, da je v temeljih prizadevanj za boljše življenje pravzapra boj za širjenje pravic človeka in naroda, kar pomeni, da je svoboda po sameznika neločljiva od pravic ljudstva.
Vprašanja človekovih pravic kot zelo zapletenega problema ni mogo če izločiti iz nacionalnega, ekonomskega in socialnega konteksta. Torej je nujno, so poudarili, da se to vprašanje obravnava integralno in celotno kot sestavni del boja za spreminjanje celotnih mednarodnih od nosov in za njihovo demokratizacijo. Ne gre pa za izraz blokovskega tekmovanja, soočanja družbenih sistemov in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.
Jugoslavija kot socialistična in samoupravna skupnost se zavzema — so podčrtali — za popolno uresničitev vseh človekovih pravic in svoboščin v vseh državah, saj je prepričana, da je to eden od zelo pomembnih pogojev za družbeni napredek, mir in varnost za vse narode in za mednarodno skupnost v celoti. Takšno stališče je odsev lastnih prizadevanj v Jugoslaviji za stalno izpopolnjevanje družbenega in političnega sistema, da bi se čimbojj celovito uresničile politične, ekonomske, kulturne in vse druge pravice in svoboščine delovnih ljudi in občanov Jugoslavije.
VLADO BARABAŠ
C°GRAD — Problem človekovih Postaja vse pomembnejša pr-I«, Celotnih mednarodnih odnosov, It ? spoštovanje človekovih pravic O^Peljnih svoboščin izjemnega ^ za enakopravno mednarod-
V°?e'ovanje. To so poudarili na
tJ*jšnji seji zveznega sveta za tlirSPodne odnose. Sejo je vodil Predsedstva SFRJ Cvijetin Mi
zmernih nacionalistov, ki so nedavno sklenili sporazum z rasističnim režimom lana Smitha. «ZDA želijo isto kot njeni afriški prijatelji,* je dejal Carter, «svoboden kontinent brez tujih čet, brez rasističnih krivic, brez spopadov in prost spral revščine, lakote in bolezni*. Take besede si je v preteklosti zaželel marsikateri Afričan, a' dejstva so bila drugačna. Dekolonizaciji je sledila postopna odvisnost svobodnih afriških držav «1 nekdanjih izkoriščevalcev, ki jih niso motili vojaški posegi in podpiranje skrajnoreak-cionarnih režimov, če 90 lahko ohranili svoje nekdanje gospodarske interese. V kalnem pa so ribarile in še ribarijo izključno zahodne države. Američane to ni motilo, preplah so zagnali šele, ko se je na afriškem prizorišču pojavila nova sila Sovjetska zveza. Carter ji je včeraj očital, da izvaža svoj totalitarni in zapiti koncept drožbe na afriška tla.
Vsekakor pa se Carter zaveda, da se je položaj že tako izrodil, da ne more mimo sovjetske in kubanske prisotnosti v Afriki. Zato predlaga Sovjetom sodelovanje, da s skupnimi močmi odpravijo žarišča napetosti. V skopih besedah: velesili naj bi ponovno odločali o usodi ljudi, ki si želijo svobode brez sence tujih bajonetov.
Sovjeti niso še odgovorili na Carterjeve predloge, včerajšnja Pravda pa je bila zelo ostra do ameriške politike. Po njenem naj bi bil za oživitev «hladne vojne* kriv izključno predsednik Carter, ki hoče s tem pridobiti verodostojnost med volivci pred novembrskimi volitvami. Članek obenem trdi, da so ZDA zapustile realistično politiko in na sedajo zahtevam ameriških desničarskih krogov.
Velesili se torej med seboj obtožujeta za nastali težki položaj v A-friki. Jasnih in konkretnih prelogov za odpravo žarišč pa ne predlaga nobena izmed njiju, (voc)
K »MUNDIALU* V ARGENTINI
tudi avstrija
v POLFINALU
w
Argentina 78
W 1 - —
tj letnega prvenstva v Argen-|l, Se določil še enega polfina-to je Avstrija, ki je spet i,j'Pr«vila prijetno preseneče-iC * zmago nad švedsko. Vse CPu F 7 Brazilijo, kateri (p 'edtio grozi izpad, kot pi-hi'*'? 0 tem tudi na naši šport-. ^fani.
V SFRJ poniiloščcn Bogdan Jovovič
BEOGRAD — Pristojni jugoslovanski organi so pomilostili Bogdana Jovoviča, ki bi moral pred beograjskim okrožnim sodiščem od govarjati za kazniva dejanja, na perjena proti socialistični Jugoslaviji. Tanjug je včeraj sporočil, da
NA POBUDO POLITIČNIH STRANK IN SINDIKATOV
V Vidmu enotna protestna manifestacija zaradi zahrbtnep amora paznika Santora
Govor predstavnika sindikalne federacije Cavedonija in župana Candolinija
so obenem s pomilostitvijo ustavili kazenski pregon Jovoviča. Bogdan Jovovič je leta 1958 emigriral v in-formbirojevski skupini, ki sta jo vodila Vladimir Dapčevič in Mileta Perovič. Vse do nedavnega, ko je prosil za vrnitev v domovino, je več vzhodnoevropskih in zahodnih državah kot informbirojevski emigrant izvajal sovražno dejavnost proti Jugoslaviji. Kot je raz vidno iz Tanjugovega sporočila, je Jovovič zaprosil eno od jugoslovanskih diplomatsko-konzularnih pred stavništev v tujini, da bi se vrnil v domovino. Pojasnil je, da je prišel do spoznanja, kako je nesmiselno sovražno delovanje organizacije, ki ji je pripadal, in organizatorjev tako imenovane «nove KPJ*, katere direktive je izvajal. Ta Jo-vovičeva dejavnost je trajala dve desetletji. Tanjug v sporočilu še pravi, da je Jovovič s tem, ko se je dal na razpolago pristojnim jugoslovanskim organom, hotel, da bi se popolnoma distanciral od sleherne sovražne dejavnosti informbiro jevske in druge emigracije.
nagovoru vernikom poudaril, da je rimski kardinal Poletti bil ♦navdihnjen*, ko je pozval k bojkotu zakona. Papež je tako skušal obiti, pa čeprav nespretno, nevarnost vmešavanja v notranje zadeve suverene države. Rimski kardinal je namreč italijanski državljan, papež pa ne, saj nastopa kot poglavar tuje države, Vatikana.
Pavel VI. je pri tem noudaril, da velja poziv vsem katoličanom: ♦Dolžnost vseh je, da ubogajo.* Pri tem je seveda prezrl preprosto dejstvo, da vernikov, ki se s solavooi ne strinjajo, nihče ne more prisiliti, naj se ga poslužujejo. Ker pa tudi papež dobro ve, v kakšno slepo ulico je cerkev spravila vernike, ko jim istočasno prepoveduje načrtovanje družine in moderno kontracepcijo (♦Humanae vitae*) ter prekinjanje nosečnosti, zato ji ne preostaja drugega, kot da skuša zakon o splavu bojkotirati v Italiji. Ni pa znano, da bi se v isti meri zavzela proti opravljanju splava v drugih državah, kjer živijo in delajo katoličani.
Reakcije na izredno ostri poseg katoliške hierarhije so zelo odločne. Po eni strani se italiianski demokrati sprašujejo, ali nismo že spet priča grobemu vmešavanju v notranje zadeve suverene reoublike (poziv k bojkotu zakona), po drugi stranj pa se sprašujejo, kaj pravzaprav hoče doseči cerkev s svojo kampanjo. Na tak način brez dvoma ne bo odpravila splava kot množičnega pojava. Kvečjemu bi ii uspelo. če bj ji uspel bojkot zakona, potisniti mnJžični splav na svetohlinski način v stare okvire mazaštva in privatne špekulacije,
Poslanka Maria Magnani Noya (PSI) je s tem v zvezi odločno obsodila papeževo vmešavanje in opozorila na deistvo, da odobreni in veljavni republiški zakon o splavu dejansko dopušča zdravnikom in o-sebju, da se s sklicevanjem na ♦rnz-lotre vesti* odrekajo sodelovaniu pri ooravljanju solavov je pa tudi res, da zakon to dopušča kot iziemo, ne moioče si je pa misliti, da bi ♦moralno oporekanje* preprečilo izvajanje zakonskih določil. Od tod poziv vsem demokratičnim silam, predvsem pa ženskemu mbsoiu, naj se odločno tiDrejo tem m^trikom in
Udeleženci včerajšnje protestne manifestacije na Trgu Liberla v Vidmu
iiiimiiiiiiimminiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiniiillliiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiHiiilHiiiiiiiiiniMiiiiiilHMiiHHiiAiMiiiiiR
Po teroristični akciji pred videmskim zaporom
Nobene novosti v preiskavi o atentatu v 11. Spalato
Namen teroristov naj bi bilo ustrahovanje v zvezi s skorajšnjo preureditvijo dela zapora v posebno kaznilnico za politične jetnike - Aretacija mlade Videmčanke zaradi «poveličevanja zločina»
VIDEM — Agenti videmske kvesture vodijo mrzlično preiskavo o umoru poveljnika jetniških paznikov Antonia Sahiora. Ta preiskava pa. kot kaže, žal še ni privedla do rio-ocnih konkretnejših rezultatov. Na dan po umom so se preiskovalci še vedno ubadali . vprašanjem, zakaj so se terorist: odločili za napad na parnika videmskega zapora, ki je, v primerjavi ostalimi v Italiji, dokaj miren zapor. Edino konkretna je hipoteza, da je razlog za atentat pravzaprav lahko samo dejstvo, da
bi morali del videmske kaznilnice v se še odločneje borim z'< reor^anizi- 'kratkem preurediti v posebni zapor din zdravstvenih storitev' na tak M politične jetnike. Pred dvema način, da bo zakon mogoče "resni- mesecema se je namreč mudil v čiti tudi v vsakodnevni praksi. | Rimu general Dalla Chiesa, ki je Naj pri tem navedemo dejstvo, da obrazložil ta načrt krajevnim obla-je «moralno oporekanje* zdravnikov stem. Šlo naj bi torej za ustraho-in osebja zadnje ure naraslo pred- valno akcijo, kakršne so teroristi v vsem v južnih mestih, se pravi zadnjem času izvedli marsikje po prav tam, kjer je bogato ♦cvetela* Italiji. Vendar pa preiskovalci iz-industrija mazaškega splava po vi- ključujejo možnost, da bi bilo tre-sokih cenah.	(st.s.) i ba umor podčastnika Santora pripi-
MILIJONI ŽUŽELK POVZROČAJO NEPRECENLJIVO ŠKODO KMETIJSTVU
Poleg vojne in suše ogrožajo sedaj ljudstva afriškega roga še kobilice
Z Arabskega polotoka so priletele v Etiopijo, Somalijo in Kenijo ter se bližajo Džibutiju - Prizadete vlade so že zaprosile za mednarodno pomoč
ADIS ABEBA - Etiopska vlada je sprejela izredne varnostne ukrepe, pa ne morda v zvezi z vojno, ki jo vodijo Mengistujeve čete proti e-ritrejskim domoljubom alj prosomal-skim gverilcem na ogadenskj piano ti, temveč zaradi ofenzive nebroja kobilic, ki pustošijo polia in nasade. Glavni ravnatelj jugovzhodne a-friške organizacije za boi protj takim in podobnim nadlogam, Bcle-hu, meni, da že od 1. 1967 ni bilo na afriškem rogu tolikšnega navala vseuničujočih žuželk.
Razpasle so se na ozemlju, ki u-streza približno polovici Etiopije, napadle pa so tudi severne predele Somalije in Kenije, razen tega o grožajo državico Džibuti. Adisabeb-
ške oblasti so nakazale že milijon ameriških dolarjev za ublažitev ujme, zelo verjetno pa to ne bo zadostovalo; od tod poziv etiopske pa tudi sudanske, ugandske, tanzanijske, kenijske in vladavine Džibuti-ja za mednarodno pomoč z utemeljitvijo, da kobilice ne ogrožajo sa mo bližnjih, marveč tudi druga afriška in morebiti celo izvencelinska območja.
Trenutno .je položaj vsekakor najbolj pereč prav v Etiopiji, ki ima opravka tudi s strahovito sušo, sicer v pokrajini Wolo severnovzhod-nem delu države: lakota grozi sko raj milijonu ljudi, a medtem je za pomanjkanjem živeža umrlo že blizu 50 oseb (več sto drugih se je za-
z okuženimi poljskimi pri-
NESREČA NA ISCHII TERJALA ŠTIRI SMRTNE ŽRTVE
Zemeljski plaz pokopal turiste
PARIZ — V največji tajnosti je včeraj prispel v Pariz libijski premier Džalud. Pariški politični opazovalci domnevajo, da je Džaludov obisk tesno povezan z zaostrovanjem položaja v čadu.
ISCHIA (Neapelj) — Štiri mrtve in štiri ranjene osebe so tragičen o-bračun ogromnega zemeljskega plazu, ki se je včeraj nekai po 13. uri zrušil na skupino kopalcev na pro sti plaži Maronti na Ischii. Reševalne ekipe gasilcev, karabinjerjev, policije in prostovoljcev so takoj pričele z odkopavanjem zasutih. Iz o-gromne gmote kamenja "o tudi s pomočjo bagerjev odkonalj štiri trupla in štiri ranjence, ki so jih s helikopterji prepeljali v otoško bolni-
šnico. Enega izmed raniencev so kasneje premestili na oddelek za oživljanje neapeljske bolnišnice Carda-relli, ker je bilo njegovo stanje kritično.
Do sedaj so ugotovili imena dveh mrtvecev in sicer 66-letne Rosine Winter iz Kreuzlirlgena prj Bernu ter 75-letnega Kurta Lampeja iz Mnerziena pri Miinchnu, ostala dva pa naj bi bila: eden iz Švice, drugi pa iz Zvezne republike Nemčije. Prav tako je še neznano ime enega
ranjenca, drugi pa so: 64-letni Hans Yorent in njegova 63-letna žena An-na ter 61-letna Rosa Reuthemans.
Sodstvo je že sprožilo preiskavo o morebitnih krivdah za zemeljski plaz. Izvedenci bodo morali ugotoviti. če je prekomerna zazidava strme obale spremenila geološko ravnove sje. Območje je pred tridesetimi leti prizadel v zimskem času in po obilnem deževju še večji zemeljski plaz. (voc)
strupilo delki).
Na etiopskem ozemlju so doslej našteli 30 «oblakov kobilic*, v Somaliji 17, v severni Keniji precej manj; nekateri merijo nič manj kot 70 kv. km, torej gre za milijone žuželk, ki požrejo dnevno toliko kolikor so same težke - dva grama. Kenijci so jih takoj začeli naskakovati z ustreznim strupom, kj ga trosijo na prizadeta območja z letali, Etiopci pa se taki rešitvi za sedaj izogibajo. Zakaj?
Vedeti je treba, da tičijo razlogi za napad kobilic prvenstveno v dveh okoliščinah: naravni in oolitični. V Saudski Arabiji in obeh Jemenih. kjer so te žuželke pravzaprav doma, je bilo zadnje čare obilno deževje, zaradi česar so se kobilice neobičajno razmnožile, hkrati pa se pričele «seliti» z vetrovi onstran Rdečega morja. Tod — na afriškem rogu — bi jim v času miru lahko bili lagodno kos, toda na širnem območju se bijejo srditi boii, ki onemogočajo letalom trosenie strupenih snovi (piloti se pač upravičeno boje sestrelitve). Bojazen prihaja, kot rečeno, do izraza zlasti Dri Etiopcih: Mengistujev režim svetuie ljudem, naj se nad kobilice spravijo s tra dicionalnimi, v resnici zastarelimi metodami — ognjem in palicami. Polkovnik se pač boji zračnega o-bletavanja strateških položaiev. Adi-sabebški polkovnik je menda nekoliko preveč ravnodušei. do grmade problemov, ki tarejo njegovo državo in med katerimi gospodarski prav res ni najinilejši. (dg)
sati rdečim brigadam; ta teroristična organizacija se namreč ne poslužuje telefona za svoja sporočila, ampak vedno pošilja ciklpstiliranei le-t take. Zato se preiskovalci ogrevajo /a možnost, da bi bili atentatorji pripadniki skupine «oboroženi proletarci za komunizem*, ki si je prva prevzela očetovstvo nad atentatom.
Hipoteza o ustrahovanju v zvezi z namenom po ustanovitvi posebnega oddelka za politične jetnike v videmskem zaporo seveda zmanjšuje ostale možnosti, ki so jih nakazali preiskovalci na tiskovni konferenci nekaj ur po atentatu. Umor naj bi torej ne bil povezan z dejstvom, da so v videmskem zaporu preživeli krajšo dobo nekateri znani teroristi, kot na primer rdeča brigadista De Ponti in Cavallina (De Ponti je tudi vodil poskus upora v videmskem zaporu), osumljenec ugrabitve male Sare Domini, Mario Rossi in brat znanega bandita Vallanzasce.
Kljub izredni tajnosti, v kateri poteka vsa preiskava, je med časnikarje prodrla vest, po kateri naj bi bila dva izmed štirih atentatorjev iz Ulice Spalato zelo podobna dvema ekstremistoma, ki sta osumljena že drugih terorističnih akcij. Vendar pa o tem na videmski kvesturi nočejo govoriti: očitno je v teku izredno kočljiv del prisknve, ko bi bila lahko vsaka vest, ki bi prodrla v javnost velika usluga za teroriste. Prav zato preiskovalci tudi nočejo govoriti o drugem avtomobilu, to je o avtu, s katerim so zbežali teroristi, potem ko so v neposredni bližini zapora pustili ukradeno simco 1300. Pač pa so potrdili, da je o-rožje, ki so ga uporabili teroristi samokres glisenti kalibra 10,4, ka kršen je bil v rabi pred približno petdesetimi leti.
Znani so tudi izsledki obdukcije Santorovega trupla. Podčastnika sta zadela dva strela, rvi v hrbet, izstreljen iz razdalje približno dveh metrov, drugi pa v sence iz razdalje enega metra. Po mnenju sodne ga zdravnika dr. Antoccija, naj bi drogi strel izstrelili, ko se je San-toro že zgrudil na tik. Po dosedanjih ugotovitvah je na podčastnika streljala samo žgnska in je izstrelila štiri naboje; ostalih dveh krogel še niso našli.
Ob robu preiskave je treba še omeniti, da so se takoj po umoru jetniki v videmskem zaporo zbali, da bodo oblasti sprejele ostrejše u-krepe v zaporu samem, v katerem je sedaj skoraj 200 jetnikov. Dejansko pa ne od ministrstva, ne od višjega inšpektorata iz Padove ni prišel noben ukaz ter se zato sta nje v zaporo ni spremenilo.
Končno pa je treba še omeniti aretacijo 21-letne Videmčanke Concet-te Jovine, ki je v torek dopoldne prisostvovala nekemu procesu na videmskem sodišču. Ko je izvedela, da so ubili Santora, je vzkliknila: ♦Prav so naredili- to je le prvi.* Karabinjerji, ki so prisostvovali razpravi, so jo takoj aretirali in pri javili sodišču zarad' ♦poveličevanja zločina*, (b.br.)
VIDEM — Na pobudo videmskega občinskega odbora za zaščito javnega reda in republiških inštitucij je bila včeraj popoldne na Trgu Li-berta protifašistična manifestacija, na kateri so predstavniki političnih strank in sindikalnih organizacij izpričali svojo zavzetost za boj proti terorizmu in za demokracijo ter svoj odločen protest zaradi umora poveljnika jetniških paznikov Antonia Santora.
Na Trgu Liberta so se v nožnih popoldanskih urah zbrali številni predstavniki političnih strank (še zlasti številna je bila delegacija Krščanske demokracije) ter tovarniških svetov skoraj vseh večjih furlanskih industrijskih obratov in tržiške ladjedelnice. Prvi je spregovoril sindikalist Severino Cavedoni. ki je govoril v imenu sindikalne federacij« CGIL, CISL. UIL. Cavedoni je v svojem govoru še zlasti poudaril nuinost mobilizacije vseh delavskih sil za zaščito demokratičnih inštitucij in potrebo po stalni budnosti na delovnih mestih, ne glede na logične reakcije. ki nastanejo v vsaki družbi po takih terorističnih dogodkih. Sindikalni predstavnik je med drugim naglasil, da so sindikalne in politične sile čutile za dolžnost, da ob tej priložnosti na trgu ponovno izpričajo antifašistično zavzetost in da dokažejo. da delavski razred nima nič skupnega s takim načinom boja. Cavedoni je pozval vse, naj se ne prepuščajo paniki, strahu in obupu, kajti s tem bi nasedli grobi provokaciji teroristov. Dodal ie še, da «smo vsi preživeli težka leta. ko ie bil res potreben boj za svobodo in za demokracijo ter prav zato ne moremo nasedati teroristom.* Delavski razred ni korčal s svojimi boji, vendar bo te boje vodil drugače, v duhu ustave in demokratičnih inštitucij. «Vsi imamo oravico.* je zaključil Cavedoni, »da izrazimo svoje mnenje ne da bi tvegali, da nam pri tem kdo vzame živlienje. O-boroženi boj rvi odgovor na naše zahteve!* Ob koncu je Cavedoni še prebral poročilo odbora za ustanovitev sindikata policije.
Sledil je poseg videmskega župana Candolinija, ki je v začetku naglasil, da je Furlanija doživela že toliko tragediji, da .je upala, da je terorizem ne bo prizadel. Župan je dejal, da so Furlani vedno izpričali svojo protiteroristično zavest, saj so se na istem trgu zbrali letos že trikrat. 10. marca in 9. maja, ob ugrabitvi in umoru posl. Mora, ter 25. aprila, ko so obnovili svojo obvezo po zaščiti demokratičnih inštitucij. obvezo, ki je od furlanskega ljudstva terjala mnogo življenj in zaradi katere je Videm odlikovan i zlato kolajno za zasluge v odporništvu. Župan Candolini le dejal, da tu ne gre le za ponovno izpričanje protifašistične zavesti, ampak tudi za zavzetost za cdločnj boi proti terorizmu. za skupno obvezo za izvajanje politike miru. Videmski župan je zaključil svoj poseg z besedami: ♦Zaupamo v težko prihodnost, ker pi-ihaja ta obveza in ta volja iz ljudstva, in to prav iz Globoke zavesti vsega prebivalstva.*
BOJAN BREZIGAR
MOSKVA — Rostovsko sodišče je obsodilo štiri sovjetske državljane na smrtno kazen, zaradi zločinov, ki so jih zagrešili med nacistično okupacijo.
