m. m. « LioDiiHBi, s četrtek, dne 30. novembra 1905. Velja po pošti: ta celo leto naprej K 26'— tt pol leta „ „ 13-— xa ?etrt leta „ „ 6 50 ti en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: ga celo leto naprej K 20*— %» pol leta „ „ 10"--na četrt leta „ „ S'-— ti en mesec „ „ 1-J9 Za poSllj. na dom 20 ti si« mesec. Posamezne Stev. 10 h„ Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod Iti -- dvorlSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefranklrana pisma s« nt sprejemajo. Ur«dnlSkcga telefona Stev. 74. Političen list za slouenski narod Leto XXXIII. Inserat!: Enostop. petitvrsta (72 rnm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je « Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■■ - Vsprejema naroinlno, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Volivna reformo. Dunaj, 29. nov. Zgodovinsko važno je trenotje za bodoči razvoj Avstrije, ko naj sedanji umirajoči parlament ustvari nov volivni red, sam sebi potegne vrv za vrat in odpre duri drž zbornice širokim ljudskim slojem. V govoru barona Gautscha st* važni dve formalni izjavi: Prvič, da vlada predloži načrt volivne rtforme najpozneje do 15 svečana; drugič, da hoče premagati vse ovire proti volivni reformi. Kar se tiče prve izjave, bi pač želeli, da bi imeli pred seboj že gotov načrt Pomisliti pa moramo, da se volivna reforma ne more stresti iz rokava. Vlada se je šele pred dobrim mesecem odločila za splošno in enako volivno pravico, in v to svrho je treba mnogo priprav. Bati se je le, da bi razni faktorji zavlekli to vprašanje navzlic zagotovilu barona Gautscha, da se ne ustraši ovir, s katerimi mora računati vsaka avstrijska vlada. Važnejše pa je vprašanje: Kakšen bode novi volivni red za državni zbor? V tem oziru pa se nam vsiljujejo mnogi tehtni pomisleki. Vlada načeloma prizna splošno in enako volivno pravico. To načelo pa omeji z raznimi pogoji, kateri dopuščajo splošno pa neenako volivno pravico Vlada hoče v načrtu podati »fotografijo avstrijske države. Ako bode vlada fotegrafovala avstrijske dežele po birokraški statistiki ia nemškem zemljevidu, potem fotografija gotovo ne bode odgovarjala resnični podabi. Mandati naj se dok č jo za posamezne dežele. Dobro, temu no moremo ugovarjati, ker avstrijske kronovine tvor jo zgodovinske celote. Odločno pa bi morali ugovarjati, ako bi novi volivni red nekaterim deželam skrčil število mandatov, da jih podeli drugim. To bi se zgodilo gotovo le na škodo Jugoslo vanov. Uradna statistika šteje prebivalstvo po občevalnem in ne po materinskem jeziku. In dobro vemo, da to štetje mnogo Slovanov prišteje Nemcem in Italijanom. Ako vlada ne izključi analfabetov, k dr je povsem pravično, tudi posameznim deželam ne sme kratiti števila poslancev. Na to pa računajo Nemci in vlada hoče ustreči tej zahtevi, ko pravi: Razdelitev posameznih volivnih okrajev se mora ozirati na davčno moč, na kulturne in gospodarske razmere. Vlada hoče dalje v varstvo narodnih manjšin v posameznih deželah uporabiti v posebnih slučajih proporčni zistem. Načeloma temu zistemu ne ugovar ame. Varstvo narodnih manjšin je lepa, plemenita misel. Ako hočejo vlada in Nemci varovati vse narodne manjšine brez razlike, je na tej podlagi sprava mogoča. Odločno pa bi se morali upreti, ko bi novi volivni red branil in ščitil le nemške mat jšine. Ako bi n pr volivni red zagotavljal Nemcem narodno posest v ponemčenih spodnje štajerskih mestih in trgih, izročit pa Sio Vence na Koroškem in v tržaški okolici ter Hrvate v Istri na milost in nemilost Nemcem ter Italijanom, morala bi viharno oporekati vsa slovanska javnost, da prepreči kričečo krivici. Zastopniki nemških strank so že sklenili, da pripravijo statistične podatke o »davčni moči, kulturnih in gospodarskih razmerah" posameznih narodov v Avstriji. Da bodo zmetali na nemško tehtnico vsa šila in kopita, abece^ifojktfcja nemške čed-nike, o tem ni dvoma. Ako bode vlada na tej podlagi „ fotografe vala" Avstrijo, potem utegnemo priti z dežja pod kap, vsaj v narodnostnem oziru. Dolžnostje torej vseh slovenskih rodoljubov in domoljubov, da nabirajo vsak v svoji občini natančne podatke o slovenskem prebivalstvu. Morda bi bilo umestno, da se ustanove ožji odbori, ki naj takoj gredo na delo. Čakati ne smemo, da vlada že izgotovi in zbornici predloži načrt novega volivnega reda, preden dobi zanesljive podatke. V odseku ali zbornici je potem težko izpreminjati posamezne volivne okraje. Vlada mora čimpreje dobiti v roke natančne podatke o narodnostnih mejah, oziroma slovenskih manjšinah v posameznih političnih okrajih, mestih tr gih in vaseh. To velja v prvi vrsti za Koroško, Štajersko in vse Primorje, osobito pa za Trst z okolico in Istro. »Slovanska zveza" je imela danes daijšo sejo ter prerešetala vse tu kratko izražena vprašanja. Izvolila je tudi poseben odsek, ki naj si v t <5 m oziru razdeli delo za vse južne dežele, v katerih prebivajo Slovenci in Hrvatje. Rojaki,ne spite! Sedaj je čas, da svojemu rodu rešimo vsaj primerno volivno pravico. Volivne reforme se ne delajo vsako leto. Kar zdaj zamudimo vsled nebrižnosti, obžalovali fcoms morda desetletja. Pripomnim še, da bode v imenu »Slovanske zveze" v sedanji razpravi o vladni izjavi govoril dvorni svetnik Šuklje. Češka narodna stranka. Izvrševalni odbor češke nar. stranke je imel 26 t. m. pod predsedstvom dr. Matuša sejo, pri kateri so odobrili nov strankin program, ki ga predlože shodu zaupnikov. Razgovarjali so se tudi, kako naj nastopijo Star«čehi nasproti drugim češkim strankam. Kriza na Ogrskem. V ponedeljek so izvolili v nepravilno sklicani seji grefa Aleksandra Vigyaza za podžupana peštanske stolice ic ga takoj zaprisegli, nakar so zaključili sejo. Komaj je z ključil predsednik sejo, je dešel v zboro valnico neki policijski nadzornik, ki je na znanil v imenu višjega župana, da razpušča sejo. Klicali so mu: Prišli ste prepozno, ker