Danes pogreb Antonia Santora
VIDEM — Pogreb poveljnika jetniških paznikov Antonia Santora bo danes dopoldne v Vidmu. Sprevod se bo razvil ob 11.30 iz ietnišnice v Ul. Spalato v cerkev na Trgu L maja in nato v zasebni obliki na videmsko pokopališče. Pogrebne svečanosti se bodo udeležili številni predstavniki krajevnih in deželnih oblasti; svojo prisotnost so že napovedal: predsednik deželnega odbora Comelli, podpredsednik deželnega sveta Varisco. predsednik tržaškega prizivnega sodišča Zumin in pravobranilec pri glavnem državnem pravdništvu v Trstu Cariglia. Že včeraj je ravnatelj videmskega zapora dr. Manente prejel vrsto solidarnostnih brzojavk, minister za pravosodje Bonifacio pa mu ie telefonsko sporočil svoje globoko sožalje
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
8. {unija 19?®
VEDNO BOLJ ŽIVAHNA PREDVOLILNA DEJAVNOST
S posvetom o tržaškem gospodarstvu KD včeraj predstavila svoj program
Posl. Piero Bassetti govoril o mednarodni vlogi Trsta in o pomenu osimskih sporazumov - Številna zborovanja drugih strank
Potem ko je v ponedeljek odprla volilno kampanjo, je tržaška KD včeraj uradno predstavila svoj politično - programski dokument, ki je nekako razdeljen na štiri dele; v prvem je uokvirjena politična linija stranke, v drugem je označena strategija stranke v deželnem, vsedržavnem in mednarodnem kontekstu, tretji del obravnava vprašanje bodočega upravljanja občine v luči nove decentralizacije, četrti pa zadeva uresničevanje velikih načrtov, predvsem gospodarskega značaja.
Svoj program je KD predstavila sicer maloštevilnemu občinstvu na svojevrsten način, to je s posvetom ob okrogli mizi o glavnih problemih Trsta. Na posvetu so nastopili predstavniki tržaškega gospodarskega in podjetniškega življenja, in sicer tisti, ki nastopajo na teh volitvah tudi kot neodvisni kandidati na listi KD.
Uvod v dolgo razpravo je dal posl. Piero Bassetti, odgovoren za gospodarska vprašanja pri osrednjem vodstvu stranke, ki je obravnaval Trst zgolj z vidika njegove kolokacije v vsedržavnem in mednarodnem kontekstu in njegovega pomena kot mesta na stičišču pomembnih gospodarskih tokov. Zato mora med Tržačani, je dejal Bassetti, zrasti zavest o tem, da je Trstu namenjeno v bodeče odigrati zelo pomembno vlogo v tem okviru, kar predpostavlja, da se ne sme zapirati pred temi tokovi, temveč izkoristiti vse možnosti, ki prihajajo z novimi razmerami e-notenja Evrope in zbliževanja ter zlasti gospodarskega sodelovanja z Vzhodom. Zlasti pomemben je v tem okviru osimski sporazum, katerega uresničevanje v korist družbenogospodarskega razvoja Trsta in vse dežele mora biti ena osrednjih nalog prihodnje uprave in za katero se mora KD odločno zavzemati.
To tezo so v svojih posegih odločno podprli tudi drugi udeleženci o-krogle mize, ki jo- je vodil pokrajinski tajnik Dario Rinaldi, posebno pa .je izzvenela iz zaključnega posega podpredsednika deželne uprave in nosilca liste KD za občinske volitve Nerea Stopperja.
O gospodarskih problemih Trsta, zlasti o vprašanju okrepitve pristanišča in zagotovitve vseh potrebnih infrastruktur, o vprašanju trgovinskih izmenjav, preosnove in razvoja industrije ter drugih, so govorili še predsednik Ustanove za industrijsko cono Ennio Antonini, predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanettii, izvedenec KD za delavske probleme Rug-gero Battellini, podpredsednik Združenja obrtnikov Luciano Chiaratto, gradbenik Mario Cividin, podjetnik Raffaello de Banfield, predsednik Zveze trgovcev Giuseppe Dei Rossi, predstavnik federacije malih in srednjih industrijcev Um-berto Dorligo, predsednik evropskega združenja zavarovalnic dr. Fabio Padoa in sindikalist Mario Seleš.
Danes bo v Trstu sen. Fanfani. Nastopil bo ob 19. uri v gledališču Verdi na komemoraciji Alda Mora.
Danes bodo svoj program za deželne volitve predstavili javnosti tudi socialisti. Ob 11.30 bo namreč na sedežu krožka «Salvemini» tiskovna konferenca. Program bo predstavil deželni tajnik Renzulli.
KPI bo volilno kampanjo nadaljevala jutri s političnim shodom na temo referendumov, ki bo ob
20.30	na Goldonijevem trgu, na katerem bodo govorili podpredsednik poslanske zbornice posl. Nilde Jot-ti, kandidat za deželni svet Clau-dio Tonel ter kandidat za občinski svet Marta Ivašič. Danes pa je KPI napovedala vrsto »letečih shodov*, med temi: ob 17. uri v Devinu (M. Colli in D. Lovriha); ob
17.30	v Sesljanu (M. Colli in D. Lovriha); ob 18.30 v Nabrežini (D. Lovriha in Dspangher); ob 19. uri v Ul. del Prato (U. Poli in M. Ivašič); ob 19.30 v Zgoniku (B. Iskra); ob 20. uri v Saležu (B. Iskra); ob 20. uri v Križu sestanek s Slovenci (sen. Jelka Gerbec); ob 20.30 pri Korošcih (G. Rossetti); Ob 20.30 v Boljuncu (J. Burlo in S. Spetič) in ob 20.30 v Samatorci (B. Iskra).
Na zborovanju, ki je bilo v Naselju sv. Sergija je včeraj član tajništva tržaške federacije KPI Gior-gio Canciani obrazložil stališče KPI o dveh referendumih, se pravi o odpravi zakona «Reale» in o javnem finansiranju političnih strank
Slovenska skupnost bo imela danes in jutri vrsto letečih volilnih zborovanj na Krasu. Zborovanja bodo danes ob 17.30 v Bazovici, ob
18.30	v Padričah, ob 19.30 v Trebčah in ob 20.30 na Opčinah. Govoril bo nosilec liste za občinske volitve Aleš Lokar. Jutri bodo zborovanja na Proseku, Kontovelu, v Križu in v Nabrežini.
Jutri pa bo ob 19. uri v konferenčni dvorani tržaške bolnišnice v Ul. Stuparich 1 okrogla miza z razpravo o referendumih. Govorili bodo predstavniki KD, KPI, PSI, SSk, PRI, PSDI in PLI.
Včeraj zjutraj je bil na sedežu tržaškega sodišča sestanek predsednikov volilnih sedežev, katerim je dr. Cossu obrazložil naloge, katerih se bodo morali držati na bližnjih volitvah. Ko manjka do volitev o referendumih še nekaj dni, leži na tržaškem občinskem volilnem uradu še nekaj manj kot 6.000 volilnih potrdil; zato naj se vsi tisti, ki jih še niso prejeli, zglasijo v tem uradu, vsak dan od 9. do 19. ure; v nedeljo in ponedeljek pa bo urad odprt v istih urah ša kor volišča.
Tržaška občina je tudi poskrbela za prevoze osebja, ki bo zapo
sleno na voliščih izven mesta. Odhod avtomobilov bo v Ul. Giustinia-no (pred licejem Dante) in na Trgu Monte Re (na Opčinah) z naslednjim urnikom: v soboto, 10. junija, ob 15. uri; v nedeljo, 11. junija, ob 5. uri in v ponedeljek, 12. junija, ob 6. uri. Po zaključenem preštevanju glasov bodo zainteresirani lahko telefonsko pozvali tržaško občino (tel. 64-466), ki bo po skrbela za prevoz.
Danes na tiskovni konferenci
Predstavitev dokončnega zakonskega osnutka KPI o globalni zaščiti Slovencev
Na sedežu KPI, v Ul. Capitolina 3, bo danes dopoldne ob 11. uri, tiskovna konferenca, ki jo .je sklicalo deželno tajništvo stranke, na kateri bosta senatorka Jelka Gerbec in poslanec Antonirio Cuffaro obrazložila dokončno besedilo zakonskega osnutka KPI o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je komunistična skupina v prejšnjih dneh predložila senatu.
Argument več za glas «ne»
Na drugem italijanskem TV kanalu smo lahko sinoči poslušali »politično tribuno o referendumih», na kateri so imeli besedo pobudniki referendumov Rodota, Bonino, Pan nella, Foa in povrhu še liberalec Biondi. Prvi štirje so seveda agitirali za glasovanje z «da», t.j. za odpravo zakonov o javnem redu Reale in o državnem financiranju političnih strank, zadnji pa se je zavzemal za «da» za zakon o financiranju strank ter za me* za zakon Reale.
Če izvzamemo znano Pannellovo frazerstvo in priskutno gostobesednost, sta se Boninova in Foa trudila prepričevati z nekaterimi argumenti, ki so sami po sebi tudi sprejemljivi zlasti kar zadeva zakon Reale, postanejo pa nevzdržni brž ko jih povežemo s sedanjo politično stvarnostjo v državi in z objektivno nevarnostjo, ki bi jo lahko v sedanjem trenutku povzročila odprava obeh zakonov.
Kako resna je ta nevarnost je med drugim priznal, če smo ga prav razumeli, tudi sam prvi go? vornik Rodota, ko je zavračal trditev, da bi odprava zakona Reale povzročila tzakonsko praznino*, češ, da to nikakor ni res, ker bi pač ostal še vedno stari fašistični
zakon, katerega bi bilo le treba
znati izvajati.
Katerikoli zamejski Slovenec je slišal to izjavo, je dobil zagotovo še en argument več, da se bo pri nedeljskem referendumu o zakonu
Reale odločil za me*. Zakon Reale o javnem redu je res pomanjkljiv in potreben korenitih sprememb, do česar bi tudi prišlo, če ne bi bilo v parlamentu radikalne in fašistične obstrukcije, toda je še vedno boljši kot fašistični zakonik Rocco, ki bi nam ostal — kot pravi Ro-dola — če bi na referendumu prevladali glasovi «da». Kaj pa je fašistični zakon o javnem redu, smo Slovenci dovolj bridko in krvavo izkusili na lastni koži.
• Včeraj zjutraj je bil pri predsedniku deželnega odbora Comelliju in se mu predstavil novi kvestor dr. Fernando Giusti. Oba sta se zadržala v prijaznem pogovoru.
Obvestilo bralcem za «izlet v ncznano»
Obveščamo, da je v avtobusih še nekaj prostorov za »izlet v neznano*.
Kdor bi se hotel udeležiti tega izleta poleg tistih, ki so bili na enem od naših tradicionalnih letošnjih izletov,
se lahko prijavi v potovalnem uradu »Aurora* pod pogojem, da ima veljaven osebni potni list.
Medtem ko je izlet za vse o-stale brezplačen, je cena za dodatne izletnike 10.000 Ur.
Prijavite se lahko danes in Jutri oziroma do oddaje zadnjega razpoložljivega prostora.
Sporočilo WWF
WWF — Svetovni sklad za varstvo narave sporoča, da udeleženci natečaja «11 mare deve vivere* (Morje mora živeti) lahko dvignejo svoje izdelke na tržaškem sedežu WWF, Ul. Trento 1, do 23. junija, in sicer vsak dan razen ob sobotah, od 17. do 20. ure. (tel. 31454)
Povratek s partizanskih poti
V nedeljo ponoči so se vrnili u-deleženci pohoda po partizanskih poteh od Doline do Kočevja, utrujeni, a srečni zaradi prehojene poti. Opravljena pot je bila precej daljša od prvotne zamisli, tako da so v treh dnth opravili nad 120 km hoje. Prespali so na Artvižah, Ma-šunu in Novem kotu. Vreme jim je

S TISKOVNE KONFERENCE SINDIKALNE ZVEZE CGIL-CISL.UIL
Nujne so javne in zasebne pobude za premostitev gospodarske krize
Pomanjkanje perspektiv zaposlovanja za mlado delovno silo ob «slavki investicij» v zasebnem industrijskem sektorju
Pokrajinska sindikalna zveza C GIL-CISL-UIL je priredila včeraj v Časnikarskem krožku tiskovno konferenco, na kateri je obrazložila svojo oceno krajevnega gospodarskega stanja in predloge, ki jih naslavlja političnim silam pred obnovitvijo izvoljenih svetov dežele Furlanije-Julijske krajine in tržaške občine. Slika, ki so jo sindikalisti (Burlo in Gerli za CGIL, Degrassi za CISL in Fabricci za UIL) prikazali, tako v uvodnem govoru, kot v obrazložitvi obširnega dokumenta, ki obravnava krajevne razmere v vseh aspektih, ki pogojujejo gospodarski in družbeni razvoj in v odgovorih na številna vprašanja novinarjev, ni prav nič rožnata. Naše mesto in njegovo ozemlje potrebujeta skladno in u-ravnovešeno uspevanje dveh temeljnih sektorjev gospodarstva: luke in prometnih dejavnosti, ki so z njo povezane, in pa industrijske proizvodnje, pristaniške dejavnosti močno ovira nepopolnost opreme, pri čemer so zlasti zaskrbljujoči zastoji pri naročilu novih žerjavov, ihduStrijškt' sektor je pa v skoraj splošni krizi,
Posledica tega je zaskrbljujoče upadanje prebivalstva in njegovo staranje, ker je mladina še vedno prisiljena, zlasti izšolana, iskati zaposlitev v drugih pokrajinah in v tujini. Pri tem so sindikalisti izrazili ostro kritiko pasivnosti zasebnih podjetij pri zaposlovanju mlade delovne sile, kot tudi pri novih pobudah, ki bi jih morali za-

STALISCA LEVICE DO REFERENDUMOV
RADIKALNA STRANKA NA ZATOŽNI KLOPI
Na univerzi okrogla miza s predstavniki KPI, PSI in PdUP, v umetnostnem in kulturnem krožku pa zborovanje predstavnika DP Boata
Tri stranke, tri različna stališča do nedeljskih referendumov, vendar z enotno osnovno skupno potezo: o-stra in nedvoumna obsodba radikalne stranke, kj je z misovskimi poslanci in koordinirano obstrukcijo postavila državo pred nelahko izbiro. In kakršen koli bo izid nedeljskega glasovanja, se levica in napredne sile ne bodo okrepile. To je politični zaključek sinočnje okrogle mize v veliki dvorani univerzitetnega študentskega -oma, ki jo je priredilo združenje ARCI in na kateri so sodelovali poslanka PdUP Luciana Ca-stellina, pokrajinski tajnik PSI Gian-franco Carbone in član CK KPI Ro-dolfo Mechini. Odpadla sta posega socialističn.h poslancev Fortune in Achillija, ker zaradi drugih obveznosti nista utegnila priti v Trst.
Po kratkem uvodnem Dosegu predstavnika ARCI, kj je orisal namen okrogle mize, je prvi spregovoril predstavnik komunistične partije Menchini, d je v dokai skopih obrisih obrazložil stališče svoje stranke in ponovil volivcem poziv, naj glasujejo proti odpravi zakona Reale o javnem redu ter zakona o javnem finansiranju strank. Odprava zakona Reale bi lahko odprla nevarno vrzel v zakonodaji v trenutku, ko terorizem stopnjuje svoio ofenzivo, odprava zakona o javnem finansiranju pa bi pomenila korak nazaj na poti demokracije, ker bi bila objektiven napad na stranke, ki so bistvo italijanske pluralistične demokracije.
Končno je Menchini š'- v kratkem razčlenil vzdušje, v katerem se odvija volilna kampanja in opozoril na tri napade na demokraciio in suverenost države, ki niso naključni: a-tentat na videmskega oazniškega podčastnika Santora, papežev poziv, naj zdravniki in zdravstveno o-sebje ne spoštuje zakona o splavu, kvalunkvistični napad na stranke.
Politično izhodišče posega Luciane Castelline je bilo sorodno, vendar pa se je poslanka PdUP opredelila za odpravo obeh zakonov. Vendar ne zato, ker bi referendum imel nekakšno taumaturško moč, pač pa zato, ker bf plaz »Ne* po njeni oce-
ni huje »onesnažil* italijanski politični položaj kot plaz »Da*. Skratka Castellina se boji, da bi potrditev zakona Reale bila le spodbuda za »germanizacijo* Italije. Kar pa zadeva zakon o javnem finansiranju, ga gre po njenem mnenju korenito spremeniti.
Pokrajinski tajnik PSI Carbone pa je poudaril, da soglaša s Ca-stellino, ko trdi, da bi bil plaz «Ne» nevaren, menil pa je, da bj dokaj-
';e število «Da» prav tako ne ko i stilo. Potem ko je opozoril na zmedo, v kateri se odvija razprava, je Carbone poudaril, da ima stališče socialistov, ki so se opredelili za «Ne», vendar pa prepustili volivcem, da glasujejo po vesti, namen spodbuditi in poglobiti razpravo in poznavanje problematike.
Posegom je sledila zelo živahna razprava, iz katere je težko izluščiti le kratko misel. '7endar če naj to tvegamo, se nam zdi, da je bil glavni poziv, ne zaostrovati preko mere polemike v levici.
Združenje ARCI, ki je organiziralo snočno okroglo mizo, bo danes v domu pristaniških delavcev organiziralo novo okroglo mizo, ki se je bosta udeležila za PR Giulio Erco-lessi, za KPI pa Giuseppe Dama.
V mali dvorani gledališča Verdi pa je sinoči Marco Boato. član o-srednjega vodstva stranke Democra-zia proletaria, obrazložil politično stališče svoje stranke do referendumov. Democrazia proletaria bo glasovala za odpravo obeh zakonov: za odpravo zakona «Reale», ker «ni ta zakon manjšal terorizma in kriminala, ampak je še oovečal nedi-skriminirano uporabo orožja in dal organom javne varnosti večjo moč, poleg tega pa je še odorl globoko vrzel v demokratičnih garancijah*. Z odpravo zakona o javnem finansiranju političnih strank na bo Demo crazia proletaria glasovala, ker »prisili vse ljudi, da plačuieio davke tudi za svoje politične nasprotnike in krepi močne stranke ter šibi manjše, poleg tega privilegira stranke, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu in jim daje monopol za politično delovanje.*
četi v dolini pri Orehu. Edina pozitivna znamenja so v zadnjih časih vladni odloki o izvajanju osimskih sporazumov, ki omogočajo hitro realizacijo prometnih infrastruktur in bi mogli rešiti tudi problem posodobljenja dela v pristanišču in nekaj izjem industrijskih obratov, kot so papirnica in mehanska industrija VM, ki kažejo na možnosti razvoja proizvodnje. Najhujše je stanje v podjetju SIRT, kjer je 500 delavcev že 3 leta v dopolnilni blagajni in v bivši oljarni Gaslini, ki je prekinila proizvodnjo. V splošnem pa je v vseh industrijskih podjetjih opaziti zaskrbljujoče upadanje zaposlenosti in pomanjkanje naročil na srednji in daljši rok.
V zaključku so sindikalisti poudarili, da je treba zasledovati izhod iz krize s takojšnjim in stalnim ukrepanjem zasebne pobude in javnih ustanov, pri čemer so predlagali nujen sestanek odbora, ki upravlja Sklad za Trst in samega deželnega sveta, ki naj ponovno odobri vrsto novejših zakonov, ki jih je vlada zavrnila. Poseben poudarek so tudi dali potrebi, da se čimprej izvede raziskava pokrajinske uprave o delovnem tržišču in nujnosti primernih javnih struktur za poklicno usmerjanje, izobraževanje in prekvalifikacijo, ki bi bistveno prispevale k zaposlovanju mladine in omejitvi brezposelnosti na splošno.
JUTRI NA OPČINAH
V. bienale
umetnikov - amaterjev
Jutri bo na Opčinah odprtje 5. bienala umetnikov amaterjev. Komisija, ki so jo sestavljali prof. M. Re-ner, slikarja R. Hlavatp in E. Zajec, je pregledala 90 del 17 amaterjev. Izbrala je stvaritve 13 prijav-Ijencev.
Razstava ima namen približati občinstvu nadarjene amaterje in jih spodbujati k nadaljnjim boljšim samostojnim .ivirnim stvaritvam.
Po enodnevni zaplembi zaradi o-nesnaženja morja je včeraj zapustil tržaško pristanišče tanker »Conoco Britannia*. Včeraj so namreč s tankerja prekladali 80 tisoč ton nafte, ki bi morala v naftovod Trst - Ingolstadt, med tem opravilom pa se je nekaj sto litrov nafte izlilo v morje.
TPPZ bo jutri nastopil v Kopru
Tržaški partizanski pevski zbor bo jutri, 9. t.m., ob 19.30 po jugoslovanskem času nastopil skupno z orkestrom slovenske televizije iz Ljubljane in slovenskim oktetom v koprski luki. Pel bo delavcem v počastitev kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Prireditev bo Radio Ljubljana javno posnela in jo oddajala na predvečer kongresa. Koprska barvna televizija pa bo posnela odlomke tega večera; poleg glasbenih točk bodo v programu sodelovali delegati - delavci na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Predvidevajo se še drugi in-
Danes praznuje svoj 50. rojstni dan
ALOJZ ŠKERL
Čestitajo mu Bruna. Erika in Igor ter drugi sorodniki in prijatelji.
tervjuji z družbenopolitičnimi, e-konomskimi in kulturnimi delavci o uresničenju kongresnih dokumentov. Nastopili bodo tudi delavci koprske luke s kulturnim programom ter drugi gostje iz sosednih republik. člani italijanske narodnostne skupnosti pa bodo govorili o samoupravljanju koprske luke. Ob kon cu programa, posvečenega 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko se bodo oglašale sirene ladjevja zasidranega v koprskem pristanišču, bo Tržaški partizanski pevski zbor zaključil slavnostni večer s pesmijo posvečeno predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije tov. Titu.
Ranjen vojak na Opčinah
Medtem ko je bil na svojem mestu kot stražar v skladišču za strelivo v openski kasarni »Brun-ner», se .je včeraj nerodno ranil 21-letni vojak iz Parme Giorgio Chierici, ki služi'Vijaški rčk prav na Opčinah. Kaže, da ga je ranil
strel iz lastne puške, ki se je ne-
rodno sprožila. Zaradi' rane v boku so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
ANSAMBEL SUPERGROUP iz Prebenega
bo igral v Skednju v soboto in nedeljo zvečer.
bilo nadvse naklonjeno. Ob prihodu v Travo, kjer so se srečali s tamkajšnjimi brigadirji, so prisostvovali uradni otvoritvi MDA Draga 78. Po pozdravu vodje brigade se je član naše odprave zahvalil za sprejem in obrazložil namen pohoda, ki teži k večjemu spoznanju mladih obeh občin, približati naši mladini poti in kraje, koder so se med NOB borili naši občani, in utrditi vezi med nami samimi. Prepričani smo, da je pohod s tega vidika popolnoma uspel, saj si vsi udeleženci želijo ponovno na pot.
(Na sliki: župan občine Dolina Edvin Švab pozdravlja udeležence pohoda pri občinskem spomeniku padlim v NOB pred odhodom na pot.)
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
Sezona 1977-78
BALETNA ŠOLA
BALETNI NASTOP
PEDAGOŠKI PRIKAZ ŠTUDIJA
Pedagoga in koreografa:
NADA KRIŽMANCIC
in
JANEZ MEJAČ
V soboto, 10. junija, ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja in rezervacija vstopnic v petek in soboto od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265).