smo že storili, kar smo nameravali. — Višjega župana grofa Lassberga niso pustili v posvetovalnico in se z mizami in stali zabarikadirali vrata. Grof Lassberg je naznanil zadevo državnemu pravdniku, ki je pnčel preiskavo proti onim, ki so 'zabarikadirali vrata. Ta novica je navdušila vse učiliško mladež tako, da je dal rektor zapreti vseučilišče. Djaki so pobili okna pri uredništvu lista »Ui Magyar Orszag". VZe-munu so povodom zaoriseganja novega višjega župana grofa Pallavicinija razobesili črne zastave. Pallavici ni mogel dobiti sta novanja v nobenem hotelu in se je zato nastanil pri nekem uradniku. Kralj Hakon. Kralj Hikon je prisegel v ponedeljek v stortinRu na ustavo. Pri prisegi je bil tudi navzoč pruski princ Henrik in tuji admi rali. Kralja so povsod živahno pozdravljal'. Ministre je naprosil, naj obdrže še nadalje svoja mesta. Med mnogimi bizojavkumi se nahaja tudi ona švedskega kralja Oikarja. Japonske izgube v rusko-japonski vojski. Tokio. Armadni zdravniški oddelek poroča, da so imeli Japonci v rusko-japon-ski vojski 218.429 ubitih in ranjenih in 221.136 bolnih vojakov. Nemiri v Znojmu. V Ziojmu so bili 26. t. m protinemški nemiri. Tepli so se Nemci in Čehi Pobit.h je bilo več š;p. Končno je moralo nastopri vojaštvo, ki ie zasedlo »Besedo" in pa nem ško hišo Zveč;:r so se ponovili nemiri. Neki češki zdravnik je bil ranjen s kamnom na čelu. Nemiri In upori u Rusiji. Vojaški upor v Sevastopolu. V Sevastopolu so proglasili vojno stanje. It Kišeneva je došel en pehotni polk in artiljerijska baterija, da se udeležita boja proti upornikom Na vojašnicah so razvite vojne zastave. Sevastopoljski poveljnik je izdal ufcaz, naj odjadra bredovje na morje, ker je hotel tako zadušiti nemire, a mornarji niso hoteli izvršiti povelja. C e p r i -čnouporniki z bojem na suhem,jim je zagotovljena pomoč brodovja. »Times" poročajo o položaju v Sevastopolu: Vlada je sklenila, da zaduži s silo sevastopoljski upor. Jutri (t. j 30. t. m) nameravajo z orožjem zadu šiti upor ako se uporniki prej ne udajo. Vsa Rusija pričakuje nestrpno konca. Nekateri sodijo, da konec ne bo ug«dea za vlade. Uparniki so namreč zasedli vse utrdbe, izvzemši dveh ia tudi večji del brodovja je v oblasti upornikov. Zunanja zna menja nespoštovanja do carja so povzročili revolucijski agitatorji. Po'«žaj vlade je obupe?. »Novoje Vremja" sodijo, da je kakih 1000 upornih vojakov v Sevastopolu. V vojašnicah je 400 pušk in le malo patron. Razmere v armadi. V elektrotehničnem vojaškem zavodu so nameravali 27. t ni. prijeti 230 mož, ker so prispevali k zbirkam za politične žrtve. A vojaki Šemenovega gardnega polka in gardni lovci niso hoteli zapreti svojih tovarišev ,Times" poročajo iz Peterburga: V Haibinu so zaprli mnogo častnikov, ker so se udeležili revolucijskega gibanja. General Linevič je izključil iz armade 50 častn kov, ker so širili med vojaki prekuc jska načela. V Moskvi sta bila degradirana dva častnika, ker sta se udeležila pogreba nekega soci alnega demokrata. »Tageblatt" pereča iz Londona, da je dovoli vojni minister voja kom, da smejo zborovati po vojašn cah zato, da sestavijo svoje pritožbe, ki jih potem p ved leže oblastim Witte proti avtonomiji Finske, Poljske in Kavkaza. Kazaško prebiaalstvo je brzoiavilo Witteju, naj ne dovoli avtonomije Fi.iski, Paljski in Kavkazu prej, dokler o tem ne sklepa gosudarstvena duma, ker je večina ruskega ljudstva proti avtonomiji. Witte je odgovoril brzojavno, naj se rusko prebivalstvo pemin, ker ministrski svet ne namerava nasvetovati carju koraka, ki bi lahko povzročil, da se ločijo od države obmejne dežele, ki si jih je pridobila država po velikem že zgodovini pripadajočem trudu. Nova stranka. „Novoje Vremja* poroča, da je izvolila stranka za novi red in desnica za svojega načelnika kapitana Klada, slavnega kritika ruske mornarice, ki je prvi objavil na palce ruske mornance. Nova stranka je zadovoljna s carjevim manifestom in bo poizkusila vse, da se izvrše v mr.nifestu napovedane izpri menihe. Stavka brzojavnih uradnikov. Stavkati so pričeli brzojavni uradniki. Ustavljen je telefonični promet v Moskvi in Peterburgu. V ruskih glavnih me stih Odesa Riga, L'bava i. t d. stavkajo poštni in brzojavni uradniki. Z Dunaja in Berolina poročajo, da so pretrgane vse brzojavne zveze z Rusijo Stavko je povzročilo ministrstvo za notranje stvari, ki je nastopilo proti poštnim uradnikom, jim prepovedalo pristopati k njihovi stanovski zvezi in odpustilo 25 uradnikov agitatorjev. Odpravljeni protijudovski zakoni. Witte je povzročil, da so odpravili vse zakone proti judom in povzročil enakopravnost judor z ostalimi ruskimi državljani. — Wittejeva soprana jejudinia t« pove vse. Ode&ko vseučilišče. Novi višji mestni glavar G r i g o r -j e v je izjavil, da hoče zapreti vseučilišče, ker so se vršili na njem shodi. Vojaštvo je zasedlo vseučilišče, kar je povzročilo veliko razburjenje, ker so sklenili profesorji imeti vseučilišče odprto tako za predavanja kakor tudi za shode Gapon v Peterburgu. Nedavno so naprosili Witteja, nai dovoli G a p o n u povratek v Peterburg. Witte je rekel, da je to zvezano s težavami, ker pripada Gapon duhovskemu sodišču in je pobegnil iz Rusije. Pristavil je pa še poredno: Sploh je pa nepotrebno, prositi za Gapona. ki je že od 19. avgusta v Peterburgu. Policiji sicer to ni znano, a meni je znan cel« njegov naslov. Osemurni delavnik. Delavci v peterburških mestnih podjetjih so kar sami uvedli osemurni delavnik. Gibanje za uolivno pravico. Idrija je predvčerajšnjem praznovala. Man festacja se je izvršila v polnem redu OJ drugod je pnšlo več orožnikov, ki pa niso imeli nič posla. Javnishodza volivno pravico se je vršil v M i r n u p r i G o -r i c i v nedeljo 26. t. m. »b navzočnosti kakih 200 delavcev. Guvoril je odvetniški koncipijeiit g. dr Dermastija, ki je v svojem tri četrt ure dolgem govoru prav lepo pojasnil pomen