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 7.42 in zatone ob 22.39. Jutri, PETEK, 9. junija PRIMOŽ
Nora Jankovič v Verdiju
Simfonično - zborovski koncert in koncert za klavir in orkester, ki bosta na sporedu jutri ob 21. in v soboto ob 18. uri v gledališču Verdi, zaključujeta letošnjo spomladansko simfonično sezono v Trstu. Zaključek tega prikaza simfonične glasbe je za nas še toliko bolj zanimiv, saj bo v «Te Deumu* A. Brucknerja nastopila tudi Nora Jankovič s priznanimi solisti Ilea-no Meriggioli, Janošem Kordo in Arturom Komam. V skladbi za mezzosopran in orkester «Aleksander Nevski* S. Prokofjeva pa bo Jankovičeva nastopila s samostojnim solo izvajanjem. Simfonični večer bo zaključila izvedba 5. Bee-thovnega koncerta za klavir in orkester, solist: David Livelg.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča Verdi.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
LEGIŠA DANILO
center Sesljan Trgovina jestvin samopostrežba
obvešča vse svoje odjemalce, da bo v nedeljo, 11. junija, trgovina odprta.
MMiMHiiiiiMimmiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiHiiiiimiiifHiiiiiiiitiiMiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiniiiiimimi
STALISCE KANDIDATA PSI ARNALDA PITTONI]A
Globalno zaščito Slovencev uzakoniti pred koncem leta
Odgovornost KD za dosedanje zavlačevanje in podajanje prislojnosti med deželo in državo
Predsednik deželnega sveta Amal-do Pittoni, kj načeluje kandidatni listi PSI tudi za bližnje deželne volitve, je poudaril na nekem strankinem shodu zavzetost socialistov za globalno rešitev vprašani slovenske manjšine. Napori za priznanje pravic Slovencev, kj živijo v Furlaniji -Julijski krajini, so v teh letih dop segli pomembne podpore in tudi nekaj rezultatov, toda obstajajo še vedno ovire, ki jih je treba premostiti v duhu osimskih sporazumov.
Nepriznavanje pravice do rabe slovenščine v krajevnih upravah, vprašanje slovenskega šolskega okraja in statut Kraške gorske skupnosti predstavljajo zgled zavlačevanja pri opredelitvi pristojnosti med državo, deželo in krajevnimi uoravami. V zadnjih letih smo bilj Driča podajanju odgovornosti za ta vprašanja med državo in deželo, kar je omogočilo KD, da se je izognila razdorom. Tako zadržanje — je zatrdil Pittoni — pa ne bo moglo trajati dolgo, ker bodo morali še v tem letu parlament in torej vse politične sile, zadostiti obvezi, sprejeti z osim-
skimi sporazumi, da zagotovijo globalno zaščito slovenske narodnostne
SPD TABOR OPČINE
5. bienale
umetnikov amaterjev
Odprtje v petek, 19. junija 1978.
Uvodna beseda:	prof. M.
Rener.
Nastopata pevski zbor iz Divače in ženski zbor Tabor.
ZADRUGA NAŠ KRAS IN SDGZ
vabita na otvoritev
RAZSTA VE KRAŠKIH SKRINJ
ki bo v soboto, 10. junija, ob 20.30
v Kraški galeriji v Velikem Repnu 31
skupnosti s primernim zakonodajnim ukrepom. Pri tem bodo marali upoštevati rezultate dela komisije (ki jo je vlada ustanovila na podlagi resolucije, ki jo je predložila parlamentarna skupina PSI, skupaj z drugimi levičarskimi silami) za proučitev vprašanj slovenske manjšine, ki živj v Furlaniji in Julijski krajini.
V priredbi mladine od Domja In s Krmenke bo tradicionalna
ŠAGRA NA KRMENKI
v sobto, 10. junija, nedeljo, 11. junija, ponedeljek, 12. junija.
Vse tri dni bo ples z an samblom POMLAD
Deloval bo dobro založen kiosk s pijačami in specialitetami na žaru.
PD LONJER - KATINARA
in
ŠD ADRIA
vabita na
PRVO POKUŠNJO DOMAČIH VIN
ki bo v soboto, 10. t.m., in v nedeljo, 11. t.m., v Lonjerju.
PD SLOVAN - PADRICE
vabi vse fotoamaterje na fotografski natečaj na temo
« K R A S »
ki sovpada z 80-letnico društva, ki bo 1. in 2. julija. Vsak udeleženec mora priložiti tri fotografije v čmo-beli tehniki formata 18x24 do 30x40. Fotografije sprejemata Tržaška knjigarna in Rafael Grgič, Padriče 52, do vključno 26. junija 1977.
Vreme včeraj: Najvišja temperatu ra 25,8 stopinje, najnižja 19,9 stopinje, ob 13. uri 25,8 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, veter se-verozahodnik 12 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. junija sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo pa je 15 oseb.
RODILA STA SE: Elisa Ursich, Federico Weber.
UMRLI SO: enoletna Laura Cioili, 75-letni Giglio De Grassi, 87-letni Giuseppe Citanna, 64-letna Giovan-na Pcdbelšek por. Vodopivec, 65-letni Luigi Zanier, 77-letna Antonia Ruz-zai por. Marchesich, 69-letni Giorgio Čemi, 83-letna Maria Vam, 64-letni Adamo Millo, 71-letni Marino Mo-setti, 68-letna Valeria Geisi por. Bul-fon, 78-letna Emilia Vidos vd. Stock, 91-letna Apollania Grgič vd. Kralj, 70-letni Nazario Principe, 77-letna Marcella Stabile vd. Pisent.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in 0d 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel, 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA tiki urna služba
Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od* 22. do 7. ure: telef. št 732 627
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ponovitve komedije Daria Foja »Sedma zapoved: kradi malo manj*: v soboto, 10. junija, ob 20.30 - abonma red F (sindikalni . druga sobota po premieri); v nedeljo, 11. junija, ob 16. uri - abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika).
Prodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10.30 do 12.30.
S P D T
vabi v nedeljo, 11. t.m., vse prijatelje in planince na
7. srečanje slovenskih planincev
Zbirališče je od 10. do 11. ure pred Kulturnim domom v Boljuncu, kjer se bo začel pohod preko Glinščice v Bazovico. Ob 15. uri bo v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici začetek kulturnega sporeda, ki bo med drugim vseboval nastope raznih pevskih zborov. V večernih urah bo ples ob zvokih ansambla «Kras». Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Vabljeni vsi!
Izleti
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ
(Settimo:
ruba un po' meno)
komedija v dveh dejanjih
V soboto, 10. junija, ob 20.3« v Kulturnem domu v Trstu
abonma red F (sindikalni - dru ga sobota po premieri).
Jutri, 9. junija, ob 20.30 1 gledališču »France Prešeren« Boljuncu. (Abonma sobotni nedeljski).
GLASBENA
MATICA
TRST
V ponedeljek, 12. junija, 0 20.30 v mali dvorani Kulturo«' ga doma
ZBOROVSKI VEČER
Nastopajo:
—	otroški pevski zbor Glasb* ne matice,
—	mladinski pevski zbor G«
bene matice,	,,
—	komorni zbor Glasbene rt1*" ce ob spremljavi šolsk« komornega orkestra.
Dirigenta: STOJAN KUR^ JANKO BAN
Vljudno vabljeni!
Podružnica . Glasbene ma««6 v dolinski oberi1
Danes, 8. junija, ob 20.30 občinskem gledališču Fr#1 Prešeren v Boljuncu
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Šolske vesti
hi
Osnovna šola v Briščikih va p
\
zaključno šolsko prireditev 'j, pančičevo proslavo, ki bo d011 V junija, ob 20. uri. Nastopil 1)0 ^ dališki igralec Stane Raztresel p ( delujeta ansambla Rdeči na®e po-Galebi pod vodstvom gosP0"?^ hajača. V šoli je razstava ra1-del in risb.
Kino

t
Ariston '16.00 — 18.00 — 20.00 »Šport superstar*. Režija v rio Sala.
Mignon 16.00 »Pantera rosa Nazionale Poletna zapora. _„jl
Grattacielo 16.30 »Le colline ha0”?
mladini P°°
occhi*. Prepovedan mladini letom.	jjj,
E.\celsior 17.00 «Squadra volante ^ detevi senza ragione*. Franco Prepovedan mladini pod Fenice 17.00 »La stangata*. R.
Redford. Barvni film.
Eden 16.00 «Questo pazzo, P|fj pazzo mondo*. Režija “ Kramer. Bervni film.	, pit
Ritz 17.00 «Karate a Shanghab'^ povedan mladini pod 14. ‘e Barvni film.
Cristalio 16.30 «La terza m8110*' pr Fraser in Lynne Frederich. “ vedan mladini pod 18. letor*1, a
n_j____	™	..Tlrt C*
. - — «*»» uuuuuu	m«	-aJP1
Filodrammatico 16.00—22.00 «Un L corpo di femmina*. PreP°v
mladini pod 18. letom.
Aurora 16.15 «Bianca e ®el

Walt Disney.	ofi
Capitol 17.00 «Follie di notte»: toji povedan mladini pod 18-Barvni	film.	. J
Moderno	16.30 «Le lunghe	notti ^
gestapo*. Prepovedan mlad011 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 »Roulette nissa*. “ Segal.	Barvni film.	, rfii
Vlttorio	Veneto 16.30	«Una	,jjii
da uccidere*. Prepovedan
pod 18. letom.
Astra 16.30 «11 Vangelo secori1
v CUI6C1U as-- , m
mone e Matteo*. Pgul Smith-vni film.
Radio 16.00 «La bestia in
Prepovedan mladini pod 18-Volta Zaprto.
SFDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni avtobusni izlet za nižješolsko mladino v Kaninsko pogorje in Rezijo, ki bo v soboto, 17. in v nedeljo, 18. junija. Vpisovanje na sedežu ZSSDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767-304) v dopoldanskih urah.
Razna obvestila
»»»•»■«	tu,
nap

d«'
spomin na Viktorja Ko^d^lif družina Danilo Tence
ruje družina Danilo Tence za sekcijo KPI Križ.
Viktor Bogateč daruje 3.09® ^ ŠD Mladina.	$
V počastitev spomina AnJ ^ p
pivec daruje Angel Turk 6-®^ f
KPI Križ organizira danes, 8. junija, ob 20.30 na sedežu KPI v Ljudskem domu v Križu srečanje z naslovom: Zakonski osnutek KPI za celovitr» zaščito Slovencev v Italiji. Obravnavo bo vodila tov. sen. Jedka Gerbec. Vabljeni!
Mali oglasi
ŽELEZNINA: garmse, orodja Kljuse, ključavnice in splošno železnino prodaja Vatta — Ul. Madonnina 24 — Trst.
za poimenovanje osnovne Rojanu po bazoviških herojih- j,
Namesto cvetja na grob lil Ote daruje Vojko Bordon za PD F. Venturini.	1*
Franc Brus daruje 5.00® Dijaško matico.
V	spomin na starše Karla vj.oO® ča darujeta Pino in Alenka
lir za SPDT.
V	spomin na pok. Ani Voh
daruje barkovljanski cerkveh ^ ski zbor 30.000 lir za Skupno01 žina Opčine.	.
V	počastitev spomina Ah1 $ pivec daruje Pavel Chersi * žino 5.000 lir za Dijaško mat'1-
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
VILJEMA LAZARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji P0** in z nami sočustvovali.
Sorodniki
Veliki Repen, 8. junija 1978
^Morski dnevnik
PRED VOLITVAMI V RAJONSKE SVETE
Kandidatne liste KPl PS/in SSk
* prvih štirih volilnih okrožjih
Gre za zahodni in vzhodni Kras, Rojan - Greto - Barkovlje in Kolonjo - Škorkljo
GORIŠKI DNEVNIK
PO UGOTOVITVAH cECONOMIA ISONTINA»
Nobenega bistvenega izboljšanja v gospodarstvu na Goriškem
Ocena vetja za letošnji april - Se naprej stagnacija v industrijski dejavnosti - Živahna samo trgovina
drobno
8. junija 1978
*iOi
. *or znano, bomo 25. in 26. ju-stopdli na volišča, da oddamo ^®vnice za obnovo deželnega tržaške/ občinske skupščine sestavo rajonskih ( , Oddali bomo skupno tri 'jfee, in sicer glasovnico ze-tarve za deželni svet, sive j; občinski svet in roza c rajonske svete, i it 0 stranke so imele najela pri sestavi kandidatnih iZa rajonske svete, saj je bilo ? skupno zbrati kar 232 kandi-'i,: Danes objavljamo kandidat ?>« za KPI, PSI in SSk v prvih ^..volilnih okrožjih, se pravi v J?*1 zahodnega in vzhodnega K®1 Rojana - Grete - Barkovelj ol()nie - škorklje.
hvi volilni okoliš 19 zahodni Kras
Sirtati na listi KPl: Slavoljub tj1 Viktor Bogateč, Neva Bo-Por, Tence, Marjo Briščik, Kralj, Vida Gerlanc por. jp£i> Alojz Kapun, Havel Ko-l',, Zorka Kapun por. Strgonšek, J° Puntar, Viljem Sirk, Stojan jl ' Sandor Tence, Katjuša Tre-1 Rd: Ukmar in Marina Za-
•i(a pPncesco Foachim,
K?®, Darko Grgič, Boris Ha-Ij^anka Hrovatin, Jgor Jogan, ijf.6*0 Kralj, Lucijan Malalan, Muzzi in Josip Žagar. Ijrjidati na listi PSI: Michele v"VRadivoj čač, Aleksij Brass, ;,0fl ij jri Busetti, Gilberto Carli, Ser-W Cali. Darko Križmančič, 'Ivan ■ ■■■■Sl Claudio
ij^nčič, Karlo Danev,
C4110; Josip Grgič,
^ ’ Silvano Nascig, Igor Tuta;-
>1|,'lll|||ui|||||ini||||||||||||||llll|||||||||IIIIIIIIMIIMIIIIIIinilllllllllllllllllliMllllllllllHIIIIII|IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMf||||
1AK0J PO KONCU ŠOLSKEGA LETA
SL
""'idali na listi PSI: Milan 1 Jožko Ferlan, Renato Buset-,^jjberto Carli, Sergij Kralj, ^ Križmančič, Josip Grgič, Ro-j , fennuzzi por. De Luca, Da-Da-Edvard Michele
Paolo Vascon (neod.). ^.““idatj na listi SSk: Stojan k** (neod.), Marij Sedmak, Bog-i,i Varli, Milko Cibic, Marija j^ Pfel, Marjan Pertot,
Peter Starc.
i T/k	K 1 •	' 1JUV'U«
i| agodic, Albin Magan.ja, « rc' Silvano Nascig, Ec kjk^Ka, Santino Štoka,
3 in i
Milan
in
^gi volilni okoliš *9 vzhodni Kras
Ntdati na listi KPl: Dolfi Wil Sonja Babič por. Pečar, Ma-■jjl Kfaij, Mauro Kralj, Renata t p,Por. Collerig, Evgen Cova-
L- ** fftnpptjpn Frairhim Ezzd MO
Marija Ukmar por. Košuta in Paolo Vascon.
Kandidati na listi SSk: Karel Gr gič, Milan Vremec, Boris Artač, Marko Filippi, Evelina Jeza por. Vidau, Viviana Križmančič, Mirjam Ivevstik, Marko Lupine, Marij Maver, Vinko Milič, Marta Mužina. Anka Peterlin, Matejka Peterlin por. Maver, Milan Sosič, Milojka Sosič por. Opcrti in Alberta Vremec.
Tretji volilni okoliš za Rojan - Greto in Bark ovile
Kandidati na listi KPI: I.ibero Tribuson, Maja Furlan por. Biicia, Luigi Anghelone, Dorina Benčina por. Košuta, Bruno Bisani, Gio-vanna Botteri, Bruno Grego. Tullio Marchioli, Carlo Michčli, Claudio Monti, Dimitrij Pertot, Rosanda Resinovič por. Eva. Rosella Rigo, Renata Slobez, Rita Tueci por. Zp rjal, Mauro Valvassori, Donnis Vi-sioli, Antonio Volpi, Roberto We-ber in Claudio Žerjal.
Kandidati na lisa PSI: Tullio Au torni, Giulia Amstici, Umberto Bar-ban, Carla Capaccioli, Lucianu Co-mida, Maddalena Dalla Rica por. Pigato (neod.), Tullio Devescovi, Evandolo Di Donato (neod.), Ti ziana Fantini por. Tognacchini, Xenia Ferrero por. Malpaga, Elsa Gant por. Martelli, Darij Jagodic, Rossana Muni, Ivan Novak, Paolo Persoglia, Cesare Piromti, Maria-luisa Salesia por. Rotondaro, Nico-16 Spadaro, Floriano Tranquillini in Rodolfo Trigona.
Kandidati na. listi SSk: Danilo Pertot, Boris Kuret. Enij Ažman, Marija Besednjak, Sonja Cast.ella-ni por. Panjek, Mirjam Mikolj, Nadja Pahor por. Verri, Marija Peterlin por. Susič, Radoslava Premrl por. Pahor, Tanja Prinčič por. Mamolo in Peter .Svagelj.
Četrti volilni okoliš za Kolonjo ■ Škorkljo
Kandidati na listi KPI: Lucijan Rončelj, Paolo Speri, Olivia To-masini por. Rimari, Carla Radin por. Pelos, Franco Peruggini. Tom-maso Russo, Claudio Acerbi, Gio-yanni Bernardis, Marco Braida. Su-
sanna Lenhard, Elvia Chicco por. Urbas, Vittoria Mahne vd. Domio, Romano Petelin. Dino Pierazzi, Sil-veri.j Pizziga, Bruno Scarcia, Bruna Silvestri - Braida, Pietro Tesse-ra, Cesare Ursich, Vera žužek vd. de Walderstein.
Kandidati na listi PSI: Paolo Persoglia, Lojze Abram, Giulia Amstici, Aristide Buffulini, Tullio Cohen, Luciano Comida, Elsa Gant por. Martelli, Claudio Giordani, Luciano Giorgini, Giorgio Kermol, Luciano Luksich, Mario Magliea, Alfrede Mosetti, Cesare Pironti, Mauro Pittoni, Onorato Romano, Domenico Rotondaro, Sandro Va-scotto, Giovanni Ventura in Dora Zacca i*i a
Kandidati na listi SSk: Enij Ažman, Nadja Birsa por. Dolhar, Nives Maganja por. Hrovatin, Marjo Sedmak, Adrijana Seli, Tomaž Simčič in Edvard Žerjal.
V	Gorid sestanek jugoslovansko-italijanske mejne policije
V	Gorici so se včeraj sestali krajevni organi jugoslovansko - itali janske mejne policije, carine in finance. Srečanje je potekalo v duhu medsebojnega sodelovanja, ki sloni na videmskih sporazumih o maloobmejnem prometu.
Italijanskemu zastopstvu je predsedoval generalni nadzornik javne varnosti in vodja četrte cone mejne policije v Vidmu Ausonio Aro molo, jugoslovansko zastopstvo pa je vodil načelnik kabineta sekretarja za notranje zadeve SRS Milan Domadenik. Na sestanku so a nalizirali statistične podatke, ki se nanašajo na letni obmejni promet. Ugotovili so, da je promet v teku zadnjega meseca narasel. V poštev so vzeli tudi možnost spremembe urnikov odprtja nekaterih krajev nih mejnih prehodov glede na zve Čanje prometa. Nazadnje so na sestanku razpravljali o možnosti, da bi drugorazredni krajevni prehod Razovica - Lipica (Trst), ki je bil doslej odprt samo potnikom s prepustnico, spremenili v prvorazreden prehod, ki bi bil odprt mednarodnemu prometu.
na
Nobenega bistvenega izboljšanja v gospodarstvu na Goriškem, aprila letos. Takšna je ocena o gospodarskih gibanjih, objavljena v zadnji številki glasila goriške trgovinske zbornice, Economiia isontina.
V	industrijski dejavnosti, posebej pa še v kovinsko predelovalni in tekstilni industriji, ki iu ie gospodarska kriza najbolj prizadela, je trdi v aprilu ves čas prevladovala preišnja negotovost. Na nodročju ladjedelništva je sicer prišlo do načelnega dogovora na vsedržavni ravni, ki pa še ne zadošča za odpravo težkega položaja. Še zmerai namreč ni bil izdelan stvaren načrt, ki bi nudil zadostna jamstva za ohranitev delovnega mesta tisočem kovinarjev v naši in drugih deželah. Pri reševanju zapletenega vorašania obnovitve proizvodnje v podgorski predilnici ni prišlo do nikakršnega napredka. Finančnim težavam podjetja, obveznostim do zavarovalnega zavoda INPS, zmanjšani konkurenčni sposobnosti na domačem in tuiih tržiščih, je treba dodati še dokaj nejasne namere lastnikov nodjetia, ki po eni strani zagotavljajo, da so pripravljeni takoj obnoviti proizvodnjo, po drugi pa nekako izsiljujejo finančni poseg dežele, ki naj bi jih rešil iz težav.
V	trgovinski delavnosti, tako v mednarodni meniavi blaga, kakor v trgovini na drobno, so zabeležili v tem obdobju dve različni gibanji.
Za mednarodno blagovno menjavo je značilna precejšnja stagnacija, tudi v okviru takoimenovanih kompenzacijskih ačunov. Povsem drugačna na je slika na področju trgovine na drobno, ki se še zmeraj zelo uspešno upira neugodnemu gospodarskemu položaju. Zlasti velja to za trgovine konfekcije in obutve, železnine in trgovine, ki oroda'aio semen in opremo za vrtove. Na tak položaj pa so nedvomno vplivali predvsem v Gorici, jugoslovanski kunci, saj rredstavlja io. po besedah tukajšnjega gospodarskega strokovnjaka, vsaj polovico vseh odjemalcev.
Blagovni promet v pristanišču Por-torosega je v aprilu skoraj dosegel običajno mesečno poprečje, vendar
aprilu niso zabeležili znatnih sprememb. Vsota protestiranih menic in čekov je ostala v mejah dosedanjega poprečja.
Analiza torej potrjuje uvodno ugotovitev da bistvenih sprememb na bolje v aprilu letos ni bilo.