in pravičnost volilne pravice Navzoči ss med govorom ploskali ter z glasnimi »vun z volilno pravio" klici pokazali, da vedo, zakaj se gre in da so za dosego iste pripravljeni še več žrtvovati. Govoril je tudi domači g. kaplan Ivan Podob n i k ter delavce navduševal v boju za svoje pravice. Predsedoval je shodu g. I C o t i č , predsednik »Kat. del. društva" v Mirnu. Gospod kaplan je obžaloval, da se na Goriškem v tem oziru med nižjimi sloji ni mnogo ali nič storilo in da čast gre miren-skim delavcem, ki so v ta namen sklicali prvi javni shod. V Gorici sta se vršila predvčeraj-njira dva she-cej energična. V Stolnem Belemgradu je bila pri nekem Poppu, ki jo je prodal za 300 gld. Lowyievi v Pulj. Enkrat se je hotela že usmrtiti. V Pulju je bila v takozvani „Offl ziershsu1?". Ta priča pove tudi, da je ma-dama Lowy znana v Pulju pod imenom »Madame Bertba". Akoravno je pri L0wy jevi bilo zelo slabo, vendar je večkrat prišla k njej. Bla je tudi v Basni, Budimpešti, a se je vedno vrnila nazaj, ker je tu imela znanke. Lowy pošilia dekleta tudi v M lan. Beti F 8 r n e r (Hilda) je bila proiana za 700 K. Blago, ki je bilo v trgovini vredno 12 gld., ji je Lowy prodala za 30 gld. Po magati si pa ni mogla. Ako se je hotela katera pritožiti, je rekla Lowy: „Ne morete nič storiti, ker sem .madame Bertha". Govorilo se je, da je Lowy podkupila Podgorška. Pisem dekletom ni hotela dajati. „L j u b o sodišče". Magdalena Reinhackl, sedaj šivilja na Dunaju, je bila pred tremi leti v L ubljani, kamor je prišla iz Dun. Novega mesta. Brala je v listih o „modernem suženjstvu v L j u b 1 j a n i" in se je oglasila pri liuHjanskem sod šču za pričo. Seboj je k Lowyievi prinesla kovčeg, v katerem je imela lepega perila in obleke za 400 K. Ko ie hotela iz Ljubljane na Dunaj domov, ji Lowy ni hotela dati kovčrga in je izprva sploh ni hotela pustiti. V Ljub ljano je prišla z 1 gld. gotovine v žepu, odšla pa je s 155 gld. dolga. Vrhutega je dobila gnjusno bolezen in je morala v bolnico. Ljubltanskemu sodišču je pisala: „Lie-bes Gericht! Schauen sie, das ich zu mei-nem K< ff r komme". (Ljubo sodišče, glejte, da pridem do svojega kovčega) Obleke. — Nekdaj in seda j. ■ Mesarjeva znanka. Šivilja O. B izpove, da so bile od Lowy naročene obleke le fiie. Takih, o kakršnih pripovedujejo druge priče ona ni delala. Na vprašanje, koliko rabi za eno tako obleko, pravi priča, da se lahko zgodi, da celo 16 metrov. Predsednik: Pa mora biti oseba že precej korpulentna (Smeh). Na vprašanje, če je delala tudi druge obleke, odgovori, da ne. Predsednik: Ker deklic niso ven pustili Dr Z a r n i k izpove, da je pri raz pustu bordela oddala Lowy policiji po svo jem zasiopmku dr. P i r c u 90 gld. za potne stroške odpuščenih deklic. Rekle so poprej, da nimajo nič svojega denarja, a pri osebni raziskavi se ja našlo pri njih vseh okrog 16 sli. Sedat so ondi 3 razredi. Na dražji je 9 K za stanovanje in hrane. V vsaki sobi je tabela, na kateri so zapisane cene. Kar ostane od hrane in stanovanja, lahko dekle dene, kamor hoče Seveda mora s tem plačati zdravnika, obleko, svoje perilo. Pijačo si kuni zun*j za navadno ceno Prebere se izpoved prostitutke Bra m-stein, rojene v Mariboru. Kakor je pred sedniku naznanil osebno dr. P i r c , se Braunstein sedaj nahaja v Ameriki. Bila je po mnogih krajih Ogrske. H še na Ogrskem so pod mnogo strožjo policijsko kontrolo, ko na Avstrijskem. Ko je prišla k Li5wyjevi v Pulj, ki jo je kupila za 80 gld., jo je ta prosila, naj reče na policiji, da ji je dolžna 380 gld.; ona pa se je branila, češ, da ni nič dolžaa. Na prigovarjanja tovarišic, češ, da dekle, ki ni dolžno, ni nič vredno, se je udala in povedala na policiji, da je dolžna 200 gld D;kletu je silno težko priti iz hiše, ker jim L0wy vse vzame. Posebno hudo je v Ljubljani, kjer policijski šef podpira L8wyjevo. Ko je bila poslana iz Pulja v Ljubljano, ni dobila seboj nič de narja V restavraciji v Divači je brez plačila dobila kosilo, ko je povedala, da je v lasti madame Lowy Predsednik: Ta ženska je imela na vsi progi vse organizirano! V bordelu je spoznala mesarja Jožtfa Stre-harja. Ta ji je dal dosti zaslužiti in jo je tudi odkupi! od L6wyjeve. Bila je nato nekaj časa zaprta in potem pri Giinzbergerju v Sarajevu. Državnemu pra«dmštvu je razmere naznanil neki obiskovalec Rudolf M i k u s c h, ljubimec Kat. Gajšek (Ljubice) Kordosz (H d ika) je v taki služti že štiri leta. L6wy dekleta tudi pretepa, ako ji ne dajo vsega zasluženega denarja. Pismene izpovedbe drugih žrtev. Danes dopoldne se je nadaljevala razprava. Izpovedi prič se prebirajo. Vse soglašajo v tem, kar naglaša obtožnica in prejšnje priče. Katarina Gajšek je sedaj v Zagrebu Ta pravi, da se razmere v drugih bordelih niti primerjati ne dajo z razmerami v Ljubljani. Dekleta so se morale Lowy ievi zjutraj klanjati in ji poljubljati rolo. Lowy ima zveze s Trstom, Sarajevom in Budimpešte. Dekle ne more drugače proč, kakor če jo kdo odkupi kakor živino. Lowy je zelo surova in je nekoč zjutraj, ko priča ni mogla vstati vsled bolezni, začela preklinjati njo in njene stariše M a r u s s i (Kamila) izpove, da ima Lčwy zveze z Milanom, Trstom, Sarajevom. Podgoršek je z dekleti tudi bil silno surov. Na njihove pritožbe je dejal: .Luder, Mist-vieb! Scbweigen sie, sonst bekommen sie Ohrfcigen!" Pismene pritožbe so bile nemogoče. Iz izpovedi neke C z e r m a k (Dore) je razvidno, da je zaračunila L6vvy za 3 pare nogavic 15 gld! Iz izpovedi Iionke G e r š e v i <5 (Klo-tilda) je razvidno, kako mogočno se je čutila L o w y Rekla je: Pokažem vam, kaj znam! Pokažem vam, kaj sem! Jaz sem Madame Bsrtha. Neko malo Hrvatico, ki je bila v bolnišnici in se je branila vrniti nazaj, je Lowy dala poslati po odgonu nazaj v domače občino Druge, ki so bile uporne, so morale iti pa gledat, kako so uboga Hrvatico gnali po odgonu. Neko E!zo (Hodnik), ki je ušla iz Ljubljane, je dala brzojavno aretirati v Gradcu, češ, da je nekaj pokradla. Dognalo se pa je, da je dekle dotične lišpe imela sama. Izpovedi Matknvič Alojzije (Irene), Sofije Soki (Milke) GalamboŠ (Viktorije), Aigelus (Si-donije), Hogmasci (Karole) Kastid (Albe) ne povedo mč novega. Slovenska izpoved Slovenke Slame Veronike (Margarete), kaže, da je bilo dekle 1 leto v hiši in sicer 3 tedne pri Lowyjevi. Poprej je bila v Pulju pri neki Ozler, «d katere jo je Lowy kupila za 133 kron^Lowy ima zvezo z raznimi mesti. Žalostno je čuti izpoved Raze B a -I u s c a k (Fride) kako bi se rada vrnila domov k svojim starišem in bi ondi začela drugo življenje, a b lo ji je nemogoče zaradi dolgov, ki jih ni mogoče na noben način plačati. Dvakrat že je skoro plačala, a Lowy je znala umetno zopet dolg zvišati. Z dolgom pa ni mogoče zapustiti hiše Lfl-wyieve. Prebere se nadalje izpoved M a -ruške Mike (Juriške), 18 let stare Ma-žarke in Mariške Varo (Piruške), ki pripoveduje, kako je neka Frici jokala in prosila, naj jo puste iz te hše. A namestnica Ltiwyjeve jo je zaprla v sobo. Iz te sobe je bilo slišati le neko t o ž n o ječanje in čuti je bilo, kakor bi bila Frici imela usta zamašena. Drugi dan je imela Frici na glavi znake udarcev. Ptislana je bila nato po odgonu. Dekletom so uslužbenke grozile, ko so se pritoževale, naj bodo mirne, češ : ,L5wy ima pamet in pa tudi denar!" Izpoved Roze Kalakay (Olanda) pravi, da je govorila L8wy, k# U je policija prepovedala, da bi spati po 2 dekleti v eni postelji in pod streho: Cikajte, ko se vse poleže, bodete zopet spale p«d streho!" Predsednik: To se pa k sreči ni več zgodilo! Nato se prebero razne stvari in se kon-statira, da je hiša Matilde L0wy v Pulju tudi zaprta zaradi podobnih slučajev. Zagovornik dr. F r i s c h a u e r predloži med drugimi neki izkaz, koliko davka plačuje Ltiwy Davek znaša ves skupaj do 1744 K. Predsednik: To ni veliko, ke ima premoženja na stoti s e č e ! Državni pravdnik T r e n z natančnejše precizira obtožbo. Zagovornik dr. Frischauer protestira, češ, da je dokazovanje že zaključeno. Nato predlaga g. državni pravdnik, naj se zasliši oskrbnica K 1 a u e r, da nam pojasni, kako je bilo knjigovodstvo in poslovanje v tej hiši. To pričo je kot razbremerabno pričo predlagal včeraj zagovornik, danes pa izjavil, da je ni treba za-slišati. Ko jo je nato predlagal T r e n z , se je pa proti temu dr. Frischauer z v o odločnostjo proti ril. Sodišče sklene, da se Klauer zasliši. Ker ni priča navzoča, je da sodišče poklicati in obravnava se odgedi do pol štirih popoldne. Izpred porotnega sodišča. Cel teden v senu skrit. Mati j a H a n a č e k , 36 let stari delavec iz Sevnice, je nevaren tat. B.l je zaradi tega že 9krat kaznovan, enkrat celo na tri leta težke ječe, potem so ga oddali v prisilno delavnico v Messendorf. Dne 15. septembra je pri posestnici Frančiški T o m a ž i č na Skofeljci vstopil za hlapca, a se je hitro naveličal dela in odšel drugo nedeljo iz službe. Dne 1. okt. je nesla gospodinja pod streho žakije sušit in pri tej piiiiki videla, da se v senu nekaj ziblje. Takoj je mislila, da je morda v senu kak tat skrit. Poklicala je svojega moža Janeza, ki je začel tatu iskati, a ga ni mogel dolgo zaslediti. Sosed Jožef Volkar, ki je prišel na pomoč, je po magal razkopavati seno in tu sta našla prejšnjega hlapca Matije Hanačka, ki j ma je dejal: „Storite z menoj kar hočete, če me boste žandarjem naznanili, vam bom pa že pomagal!" T o m a ž i č ga je izpustil in se vrnil z Volkarjem v hišo. Gospodar gre v mraku še enkrat ped streho ter vidi Hanačka zopet skočiti nazaj v seno. Gospodar pokliče V o 1 k e r j a ter pričneta iskati tatu, ki se je pa zopet zaril v seno, in z veliko težavo sta ga spravila na dan, kjer so ga poklicani orožniki aretovali. Go-spedinja Frančiška Tomažič pravi, da je Hanaček dobro vedel, da ima ona denar, ker je bila izkupila tačas za fižol 220 K. Obdolženec priznava, da je bil celi teden pod streho skrit, ter čakal na ugodno prilik« za izvršitev tatvine. Pripravil si je v to svrho sekiro, preskrbel se je tudi z živilom, kajti kupil si je kruha in sira, steklenico žganja, nekaj medu je pa pri To-mažičevih izmaknil. Porotniki so vprašanju glede tatvine s pripombo, če je Hanaček tat iz navade pritrdili, in sodni dvor ga je obsodil na šest let težke ječe, po prestani kazni bo pa oddan pod policijsko nadzorstvo. Uboj Benjamina Dettela v Zagorju. V soboto, dne 26. avg. t. 1. nekaj minut pred 8. uro dopoldne, našla sta v Kisovcu stanujoča premogarja Lojze Kramar in Luka Lavrin, ko sta šla v Toplice, na poti med Kisevcem in Martanavčevim mlinom na sredi ceste ubi tega ležati rudniškega uradnika Benjamina Dettelo. Izpočetka se je mislilo, da je zavratno ustreljen, potem se je kon-statovalo, da je ubit. Zdravnika sta našla, da je imel Dettela lobanjo razbito, možgane zmečkane, spodnjo čeljust zlomljeno in levi palec preklan; umrl je vsled otfpnjenja možganov. Ker je Benjamin Dettela tisto jutro preden so ga našli mrtvega, z več ljudmi govoril, je bilo dognano, da se je izvršil zločin tisto jutro med 7. in 8. uro. Orožniško poizvedovanje je sledeče dognalo: 22 korakov od mesta, kjer so našli mrliča, vedi navzgor stezica in za nekim grmovjem je ležal oma-zan rudarski cepin oškrepljen s krvjo ter so se na njem še držali sivi lasje, kakršne je imel Dettela. Na cepinu je bila vsekana št. 481 in dognalo se je v rudarski pisarni, di je bilo to orodje v porabo pri delu iz ročeno Martinu Raku, 29 let staremu premogarju iz Lok pri Zagorju doma. O ož-niki so ga našli doma; zaradi cepina vprašan, je rekel, da mu je bil pred okoli 2 mesecema ukraden, sploh je Rak odločno tajil krivdo in zavračal od sebe vsaki sum. Končno se je pa le udal, da je on usmrtil Benjamina Dettelo. Opisoval je dogodek sledeče: On pravi, da je šel dotično jutro k strojnemu rovu pogledat, če je kaj drv zanj