Protesti zaradi atentata v Vidmu

Mladinske
Delovne
Akpiie
Informacije :
SKGZ, ul.S.Francesco 20 tel.%$Ž49
vsak dan od 17. do 19. ure
Izpiti na nekaterih šolah od ponedeljka v polnem teku
^'da matura na nižji srednji šoli in kvalifikacijski izpili na strokovni šoli divani} • Nekateri izidi že znani, drugi pa bodo objavljeni v naslednjih dneh
v - leto je mimo. Dijaki sedaj i ao pričakujejo izide svojega •U Na nekaterih nižjih srednjih W So ocene, oziroma mnenja o Veznih dijakih že na ogled, na ir. šolah pa jih bodo objavili v C^jih dneh. Tudi mala matura (j v polnem teku, včeraj so di-Misali' nalogo iz matematike, ijlPa pišejo iz tujega jezika. \L' na državni strokovni šoli za (Jr^jo jn 0brt s slovenskim u-.. .fenkom c-L. Galvani* so se ‘i Jfeli kvalifikacijski izpiti, izi-li afeih bodo znani po 21. ju-’ bodo imeli profesorji za-
ključno sejo. Na oddelku za mon terje radia in televizije, kot tudi na oddelku za orodne mehanike so se izpiti začeli v ponedeljek in se nadaljevali v naslednjih dneh, ko so bili na sporedu pismene naloge ter izpit iz telesne vzgoje. Praktični pouk bo za nekatere kandidate prihodnji teden, in sicer za monterje v sredo, četrtek in petek
izpiti za monterje pa bodo 17. in 19. tega meseca, člani izpitne ko misije na oddelku za monterje so naslednji: dr. inž. Domenico Piaz-za, predsednik, prof. Pino Rudež, Igor Sancin, Laura Bergnach, Carlo Mucci, Oskar Pavletič, Milena Musina, Ivanka Hergold, Vasilij Carli, Boris Guštin, Žarko Budin in Ivan Pertot so člani, zunanja izve
praktični izpiti za orodne mehanike1 denca pa sta Stano Vodopivec in pa bodo na sporedu v sredo, 14. ] Bruno Bresciani, Izpitno komisijo t.m., četrtek, 15. t.m., petek, 16 j na oddelku za orodne mehanike se-
t.m., soboto. 17. t.m., in v ponedeljek, 19. t.m., medtem ko bo ustni izpit v torek, 20. t.m. Ustni
SK SOKOL — NABREŽINA
PRIREJA
tradicionalni praznik sokola
na svojem travniku v Nabrežini
Z NASLEDNJIM PROGRAMOM:
V SOBOTO, 10. JUNIJA:
|	,	ob 18. uri odprtje kioskov
ob 19. uri igra godba na pihala iz Nabrežine
ob 20.30 ples z ansamblom The Lords
v nedeljo, n. junija:
ob 18. uri odprtje kioskom ob 19. uri promenadni koncert pihalnega orkestra Karol Pahor iz Pirana ob 20.30 ples z ansamblom The Lords
Tjfeli bomo odlična nabrežinska vina q°mače jedi.
Vljudno vabljeni!
stavi ja jo: dr. inž. Domenico Piaz-za, predsednik, profesorji Pino Rudež, Ivanka Hergold, Vojko Pahor, Igor Sancin, Milena Musina, Boris Štrekelj, Laura Bergnach in Ivan Pertot so člani, Josip Gruden in Stanislav Renar pa sta zunanja izvedenca.
Medtem ko bom0 izide na nižjih srednjih šolah objavili v naslednjih dneh, pa objavljamo danes izide s strokovne šole s slovenskim uč nim jezikom «L. Galvani*.
Monterji radio-TV: I. razred: iz delali so: Diego Bazich, Walter De vetta, Boris Poropat, Giorgio Pra-sel. Davide Raiči, Dario Milič, Paolo Terčon, Marino Ukmar. Sedem dijakov ima popravne izpite, 2 sta padla, 2 pa sta neocenjena.
II.	razred: izdelal je Albert Bratož. Osem dijakov ima popravne iz pite, en dijak ni izdelal, en dijak je bil neocenjen.
III.	razred: vseh 8 dijakov je bilo pripuščenih h kvalifikacijskim izpitom.
Oddelek za orodne mehanike: I. razred: izdelali so: Paolo Antonie, Igor Križmančič, Gualtierd Savi, EJio Scarpa. Trije dijaki imajo popravne izpite, pet pa je neocenjenih.
II.	razred: izdelali so: Dario Fi lipcic, Ugo Milic, Saša Smotlak. En dijak ima popravne izpite.
III.	razred: šest dijakov je bilo pripuščenih h kvalifikacijskim izpitom, eden pa je neocenjen.
Oddelek za kemične operaterje: razred: izdelali so vsi dijaki, in sicer: Roberto Barut, Claudio Cher bancich, Zorka Danieli, Marco Dol-la Schiava, Alenka Furlan, Valter Jarc, Romana Gulič, Katja Malalan, Paolo Parovel, Alenka Pettiros so. Igor Pertot, Laura Pecenik, A-nita Semec • Bertocchi, Sergio Sla vec.
II. razred: izdelala sta: Darko Briščak in Tiziana Ferluga. Pet di jakov ima popravne izpite.
Stalno slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici in
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici
v sodelovanju z
Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ
(Settimo:
ruba un po' meno)
komedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scena	Dorian Sokolič
Kostumi Ružiča Nenadovič-Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Pantomima	Andres Valdes
Režija	JOŽE BABIČ
Danes, četrtek, 8. junija, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v Gorici (goriški abonma).
Avtobusi bodo vozili po običajnem urniku in se ustvarili na običajnih postajališčih.
včeraj
V tržiški ladjedelnici so za 1/4 ure prekinili delo protesta zaradi torkovega atentata v Vidmu. Podobne manifestacije so bile tudi v nekaterih drugih podjetjih, medtem ko so delavci Detroita poslali videmskemu prefektu solidarnostno brzojavko.
Sindikat obsoja umor v Vidmu
Tajništvo pokrajinske sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL je včeraj izdalo tiskovno poročilo v katerem najodločneje obsoja umor poveljnika videmskega zapora mareša-la Santora. Sindikalna federacija obsoja tako riroristično dejavnost, ki je povzročila toliko gorja v vsej državi in ki se je v zadnjem času pojavila tudi v naši deželi z izpod letelimj poiskusi dinamitnih atentatov na sedeža FLM \ Pordenonu in PSI v Gorici.
Enotna sindikalna federacija poziva vse delavce na budnost proti takim poiskusom, ki skušajo skaliti mirno življenje tukajšnjega prebivalstva in ki so uokvirjeni v širši akciji prevratniške dejavnosti v državi. V tovarnah naj se vršijo sestanki, kjer naj delavstvo razpravlja o terorizmu.
PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO
Doberdobski pevci v Kranju na prazniku krvodajalcev
Kranjski krvodajalci so slavili 25-letnico ustanovitve svoje sekcije
V soboto je bila v Kranju svečana proslava 25-letnice prostovoljnega krvodajalstva v priredbi tamkajšnjega občinskega odbora Rdečega križa; na proslavi je sodeloval tudi moški zbor «Jezero* iz Doberdoba.
Proslava se je odvijala v veliki, do kraja nabiti dvorani «Kino center*. Uvodni del proslave je ubrano začel doberdobski pevski zbor pod vodstvom Ignacija Ote, ki je zapel 7 pesmi in žel veliko odobravanja občinstva. Vmes pa je tamkajšnji gledališki igralec Janez Rohaček povezoval tekste in recitiral dele Cankarja, Prešerna in
V znak ! ....I........................m...
V ERJAVČEVEM DREVOREDU
Poslanec Mammi jutri v Tržiču
Jutri zvečer ob 21. uri bo v tržiški dvorani Palaveneto, govoril pred sednik parlamentarne komisije za notranja vprašanja v poslanski zbornici, Oscar Mammi. Govoril bo o splošnem političnem položaju v državi ter o vprašanjih javnega reda. Poslanec Mammi bo jutri ob 18.30 govoril tudi v Gorici.
Nihanje blagovnega prometa v tržiškem pristanišču
Obseg blagovnega prometa v tržiškem pristanišču Portorosega je v maju mesecu komaj presegel 80 tisoč ton in je tako med najnižjimi v letošnjem prvem polletju. Količina pretovorjenega blaga je za 10 tisoč ton nižja od tiste v aprilu, za 48 tisoč ton od količine v marcu in celo za 50 tisoč ton od količine blaga. ki je bilo izkrcano maja lani.
V	glavnem so se zmanjšale pošiljke vseh vrst blaga, povečala se je edino količina celuloze za štivansko papirnico. Marca so ladje prepeljale 681 ton tega materiala, aprila nič, maja pa kar 16.500 on.
V	mesecu dni je v pristanišče priplulo 58 ladij, 55 pa jih je izplulo. Po količini izkrcanega tovora je na pj^ffm^mestu premog (25.709 top), les (18.750 ton), plinsko olje (8.500 ton) in drugo blago v manjših količinah.
V nedeljo v Novi Gorici odkritje kipa Lojzeta Bratuža
Pobuda izšla iz Kluba starih goriških študentov - Slavnostni govornik dr. Joža \ ilfan
Goriškemu pevovodji Lojzetu Bratužu, ki so ga v letih fašističnega terorja umorili goriški fašisti, ker je pevce iz Podgore in drugih krajev vadil slovenske pesmi, bodo v nedeljo s primerno svečanostjo, na Erjavčevi cesti v Novi Gorici, odkrili doprsni kip. Do tega prihaja na pobudo Kluba starih goriških študentov, ki je v več letih vztrajnega dela postavil v Novi Gorici in drugod po Primorski vrsto kipov in drugih spominskih obeležij zaslužnim rojakom.
Na nedeljski svečanosti, ki se bo začela ob 10. uri (po sončni uri) bo slavnostni govornik dr. Joža Vilfan. V kulturnem sporedu ob odkritju kipa bodo sodelovali še mešani pevski zbor »Lojze Bratuž* iz Gorice, Nonet iz Sovodenj in mladinski pevski zbor novogoriške gimnazije. Poleg pevcev bodo sodelovali tudi recitatorji dijaki novogoriške gimnazije in član SSG iz Trsta. Kakor so nam sporočili pobudniki za postavitev spomenika, bo slovesnost ob vsakem vremenu.
Nove cene v občinskem bazenu
Ravnateljstvo občinskih plavalnih bazenov na Rojcah obvešča vse zainteresirane, da boao plavalni bazeh na prostem odprli šele 15. junija, to ker so se podaljšala nekatera do-
je bilo tudi tu zaznati težnjo po u-padanju. Nič kaj zavidljivi pa niso podatki o številu potnikov na ron-škem letališču. Bilo jih ie okrog 13 tisoč; znatno manj kakor so pričakovali, Nekateri opravičujejo to stalnim višanjem tarif in drugimi nevšečnostmi, kakor so bile zelo pogoste stavke nameščencev. Na področju kreditnega poslovanja v
NA POBUDO GORIŠKE BOLNIŠNICE
MEDNARODNI SIMPOZIJ O FETALNI MEDICINI
Sodelujejo zdravniki iz več evropskih držav
V deželnem avditoriju v Ulici Roma bo jutri in v soboto mednarodni simpozij o fetalni medicini, ki ga prireja uprava goriške splošne bolnišnice. Slavnostni del simpozija se prične že danes zvečer ob 18. uri v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, kjer bo goriški župan priredil sprejem gostom, zdravnikom, ki prihajajo iz več držav Evrope. Ob tej priliki bo tudi nastopila ena izmed goriških folklornih skupin.
Zaradi tega bosta imela dneva jutri in v soboto v avditoriju izrazito delovni značaj. Jutri zjutraj so na sporedu nastopi zdravnikov iz Itabje, Nemčije, Škotske, Češko-
slovaške, Jugoslavije, Francije, Poljske. V soboto pa so na vrsti predavanja zdravnikov iz Švice, Nizozemske, Jugoslavije, Avstrije, Italije. Jugoslovanski zdravniki, ki bodo s svojimi poročili nastopali na tem simpoziju, so iz Zagreba, Zadra in Šempetra pri Novi Gorici. Zanimivo je med drugim tudi to, da bo imela skupina italijanskih in jugoslovanskih zdravnikov v soboto dopoldne skupno poročilo. Gre za zdravnike goriške in šempetrske bolnišnice.
ZAKLJUČNI ŠOLSKI IZIDI NA LICEJU IN UČITELJIŠČU
Pred dnevi smo objavili končne rezultate na nižji srednji šoli «1-van Trinko* in na trgovskem zavodu «Ivan Cankar*. Včeraj so bili na oglasnih deskah ostalih dveh višjih slovenskih šol v Gorici objavljeni izidi, ki jih posredujemo našim bralcem. Dijaki tretjih razredov nižje srednje šole in tretjega razreda trgovskega zavoda imajo v teh dneh male mature.
Izidi na klasični gimnaziji - liceju iPrimož Trubar» so naslednji:
IV.	gimnazija: izdelali so Bavcon Katja, Devetak Diego, Grusovin Nadja, Lavrenčič Katarina, Orzan Michele, Pelicon Majda, Sanzin Samo, Terpin Damjan, Waltritsch A-leš in Winkler Matija. Dva dijaka imata popravne izpite.
V.	gimnazija: izdelali so Bertolini Ivan, Koncut Denis, Košuta Igor, Klanjšček David, Komjanc Niko, Lavrenčič Hilarij, Simčič Miriam in Sirk Andrej. Dve dijakinji imata popravne izpite.
I.	licej: izdelali so Bregant Da nja, Čevdek Marjana, Jarc Danijel, Kocina Robert, Košič Tatjana, Malič Anton, Marinčič Nadja, Prinčič Igor, Semolič Livio, Vižintin Marta in Vogrič Marko. En dijak ima popravne izpite.
II.	licej: izdelali so Doktčrič A leš, Dornik Mauro, Frandolič Ren-zo, Jarc Franka, Lojk Aleš, Lutman Marko, Primožič Manuela, Srebotnjak Vanda, Terpin Marija in Tomažič Bojan. Dva dijaka ima
| ta popravne izpite.
Vsi dijaki tretjega liceja so pri-pripuščeni k maturi.
Izidi na učiteljišču «Simon Gregorčič* pa so tile:
I.	učiteljišče: izdelali so Bensa Sidonija, Brajnik Laura, Černič Marina, Devetak Igor, Devetak Lovrenc, Devetak Adrijana, Gergolet Vera Ipavec Mirjam, Jug Robert, Komjanc Danjela, Pelicon Sonja, Rupil Ana, Tabaj Katarina, Tomažič Neva in Uršič Anamarija, šest dijakov ima popravne izpite, dva pa sta bila zavrnjena.
II.	učiteljišče: izdelali so Bensa Mavra, Brešan Stanislava, Frandolič Anton Klanjšček Sonja, Kovic Elizabeta, Križmančič Dušan, Ru-stja Barbara, Tomšič Nadja in Vi sini Ana. 11 dijakov ima popravne izpite.
III.	učiteljišče: izdelali so Devetak Silvan, Korošec Marina, Peric Boris, Vescovi Gigliola in Vižintin Bruna. Dva dijaka imata popravne izpite.
Vsi dijaki četrtega učiteljišča so pripuščeni k maturi.
Tečaj za otroške vrtnarice:
I.	razred: izdelale so Devetak A nastazija, Mužič Katarina, Soban Katarina, Žago Klara. 4 dijakinje imajo popravne izpite, tri so bile zavrnjene.
II.	razred: izdelale so Boneta Majda, Malič Silvana, Marušič E-lizabeta. Pieri Emanuela. Dve di jakinji imata popravne izpite, ena pa je bila neocenjena.
Vse dijakinje tretjega razreda so pripuščene k usposobljenostncmu izpitu.
Nesreča v gorah
V soboto je v Hudičevem žlebu nad plazom Prisojnik prišlo do hude gorske nesreče, ki je terjala tri mlada življenja, 19-letno dekle Tamara likar iz Nove Gorice pa je po srečnem naključju ostala živa, čeprav huje poškodovana. V nesreči so umrli 17-letni Gvido Trampuž iz škofje Loke, 27-letnj France Bernik iz Škofje Loke in 17-letni Aleš Zorč iz Nove Gorice. Druščina se je v soboto v jutranjih urah povzpela po žlebu na vrh, okrog poldne pa so se spet začelj spuščati, pri tem pa se je v žlebu utrgal plaz, ki je mlade alpiniste pometal s sabo. Za tri ni bilo več pomoči, medtem ko so reševalci Tamaro Likarjevo s pomočjo helikopterja prepeljali v bolnišnico na Jesenice.
Utonil 18-letni dijak u Turjaka
18-letni dijak Franco Sisgoreo iz Turjaka, je utonil v kanalu Quaran-tia blizu jeza pri Štarancanu. V torek je odšel na kope nje v omenjeni kraj. Ker se do pozne ure ni vrnil domov, so starši obvestili orožnike, ki so sprožili obširno preiskovalno akcijo. Truplo so našli v torek ponoči, nekaj minut po polnoči.
polnjevalna dela v njem.
Dotlej je odprt pokriti bazen.
Do nekaterih sprememb je prišlo tudi v cenah. Medtem ko so vstopnico za odrasle podražili od 1.000 na 1.300 lir (v dnevnih urah), je ostala nespremenjena cena dnevne vstopnice za mladino in vojake. Ta velja 500 lir. Je pa uvedena prijetna novost; lani so to znižano vstopnico lahko izkoriščali le mladeniči do 14. leta, letos velja ta znižana vstopnica za mlade do 18. leta. Odrasli bodo plačali za večern-t kopanje v odkritem bazenu 1.000 lir (po 18. uri).
Za kopanje v pokritem bazenu veljajo cene 500 lir za mlajše od 18. let in za vojake ter 800 lir za odrasle. Ob nedeljah pa so v veljavi nekoliko višje cene: mlajši od 18. let in vojaki bodo morali plačati 1.000 lir, odrasli pa 1.300 lir. Podvojitev vstopnice ob nedeljah in praznikih velja torej le za mladino: to bo brez dvoma vzbudilo upravičene proteste mladine.
Tudi letos bodo priredili tečaje plavanja. Njih cena je 14.000 lir za mladino, 18.000 lir za odrasle.
Mateja Bora. Nato sta sledila pozdravna govora predsednika občinskega odbora Rdečega križa Kranj dr. Branka štangla in predsednika izvršnega odbora skupščine občine Kranj Draga štefeta. Nadaljnji kulturni program so zaključili znani operni pevci iz Ljubljane, in sicer Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik ob spremljavi Milana Stanteta, ki so navdušili občinstvo posebno z odlomkom Smetanove opere »Prodana nevesta*.
Drugi del proslave je bil v Domu JLA, kjer so bili na sporedu pozdravni govori gostov in podeli/ tev priznanj zaslužnim krvodajalcem. Iz Doberdoba sta prinesla pozdrav podžupan dr. Mario Lavrenčič, predsednik krvodajalske sekcije Jože Ferletič, predsednik prosvetnega društva »Jezero* Karel Ferletič ter predsednik zveze prostovoljnih krvodajalcev tržiškega območja Alessandro Buoro. Med drugim je prinesla pozdrav t»di delegacija krvodajalcev iz Monze, ki so pobrateni z mestom Kranj.
Zatem je sledila družabnost z zakusko in plesom ob zvokih vojaškega ansambla, ki je segla pozno v noč. Doberdobci so prespali v romantičnem letovišču Bor v Preddvoru. V nedeljo dopoldne so si ogledali mesto Kranj ter položili venec na spomenik padlim v NOB. Opoldne so jim Kranjčani priredili kosilo na Bregu pri Savi, v neposredni bližini mesta, kjer so se sklenili v nepopisno družabnost ter še bolj utrdili prijateljstvo, ki traja že dve leti. Moramo reči, da so Doberdobci s svojo preprosto nesebičnostjo, veseljaško vdanostjo in družabnostjo osvojili Kranjčane ter se med njimj izredno dobro počutili, tako da je bila poslovitev težka. Z vipavsko «Lepu je blu, saldu lepu* so se Kraševci poslovili od Gorenjcev in jih povabili na obisk v Doberdob.
K. F.
Delovanje šahistov v Novi Gorici
1 KMi i	> *•
V okviru športnih tekmovanj, ki potekajo pod naslovom »športne igre* in ki..jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet v Novi Gorici, tekmujejo delovni kolektivi tudi v šahu. Za ta tekmovanja je vedno precej zanimanja, saj se jih udeležujejo kolektivi, v katerih imajo tudi dobre šahiste. Letošnjih ekipnih tekmovanj se je udeležilo deset moštev, ki so se tako razvrstila: prvi so bili člani SGP Gorica z 31 točkami) drugi pa s 30,5 točke člani ekipe »Salonit I.», tretji so bili šahisti iz Go-stola z 21, sledijo še Vozila, Iskra, Carina, UJV in druge ekipe. Tekmovanje se bo zaključilo na dru gem, povratnem srečanju jeseni, kjer se bo ob seštevku obeh srečanj videla končna razvrstitev, ki bo vsekakor zanimiva, saj so razlike med prvimi majhne.
Na medrepubliškem tekmovanju združenj elektrogospodarskih šol Jugoslavije, na katerem so zmagali šahisti iz Skopja, so sodelovali tudi šahisti iz Nove Gorice, ki pa niso dosegli zavidljivega rezultata.
Konec maja so bile tudi tekme mladih šahistov v priredbi občinske konference ZSMS. Sodelovali so mladinci petih kolektivov, prvi so bili šahisti SGP Gorica, na drugem mestu so bili šahisti Park hotela.
Novogoriški šahisti so sodelovali tudi na hitropoteznem turniju, ki ga je v Čedadu priredilo tamkajšnje šahovsko društvo. Novogoričani so v precej močni konkurenci zasedli drugo mesto, prvi pa so bili Tržačani.
B. F.
Šolske vesti
Ker je težko dobiti nekatere solske knjige vabi v imenu nekaterih staršev, Nižja srednja šola «Ivan Trinko* vse starše dijakov, ki so obiskovali to šolo, naj bi se zbrali na šoli danes v četrtek, 8. junija, ob 18. uri, da bi oddali knjige, ki so njihovim otrokom odlužile. Te knjige bodo odkupili starši drugih otrok.
Izleti
V Solkanu večer posvečen Cirilu Siliču
Moški pevski zbor cCiril Silič» iz Vrtojbe in osnovna šola v Solkanu priredita jutri, v petek. 9. junija, ob 20. uri v galeriji osnovne šole v Solkanu večer posvečen spominu pevovodje Cirila Siliča (ta je svoj-čas vadil tudi moški zbor »Oton Župančič* iz Štandreža). Na veče ru bodo nastopili mladinski pevski zbor osnovne šole Solkan pod vodstvom Jožice Golob in moški pevski zbor *Ciril Silič» iz Vrtojbe pod vodstvom Alenke Sakside.
SPD v Gorici priredi v nedeljo, 18. junija, družinski izlet z avtobusom na Štajersko z obiskom Celja, zdravilišča., Dobrne in Velenja. Prijave sprejemajo na sedežu društva ob delavnikih do 12. ure in to do vključno ponedeljka, 12. junija.
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se v čimvečjem številu udeležijo tradicionalnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo v Bazovici. V jutranjih urah bo na sporedu pohod iz Boljunca preko Glinščice in Jezera v Bazovico, kjer bo ob 15. uri uradni del srečanja s kuturnim sporedom. Planinci z Goriškega se bodo zbrali na Travniku v Gorici, od koder je predviden odhod z lastnimi sredstvi ob 9. uri v smeri Boljunca.
Gledališča
t-mnuisKo uiitiUSKo gieuai...ut v Novi Gorici: drevi ob 20.15 Novak Novak, Gugalnik. Abonmajska predstava za red S - četrtek in izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG, Soška 1. '
Kino
Gorica
VERDI 20.30 Gostovanje SSG s komedijo Daria Foa «Sedma zapoved: kradi malo manj*.