pripravljenih, in ker jih ni naš<*l, šel je proti šupi, ki stoji poleg strojnice, pri šupi je na tleh ležal kramp, katerega je pobral ter videl po številki, da je njegov kramp. Sklenil je iti naravnost domov. kar se spomni, da bi šel rudniškega uradnika prositi, da bi mu knjižic« pod pisal, da sme pri ruda škemu konsumu vzeti 10 kilogramov moke, ker ni bilo doma nič več živeža. Res je kmalu D e 11 e 1 o srečal, ga pozdravil ia prosil za omenjeno dovoljenje; a ta ga zavrne, da ne mere sprejeti te prošnje, češ, da je že preveč prejel. Obdolženec pravi, da je predenj pokleknil in penevil prošnjo a on da je ostal neizprosen. Sedaj, tako trdi Rak, mu je šinila mi*el v glavo, da mu je za obupati, skočil je kake 3 korake za njim in ga pobil s cepinom; p«-'pomni Še, da ni imel namena ga usmrtiti. Ž:na obdolženca sc je odrekla pričevanju ter se s 3letno hčerko jokaje poslovila od svojega nesrečnega moža Porotniki so vprašanie na umor z 11 glasovi zanikali, potrdili pa vprašanje na uboj. O obsodbi smo že v včerajšnem listu poročali. Rak je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Rak, ki se je med obravnavo vedno jokal je takoj kazen nastopil. Nepoboljšljiv tat. Na večer 20. oktobra okoli desete ure zvečer, zasačila sta krčmar Jakob Bevc z Dunajske ceste ter izvošček Jakob Pukelstein že 17«rat kaznovanega tatu Janeza Reka r j a 29 let starega delavca iz Trebelje-vega pri prodajalni Matevža Zupana v istem trenotku, ko je ravno hotel okno prodajalne, skozi katero je na prost j prišel zaklepati. Prijetega tata sta 8 pomočjo nadstražnika Štefana Gortčana tirala na magistrat, dočim jima je neki drugi človek, ki je poleg tatu stal in očtvidno bil njegov tovariš ušel. Vrednost ukradenih reči znaša 51 K 14 v. Rehar jebilkottatiz navade obsojen napetlet težkeječe poojstrene z enim postom in trdim ležiščem. Dnevne novice. Eksoelenca je zopet zdrava. Baron S c h w e g e 1 je bil baje vsled po litičnega nahoda zapustil krmilo in svoj čol niček izročil političnim valovom v dež. zboru kranjskem. Na Dunaju pa je varnejše zavetje, zato je ekscelenca zapustila kranjska tla, da v državnem zboru razpenja jadra nemške ladje. Iz tira je vrglo „Slov. Narod", ko je izvedel za ustanovitev „Slovenske ljudske stranke". Še tisto malo pameti, kar jo je doslej imel, se mu je mahoma posušilo, in zdaj izkuša osmešiti može, ki so sodelovali pri ustanovitvi tej organizaciji, ki pomenja danes silo slovenskega naroda. Slabotnost in kilavost Narodovih »devtipov" pa kaže, da bo „Sloven-ska ljudska stranka" združila v močno armado vse poštene Slovence. Drugi bodo ostali pri „Narodu", ki mu jih tudi privoščimo ! Kongrua* Z Dunaja se nam poroča: Iz raznih nemških krajev, osobito s Češkega, je dobil dr. Kathrein kot predsednik proračunskega odseka nebroj pisem in brzojavk, naj odsek čimpreje reši vladni načrt glede kongrue. Dr. Kathrein je v dogovoru z vlado in posameznimi strankami določil, da odsek najprvo reši začasni proračun in posebe zakon glede kongrue. Oboje je mogoče rešiti v odseku še pred Božičem, ali pa tudi v zbornici, to je veliko — ? Parlamentarni položaj. Vče raj so zborovali razni klubi, da zavzamejo stališče nasproti Gautschu Nemška napredna stranka še ni edina. Načeloma ni nihče ugovarjal splošni volivni pravici. Nekateri govorniki so bili za proporčni in tudi za pluralni način volitev. Splošno so pa naglašali potrebo varstva navodnih manjšin in da mo rajo nemške stranke pri rešitvi volivne izpremembe nastopati skupno. Nemška ljudska stranka je zavzela stališče, da volivna iz prememba ne sme zavleči razprave o razmerah z Ogrsko. Češki klub je sklenil izvoliti posebne komisije, ki naj se pečajo z razdelitvijo volivnih okrožij na Češkem, Me-ravskem in v Sleziji. Poljski klub je imel zaupno sejo. Demokratična poslanca dr. G r e k in dr. D a n i e 1 a k sta se toplo zavzela za splošno volivno pravico. Zedinili se še niso ii nadaljujejo sejo danes zvečer, „Gaz. Nar." poroča, da so Poljaki nezadovoljni s poljskim ministrom dr. Pietakom, ker se ni ustavljal Gautschu. Baje nastopijo Poljaki v zadevi volivne izpremembe skupno s konservativnim veleposestvom. Danes in jutri se posvetujejo o Gautschevi izjavi glede splošne volivne pravice tudi tri stranke gosposke zbornice. Gautsch namerava go voriti o volivni preosnovi v petkovi seji gosposke zbornice. Gonja proti dr. Brumnu se nadaljuje. Graško okrajno sedišče je obsodilo te dni, kakor poročajo nemški listi, dr. Antona Brumna na štiri tedne strogega zapora s postom. — Nemški listi pravijo, da je dr. Brumeo v neki vlogi na štajersko odvetniško zbornico dolžil dr. Plahkega, da mu je Plahki namenoma Škodoval — Mandata odložiti nameravata baje poslanca P e r i <5 m Korlaet, pre-tivnika reške resolucije. — Državna železnica namerava zvišati tarife za tovarno blag >. | — Volitev v Trstu. Za državnega poslanca v Trstu je bil izvoljen dr. P i -t a c c o. — Vojaške vesti. Stotnik računovodja I. razreda Ludovik Nobile de Galateo od pešpolka št 17 v L'ub ljani, je trajno vpakojen s stalnim bivališčem v Gorici; ob tej priliki mu je bil po deljen zlati zaslužni križec s krono. — Nad poročnik računovodja Rihard Lilien-b e r g je prestavljen od huzarskega polka štev. 13 k pešpolku št. 17 v Ljuoliano. — Grozovite gozdne škode je napravil zadauč padli sneg na Dolems&em. To se šele sedaj opaža, ko je zopet mogoče priti do končanih lesov. A škoda končanih gozdov ni menda nikjer tako grozovito občutna, kakor ravno v obširnih krasnih bu kovih podljubenskih gozdovih grajščinice pok. dež stavb, svttmka g Witschelna na Srebmičah pri Novem mestu. Gozdovi, kakih 80 oralov obsežni, so pred snegom reprezentirali vrednost do 35 000 K, a danes je od vsega tega bohotnega bogastva le ža lostna razvalina. Vse križem leži, bukev je podrla bukev, ena drugo kar naprej, vse razčesane, polomljeno vpognjeno. Mladi g W i t s c h e I, c. kr. zemljemerec v Ljub ljani, ki se mudi sedaj nekaj dni tu doli, da celo zadevo kolikor možno uredi, se je baje zagledavši nekdaj ponosne krasne lesove, sedaj popolnoma uničene, bridke zjokal. Lahko verjetno. Vsaj cenijo baje do 24 000 kron škode, torej malo da ne celotno prejšnjo vrednost. — Tudi v mestnem novo meškem gozdu je jako veliko škode. — Ameriške novice. Jurij G u s t i n , delavec v jeklarm v Steelton, Pa., se je pri delu zapletel med žico, ki ga je tako poškodovala, da se mu odrezali de sno roko. — V Lewist«wnu sta zmečkala dva vlaka Niko Malekoviča in Mirka Staniča. Ponesrečenca sta šla čez železniški most. Ko sta bila na sredi je pridrdral od vsake strani en vlak. Oba Bta bila t*kej mrtva. — V Jehnstownuje ponesrečil AntonVičič v premogovem rovu vsled eksplozije dinamita. — V Pitts burgu je padel pri zidanju nove škofovske cerkve iz line zvonika Janez Suman, doma iz Velikih Lašč. Zlomil si je tilnik in umrl. — V Diamondville je zmečkala skala Jakoba M a r i n č i č a D ma je bil iz Z gorja na Kranjskem. — V ogljencu bi bila kmalu žalostno končala svoje živ-Ijenje V sobot« zvečer v Tolminu tatnoS ■ji garnizijski poveljnik in njegov služabnik. Na neopravičljivo lahkomiseln način je grel služabnik z ogljem v sobi vodo za kopelj ter tako zastrupil zrak Dasi je stotaik to videl, se je vendar kopal, in to neprevidnost bi bil kmalu plačal z življenjem. Ko se je onesvestil, prihiti služabnik iz predsobe na pomoč ter sam pade onesveščen črez stot nika. Le s težave so jim rešili življenje. — Rezervna eskadra naše mornarice. Mornariška uprava je skle mla, da ustanovi novo rezervne eskadro, ker je to že storila tudi italijanska mornariška uprava Za poveljnika ji bo imenevan predsedniški načelnik podadmiral Anten Haus, njegov naslednik postane kapitan Friderik Mtiller. — Velik požar je razsvetlikal vče rajšnji temni večer doli iz R a d o h e , kjer je pogorela velika delavska baraka tvornice grajščaka dr. G o r i a n i a. Požar je bil vi deti prav kakor severna luč izza temnih meglenih zaves, očarujoč celo pokrajino do Novega mesta. Skoda je seveda velika ia tem bolj občutna, ker je bile to poslopje hiša tovarniških delavcev. — Utonil je v noči od 27. na 28 t, mes. kakih 50 korakov od vodovodne postaje pri Težki vodi vdove Franc S i m c posestnik iz Stopič, brat znanega gostilni čarja Simca. Mož je bil baje precej »sladko ginjen". — Zgubil se je neki stari mož iz Cerovca nad Stopičem. V nedeljo je šel še k maši v kapitelj, a od tedaj pa, vsaj do časa, ko gredo te vrstice v tisk, ni nebe nega sledu od njega. Moža iščejo in bati se je, da se je tudi njemu enako zgodilo, ka kor Simcu — Močan potresni sunek so čutili včeraj »b 5 uri 40 iniuut zjutraj B e 1 i p e č i na GorenisUem. — Kranjsko društvo za povzdigo prometa ju povabljeno postati v zelezuišiio mimstistvo dne 9. decembra t 1. svoje zastopnike k posvetovanju o po vzdigi pmmeta tuice* na Avstrijskem. — Novo društvo. Ustanovilo se je društvo ^Strokovna akademija v Ljubljani za Kranjsko". LlablJsnsKe noulce. lj Grozne razmere, ki se danes pred sodiščem odkrivajo javnosti v sramoto jubljani morajo pretresti vsakoga, ki ima še kaj čuta za človeško dostojanstvo Vprašati se moramo, ali zasluži družba, ki trpi v sebi skozi leta tako sramoto, še ime kulturne družbe? Ne le ona grozna furija, ki jo sodijo danes, je kriva, ampak oni, ki so omogočili, ki so podpirali, lisoščitiliinpredjavnostjo branili to človeško mesnico. Sramotna rdečica nas obliva, ko moramo v svojem listu prinašati taka poročila. A z a-molčati tega nesmemo,dase zve, kako prav soimelioni tisoči 1 j u b 1 j a n s k i p r e b i v a v-, ki so s svojimi podpisi in javnimi protesti hoteli preprečiti ta grozni škandal — In takrat je baron Hein s ciničnim nasmehom odvrnil te proteste, in župan H r i b a r se je skril z» izgovor, da bo dal takoj zapreti hišo, če se bo pokazalo, da škoduje In doživeli smo sfero L o w y -Podgoršek, ki nam odkriva vso pro-padlost in podlost, kateri je služila ta u-it« nova Tudi „Narod" jo je branil kot „nuino potrebo ..." L beralna komanda v Ljubljani je dobila s tem spomenik, kakršnega je za služila. Naš klic pa se bo glasil odslej še glasneje: Proč s korupcijo! Proč dem ora 1 i z aci j o I Proč trgovce s človeškim mesom! lj Vzor gostilničar na Gori-čanah g. Ivan Kolenc m njegova so proga sta imela včeraj priliko se nekoliko ogledati v svoji vzorni skrbi za zdrava in nepokvarjena jedila v svoji resiavraciji. Da lavstvo sc je že često pritoževalo o slabi brani, toda dokler se taka stvar korenito ne dopove gotovim ljudem, pač nič ne pomaga. G. Kolenc je bil obtožen, da so delavci dobivali večkrat meso, ki je bilo popolnoma pokvarjene. To meso je bilo zavito v papir. To se je po celi vrsti prič dokazalo in vsled tega je bil g Kolenc obsojen pri včerajšnji razpravi zaradi malomarnosti na 140 kron g 1 o be oziroma sedem dni zapora, njegova žena pa na 40 kron globe. Povrniti ima tudi sod -nijske stroške. Kolenc je pripeljal svojo liberalno avantgardo k sodišču, med temi je bil seveda tudi znani župnik Brce, (ta je pa le poslušal razpravo) ki naj bi menda pričala, da je gostilna Kolenca vzorna toda sodišče je odklonilo te priče. Ia vkljub Voduškovi jeremijadi je bil Kolenc temeljito poučen, da se ne sme predajati nezdravih ingnji-1 i h jedi. — Kaj poreče k temu zidar Kožuh ? b Repertoir slo venskega gledališča. V soboto i>e uprizori prvič /go dovinska veseloigra iz dobe Napoleona I. .Sveta gospod doma", ki jo je spisal češki dramatik Ernanuel Boz d č c h. — Danes gostuje gosp Cammarota v Trubadurju. lj Hišni posestniki se oporni njajo, da poteče rok za vložitev imenikov hišnih stanovalcev, oziroma stanovalnih ime ni kov za priredbo osebne dohodnine za leto 1906. s 30 novembrom t. 1 lj Tuj tat je imel zopet smolo Pred nekaj časom je bil vlomil na Dunajski cesti v trgovino g Zupana neki mož, ki je pa imel smolo, da je bil takoj pri prvemu vlomu aretovan. Tega moža je hotel posne mati tudi naiemšček Vikter Brego vič, roj. 1878 1. v Vinicah pri Varaždtnu in tje pristojen Prišel je predvčerajšnjem na Tržaško ceste in se splazil v hišo št. 20 Pokradel je dvema delavkama iz tobačne tovarne več perila in zlatnine v vrednosti do 120 kron. Včeraj popoldne se je Bre-govič hotel odpeljati s poštnim vlakom Popred je pa še hotel poizkusiti srečo > restavraciji pri južnem kolodvoru. Vtihotapi seje v podstrešje in stikal tam po posel, sobah Zapazila ga je blagajničarka Marija Kose lova in ga v pravem trenutku zaklenila v stranišče. Ko ga je policija aretovala, je našla pri njem čez 40 K denarja, zlatnino in perilo, ki ga je bil ukradel na Tržaški cesti. Nadalje se je naš!