CORSO 18.00—22.00 «Stato interessan-te». E. Montesano in A. Asti. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODEHNISSIMO 17.30-22.00 »Lan-cillotto e Ginevra*. Luc Simon in Laura Duke.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA 17.00-22.00 »Le allegre collegiali*.
Tržič
PRINCIPE 17.00 - 22.00 »L’uovo del serpente*.
EXCELS10R 16.30 - 22.00 »Doppio delitto*.
Nora Gorica in okolica
SOČA »Življenje se prične dvakrat*, francoski film ob 18. in 20. uri.
ŠEMPETER »Topovi z- Navarona*. a-meriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Otoki», nemški film ob 19.30.
Poletni urnik mesnic
Goriški župan je izda’ odredbo, s katero spreminja umik odprtja in zaprtja mesnic v poletnem času ob sobotah in v dneh na predvečer praznika. Mesnice bodo odpirali ob 7.30 in zapirali ob 13. uri, popoldne pa bodo mesarji delali od 16.30 do 19.30. Ta urnik velja samo ob sobo tah in samo v času, ko velja legal na ura.
SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE Gorica, Svetogorska ulica 82
Dragi starši in mladina!
Vabimo vas, da svojega otroka vpišete v mladinsko poletno središče, ki bo delovalo v slovenskem dijaškem domu v Gorici od 3. do 21. julija, vsak delavnik, od 7. do 18. ure, razen ob sobotah. Mladino bodo vodili vzgojitelji in usposobljeni animatorji po načelih skupinskega dela. Ta nova pobuda na vzgojnem področju nudi mladini možnost bivanja v družbi vrstnikov. Tudi vaš otrok bo zato imel priložnost za udejstvovanje na raznih področjih mladinskih dejavnosti, ki krepijo in utrjujejo njegov razvoj in samozavest.
Prijave za poletno središče že sprejemamo in sicer v pisarni dijaškega doma «Simon Gregorčič* v Gorici, Svetogorska 82, tel. 83-495. Vpisujemo ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 16 do 18. ure do vključno 12. junija. Podrobnejša pojasnila dajemo ob vpisu.
Odbor za vodenje poletnega središča
PRIMORSKI DNEVNIK 4
8. junija
19?! PF
STRNJENA RAZPRAVA IN POZDRAVI NA NEDELJSKEM, 22. OBČNEM ZBORU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V GORIC!
Prosvetni dejavnosti je treba dajati vedno novo vsebino
Včeraj smo objavili obširne povzetke treh poročil na nedeljskem občnem zboru SPZ v Gorici, in sicer tajniškega poročila za Tržaško, tajniškega poročila za Goriško ter obširen povzetek predsedniškega poročila. Danes objavljamo kratke povzetke številnih diskutantov ter povzetke pozdravov.
Milko Rener
Slovenska prosvetna zveza — pravimo — naj bi težila za tem, da bi po možnosti ustregla kulturnim potrebam vseh plasti našega manjšinskega občestva. Prosvetna »politika* mora biti zato po eni strani posebno pozorna do vaškega utripanja in tu u-stvarjati čim boljše pogoje za o-blikovanje kulturne identitete posameznih krajev. Zborovsko petje, športna dejavnost in prirejanje kulturnih ter družbenih prireditev je in bo ostala nenadomestljiva oblika kulturnega izživljanja, vendar pa moramo paziti, da vlijemo v te okvirne oblike vedno nove vsebine, da ne zabredemo v vsakoletno mehanično ponavljanje in pogrevanje istih manifestacij, kajti nevarno je, da se vse to ne sprevrže v nekakšno folkloro v slabem pomenu besede. Zato mislim, da bi bilo treba biti pri tem kar se da prožni in dinamični.
Vzporedno s potrebami na vasi pa je treba z vse drugačno pozornostjo zasledovati realne kulturne potrebe v mestu, tu mislim na Gorico. Tu je treba u-stvarjati tako kulturno vzdušje, da bo v čim večji meri zadostilo potrebam našega izobraženca, o-benem pa pritegnilo tudi ljudi iz vasi, ki imajo večjo kulturno ambicijo. Gledališka in glasbena sezona sta dva odlična posrednika v tem pogledu, vendar ne zadoščata. Treba bi bilo poiskati o-bliko bolj aktivne prisotnosti. Nasi izobraženci bi se lahko organizirali v krožke z bolj zahtevnimi cilji. Tudi predavanja bi bilo treba sezonsko programirati in jih vezati v cikluse. Toda na Goriškem čutimo danes še posebej potrebo po večji likovni zasedbi. Ta je bila doslej zanemarjena, ker smo se pač izgovarjali na pomanjkanje primernih razstavnih prostorov, odklanjali smo to dejavnost tudi z izgovorom, da je to stvar le malokaterih izbranih ljubiteljev, kar pa ne drži.
Ignacij Ota
V naši zvezi je trenutno včlanjenih 26 pevskih zborov, v katerih aktivno deluje okrog osemsto pevk in pevcev.
Pri navedbi omenjenih podatkov se ustvari splošno mnenje, da je naše zborovodstvo zadovoljivo. Ni pa povsem tako. Zadovoljivo je le do neke mere kajti pri poslušanju nekaterih zborov ugotovimo, da niso vsi na zaželeni kvalitetni ravni.
Kvaliteta je odvisna od več či-niteljev: prav gotovo od samega pevovodje, a ne smemo pozabiti (in to se večkrat dogaja), da i-majo glede tega veliko vlogo tudi pevci sami. šibka točka v zborovskem delovanju je otroško in mladinsko petje. O tem se je veliko razpravljalo, naredilo pa malo.
Ker obstajajo na naših šolah
odbori staršev, katere sestavljajo tudi člani naših društev (kot starši), bi bilo pametno, da bi ti na šolah propagandirali zborovsko dejavnost, kajti zavedati se moramo, da je prav v mladinskih zborih jamstvo, da se bo naša bogata zborovska tradicija nadaljevala.
Ko govorimo o raznih dejavnostih, ne moremo niti mimo godbene dejavnosti, ki zavzema prav gotovo pomembno mesto v našem kulturnem prostoru.
Preden zaključim svoj poseg, se moram dotakniti še najbolj perečega vprašanja kadrov. Glasbeno šolstvo je popolnoma zanemarilo to vprašanje, zaradi tega smo danes v taki situaciii: pri-manikujejo nam zborovodie. ka pelniki in sploh animatorji na glasbenem področju.
Bojana Valoveč
Društvo Slovencev miljske občine, nedavno včlanjeno v SPZ, je bilo ustanovljeno na pobudo najbolj aktivnih Slovencev v februarju 1976. To je bil ža miljske Slovence najvažnejši kulturno-socialni dogodek po 1950. letu.
Po vseh neprijetni n dogodkih povojne dobe od 1. 1948 do razmejitve 1954. leta in njenih posledic, ki so Slovence iega dela tržaške pokrajine raztresli po o-z.emlju vse miljske občine in še čez, je zamrla vsaka prosvetna in družbena dejavnost slovenskega življa. Pobudniki društva so ljudje, ki so si z dolgoletno potrpežljivostjo in vztrajno dejavnostjo na raznih področjih pridobili zaupanje slovenskega dela prebivalstva. Ti ljudje so ostali na položajih prejšn, ga delovanja in jim je delovanje v društvu še eno dodatno breme, zato bo treba čimprej najti in usposobiti nove moči. da jih nadomestijo.
Na ustanovnem zborovanju je bil sprejet program društva, ki ga lahko povzamemo v nekaj besedah takole: v demokratičnem duhu pritegniti in zajeti vse Slovence v občini za poživitev kul-tumo-socialnega delovanja, za u-
veljavitev prisotnosti Slovencev na vseh področjih življenja in usvarjanja: šola, upravno-politič-no delovanje, mladina, gospodarstvo, medsebojni stiki v vseh smereh, zajezitev potujčevanja in ponovna pridobitev tistih potolčenih Slovencev, ki ItosfiTT še ftmTčffaj odprtega in demokratičnega čuta.
Dela je še veliko, ker je doba štiriindvajsetletnega mrtvila povzročila veliko škode slovenskemu življu. Najbolj nujno je vprašanje sedeža ter centralne šole ? možnostjo ustanovitve srednje šole.
Darko Bratina
V imenu kolektiva »Kino atelje Gorica» je spregovoril Darko Bratina, ki je ob tej priložnosti tudi formalno zaprosil za vstop v SPZ.
Darko Bratina je prisotnim o-risal enoletno delovanje tega kolektiva, ki je nastal za to, da bi filme po televiziji in v kinodvoranah spremljali s primernim kulturnim pristopom. «Istočasno smo začeli uspešno poglabljati filmsko problematiko v smislu preučevanja filmskega jezika,» je rekel. Poleg take dejavnosti so se člani kolektiva s pomočjo konzulata SFRJ in Primorskega dnevnika udeležili tudi festivala jugoslovanskega filma v Pulju, tedna slovenskega filma v Celju in FEST v Beogradu. Darko Bratina je nato orisal še načrte za /v bodoče 'in dejal, da nameravajo prirediti redna predvajanja filmov z diskusijami za široko publiko. /
Občni zbor SPZ je z odobravanjem sprejel to novo obliko delovanja in SPZ bo prav gotovo uvrstila «Kino atelje - Gorica* med svoje člane.
Sandor Tence
Dovoljeno naj mi bo, da v ime’-nu PD Vesna iz Križa najprej pozdravim občni zbor SPZ in izrazim naše splošno zadovoljstvo za podrobno analizo naše stvarnosti, ki je izhajala iz predsedniškega in tajniškega poročila.
Zdi se mi potrebno predvsem podčrtati pomanjkljivo razpravo v naši skupnosti o zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Še enkrat se je izkazalo, da je povezava med krovnimi organizacijami in bazo, oziroma društvi večkrat precej slaba. Ne mislimo tukaj na posebne tematske razprave. ampak zgolj na informa-tjvne sestanke, ki bi stimulirali li"di k razpravi. SPZ se bo mo-
rala v prihodnje bolj potruditi, da bo do tega prišlo.
Prosvetna dejavnost, se bo popestrila in bo dosegla od vseh nas zaželene rezultate le takrat, ko bo delovanje vsakega društva temeljilo na povezavi z ostalimi društvi in na smernicah, ki jih bodo morala vsa društva s pomočjo SPZ uresničiti. Za uresničevanje tega sodelovanja med posameznimi društvi pa je nujna kulturna politika, ki je bila doslej prešibka in večkrat neučinkovita, predvsem glede na stvarnost, v kateri živimo.
Nadja Kriščak
V Trstu deluje večja folklorna skupina «Stu ledi», v katero je včlanjenih trenutno nekaj čez 60 članov. Poleg plesalcev in godcev vsebuje skupina žensko pevsko skupino, ki je bila ustanovljena letos.
Glede te skupine bi rekla samo še to: reš je, združuje okrog 60 ljudi, »skozi* skupino je šlo pa že dvakrat toliko ljudi. Osip je torej v dobi 5 let 50-odstoten. Morda bi bilo pametno ugotoviti, zakaj je toliko ljudi odpadlo.
• Folklorno delovanje ni cilj samemu sebi, temveč je eno od možnih delovanj v zamejstvu. V okviru SPZ smo si za model delovanja nekako izbrali jugoslovanske reproduktivne skupine, ki vključujejo v glavnem mlade ljudi.
Mislim, da postaja nujno, še posebej pri skupinah, ki skušajo doseči višjo raven, da jim priskočijo na pomoč strokovnjaki. Mislim torej, da bi morali priti do zelo konkretnega sodelovanja med folklornimi skupinami in Glasbeno matico, ki edina lahko skrbj za kaclr.e in strokovno delo na glasbenem.- področju.
iz dveh razlogov: zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov in na zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Kadrov ni, ker se izobražencem zdi morda poniževalno, da bi se bavili z ljudsko kulturo, čeprav bi moralo biti samoumevno, da dajo svoje moči na razpolago v našem vsakdanjem boju za obstoj.
Lojze Počkaj
Magda Nadlišek
Prinašam vam pozdrav prosvetnega društva Lonjer - Katinara, društva, ki deluje v neposredni mestni okolici in ki je moralo v zadnjih časih precej spremeniti koncept svojega delovanja, da se je lahko obdržalo na površju. »Klasične* sestavine kulturno-pro-svetnega delovanja, kot se je pri nas nekdaj odvijalo, ne držiio več. tako da je bilo treba poseči po drugih sredstvih in načinih dela. ki bolj ustrezajo današnjemu času in ki zbujajo večje zanimanje.
V zadnjem času je sicer društvo zašlo v lažjo krizo, predvsem
Tržaški partizanski pevski zbor se ob napredni miselnosti, ki ga preveva, s svojim delom in napori aktivno vključuje v splošne napore za zagotovitev pravic slovenski narodnostni skupnosti in družbenih pravic vseh narodov, predvsem tistih, ki še ječijo pod okovi zasužnjenja. V teh svojih naporih in s trdim delom je TPPZ prerasel v organizacijo, ki postaja vse večja in s tem postajajo čedalje večje tudi njene potrebe, kar je zlasti občutili glede prostorov. ' Potreboval bi toteflldve, obsežnejše prostore, ih bo zato napel vse sile, da bi prišel do, svojega doma, pri tem na prošt • .za pomoč in sodelovanje tudi SPZ. Počkaj je nato poudaril, da je delovahje zbora (v petih letih je imel 150 koncertov in 530 vaj) tudi jasno usmerjeno h krepitvi sožitja med Slovenci in Italijani.
bitelje in gojitelje umetniške fotografije; širiti in spodbujati, brez dobičkonosnih ciljev, ljubezen do fotografije in fotografske kulture; vzbujati zanimanje javnosti ter utrjevati stike s foto-krožki zamejstva v matični domovini in s podobnimi italijanskimi krožki z namenom, da tudi njim prikažemo svoje kulturno delovanje in ustvarjanje, o-benem pa da pripomoremo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju tu živečih sosednih narodov.
Krožek je dosegel, bi lahko rekel, zavidljive uspehe.
Posebno pozornost pa bi morali posvetiti naši mladini. Mladina je naša bodočnost.
Igor Komel
Sodelovanje med SPZ in Mladinskim odborom je treba razvijati s skupnimi pobudami. Razmere so včasih takšne, da je razvejano problematiko težko poenotiti, vendar je treba težiti po ustvarjanju pogojev za skupne nastope. Dokajšnja pomanjkljivost v življenju prosvetnih društev je ta, da se ne posveča dovolj pozornosti ustanavljanju mladinskih od-
Zdenko Vogrič
i
Slovenski foto krožek »Skupina 75* je nastal leta 1975. Zamisel se je porodila po prvi uspeli razstavi črno-bele fotografije junija 1974, ki jo je organiziral fotood-sek PD Sovodnje, na kateri so sodelovali vsi goriški fotoama j ter ji.
Krožek je včlanjen v SPZ kot j temeljni samostojni organ. Njegovi nameni so: združevati lju-
sekov v okviru posameznih društev. kar bi bilo najboljše jamstvo za ustvarjanje bodočih dru-števenih kadrov, obenem pa so mladinski odseki primerna sredstva za prožnejše pretakanje idej in uvajanje novih oblik kulturno prosvetnega dela. Komel je na koncu pozval zvezo in društva, naj sodelujejo pri reklamiziranju mladinskih delovnih akcij v poletnih mesecih.
Niiiiiiiiiiiiii»iriiNiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii,|lii,l||il||l|)||ll|ll||l|imi||l|l|M|llllll|llll|lll|||||„l|l|lllllllll|ll,lllllll,l|ll||,l|||||||||||||||||||||||||||||1Ji|
Pozdravi in voščila
Mariin Zakonjšek
predstavnik SKO Slovenije
Poleg pozdrava in voščila občnemu zboru je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem, ki se plodno razvija med zamejskimi društvi in društvi iz matične domovine. Obenem je izrazil željo, da bi bili ti stiki še uspešnejši.
Z veseljem je ugotavljal, da je kulturno-prosvetno delovanje na celotnem slovenskem kulturnem prostoru (in ne samo v matični domovini in zamejstvu, temveč tudi v zdomstvu) zelo živahno. Omenil je nato izredno bogato dejavnost izseljeniških društev širom po svetu ter ob tem poudaril. da se naš živelj povsod po svetu z vso silo vključuje v kulturno gibanje iz prepričanja, da kljub svoji majhnosti predstavlja naš narod izredno bogastvo v svetovni zakladnici in to s svojim delom izpričuje.
Miroslav Košuta
predstavnik SKGZ
V	imenu SKGZ je občni zbor SPZ pozdravil tudi Miroslav Košuta. Poudaril je, da je občni zbor dokazal, če je bilo to treba, da je kulturno-prosvetno delovanje pil nas zelo živahno, na kar smo lahko ponosni. Drugi pozitiven element je, da društva pristopalo k svojemu delovanju kritično.
V	razmahu so tudi nove oblike delovanja, je nadaljeval Košuta, in to je edina možnost, da se ohrani kontinuiteta poslanstva SPZ. Osnovni cilj Slovenske prosvetne zveze pa je ohranjevanje narodnostne identitete, omogočanje plodnega sožitja in dviganje kulturne ravni naših ljudi. Š tem se SPZ angažira na širšem področju z večjo možnostjo uspeha.
Tudi na Goriškem 'je kulturno življenje zelo važno in pri tem
je ta ugotovitev toliPo pomembnejša, saj bo z izgradnjo Kulturnega doma prosvetno delovanje dobilo novega poleta Gorica bo potem morala ■ dokazati vse In, kar obljublja. S teritorialnimi odbori je SKGZ uresničila tesnejše stike z drugimi organizacijami in s tem se je tudi Gorica polnokrvno vključila v našo kulturno podobo.
Miroslav Košuta se je nato v svojem daljšem posegu dotaknil tudi vprašanja sodelovanja z ostalimi slovenskimi organizacijami. Dejal je. da so novi prijemi nemalokrat nemogoči prav zaradi težav z drugim partnerjem. Pri tem je omenil skupno Prešernovo proslavo. Sodelovanje pa mora potekati na enakopravni ravni, brez odpovedi. V prihodnosti bo treba razčistiti nekatere osnovne pojme in pristopiti k delu in pro-blematiki z odprtim srcem, z odprtim srcem na obeh straneh.
Oh zaključku svojega posega je Košuta izrazil podporo SKGZ Slovenski prosvetlii zvezi, ki je ob šoli dejanski pokazatelj perspektiv naše skupnosti.
Edvin Švab
župan občine Dolina
Edvin Švab je pozdravil občni zbor v imenu dolinske občinske uprave ter nato obravnaval vprašanje odnosov, ki bi jih bilo treba vzpostavljati med tu živečima narodnostma. V Dolini se ti od nosi dobro razvijajo, poskrbeti pa je treba, da se bodo tudi v pri hodnje in to morajo v prvi vrsti upoštevati pri svojem delu prosvetni delavci v okviru društev in koordinacijskega odbora ter pod vodstvom SPZ.
se je ustvarjalo sožitje, ki je prvi pogoj za nemoten razvoj naše skupnosti. To sožitje je treba krepili, kajti le v ozračju sodelovanja. medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti bo mogoče ustvariti trdno podlago vsestranskemu napredku.
Adriana Janežič
predsednica deželnega ARCf
Poleg pozdravov in voščil občnemu zboru za čim bolj plodno delovanje je Janežičeva izrazila željo, da bi se sodelovanje med organizacijama SPZ ih. ARCl, ki delujeta na istem poaročju kulture in se oplajata ob enakih idealih svolrode, napredka in enakopravnosti. v prihodnje razvijalo hitreje in uspešneje kot doslej. V tem delu sveta ne sme biti• več narodnostnih trenj in razkolov, temveč skladno in enotno iskanje najbolj primerne poti, po kateri bodo sedanji in prihodnji rodovi stopali v novih, boljših in pravičnejših, družbenih pogojih.
^	V
Prane Škerlj
predstavnik NŠK
Nadvse pomemben je pristop, ki ga imajo naši šolniki do prikazovanja, naše zgodovine. Dolžni so jasiio povedati, kako se je razvijalo narodnostno vprašanje v teh krajih in s kakšnimi napori
Predsednik NŠK Prane Škerlj je obžaloval, da na občnem zboru SPZ ni zasledil diskusije o ljudskem izobraževanju, sai vidi prav tu pyyezapo in sodelovanje med NŠK in SPZ. Govornik je tudi dejal, da je osnovna naloga SPZ utrjevanje našega jezika in iden litete. Slovenska prosvetna zveza mora širiti idejo, da se iznaka teni priimki Slovencev ponočno vrnejo v prvotno obliko.
Franc Škerlj je svoj poseg za* ključil z ugotovitvijo, da je SPZ nosilec in pobudnik splošne in razvejane miselnosti med našimi ljudmi ter predlagal, naj se tesneje poveže z NŠK, vsaj na strokovnem področju.
Vojko Kocjančič
Vojko Kocjančič je občni zbpr sczhanil z dejstvom, da bomo letos proslavljali 100-letnico slovenskega tabora v Dolini in da bo hkruti tudi 100-letnica prosvetnega društva «V. Vodnik* iz Doline.
Potem ko je poudaril važnost delovanja društev za naš obstoj, je dejal, da bi bilo treba omogočili tem društvom vse možnosti za njihov razvoj. »Prav tako mislim, je med drugim dejal, da bi morala z občnega zbora iziti zahteva, da bi bila naša zveza bolje zastopana v vodilnih organih SKGZ. Tudi v raznih medijih, kot so časopisi in televizija, bi bilo treba posvečati delovanju zveze in društev več pozornosti in prostora kot doslej ter obenem poskrbeti, da so prosvetni delavci in društva ob pomembnih dosežkih deležni javnega priznanja.*
Dotaknil se je nato problema uveljavljanja našega dela pri ve-činskfm narodu ter za boljše in
plodnejše stike med našimi in italijanskimi društvi. Naša društva morajo biti most in posrednik med različnimi kulturami. Nekaj je bilo na tem področju že narejenega, vendar so to sporadične akcije, ki jih uresničujejo prosvetna društva bolj iz samoini-ciative in niso sad načrtovanega delovanja.
Saverij Rožič
Hotel bi poudariti važnost udejstvovanja in sodelovanja v naših manjšinskih organizacijah, kajti danes opazujemo, da tudi tisti naši predstavniki, ki sodelujejo na političnem polju in ki so izvoljeni v razne svete, izhajajo v največji meri prav :iž - tistSh vrst ljudi, ki so bili aktivni in delavni v paših ustanovah.. Želeja bi. da posebno mladi prisluhnejo tem mojim besedam in slede zgledu staršev.
Pravilno je, da se naša mladina udejstvuje na športnem področju, toda zelo važno je. da sodeluje v prosvetni dejavnosti, zato nšj bi bilo geslo tega našega občnega zbora «več mladine v prosvetna društva*.
Ivan Pete jan
Pozdravljam vse prisotne na tem občnem zboru v imenu članov PD «Vipava».
Dve leti je že minilo, odkar smo ustanovili naše društvo. Smo-
ter našega društva je bil ustanoviti pevski zbor, recitatorsko -skupino in kotalkanje. Žal do pevskega zbora ni prišlo, medtem ko smo recitatorsko skupino res u-stcarili. Negativna plat te skupine je bila v tem, da si je morala sama izbrati primerne poezije, sama jih jo tudi vadila. Mislim, da bi SPZ morala poskrbeti vsakemu društvu, ko bi potrebovalo, da bi imelo na razpolago primernega režiserja.
Zaključim to kratko poročilo v upanju, da bo SPZ v bodoče bolj dejavno prisostvovala našim dru št venim problemom in nam pomagala jih tudi na primeren način rešiti. .
Deziderij Švara
Slikar Deziderij Švara je govoril o problemih likovnih ustvarjalcev. Po njegovem mnenju bi morali biti slovenski ustvarjalci vključeni v društvo ali organizacijo, ki naj bi delovala v okviru Slovenske prosvetne zveze. Društvo bi imelo kot temeljno nalogo to, da bi odločneje opredelilo mesto slovenskega umetnika pred italijansko javnostjo; vzpostaviti bi moralo redne stike s sorodnimi društvi iz matične domovine, privabljati in vzpodbujati naraščaj; sodelovati z društvi, ki se ukvarjajo z razstavno dejavnostjo; usklajevati razstavno dejavnost; posredovati jugoslovanske slikarje širšemu italijanskemu prostoru.
Radi voj Pečar
Prod poldrugim letom j® "Ljo v Trstu, podobno kot že prej na Goriškem, delovat'
amaterska skupina pod v ,.v-aD-priznanih domačih in jugos*0 j. skih strokovnjakov in v
kem obdobju pokazala že vr-tj, ne uspehe, tako po števuc
kot po kakovosti.
Tržaška fotoamaterska skuP^ j® ki deluje v samem mestn^F^ j*1
ki deluje v samem mesu^‘-;t«- , dišču, kjer se najbolj ču» P p La ba po novem in modernejše® p,
činu delovanja, jasno dokaz^j. bv da je mogoče s podkovan® ^j. p
uči je uiuguve s	vpp'
mator.jem marsikaj doseči $>	I je
i/oKif.i ml a/Tin n l/T i/a -/elillfl Jn* lA
vabiti mladino, ki je željna ^ t sti in je ne zanimajo več 1 ^j. 4
sedanji načini kulturnega stvovanja.

*
to
Mi
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Dnevnik 1 - KRONIKE 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v par lamentu
14.10	Svetovno nogometno prvenstvo:
ŠKOTSKA - IRAN
17.45	Argumenti
18.15	«Adam», risanka
18.20	Okrog sveta z Romino Po-wer in Al Banom
19.20	TRUBiNEČAKI IN MAJOR
DOM (TV film);	1
»Skupina v družini*
19.45	Alhtattah, ' Vrefht'nska' štika'
20.00	DNEVNIK
20.40 STAVIMO ?, nagradna oddaja
21.50	Dollg
22.00	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Gledališki problemi
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Človeško telo: Kako človek preživi, vzgojna oddaja
16.15	Svetovno nogometno prven stvo:
AVSTRIJA - ŠVEDSKA
17.45	Otrokove pravice: Izkoriščanje
18.15	Program za otroke:
Glasba, literatura in predstave
18.50	Iz parlamenta
Dnevnik - ŠPORTNE VESTI
19.10	Dober večer is...
FRANCOM FRANCHIJEM Vremenska slika
19.45 Dnevnik - ODPRTI STU
20.40 »Supergulpl*
21.15	l pensieri delVocchio
22.15	TRIJE NEZMOTLJIVA
»Tarča*. TV film .jrfJ
—■ y £/0
Dnevnik 2 - ZADNJE Programi pristopanja
jugoslovanska
Ljubljana
18.25 Avtomobil in ljudje
19.20 OBZORNIK
19.00 »Profesor Baltazar* .
19.45	Tehtnica za natančno ^ tanje
T9.T3 Risanka '20.30 DNEVNTK ,2L.Q0. Obleka, to sem jaz 21.35 Oči kritike	r,J
22.15 Zalmva vas Raffaella
22.45	DNEVNIK

i
S
S
ju
Koper
20.30	TV trim test 21.00 Otroški kotiček
21.15	Odprti prostor
21.30	DNEVNIK	,j|d
21.45 «Ko napoči veliki dan*-
23.15	Dokumentarni film
23.45 Jazz na ekranu:	. M
Eddie Lockiaw Davis m, ry Sweet Edison Ouinte
Zagreb
21.00 Aktualna oddaja . tj, 21.50 «Gruntovčani», TV nad*
23.05 Predmestni vrtovi, ^ na oddaja
ŠVICA
19.05 Program za najmlajšo^
20.25 Kenguru, glasbena
21.45	Reporter, informat.
22.45	SHERLOCK HOLMES: »Znak štirih*. TV fil«1
TRST A
«3
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
13.00, 15,30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Mali oglasi; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.05	Družina v sodobni družbi;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje*; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Evergreeni;
15.35	Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic;
17.05	Koncert; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska politična in socialna misel v dvajsetih in tridesetih letih; 18.25 Klasični album.
KOPER
8.40 Včeraj v parlamentu: gj, Glasbeni trenutek; 9.00 jn ^ ii
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
19.30,	21.30 Poročila; 9.32 Emme-
elle; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Elizabetine pripovedke; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.33 Pojo John Blackinsell Singers; 14.45 Casadei; 15.00 Simf. poemi; 15.32 Poje Darko Domijan; 16.20 Z nami je; 16.40 Flash v glasbi; 17.05 Jaz poslušam. ti poslušhš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah:	19.35
Mladi izvajalci; 21.00 Opera -poezija, glasba in ples; 21.32 Rock party; 22.00 Slovenski skladatelji; 22.30 Orkester The Lo-vables: 23.45 Poje zbor Norman Luboff.
RADIO 1
Radio anch io; 12.05, 13.30 V( jaz; 14.30 Planet Zemlja: L, Sidecar; 16.25 Strnjena °Pf ji 17.10 Radijska igra: l7’*\ejji veš?; 18.00 Avtorjeva PeS,j3 18.35 Programi pristopanja:	r(
Odprti zastor; 20.25 Umski v cesi; 21.05 Koncert.
RADIO 2	3,
7.30,	8.30, 9.30,	10.00, %
13.30, 15.30, 18.30, 19.30 P°r<%5 6.00 in 8.07 Oni drugi dan: „ Svetovno nogometno prve1*® qc 9.32 Radijska priredba; l0'IZu.3 prti dialog s poslušalci; gi Glasbeni inštrumenti; 12® n ni BBC!; 15.00, 15.45, 16-37„r< kaj Radio 2; 18.33 Človeški JU blemi; 19.50 Prijetno poslu5 20.40 Radijska igra.
SLOVENIJA * 7.00, 8.00, 10.00. 11.00. ’ pc 15.00. 16.00. 19.00, 20.00, 23.0?
•**	-n
ročila; 7.20 Rekreacija- 6.50
bro jutro, otroci!; 9.08 na matineja; 10.05 Radijska j„ za višjo stopnjo; 10.35 in ponarodele; 11.15 -12.00
kam, kako in po čem?: H-^n -------------- 12i03
7.00. 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15,00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.(K) Jutranje prebujanje:	7.40
Svetovno nogometno prvenstvo;
ristični napotki; 12.03 pa vam zaigramo . . . ; 13-10 ki znanih melodij; 13.30 En , ski nasveti; 13.40 Od vasi d o si: 14.00 Danes do 13.00; L Priporočajo vam . . . ; 15.05 je»: 15.20 Koncert za mlade slušalce; 15.40 Mehurčki:	Je
Glasbeni intermezzo: 16.45 . t kovni pogovori; 17.00 «VrtdJ‘. 18.00 Studio ob 17.00; )9-05 Jjr fonični plesi na koncertnem °?„ 20.35 Lahko noč. otroci!: ,c Minute z ansamblom Bojan mič; 21.00 četrtkov večer d j čih pesmi in napevov: 22-0?-terarni večer; 22.40 Lepe diie: 23.20 Minute z amen®* skladatelji: 24.05 Literarni
turno: 24.15 Paleta PopeV^
plesnih ritmov; 1.05 - 5.30 program — glasba.
^Rimorski dnevnik
Cl
I
PORT ŠPORT ŠPORT
8. junija 1978
11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 5. DAN
Tudi Avstrija je napredovala v polfinale
^STRIJA: Koncilia, Sara, Ober-To vsaj zaenkrat potrjujeta pospravili še dve točki. Varo-Kreiger (Weber).
,8*EDSKA: Hellstroem, Borg, An-,rss»n, Erlandsson, Tepper (Tor-Linderroth (Edstroem),
f h-)W" t-l
od
0
»
sti-
INOZEMSKA: Jongbloed, Suur-V ^ijsberger, Krol, Portvliet, J..an De Kerliof, Neeskens (v
J.	/j"1- Nanninga). Haan. Jansen, iD) aa De Kerhof (v 46. min. p ' Rensenbrink.
' Quiroga, Duarte, Mano, \	Diaz,	Velasquez, Cue-
k fi,ut>illas, Munante, La Rosa
K.	min. Sotil), Oblitas.
Wl Ack)^ Prokop iz NDR.
ŠMALCEV. Približno 30 tisoč. % '■ dvoma je ta rezultat pov-4>avičen, '
Wai> dobro,
l
ij pa je prišlo v 42. minuti, J.e Nizozemski sodnik Corver do-tajstrožjo kazen v korist Av-(J8, Obramba Švedov je napravil |)re^rsek nad nevarnim sred-l|i Padadalcem Kranklom in sled-Je enkratno priložnost, da po-ni’ skrbno izkoristil.
' n • e na tak razplet so bili Šve-^"JPiorani v drugem delu tekme kaniti taktiko s tem, da so sc ^srnerili v napad. To ofenzivno nasprotniki izkoristili in pre-i,hlk 45 minut srečanja je bilo ta}0 bolj privlačnih. To je pripo-, i$jj °* da so se Avstrijci dobesedno ij^ali in glavni «krivec», da se j' več spremenil je bil le vra-^vedov Hellstrom, ki j^ bil do-nepremagljiv. Tako Nrankl L't*)di Kruetz sta imela nekaj !(?a>b priložnosti, toda poslednji t^c švedske je bil vedno na
k *
Upb temu da Avstrija ni znala Grsdti terenske premoči in šte-fc/1. Priložnosti je slavila povsem en° zrna§°- P° ,em porazu so 1] n,|sti švedske, da prebrede prvi L^čutnb manjše. V zadnjem na-mora premagati Španijo naj-I51J. 2 dvema goloma razlike, ob .J11' da Brazilija ne premaga (j* 'le. Kaj takega pa je težko "kovati.
sentina zs Braziliji še vedno grozi nevarnost izpada
Mesto v polfinalu sta si skoraj gotovo priborili tudi Nizozemska in Peru
Brazilija 0
Avstrija
Švedska
1
0
. k Ursson, L. Larsson, Sjoberg in eia 'enjt,
i^ELEC: v 42. min. Krankl iz J^trovke.'
TONIK: Charles Corver (Nizoma).
tj Arijski nogometaši so morali v.®' dolgih dvajset let preden so , k spet na sceno svetovnega pr .“stva. Kot izgleda je bilo ‘|o čakanje za njih izredno dobra Jla. T0 vsaj zaenkrat potrjujeta k" ^va nastopa v Argentini. Po-k’ ko so v prvem nastopu od Španijo, so v drugem sre-Pospravil še dve točki. Varo-Iji 1 Senekowicha so kot edini s ?"P številom točk na prvem me-L kstvice in s tem že matematika
(Iv,
v osminki finala.
°dni razpleti med tema enaj-
^ma, ki sta poskrbeli v prvem %?U za Presenečenje, niso bili č zanimivi. Oba tekmeca sta r a precej zaprto in igra je po-|7a,v glavnem na sredini igrišča. IS 'Sra je bila povsem enako-ne glede na to, da so Av j^i pokazali veliko bolj tehnično jj“en0 igro. Do prekinitve eno-
Nizozemska peru
0
0
saj sta bodisi
obe ekipi obrambi,
H . Napadu, nobena pa ni ustva-t h ,ke premoči in takega števi-iit, “Složnosti, da bi opravičila tj 7' Sicer je bila ta tekma do-
'a’ velikH -ie bil° namreč
\!”kkih napak, predvsem na \ r,,ski strani, kjer se je pojta: pdsotnost režiserja (ki bi “■ 'gro in ustvaril priložnosti). a je bil Cruyjff. Kljub temu treba poudariti, da so se potrudili za vsako žogo V .°r niso prepustili pobude k(ii "'kom; torej povsem dru-Ha Nizozemska kot smo jo vita}' tekmi z Iranom, katero je \c-etio osvojila s tremi goli o-t Rensenbrinka. Morda edi-VaPad ni včeraj igral, kot je jV Sa.i ni bil Renser.brink nikoli Vtar'° nevaren. Povedati pa je 'ja ni imel niti veliko upo-1( . žog.
ha j bi lahko povedali o Petij' Brez dvoma predstavlja ta k J' Pravo presenečenje letošnje-jC>nstva. Zadnjič so igrali Pe itf' ha določeni ravni v Mehiki, Sto’*0 tudi zasedli tretje mesto, od halje pa se niso več izkazali. f Caldernn je zbral skoraj vse
stare nogometaše in s pomočjo mladih sil ustvaril homogeno moštov, ki je lahko kos vsem ekipam, ki smo jih videli doslej na SP. Gotovo ni nihče pričakoval od teh nogometašev nikakršnih čudežev, to kar so prikazali na tem SP pa je, sodeč po njihovih zmožnostih, pravi čudež. Včeraj so z mirno igro v ir brambi popolnoma onesposobili nizozemske ase, pri tem pa je imel veliko zaslug tudi izredno priseben vratar Quiroga, ki je ubranil vse žoge in bil tudi upravičeno izbran kot najboljši vratar prvega dela prvenstva. Poleg obrambe je pri Peruancih igral dobro tudi napad, ki je s hitrimi protinapadi delal veliko preglavic nizozemski obrambi.
Španija
BRAZILIJA: Leao, Nelinho (po 70. min. Gil), Oscar; Amaral, Edin-ho, Batista; Cerezo, Dirceu, Tonin-ho, Reinaldo, Žico (po 84. min. Men-donca).
ŠPANIJA: Miguel Angel, Perez, Uria (po 80. min, Guzman); Olmo, Migueli (po 51. min. Biosca), Asen-si; San Jose, Leal, Juanito, Santil-lana, Cardenosa.
SODNIK: Gonella (Italija).
Človek bi se lahko vprašal, kje je tista Brazilija, ki je pred slabim mesecem premagala na njihovih tleh svetovne prvake in navdušila z mo-
Argentina v višjem kolu (ob dobrohotnosti sodnikov)
Francozom tako napredovanje ni uspelo
Argentina — Francija 2:1
(1:0)
ARGENTINA: Fillol, Olguin, Gal-van, Passarella, Tarantini, Ardiles, Valencia (po 64. min. Alonso, po 73. Ortiz), Gallego, Houseman, Lu-que, Kempes.
FRANCIJA: Desmanes (po 56. min. Baratelli), Battiston, Lopez, Tresor, Bossis, Batheny, Michel, Platini, Rocheteau, Lacombe, Six.
SODNIK: Dubach (Švica).
STRELCI: v 46. min. Passarella (enajstmetrovka, Argentina), v 61. min. Platini (Francija), v 73. min. Luque (Argentina).
Argentinci so si z zmago nad Francijo že zagotovili nastop v polfinalnem delu tekmovanja, spet pa so pokazali, da je njihova največja moč v naklonjenosti, ki jim jo izkazujejo sodniki. Tako je tudi proti Franciji prišlo do več sum-, ljivih dogodkov, predvsem pa do enajstmetrovke, kL.je; v 45. minuti prvega polčasa odprla domačim pot do nezasluženega vodstva. Branilec Tresor se je res dotaknil žoge z roko, vendar le ko je po trčenju z Luquejem padel na tla. Lahko smo vsi prepričani, da bi take e-najstmetrovke sodnik Francozom proti Argentini ne dodelil.
Sicer pa je vse to skoraj logično: domače ekipe so bile vedno deležne «posebne pomoči*, vse so se prebile zelo visoko, Argentina pa konec koncev tudi ni med slabšimi moštvi. Res pa je, da je Francija tokrat zaigrala presenetljivo dobro in je jurišala na zmago, ki bi ji še dopuščala upe na napredovanje. Hidalgo je nadomestil tri igralce in predvsem uporabil Batheneya, skupaj s Platinijem najbolj znanega francoskega igralca, ki je bil še pred kratkim poškodovan. Kljub poprečnemu dnevu Platinija je Francija zgradila celo vrsto priložnosti z Lacombom, Sixom, Michelom in Rocheteaujem. Domači so le proti koncu polčasa potisnili nasprotnika v obrambo in pravzaprav v teh trenutkih prikazali največ: House-manu je sodnik razveljavil gol v 18. min., Luque, najboljši med Argentinci, je v 20. min. s silovitim strelom prisilil Desmanesa k težki paradi, Kempes pa je v 42. min. z osebnim prodorom zadel prečko. V 46. min. (torej v podaljšku) je prišlo do enajstmetrovke, katero je kapetan Passarella uspešno izkoristil.
V drugem delu je Argentina znova prepustila pobudo Francozom in je le občasno izvajala hitre protinapade: v enem od teh je Desmanes v 56. min. odbil v kot strel Valencie, pri tem pa trčil v vratnico in se poškodoval. Francozi pa so po seriji napadov le izenačili. Six je lepo podal pred vrata, Lacombe je zadel vratnico, vendar je Platini prestregel žogo in jo poslal v nezavarovana vrata. Po tem uspehu je Francija preživljala svoj najboljši trenutek. Fillol je imel veliko posla s Sixom in Lacombom, v 71. min. je Six z osebnim prodorom preigral nekaj nasprotnikov, nato pa sam pred vrati zgrešil. Protinapad Argentine in gol v 73. min. strelec pa najboljši napadalec Lu-que, ki je z izrednim strelom (zunaj kazenskega prostora) presene til Baratellija. Francozi se sicer ni so vdali, v 86. min. pa je eden od domačih branilcev podrl v kazenskem prostoru Sixa, ne da bi sod nik reagiral.
Remi, ki bi verjetno bistveno ne vplival na končni izid v tej skupini, bi "erjetno bolj ustrezal poteku igre, treba pa je dodati, da mora Francija plačati predvsem dejstvo, da je proti Italiji igrala dosti slab
še. S tako igro bi imela verjetno dosti več uspeha. Argentina razpolaga z odličnimi posamezniki, kljub temu (in sodnikom) pa jo la s težavo ocenimo za favorita na tem prvenstvu. Predvsem še ni prepričal Kempes, ki se je proslavil le z nekaj osebnimi prodori. Napad je tako prepuščen pobudi posameznikov, ki zelo radi (in tudi uspešno) preigravajo, le da se prodori pomikajo zelo počasi.
T renerja
Zanimivi sta bili izjavi trenerjev po končani tekmi med Poljsko in Tunizijo. Veliko bolj je bil zadovoljen Chetalt, sicer trener poražencev, kot pa njecjov kolega Poljak Jacek Gmoch. Trener Tunizijcev je povedal, da so odšli njegovi varovanci na igrišče s ciljem, da osvojijo vsaj točko. Sama tekma pa jim 'ie nudila še več. toda neizkušenost je glarmi krivec, da Tunizijci niso izkoristili nekaj izrednih priložnosti. Tako se njegova velika želja ni uresničila.
Gmoch pa je poudaril, da njegovi varovanci niso uresničili pričakovanj. Dodal je še da se bo moral z njimi pogovoriti o tem. kaj je glavni vzrok, da v teh dveh prvih tekmah v Argentini niso zaigrali tako, kot je bilo pričakovati in so, seveda, tudi sposobni.
3. skupina
Avstrija	2	2	0	0	3:1	4
Brazilija	2	0	2	0	1:1	2
Španija	2	0	1	1	1:2	1
švedska	2	0	1	1	1:2	1
4. skupina						
Nizozemska	2	1	1	0	3:0	3
Peru	2	1	1	0	3:1	3
Škotska	2	0	1	1	2:4	1
Iran	2	0	1	1	1:4	1
demo in učinkovito igro. Tudi drugi nastop južnoameriških igralcev na svetovnem prvenstvu je namreč končal s klavrno delitvijo točk, predvsem pa z občutkom, da se bo ta ekipa le s težavo prebila do polfinalnih tekem. Res je, da je bil tudi danes teren zelo slab, gotovo daleč preslab za tekme svetovnega prvenstva in je to motilo predvsem bolj tehnično moštvo kot je Brazilija, ki je gotovo izgubila na hitrosti, vendar pa se njeni igralci očitno niso niti preveč potrudili, da bi svoje vrste organizirali. Coutinho je spremenil postavo in se odločil za dan počitka Rivelinu, ki je (po u-radni verziji) poškodovan, v resnici pa verjetno le slabo treniran in, kot pravijo brazilski časopisi, preveč debel ter brez kondicije. Žico, drugi režiser moštva, pa je še enkrat povsem razočaral, tako da so le Cerezo s svojimi izredno dolgimi podajami in pa Nelinho ter Edinho sknšali urejati prednjo vrsto, v kateri je tudi Dirceu razočaral. Pomanjkanje strelcev je torej slej ko prej glavna hiba te ekipe.
Španija bi tako lahko celo pripravila presenečenje in popravila z zmago svoj položaj na lestvici. Priložnosti je imela na pretek, vendar so tudi njeni igralci odpovedali prav v odločilnih trenutkih. Naravnost neverjetna je bila napaka Cardenose, ki se je v 75. min (po grobi napaki Leaoa) znašel pred praznimi vrati, pa streljal tako počasi, da je lahko eden od branilcev žogo prestregel. Brazilija je, prav tako v drugem polčasu, imela le eno veliko priložnost, ko je Reinaldo iz odličnega položaja streljal zelo počasi, o-stale nevarnosti za španskega vratarja pa je pripravil le Nelinho s svojimi prostimi streli: v 69. min. je po nekem takem udarcu Miguel Angel izvedel najlepšo parado dneva.
Brazilija je tako na pragu izločitve: samo zmaga nad Avstrijo, ki je že kvalificirana, bi ji dovolila zanesljivo napredovanje (in tudi prvo mesto v skupini), že remi pa bi ji lahko bil (po zmagi z dvema goloma razlike Šnanije ali Švedske v medsebojnem spopadu) usoden.
čarala, podobno kot v uvodni tekmi s Perujem, škotski reprezentanti so proti skromnim Perzijcem dosegli le neodločen izid, čeprav ne bi smeli imeti po predvidevanjih velikih težav z nasprotniki.