« pri njem zimska suknja, ki j« je bil ukradel na »Bavarskem dvoru" trgovcu Davidu J e t r e - j u Hrušice. lj V hotelu „Union" namerava kakor čujumo, v kratkem koncertirati iz borna šoštanjska godba, ki je pred dnevi z velikim uspehom priredila koncert v Mari boru. Več o tem jutri med »Štajerskimi novicami" lj Mlada tatica. Včeraj ie zasačil mežnar v šcntpeterski cerkvi nekega mladega dekleta, ki je take sumljivo hodila okrog nabiralnika, da je poklical stražnika, ki je dekleta aretoval. Pri sebi je imela kakih 50 limanic. lj Kolo odpeljala. Zidarskemu mojstru Utmjelu B ueliou ie bila na Tržaški csst štev. 5 iz veže ukradeno „Puch-Styr a" kolo z magistratno št 270, vredno 200 K. lj Umrli so: Marija Resnik, gostija, 64 let; Ivan Vovk, Rostač, 70 let; Ivan Trampuš, delavec, 77 let; Simon Mikel, hlapec, 70 let; Ana Tavčar, služkinja, 23 let. lj Izgubljena je dragocena igla s 3od'>lgast cn biseiom. Kottemst in umetnost. * „Vrhbosna" prinaša jako poučen člaoek o družbi sv Mohorja in e društvu sv. Jerenima. Primerja delovanje obeh društev ter zahteva od društva sv. Jerenima, naj se preosnuje po zgledu družbe sv. Me-lorja. Telefonska m talnima poročila. Rajhenburg, 30 nov. Gosp. nad-učitelj M a t k o umrl. Pogreb v soboto zjutrai ob desetih. Dunaj, 30. nov. Sejo drž. zbora je predsednik grof V e t t e r otvoril danes ob 1 uri nopeldne. Vlada je predložila predlogo za provizorično ureditev trgov, odnešajev z Italijo ©d 1. jan. 1936 do 28. febr. 1 1906, dalje predlogo, s katero za 1. 1906 zahteva 103.000 vojaških novincev. Č ški narodni socialci so interpelirali radi nastepa policije v Pragi dne 4. in 5. nov., Vsenemci radi manifestacij, izprevoda 28. t. m. na Dunaju. Socialni demokratje so interpelirali radi dogodkov v Slavkovu (Austerlitz) dne 28 novembra. Nato je zbornica nadaljevala debato o Gautschevi izjavi. Govorili so Syl-v e s t e r, ki je navajal pomisleke Nemcev proti volivni reformi. Izrazil je upanje, da bo zbornica napravila konec neznosnemu razmerju med Avstrijo in Ogrsko ter se je imenom nemške napredne stranke izjavil za splošno in enako velivno pravico, če se varuje kulturelne in narodnostne interese Nemcev. Nato je govoril profesor S k e d 1, za njim pa dr. A d 1 e r, ki je imenoval Gau-tscheva izvajanja pametna in je pozival zbornico, naj ne napravi težkoč rešitvi volivne reforme. Dunaj, 30. nov. Nemci so se glede volivne lefeime v toliko zedinili, da bedo imeli posvetovanja ločena po deželah in tako precizirali svoje želje, banes popoldne se snidejo nemški poslanci s Češkega. Dunaj, 29. nov. Brzojavni promet z Rusijo je pretrgan. Isto se poroča z Berolina in Bukarešta. aangaj, 30. novembra. Ruske transportne ladje se priplule v Vladivostok z admiraloma Roždestvenskim in V i r e n o m , ki se pa ne moreta izkrcati, ker je na ladjah upor in ju mornarji nočejo izkrcati ter pravijo, da hočejo izkrcanje s sile preprečiti. Poveljnik luke je brez moči. Peterburg, 30. novembra. Witte-jeve stališče je omajaBO. Proti njemu na dvoru ruje močna stranka. Car ni hotel podplati Wittejeve predloge popolne svobode židev. Dvorna stranka trdi, da je Witte od Židov podkupljen. Tiflis, 30. nov. Vsa garnizija izjemši kazakov, se je uprla. Vojaki so sklenili, da ne bedo streljali na vstaše. Uporni vojaki stražijo kazake v njihovih vojašnicah. Kaneš, 30. nov. Tu je umrl ruski general C e r p i c k i j, ki je bil v bitki pri Mukdenu težko ranjen. V preiskavi proti Kuropatkinu bi bil on glavna priča proti njemu. Madrid, 30. nov. V vojašnicah so konsigiirane čete, da zatro od častnikov nameravane demonstracije. V vseh okrajih vre. Atene, 30. nov. Vstaja na Kreti je končana. Po izvršeni amnestiji so zasedle mednarodne čete vse vstaške okraje na Kreti. Vstaja je trajala osem mesecev. Pozor knjižničarji! Za zasebne knjižnice je mogoče dobiti nad 100 redkih dobro ohranjenih poučnih in ___________ zabavnih i— po najnižji ceni. —— Na razpolago tudi mnogo nabožnih knjig ter „Duh. pastir" do leta 1897. Ljubljanska »Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 29. novembra 1905. Blago 100 06 100 — 10005 11>- 25 95- 6 11405 101 — 101-60 Zaloibent papirji. 4°/0 majeva renta . . . . , 4°/. srebrna renta . . . , 47„ avstrijska kronska renta 47. , zlata renta . 4"/„ ogrska kronska „ . , 4 °/0 , zlata „ . . 4°/„ posojilo dežele Kranjske 4\',70 posojila mesta Spljet 44/.7o Zader 4'/,•/„ bosn -herc. žel. pos. 1902 . 47. češka dež. banka k. o. . . 47. . , „ ž. o. . . zast pisma gal. d. hip. b. . 4'/,7. pešt. kom. k. o. z lu7„ pr. 41(',7o zast. pisma Innerst hr. . 4%7. » » ogr.cen.dez.hr. 4'/«°/. » „ hip banke. 4 V/o obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4'/,7. < bl. čtške ind. banke . . 40/o prior. Trst-Poreč lok. . . 47o prior. dol žel...... 37„ „ juž. žel. kup. '/.V, • • 4l/i7« avstr. pos. za žel. p. o. SreShe. Srečke od 1. 18601/,..... . » » 1864 ...... „ tizske....... n zem. kreditne I. emisije . l» » » » • . ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . . „ turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoške „ . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. . , . . . Rudolfove „ . . . Salcburžke „ . . . Dunajske kom. „ ... D sini o e. Južne železnice....... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ „ . . . . Zivnostenske . . . . . Premogokop v Mostu (Brtts) . Alpinske montan...... Praške žel indr. družbe . . . Rima-Muranyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr družbe . . Češke sladkorne družbe . . . V a 1 n t e. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeigns........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Do'arji......... . Denar 9985 99-80 99 85 118 06 95 35 11385 9950 100-6O 100 — 100-35 99 75 9975 10U 45 106 15 100 50 100'— 100 — 99 60 100-25 99 90 "9 50 316- 100-70 18950 298 25 158 75 397 -297 — 261 — 101-~ 146 50 24-75 473- -79 — 91-64 — 52-50 ;(3- -60-— 72--527-- 120-40 66525 1636-668 75 777 — 247 -678--529-25 2603-~ 529 50 283 — 585--150- 11-35 1914 23-48 23-98 117'57n 95 65 253 25 4 84 101-35 9995 100-— 101-45 10715 101 50 100 20 100-40 10050 101 25 100-— 318 — 191 50 300-25 160-75 303-50 303 50 2t8 60 1H8- — 147 50 26-75 483 50 84-— 98-— 70-— 54 50 34 75 64'-78 — 537-50 121 40 66625 1646- -669 75 778-— 248 — 679 ~ 53025 2621 — 53950 285" — 589-— 152'— 11-39 19-16 23-56 24-06 117 775 95-85 2.4-25 6- - ki je mnogo let preživela v Ameriki in perfektno govori angleško, otvori zasebni delavni tečaj 2163 9 Odda se lokal za mlade dame z angleško konverzacijo. Podučuje tudi angleščino in daje konverzacijske ure. Več pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca". 2418 3-3 s 1. novembrom za pisarno ali prodajalno v Sodnij-skih ul. 4, za 1. febr. velik lokal za prodajalne ali pisarne istotam, in konečno v Kolodvorskih ulicah 32 za 1. februar stanovanje s 5 sobami. Več pove kamnosek Al. Vodnik. Zahirala. Za vse izraženo sočutje in sožalje povod m bolezni in smrti našga nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda Ferdinand Sajovica trgovca v Kranju kakor tudi za mnogobrojno spremstvo na grobišče izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem; po-sebdj pa se zahvaljujemo slavn. čital-niškemu pevskemu zboru za krasni žalostinki, gospodom trgovskim pomočnikom za izkazano prijaznost, zastopstvu občinskega odbora z gosp. županom na čelu., g. okrajnemu glavarju, kranjski čitalnici in bratom gorenjskega „SokolaK, kakor tudi požarnim bramham iz Kranja, Šenčurja, Stražišča. Tržiča, Tupalic in Voklega ter zastopstvu „Zveze gasilnih društev' za častno spremstvo. Bodi tudi vsem srčna zahvala za krasne darovane vence. 2436 Rodbina Ferd. Sajovičera in C. Pirčeva. Velika, sloveča in znana pivovarna išče gostilničarje v vsakem večjem kraju na Kranjskem, da ustanovi ali prevzame zalogo piva. Pismene ponudbe pod 2407 2—i Dober zaslužek, poštni predal 73 LJubljana. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem premestila SVOjO 2434 3-1 mlekarno s F^aneovega nabfežja 25 v novo urejeni lokal Pr*ed škofijo 21 ter se svojim p. n. odjemalcem priporočam za nadaljna cenj. naročila. Franja Fabjan. j Primerna božična darila! konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice se dobe za polovično ceno v ieškem diffu oblek radi izredno velike zaloge 0. Bernatovic Ljubljana, Mestni trg 5. a.sj., Razpošiljanje n| švicarskih ur na vse kraje sveta. Urar in trgovec 2237(26-14) H. SUTTNER v Kranju = priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih švlcaiskih ur, kakor najbolj slovečih znamk: Šafhausen, Omega, Roskopf, Urania itd. Zlatnine in srebrnine, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najniž.ih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. St 502 Nikelnas ta anker remont. „Roskopl" trpež no kolesje gld. 2-45 enaka Iz pravega srebra gld. 3 05, Ista z dvojnatim, 3 srebrnim pokrovom gld. 6-50. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure */, naravne velikost! o o o Št. 505. Prava srebrna cilinder remont trpežno kolesje In z motnimi pokrovi gld. 4-85, ista z dobrimi anker - kolesjem gld. 5-95. UM Panorama Kosmorama j | Dvorni trg Št. 3, pod »Narodno kavarno". Od nedelje Z6.novembra do užftte sobote Z. decembra 1905: Egipet. (Aleksandrija in Kairo). Naprodaj so po nizki ceni, i Ogledati jih je možno vsak dan v hlevu hiše I I. Kantza na Rimski cesti štev. 16. | Vsa nadaljna pojasnila in cene poizvedo se v pisarni pod-i pisanega oskrbnika konkurzne mase v Cigaletovih ulicah 3j Dr. Fran Tekavčič 2435 2~i oskrbnik konkurzne mase /. I. Kantz. 2433 FRAN ŠUSTERŠIČ mehanična mizarska tovarna Vidmarje nad Ljubljano se priporoča velecenjenemu občinstvu, ter naročevalcem ya izdelovanje vseh v stavbinj^o ter pohištveno mizarsko obrt spadajočih predmetov v naisolidneji izdelavi in po najnižjih cenah. Obenem priporoča svojo velijo zalogo ra^ev ter vseh ja mrtvafti oder potrebnih predmetov, ter prevzema naročila na popolno opremljenje mrtvaških odrov in sob. L) obilna naročila se uljudno prlporoiujoi biljejim uelespoštouanjem 2380 3—3 3-ran £ufter$ič. Franeovarski NATALIJA-vrelec Da shodu naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen kot Kč^t idealna voda priporočajo odlični zdravniki proti trganju, revmi, tvoritvi peska in kamna v obistih in mehurju kot izborno zdravilno vodo 2412 10-2 in obenem kot ■v* izborno, prijetno, okusno namizno vodo. Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. MIHAELU KASTNER, velika zaloga mineralnih voda. 2291 18 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, ko-obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. vse munalnih Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000*- Zamen tliva In ekNkoinptuje Daje predujme nn vrednostne papirje, izžrobane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurxni zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnsko kavcije. M Eskompt In lnkaBno menlo. '».IV J.UT Borzna naročila. Podružnica v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. 'muiaml! O .lUtcuviirm irfltliim Bp, i