Tekma se je začela s škotsko stalno v napadu in iranski branilec Kazerani se je dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru, a sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Takoj nato je Iran izvedel protinapad in Faraki se je znašel sam pred vratarjem, a v zadnjem trenutku mu je Donachie odbil žogo v kot. Po tej nevarnosti so se Škoti opogumili in naprej stalno napadali, a njihova igra je bila preveč enostavna, kajti vse podaje so bile namenjene srednjemu napadal-
cu Jordanu, katerega so pa Iranci dobro varovali. Vseeno pa so škotski nogometaši dosegli zadetek in to v 43. min. p.p., ko je streljal Jordan, žoga se je odbila v vratarja in nato v branilca Abdellahaieja ter ivončala v mrežo.
V drugem polčasu so Škoti popustili in so tako Iranci izvedli nekaj lepih akcij ter zasluženo izenačili v 15. min. z Danaifarjem. škotski repi ezentanti so se spravili zopet v napad, a rezultat je do konca ostal nespremenjen, tako da so Škoti že izločeni iz nadaljnjega dela svetovnega prvenstva. Za Irance pa ostaja zadovoljstvo, da niso izgubili z mnogo močnejšim in bolj kvotiranim nasprotnikom.
Kaj pravijo naši ljudje o svetovnem prvenstvu
Svetovno nogometno prvenstvo postaja vedno bolj naporno, igra nekoliko bolj ostra, skratka, prišli smo v drugo fazo tekmovanja, kjer kondicija prevladuje nad tehniko. Zato smo se danes odločili, da se obrnemo do enega izmed naših zdravnikov, da slišimo njegovo mnenje o tem prvenstvu, predvsem pa, da analiziramo nogomet iz zdravniškega vidika. Med tekmo Nizozemska - Peru smo zavrteli telefonsko številko zdravnika dr. Renata Štoklja, kj je na naša vprašanja rade volje odgovoril.
«Zdravniku ostaja čas, da lahko sledi prvenstvu?*
<Če je, kot jaz, zaposlen v bolnici, da, v drugačnem vrimeru pa lahko temu dogodku sledi le po časopisju, vedno če mu čas preostaja.»
*Večkrat vidimo na igrišču nogometaša, ki po udarcu obleži na Reb-Na videz izgleda, da ie poškodba huda, vendar ko se mu približa
Škotska Iran
1
1
min.
ŠKOTSKA: Rough, Jardine, nachie, Burns, Buchan (56. Forsyth) Gemmill, Macarie, Harth-ford, Dalglish (75. min. Harper), Jordan, Robertson.
IR)/\N: JBedjazi, Nazari, Abdola-hie,, Kazerani, Eskandarjan, Par-vin, Ghassimpour, Sadeghi, Danai-far (89. min. Nayebagha), Faraki (84. min. Rowshan), Jahani.
SODNIK: N'Diaye (Senegal)
STRELCA: Abdellahaie (avtogol) v 43. min. p.p.; Danaifar (Iran) v 15. min. d.p.
Škotska, katero so vsi imeli za eno najmočnejših ekip na «mundia-lu», je tudi včeraj popolnoma razo-
....................................mmiimmiihii.m.mimimimii
PRED ZADNJIMI ČETRTFINALNIMI TEKMAMI
DOSLEJ LE TRI REPREZENTANCE ZANESLJIVO MED POLFINALISTI
Po včerajšnjih tekmah se je svetovno nogometno prvenstvo znašlo pred zadnjim dejanjem četrtfinalnega dela tega tekmovanja. V soboto in nedeljo bodo odigrali še štiri tekme in tako bodo znana še zadnja imena ekip, ki bodo napredovala v polfinalni del prvenstva. Če si zdaj na kratko ogledamo položaj v štirih skupinah, potem dobimo sliko, ki dopušča le še malo možnosti nekaterim ekipam, potem ko so si druge že zagotovile ali pa zapravile napredovanje.
V prvi skupini je že vse jasno. Polfinalista sta Italija in Argentina. Franciji in Madžarski ni uspelo doslej osvojiti niti točke, kar je pravzaprav presenetljivo, saj sta obe startali kot ekipi, ki nista bili brez možnosti, zlasti Madžari. Franciji in Madžarski tako v soboto ne bo preostalo drugega, kot da se spopri-meta v boju za osvojitev 3. mesta v svoji skupini, kar pa bo tudi za zmagovalca te tekme gotovo bolj jalova tolažba. Italija in Argentina se bosta potegovali med seboj za vrh svoje skupine, kar pa bo pomembno le za mesto, ki ga bosta imeli v polfinalu. Zelo verjetno pa je, da bosta obe enajsterici krepko štedili svoje sile, glede na to, da jima je napredovanje že zagotovljeno.
Druga skupina ima še precej nejasnosti in je trenutno gotovo le to, da je Mehika že izločena. Vsaka od ostalih treh ekip pa lahko še napreduje, kot tudi izpade. Med temi je, seveda, na najslabšem Tunizija, ker ima točko manj, poleg tega pa bo njen nasprotnik močna zahodnonem-ška enajsterica. Če ne bo presenečenj bosta iz te skupine torej napredovali Poljska in ZRN.
V tretji skupini je stanje le delno jasno: povsem gotovo bo namreč napredovala le presenetljiva Avstrija, medtem ko bo nedeljski boj za 2. mesto izredno napet, zanimiv in zapleten, saj nudi vrsto možnih kom-
Aktualno vprašanje med «azzurri» Kdo bo igral proti Argentini?
MAR DEL PLATA — Sedaj, ko sta tako Italija kot Argentina že v polfinalu, je najbolj aktualno vprašanje, ki ga postavljajo italijanskemu tehniku Bearzotu, v katero skupino bi raje videl, da uvrstijo Italijo, če v Rosario ali v Buenos Aires. To pa bo odvisno od tega, če bo prvo mesto v svoji skupini osvojila Italija ali pa Argentina. Bearzot, ki je star maček in pozna vse zakulisne igre, pa na to vprašanje noče dati točnega odgovora. Njegova glavna skrb trenutno ji izdelati moštvo, ki bo nastopilo proti domačinom. Tekma nikakor ne bo lahka, zato je treba tudi pogledati, kakšno je zdravstveno stanje igralcev, s katerimi razpolaga, o tem pa se bodo morali izreči zdravniki.
Kaže vsekakor, da bodo od nogometašev, ki so do sedaj stopili na igrišče, proti Argentini nastopiti Scirea, Bellugi, Benetti, Antognoni, Tardelli in Zoff. Prav gotovo bo odsoten Cabrini, ki je nekoliko potolčen, namesto njega bi moral stopiti na igrišče Cuccureddu, ki ga je že nadomestil, ko ie Cabrini moral zapustiti igrišče na tekmi proti Madžarom. Obstaia tudi možnost, da se Rearzot odloči za Mal-dero, kar bi pomenilo, da bi moral Gentile sesti na klop. Je pa, kot domneva, dokaj tvegana, sai bi moral trener «azzurrov» v takem primeru bistveno spremeniti enajsterico, ki se je doslej tako imenitno izkazala. Druga dva kandidata za dan odmora sta Betteaa, ki je bil
deležen dokajšnje »pozornosti* madžarskih branilcev in pa mladi Rossi. Slednji pa ima komaj 21 let in lahko v nekaj dneh premosti utrujenost, zato ga verjetno Bearzot ne bo pustil čepeti na klopi za rezerve. Če Bettega in Rossi ne bi igrala, bi se italijansko vodstvo najbrž odločilo za Grazianija in za Pulicija, saj bj tekma proti Argentini obema najbrž koristila, vsaj zato, da bi jima vlila nekoliko zaupanja v svoje moči. Poleg obeh bi lahko stopil na igrišče tudi Claudio Sala, v tem primeru pa bi moral počivati tudi Causio, ki pa bi se prav proti Argentincem, katerim igra mu zelo leži, lahko imenitno izkazal.
Kakorkoli že, je Bearzot mnenja, da v tako težkem in dolgem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo, kaže štediti z močmi in torej smotrno izkoriščati igralce.
Na vprašanje, kakšen vtis ie nanj naredila Argentina v tekmi proti Franciji, je Bearzot dejal, da so i-meli domačini z gosti iz Evrope velike težave, še zlasti, ko ie bilo treba prodret' skozi strnjeno francosko obrambo. Argentina je vsekakor po njegovem mnenju zelo hitro moštvo in tehnično dobro pripravljeno.
Časnikarji v Buenos Airesu so se tudi pomenili z Omarjem Sivorijem, Argentincem, ki je dolea leta igral v Italiji, najprej v Juventusu, nato pa še v Napoliju. Poleg tega je o-blekel državni dres tako argentinskega kot italijanskega izbranega moštva. Izrazil je zadovolistvo ob
1. skupina		2. skupina		3. skupina			4. skupina	
^ncija — Italija	1:2	ZRN — Poljska	0:0	Avstrija — Španija	2:1	Peru —	Škotska	3:1
l^entina - Madžarska Glija — Madžarska	2:1	Tunizija — Mehika	3:1	Brazilija — Švedska	1:1	Nizozemska — Iran		3:0
	3:1	ZRN — Mehika	6:0	Avstrija — Švedska	1:0	Škotska	— Iran	1:1
jr9®ntina — Francija rQnci ja — Madžarska	2:1	Poljska — Tunizija	1:0	Brazilija — Španija	0:0	Peru —	Nizozemska	0:0
		ZRN — Tunizija		Avstrija — Brazilija		Škotska	— Nizozemska	
”r9entina — Italija		Mehika — Poljska		Španija — Švedska		Peru —	Iran	
dejstvu, da sta obe ekipi napredovali in da torej neposredno srečanje med obema ne bo odločalo o izločitvi ene ali druge enaisterice. Kar zadeva razlike med italijansko in argentinsko ekipo pa ie Sivori bil mnenja, da je Italija bila do tekmi s Francijo manj utrujena kot Argentina po tekmi z Madžarsko.
Po tekmi z Madžarsko ie bila v nekem hotelu v Mar del Plati veselica, ki so se je udeležili italijanski igralci in časnikarji ter nekateri gostje. Na vprašanje: katera je skrivnost italijanskega moštva, ki zmaguje in poleg te„a nudi gledalcem dokajšnje zadoščenje, so nekateri italijanski igralci odgovorili takole:
BENETTI: Zavedamo se svojih možnosti. Gotovo pa je, da igramo samo zato, da bi zabavali gledalce.
SCIREA: Zaupamo v svoje možnosti in smo dokaj strnjena ekipa.
ZOFF: Dejstvo, da nam nihče ni pripisoval velikih šans, nam je vsekakor koristilo.
BELLUGI: Vsi smo še kar mladi, med nami ni zvezdnikov, smo pa tudi značajni.
CAUSIO: Vzdušje je dokai umirjeno, dejstvo, da smo premostili prvo oviro, pa nam bo pomagalo tudi v bodoče.
1 gol:
STRELCI
3 goli: Resenbrink (Nizozemska).
2 gola: Cubillas (Peru), Rossi (Italija), Rummenigge in Flohc (ZRN), Luque (Argentina), Krankl (Avstrija). Zaccarelli, Bettega In Benetti (Italija), Csapo in A. Toth (Madžarska), D. In H. Miil-ler (ZRN), Lato (Poljska), Kaabi, Gommidh in Dhouih (Tunizija), Vasquez (Mehika), Schachner (Avstrija), Reinaldo (Brazilija), Sjoberg (Švedska), Cueto (Peru), Jordan (škotska), Lacombe (Francija), Passarella in Bcrtoni (Argentina), Platini (Francija), Danalfer (Iran).
Doping
Vsako veliko tekmovanje ima svoje svetle in temne strani. Tudi posamezni nogometaši preživljajo svetle in temne trenutke. Za nekatere ie svetovno nogometno prvenstvo od skočna deska, tako glede pomi-larnosti kot tudi cene pri prestopu v drugi klub.
Škotski igralec Willy John-ston pa je končal letošnji cmundiah predčasno in povsem drugače, kot je pričakoval. Vodstvo njegove reprezentance ga je že poslalo domov, ker je bil antiddpinčj test pozitiven. Proti njemu bo škotska nogometna zveza še disciplinsko ukrepala. To je odločitev vodstva škotske reprezentance. tSploh ni ražno, kako sijajen igralec je. Vsakdo se mora obnašati v skladu s pravili», je izjavil menažer Celtica Jack Stein.
Zanimivo je, da Johnston sprva .ni bil določen za antido-ping kontrolo Žreb je določil njegova soigralca Massena in Burnsa, t oda naknadno so poklicali še njega. Vodja laboratorija dr. Norma Nudelman je sporočila, da je test <pozi-tivem ter da gre za eno od izmed več kot 200 prepovedanih poživil fenkamfamin Analizo so opravili v pičlih 24 u-rah s pomočjo računalnika, ki ima *spomin» za 4C0 poživil.
V zgodovini nogometnih prvenstev se je doslej zgodil le en tak primer. Leta 1974 je igralec Haitija Jean Josef nastopil pod vplivom poživila proti Italiji, zaradi česar so ga za eno leto suspendirali.
Predsednik FIFA Joao Ha-velange je zavrnil, da bi komentiral dogodek, češ da je to stvar medicinske komisije.
Nek argentinski časnik je zapisal, da je VHllti Johnston «enfant terrible» nogometnih i-grišč. Že dvanajstkrat je bil izključen, največkrat zaradi prepiranja s sodniki. Ime Wil-lyja Johnstona bo slej ko prej ostalo v zgodovini nogometnih prvenstev, še zlasti če bodo tudi na drugem testu ugotovili enako: da je jemal nedovoljena poživila.
In končno imamo tu še četrto četverico ekip. Nizozemska in Peru sta včeraj le remizirali, vendar sta si z osvojeno točko pripravili zelo dobro osnovo za vstop v polfinale. Obema zadostuje v nedeljo le še točka za matematično gotovo napredovanje. Sicer pa tudi v primeru poraza stvari verjetno ne bi bile ravno tragične, saj imata škotska in Iran dosti slabšo razliko v golih Če zdaj potegnemo pod temi ugotovitvami črto, potem vidimo, da so Italija, Argentina in Avstrija že v polfinalu, zelo dobre možnosti, da jim sledijo pa imajo še ZRN, Poljska, Nizozemska in Peru, poleg tega pa (čeprav nekoliko manjše) tudi Brazilija.
zdravnik in maser je kmalu na nogah. Kje je skrivnost te hitre terapije?»
cMislim, da ni velikih skrivnosti. Po navadi gre za udarec v piščal. ki hudo boli .vendar tudi hitro mine. Če pa pride do zvina, prav gotovo nogometaš ni tako j pokonci.»
«Maserji imajo po navadi čuden pršilec, ki dela res prave čudeže. Kaj je to?»
*To je posebna tekočina, ki zelo hitro izhlapi in zelo hladi. To je površinska anestezija, ki pomaga takoj. Vendar, če je udarec hujši in ko anestezija mine, pride bolečina spet na dan.*
*Pred svetovnim prvenstvom so vsi govorili, da bodo zaradi nizke temperature, ki je v Argentini, nogometaši to precej občutili. Je res tako?*
«Zdi se mi popolnoma obratno, kajti če bi bilo vroče, bi bilo za nogometaše hujše. V tem primeru, ko je hladneje (in če se ne motim temperatura se suče okrog 10 - 15 stopinj) je za nogomet res idealno.* tNogomet je naporen šport?* rGctovo moramo prišteti nogomet med naporne športe, kajti ritem je hiter in intenziven, pa čeprav pride občasno do kratkih pavz.*
»Torej, koliko teže lahko izgubi nogometaš na eni tekmi svetovnega prvenstva?*
Mnogo je seveda odvisno od vlage, ko se nogometaši precej potijo. V glavnem pa mislim, ker v tem prvenstvu nogometaši daio vse od sebe, da lahko izgubijo kilogram (in morda še kaj več) na tekmo.* Torej nogometaši na svetovnem prvenstvu, poleg tega, da osvajajo točke, zgubljajo kilograme, vendar so za to precej mastno plačani.
Kitajci
Kitajski časopisi ne polagajo dosti pozornosti letošnjemu svetovnemu nogometnemu prvenstvu v Argentini. Neki dnevnik v Pekingu je napisal o prvem dnevu tmundia-la* samo petdeset vrstic, ki so vsebovale program prvenstva, nekaj besed o posameznih izločilnih skupinah in kratko zgodovino zadnjih prvenstev.

dyane
NADOneSTNl
beu
T*vr
OL.COfcONfco
CiTROtN » DINCQ>NTI
Slyf
Hloda
TRST • Ul. S. Nicolo 22 - Tel. 31959
MODNI ČEVLJI IN TORBICE
iz izbranega usnja
Modeli: Madras
West end — Zanln — Montorfano — Papillon Lilly's
binacij. Brazilci bi le z zmagt zanesljivo napredovali, v vsakem drugačnem primeru pa bodo odvisni tudi od tega, kako se bo odvijalo srečanje med Švedsko in Španijo (ki imata tudi še možnost napredovati).
OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193
h m rw šport
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
SPORED TEKEM
SOBOTA
18.45	Mar del Plata FRANCIJA — MADŽARSKA
♦ * #
21.45	Rosario MEHIKA — POLJSKA
# * *
21.45 Cordoba TUNIZIJA — ZRN * # •
00.15 Buenos Aires ITALIJA — ARGENTINA
DANES
14.10 Škotska - Iran RAM (registracija)
16.15 Avstrija - Švedska RAI-2 (registracija)
WALMOTOR
Ul. Milano 27/A — Tel. 62862
TRST
ZASTOPNIK:

HONDA
rini (BWM)
OBLAČILA —GUME
KONFEKCIJA in ŠPORTNI ARTIKLI
Spctf
TRST — Ulica Ponziana 5 — Telefon 744237
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3.00 din. ob nedel|ah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije In podjetjo mesečno 55,00, letno 550,00 din
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljart
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	.
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozaii« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseo ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Juljl . kra|!ne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o v Italiji pri SPI.
Stran 6
8. junija 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj m tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanskaIfjfjfl zveze časopisnih ITUU založnikov
TRŽAŠKI DNEVNIK
VPRAŠANJE KOMUNISTIČNIH SENATORJEV MINISTRSTVU
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Kdaj samostojnost Strokovna šolo Danes Inter • Napoti
'o ustanovitev leliitti tečajev?
Za ureditev teh dveh vprašanj obstajajo vsi potrebni pogoji
Komunistični senatorji Gerbčeva, Bacicclii in Urbani so naslovili na ministra za šolstvo pismeno vprašanje, ki se nanaša na nekatere probleme slovenske šole. Senatorji vprašujejo ministra, če namerava ustreči zahtevi slovenske manjšine po ustanovitvi tečaja za elektrotehnične izvedence in tečaja za geometre s slovenskim učnim jezikom pri ustreznih tehničnih zavodih z italijanskim učnim jezikom in samostojne slovenske strokovne šole, kot pravita zakon 19. 7. 1971 in ministrski odlok 10. 12. 1977. Kot poudarjajo v svojem vprašanju komunistični senatorji, obstajajo že pogoji za ugoditev tem potrebam, tako glede osebja, kakor tudi glede šolskega prebivalstva, ki je že kar številno; poleg tega so se za rešitev teh vprašanj že pozitivno izrekle tudi tržaška pokrajina in občinska uprava. Pristojne krajevne ustanove pa so že predložile formalno prošnjo ministrstvu za šolstvo. naj bi poskrbelo za ustanovitev omenjenih tečajev in prizna-samostojnost strokovni šoli. Za
samostojnost slovenske šole. nadaljuje vprašanje senatorjev, se je pozitivno izrekel tudi tržaški šolski skrbnik. Slovenska narodnostna skupnost pa je zaradi pomanjkanja tehničnih industrijskih zavodov u-trpela že veliko škodo, ki jo je treba čimprej popraviti.
Za CISL je položaj v tržaškem gospodarstvu še vedno resen
Te dni se .je sestal glavni svet sindikalne organizacije CISL, da bi pregledal najnovejše premike v tržaškem gospodarstvu. Prisotni so ugotovili, da je položaj še vedno
da zahteva takojšnje posege bodisi na po-
«resen» in in korenite dročju industrije z državno soudeležbo, bodisi na področju zasebne industrije: v zasebnih obratih Cal-za Blodi, SIRT, Dreher, Gaslini in Afa je namreč na tehtrrci delovno mesto okrog 1.000 delavcev. Kar zadeva prometne infrastrukture, so na seji poudarili, da se predvidene nove prometnice uresničujejo z veliko zamudo in vsekakor prepočasi, kar velja zlasti za krožno železniško progo v predoru. Na seji so končno zavzeli odločno stališče proti nameri vlade, da bi s posebnim odlokom omejila avtonomijo sindikalnih organizacij. Prisotni so nadalje izrazili pričakovanje, da bo v Italiji končno prevladalo neposredno obdavčenje (po kriteriju «kdor več ima, naj tudi več prispeva v državne blagajne*), medtem ko črpa država potrebna finančna sredstva danes pretežno s posredno davčno politiko (to je z obdavčenjem potrošnega blaga, kar v enaki meri bremeni bogataša in reveža).
Rok za vpis otrok v vrtet* 1978-79
Šolsko skrbništvo tržaške občine sporoča materam, ki nameravajo vpisati svoje otroke v otroški vrtec za šolsko leto 1978'79, da bodo tajništva vrtcev odprta dopoldne od 8.30 do 12. ure v dneh 27., 28. in 29. junija in sicer: za otroke, ki dopolnijo peto leto starosti do 1. decembra letos, bodo tajništva odprta v torek, 27. junija, za vpis otrok v drugi letnik vrtca v sredo, 28. junija, in za otroke, ki dopolnijo tretje leto starosti do 31. decembra pa v četrtek, 29. junija.
MmiiiiuiiHimtiiuimiiiMiiiiMiifiitiiniimiiiniaiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA SREČANJU PREŽIHOVIH ŠOL
Prisrčen nastop o trok iz Doline v Ljubljani
Obsežen program sodelovanja med šolami, ki nosijo ime po Prežihovem Vorancu
Minilo je že eno leto od poimenovanja dolinske osnovne šole po pisatelju in revolucionarju Prežihovem Vorancu. Že ob pripravah na poimenovanje smo navezali stike z ljubljansko in ravensko Prežihovo osnovno šolo in ob naši slovesnosti so bili pri nas v gosteh njihovi predstavniki. Sodelovanje šol in medsebojni stiki se niso omejili le na slovesnost ob poimenovanju naše šole, ampak so se nadaljevali, razširili in poglobili v teku leta.
Med šolskim letom so si nekateri naši učenci dopisovali z učenci ravenske šole. Lani septembra se ie delegacija naših učiteljev in staršev odzvala vabilu ravenske osnovne šole in občine in prisostvovala
oljčinskemu prazniku v Ravnah na Koroškem. V dveh dneh smo si o-gledali Prežihovino. spomenike padlim. muzeje, knjižnico, prisostvovali odprtju nove šole ob avstrijski meji. se v glavnih obrisih seznanili z njihovimi problemi in načrti ter spoznali tudi karakteristične kotičke v občini.
Pred kratkim pa se je skuoina učencev, staršev in učiteljev udeležila srečanja Prežihovih šol v Ljubljani, ki .je bilo 24. m 25. maja. Srečanje je organizirala Prežihova osnovna šola v Ljubljani. 24. maja je bila skupna kulturna prireditev, naslednjega dne pa so se vrstila tekmovanja v raznih športnih panogah.
Srečanja so se udeležile vse šole na Slovenskem, ki so poimenovane po Prežihovem Vorancu. Teh šol je sedem in sicer v Ljubljani, v Ravnah na Koroškem, na Jesenicah, v Srednji Bistrici, v Mariboru in dve zamejski šoli v Doberdobu in v Dolini.
Naša šola se je udeležila srečanja le 24. maja popoldne in sodelovala tudi pri kulturnem sporedu, ki .je bil v festivalni dvorani v Ljubljani. Naši otroci so podali, s primerno povezavo in razlago nekaj pesmi Marije Mijotove v našem narečju ter zapeli dolinsko himno. Pr-* v a trema je zajela naše šolarje in učitelje že ob pripravah na ta nastop, kajti nastopiti v festivalni dvorani v Ljubljani ni kar tako, posebno še, če pomislimo na skromne možnosti in sposobnosti, ki jih imamo na šoli. Čeprav s tremo, je bil nastop naših otrok uspešen in prisrčen in je žel priznanje in odobravanje prisotnih.
Po prireditvi smo se vsi zbrali v Prežihovi šoli. Otroci so se naigrali v posebnih prostorih, naši starši,
učitelji ter spremljevalci iz ostalih Prežihovih šol pa so se ob dobri kapljici, prijateljskem kramljanju in ob narodni pesmi spoznali in spoprijateljili.
Bilo .je lepo, prisrčno, naši gostitelji so bili čudoviti, izredno doživetje za nas vse.
Ob slovesu smo čutili, da smo se vsi ob tem srečanju še bolj povezali med seboj, da ti stiki postajajo resnično prijateljski, da so za naše otroke, za njihove starše in za učitelje izrednega pomena. Po vezujejo nas in resnično postajamo Prežihovci velika družina, ker nas ne veže samo Prežihovo ime. ampak tudi njegov duh in njegovi ideali, kot so v svojem nastopu poudarili naši otroci.
V Ljubljani smo se dogovorili za nadaljnja srečanja in druge oblike sodelovanja. Načrti so obsežni in upamo, da jih bomo skupno tudi uresničili.
Perzijsko naročilo za CMI: Trstu le drobtine
V zvezi s pisanjem tukajšnjega italijanskega dnevnika, češ da si je obrat CMI zagotovil večje naročilo za Perzijo, je tovarniški svet sinoči izdal daljšo noto, v kateri naglaša, da je vodstvo CMI (v Genovi) res prejelo večje naročilo za opremo nove železarne v iranski luki Bandar Abbas, vendar pa da bodo levji delež naročila izvedli v Genovi, medtem ko bo tržaški o-brat prispeval le nekatere dele 14 žerjavov, ki predstavljajo del naročila. Tudi bodočnost tovarne ne vzbuja optimističnih pričakovanj — naglaša še tovarniški svet — saj je število zaposlenih ljudi v zadnjih mesecih upadlo z 250 na 170 ljudi, niso trenutno predvidene nobene nove naložbe, poleg tega pa je vodstvo tovarne sklenilo zapreti oddelek za načrtovanje ter premestilo tehnike in kvalificirane delavce tega oddelka v Tovarno velikih motorjev.
Komemoracija Alda Mora
Danes zvečer bo v Trstu, na pobudo občinskega odbora, spominska svečanost ob tridesetdnevnici tragične Morove smrti. Komemoracije se bo udeležil predsednik senata Amintore Fanfani, ki bo v slovesnem govoru še enkrat spomnil javnost na državnikove zasluge v boju za demokracijo. Svečanost bo v gledališču Verdi ob 19. uri.
Vlado bo na slovesnosti zastopal podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta poslanec Bressani.
To finalno srečanje bo ob 20.30 v Rimu
V	torek se je končal finalni del italijanskega pokala, v katerem sta Inter in Napoli zasedla prvi mesti v posameznih skupinah in bosta danes v Rimu odigrala veliki finale. Letošnji pokal je večino ekip igralo s pomlajenimi postavami in brez reprezentantov, ki se istočasno mudijo v Argentini. Zmagali sta mo štvi, ki sta si zmage najbolj želeli, predvsem zaradi tega, da bi skušali le nagraditi svoje navijače, ki so ostali nad komaj končanim prvenstvom dokaj razočarani.
V	A skupini je imela Fiorentina v Monzi izredno priložnost, da visoko zmaga in tako dohiti Inter, medtem ko je Napoli končal z istimi točkami Milana, vendar je imel boljšo razliko v golih in bo tako na olimpijskem stadionu skušal ponoviti uspešno igro pred dvema letoma, ko so Neapeljčani v finalu visoko premagali Verono. Današnja finalna tekma se bo začela ob 20.30, sodil pa bo Menicucci.
Drugi spored italijanske televizije bo drevi posredno prenašal finalno tekmo italijanskega pokala Napoli - Inter, z začetkom ob 23.15.
Izidi zadnjega kola:
SKUPINA A
Torino - Inter
Monza - Fiorentina LESTVICA
0:0
3:2
Inter	6 3	3	0	8	2
Fiorentina	6 2	3	1	11	5
Torino	6 1	3	2	2	4
Monza	6 1	1	4	5	13
	SKUPINA		B		
Taranto	- Napoli				0:0
	LESTVICA				
Napoli	6 3	2	1	10	2
Milan	6 3	2	1	11	5
Juventus	6 2	l	3	7	14
Taranto	6 0	3	3	3	10
Reqqlna — Udinese
FIRENCE — Finale polprofesionalnega nogometnega pokala med Reggino in Udinesejem bo 17. t.m. v Reggio Calabrii.
* » «
FIRENCE — Disciplinska komisija je izključila za eno kolo igralca Udineseja Fanesija.
TENIS
Stockton in Viias
PARIZ — Američan Stockton in Argentinec Viias sta prva polfinalista mednarodnega teniškega turnirja v Parizu.
Prvi je premagal Španca Orante-sa v štirih setih s 5:7, 6:3, 6:4, 6:4, drugi pa pred 12.000-glavo množico presenetljivega Čilenca Gildemeister-ja s 6:4, 2:6, 6:1, 3:6, 6:3.
Prvo polfinalno srečanje bo torej med Vilasom in Stocktonom.
Italijan Barazzutti bo igral danes z Američanom Dibbsom, Borg pa se bo pomeril z Mehikancem Ramire-zom.
VATERPOLO
TURNIR V FIRENCAH
Italija in Madžarska zopet uspešni
FIRENCE — V drugem kolu mednarodnega vaterpolskega turnirja v tem mestu so dosegli te izide: Madžarska - Romunija	5:4
Italija - Nizozemska	8:6
SZ - Španija	7:5
LESTVICA
Italija in Madžarska 4, SZ in Španija 2, Romunija in Nizozem ska 0.
Mladinsko EP
FIRENCE — Izžrebali so skupine za mladinsko vaterpolsko prvenstvo, ki bo v Budimpešti od 22. do 30. julija.
Skupine so tako sestavljene:
A SKUPINA: Madžarska, ZRN, V. Britanija, Turčija
B SKUPINA: Španija, SZ, Romunija, Avstrija C SKUPINA: Jugoslavija, ska, Danska, Bolgarija, Poljska D SKUPINA: Italija, Nizozemska, Švica, Francija, Češkoslovaška
Šved-
KOŠARKA
Uspeh «azzurrov»
REGGIO EMILIA — V tekmi za evropski pokal narodov je Italija premagala Turčijo s 107:77 (42:28).
Danes bodo «azzurri» igrali v Pe-saru z Izraelom.
OBVESTILO
ŠZ Bor
sklicuje za ponedeljek, 19. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR
Iz planinskega sveta
Posnetek
s košarkarskega srečanja v Gorici in selekcijo iz BiH
med ojačenim Domom
Vse je pripravljeno za 7. srečanje slovenskih planincev.
To nedeljo bo v Boljuncu oziroma v Bazovici sedmo, že tradicionalno srečanje zamejskih planincev ter članov obmejnih planinskih društev iz Slovenije. To planinsko slavje prireja SPDT, spored pa bo naslednji: od 10. do 11. ure bo zbirališče pred Kulturnim domom v Boljuncu, kjer se bo tudi začel pohod skozi vas preko Glinščice, Bo-tača na Jezero ter preko bazoviške gmajne v Bazovico, kjer se bo ob 15. uri pričel kulturni spored, ki bo med drugim vseboval nastope raznih pevskih zborov ter skupin. V popoldanskih urah bo po kulturnem sporedu ter še zvečer do 24, ure igral narodno-zabavni ansambel *Kras». Že od jutranjih ur naprej bodo na prostoru Gospodarske zadruge v Bazovici delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru.
Predvideva se, da se bo tega planinskega slavja udeležilo res mnogo planincev. Tako so nam z Jesenic javili, da bodo v Boljunec privozili vsaj štirje avtobusi tamkajšnjega planinskega društva. Mnogo jih bo še tudi prispelo iz Tolmina, Bohinjske Bistrice, Nove
•iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiimviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiimiiHiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHHiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiminmiiiiiiiiiii
ODBOJKA
V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA CENTRA IZ GORICE
Turnir Mladinskega centra iz Gorice povsem uspei
Koristno sodelovanje z ekipami z onstran meje in z novogoriško Zvezo mladine
Danes objavljamo podrobne rezultate in seznam nastopajočih celotnega letošnjega 3. odbojkarskega turnirja za pokal Mladinskega centra, ki je bil prejšnji teden v Slo venskem dijaškem domu v Gorici.
MOŠKA KONKURENCA
A SKUPINA
Jami je - Krvodajalci 1:1, Mlad. odsek Jezero - Jamlje 0:2, Mlad. odsek Jezero - Krvodajalci 0:2.
KONČNA LESTVICA: 1. Jamlje.
B SKUPINA
Mlad. odsek Štandrež - PD Sovodnje 1:1, PD Sovodnje - PD Naš prapor 2:0, Mlad. odsek Štandrež - PD Naš prapor 2:0.
KONČNA LESTVICA: L Mladinski odsek Štandrež.
C SKUPINA
MK Gorica - PD Kras 2:0, MK Gorica - PD Danica 2:0, PD Danica - Kras 1:1.
KONČNA LESTVICA: L Mladinski krožek Gorica.
D SKUPINA
Slov. šole RMV 2:0, LB Nova Gorica - RMV 0:2, SPDG - Slov. šole 1:1, LB Nova Gorica - Slov. šole 0:2. SPDG - RMV 1:1, LB Nova Gorica - SPDG 0:2.
KONČNA LESTVICA: L Slovenske šole.
POLFINALNE TEKME
Jamlje - Mlad. odsek Štandrež 2:0, MK Gorica - Slov. šole 2:0.
FINALE ZA 3. MESTO
Mlad. odsek Štandrež - Slovenske šole 2:0.
FINALE ZA L MESTO
Jamlje - Mlad. krožek Gorica 2:1.
Mlada kotaJkarica prosvetnega društva «Otnn Župančič* iz Štandreža Silvana Marušič, ki te dni nastopa v državnem finalu mladinskih iger v Bariju
ŽENSKA KONKURENCA
A SKUPINA
MK Gorica - PD Danica 2:0 (b.b.), Kras - Danica 2:0 (b.b.), MK Gorica - Kras 2:0.
B SKUPINA
Naš prapor - LB Nova Gorica 1:1.
FINALE ZA 3. MESTO
PD Kras - LB Nova Gorica 1:1.
FINALE ZA L MESTO
PD Naš prapor - MK Gorica 2:1.
POSTAVE ŽENSKIH EKIP
Ljubljanska banka Nova Gorica (ZSMS Nova Gorica): Nives Berginc, Ester Čopič, Darja Boltan, Ivanka Konic, Milojka Marega in Slavica Pertovič.
PD Kras - Dol Poljane: Alida Devetak, Cirila Devetak, Danjela Lavrenčič, Emanuela Peric, Loredana Lavrenčič, Susana Krulc in Lučka Uršič.
PD Naš prapor (Pevma, Oslavjc in Šent Maver): Dolores Bensa, Marta Vižintin. Silvana Perše, Manuela Primožič, Neva Prinčič, Tatjana Koršič in Danja Bregant.
Mladinski krožek Gorica: Adrija-na Petejan, Vida Cijan, Marta Koren, Antonietta Petejan, Manuela Černič, Kristina Knez, Eva Orzan, Sandra Maraž, Loredana Baranja in Amalija Lorenzon.
PD Danica se v tej konkurenci ni v doglednem času prijavilo na igri-š<5c.
POSTAVE MOŠKIH EKIP
PD Danica (Vrh): Lucijan Čemic, Žarko Grilj, Venko Černič, Silvan Devetak, Ivo Devetak, Gabrijel Devetak in Darin Devetak.
PD Kras (Dol - Poljane): Srečko Vižintin, Lucijan Moro, Silvan Vižintin, Ivo Devetak, Franko Peric, Brano Šuligoj in Igor Juren.
PD Naš prapor (Pevma, Oslavjc, Šent Maver): Vili Prinčič, Rudi Pavšič, Damjan Klanjšček, David So-šol, Marjan Bevčar, Stanko Radi-kon, Aleš Figelj, Radovan Sfiligoj, Ferruccio Mužič in Sergij Jakin.
Jamlje: Vilko Antonič, Bernard Soban, Maks Gergolet, Franko Ba-gon, Brano Oretti, Gabrijel Ferfo-Ija, Hilarij Kobal, Jordan Ferletič, Darjo Frandolič, Romano Jarc, Ivo Devetak in Hilarij Lavrenčič.
Mladinski odsek prosvetnega društva Jezero (Doberdob): Robert Fer-folja, Marij Bagon, Marko Jarc, Lucijan Frandolič, David Lakovič, Marino Gergolet, Gianfranco Pusson in Sandi Gergolet.
Mladinski odsek PD O. Župančič in ŠD Juventina iz Štandreža: Ivan
Plesničar, Karel Nanut, Renco Faganel, Loris Nanut, Rajko Tabaj, Massimo Tabaj, Edi Golob, Aleksander Corva, David Mučič, Edi Marušič in Lado Marchi.
Sekcija krvodajalcev Sovodnje: Marko Cotič, Adrijan Medič, Robert Pahor, Igor Černič, Štefan Cotič, Oskar Pavletič in Radivoj Čemic.
Mladinski krožek Gorica: Igor O-rel, Niko Brešan, Danjel Jarc, David Klanjšček, Igor Juren, Marjan Mavrič. Aleš Markočič, Igor Komel.
PD Sovodnje: Jožko Prinčič, Rado Pelicon, Stano Cijan, Rajko Petejan, Marko Butkovič in Marjan Tomšič.
SPD Gorica: Aldo Rupel, Boris Baša, Borut Leban, Mauro Kont, Aldo Baucon in Dušan Lapanja.
Ljubljanska banka. N«.v« Gorica (ZSMS Nova Gorica): Zvonko Pipan, Zmago Mirt, Pavle Šatelj, Vojko Je-lorčič, Bojan Gregorič, Budin Zoro in Stane.
Taborniki RMV: Marko Vogrič, Marko Lutman, Savo Vogrič, Livijo Semolič, Igor Pahor, Igor Košuta, Samo Sancin, Marko , Čubej, Mauro Dornik, Figelj, David Uršič.
Slovenske šole (dijaki učiteljišča «S. Gregorčič* in liceja «P. Trubar*): Boris Peric, Miran Vižintin, Tomaž in Venceslav Devetak, Anton Malič, Bagon, Damjan Terpin, Devetak in Ugo Dornik.
Sodniki turnirja: Mavrici j čemic, Boris Peric, Gabrijel Ferfolja, Aldo Rupel, Damjan Klanjšček, Boris Cotič, Sandro Corva, Rudi Pavšič in Igor Komel
Ob zaključku se nam zdi potrebno poudariti pomembnost sodelovanja na tem turnirju ekip z onstran meje, kar vsekakor utrjuje in razširja sodelovanje med goriškim Mladinskim centrom in novogoriško Zvezo mladine.
Prireditelji se zahvaljujejo vsem nastopajočim ekipam. Posebna za-
hvala pa gre vsem organizacijam, ki so k dobremu uspehu turnirja prispevale s pokali.
I. K.
MIN IBASKET
TURNIR «GODINA» CANIB — Sokol 69:48 (38:27)
SOKOL: Bogateč, Devetak 7 (3:6), Niko Pertot 8, Klanjšček 2, Busan, Žbogar 2, Nevenko Pertot 4 (0:2), Kojanec, Ušaj 23 (3:6), Sedmak 2.
SODNIK: Ceppi.
Po dobrem začetku (povedli so s 24:8) so Sokolovi košarkarji zaigrali porazno in dopustili nasprotniku, da jih je prehitel. To je povsem potrlo Nabrežince, ki so spet zaigrali nekoliko bolje le proti koncu tekme.
Tokrat so bili najboljši Ušaj in Žbogar ter Niko Pertot v prvi četrtini.
76:33
Visintini — Sokol (36:13)
SOKOL: Ušaj 15 (5:6), Devetak 5 (3:6), F. Pahor 2, Busan, Bogateč, Nevenko Pertot 2, Žbogar, Klanjšček 2. Niko Pertot 4, Kojanec 1 (1:2), Grilanc (0:2), Sedmak.
SODNIK: Giraldi.
Po predvidevanju je Sokol proti močni domači ekipi visoko klonil. Že v uvodnih potezah je bilo razvidno. da bodo domačini visoko zmagali. Kljub visokemu porazu smo v nabrežinski ekipi opazili majhen napredek, predvsem glede skupne igre.
Pri tem bi predvsem omenili dober nastop Ušaja, ki je igral nesebično in dal več podaj za koš svojim tovarišem.
SOFIJA — V okviru mednarodnega odbojkarskega turnirja v tem mestu je NDR premagala Italijo s 3:0 (7, 13, 10).
MLADINSKE IGRE
BARI —^iV'finalnem delu mladinskih iger so včeraj podelili prve kolajne. Med zmagovalci je tudi predstavnica Furlanije - Julijske krajine Furlani, ki je zmagala v skoku v daljino.
Goriško telovadno združenje UGG bo priredilo finalni del italijanskega mladinskega prvenstva v hokeju na kotalkah, ki bo 10. in 11. junija v telovadnici v dolini Kor-na. Na tem prvenstvu bodo nastopile ekipe iz Bassana, Trissina, Gorice in Modene.
od dru9°ll'
Edino, česar ne moremo predrj®9 ’ je lepo sončno vreme, ostalo ]° ™
Gorice, Kopra in še
že vse pripravljeno.	r
Bližnje delovanje SPD'
To nedeljo se je skupina pl°rt cev SPDT odpravila na izlet v # viže. Vreme je bilo lepo, h°Je ni bilo prav malo, skratka 1«P L ning za poletne napore v hrib j * * *
napore
* * «*
Na razpolago je še ne/coj -stih mest za dvodnevni avtovu izlet za nižješolsko mladino v ninsko pogorje s povratkom v zijo, ki bo v soboto, 17., ter v deljo, 18. junija. Interesenti se t ko vpišejo na sedežu ZSšDl I sv. Frančiška 20, tel. 76-73-04) #
poldanskih urah.
Pišite v Planinski
v Planinski vestn^
Oktobrska številka mesečniho 9 Planinski #
venskih planincev rianms*" d/, nik bo v celoti posvečena . rtil. maliki primorskih planinskih,
rt
■ H
štev. Uredništvo PV torej vabi »J
ki radi pišejo, naj pošljejo
prispevek v to primorsko
; okoli 600 aktivnih cj.
SPDT ima nov. Marsikdo od njih je v S1 že marsikaj doživel. Ali ne bi prav, da bi to tudi opisal?
10^
Prve smrtne žrtve v gorah
Prva lepa sobota in — terjali tudi prve smrtne žrtM^, gorah. To soboto je nekaj V°
niintm	f Tit*'	.
nedeljo
gorati, i o soooto je netcaj tr ^ p j uri snežni plaz presenetil	pij
štirih alpinistov, ki so sestop011 h,
T-htrlinonom. ylohu mori A/lflltn*	fth«
Hudičevem žlebu med Mali1° Velikim Prisojnikom (2572 mh sevalci so rešili le 19-letno ^
ro Likar iz Nove Gorice, urnrfi niso 27-letni Franc Bernik in
ltp
ni Gvido Trampuš iz Škofje ter 17-letni Aleš Zorč iz NoV° ^ rice. V gorah je snega še sti, zato je previdnost v teh rtZ, rih nujna. Res absurdno bi "jj. da bi se tudi letos ponovil letni žalostni rekord smrtnih \ v gorah v Sloveniji, saj bi,t°!l menilo, da nas ni to prav nie " čilo.	,
D. J'
OBVESTILO
ŠZ Bor	„
obvešča svoje igralce minibaskf vseli letnikov, da bo v ponedeb*.' 12. junija, na stadionu «1. 0,9 ' v Trstu, ob 18. uri	.g
POSLOVILNO SREČANJ
s kratkim športnim sporedom- _ igralci naj prinesejo športno ®P mo.
*>*•» OM.HI »	^

Delovanje ZSŠDl
«Revival 78»
V okviru odbojkarskega tek"10.^ nja »Rcvival 78» bo danes n*9 nja polfinalna tekma MOŠKI 21.00 v Dolini Breg A - Sokol Včerajšnji izid:
ŽENSKI POLFINALE J Ekipa 10 A - Trim 0:3 (-4, -11»

deželni salon umetnostnega obrtništva fiera di pordenone 7. - 11. junija 1978
JRNIK: DELAVNIKI 15.00-22 00 — PRAZNIKI 9.30 - 22 00
rtigianato4
raje jajce danes kot kokoš (kdo ve...?) jutri
Polica «4R» nagrajuje spretne in pazljive avtomobiliste: s svojimi visokimi garancijami (100/30/10 milijonov), ki nudijo resnično varnost in z garancijami, ki vključujejo tudi sopotnike. Predvsem jih nagrajuje s svojo zmerno ceno prav zaradi fransiže. Polica «bonus malus» je nad 25% dražja: to je tisto jajce danes na katerega lahko takoi
stvarno računaš.
Kdor pa izbere «bonus malus* se mu bo občutno znižala cena police šele po štirih zaporednih letih brez nesreč. Toda koliko si prihranil med tem časom s polico «4R»?
Torej če želiš jajce danes imaš vso pravico da ga zahtevaš.
poiščite v «PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adrlatlco, ki Vam |e najbližfa
\
POLICA AVToil^^f
izplača se vedno
Lloyd Adriatico
**	ACCin IDA7IHMI
ASSICURAZIONI
REGISTRACIJA
GO-TS
TIP	FISKALNE KM				
11 POLICE |	DO 10	10-12	12-14	14-18	NAD 18 j
4R	51.200	75.800	80.400	108.100	128.100
BONUS MALUS	64.575	95.550	101.325	136.185	161.280
?!
\