'ZaSojtf&L izdala okrajni odiHf> Sm-MUsnCn« rte« delonun Hodi • rrbotljati — Or« m« <0 odgotaria. uitdnitl- .odlror - Odgotorni urednik Stane SnSut — Tiska Mariborska tiskalno « lini Utor« - Nasiot uredrnštra n orrate Zasatski tednik' ftbotltt t Trg tetosuci]«- ii 28 rteleton 81) - Rainr ort nodnitnici Narodne Banke t Trbotljab 614-T ta« — List Izhaja tsakr soboto - Letna aarointna 400 din polletna 200 din (etrtletna 100 din mesečna «0. ji® — Posamezne Uetnke 10 din — Rokopis: motaj« bit‘ • nredoirtta naiVasneie »sak torek donotdn* la lib ne »raCame Štev. 45 Trbovlje, dne 5. novembra 1956 Leto FX. S posvetovanja zavoda za pospeševane gospodinjstva V pondeljek dopoldne je bilo v Trbovljah š rše posvetovanje zavoda za pospeševanje gospodinjstva in zveze ženskih društev z občinskimi gospodinjskimi pospeševalkami. Posvetovanja so se med drugimi udeležile še predsednica zveze ženskih društev Slovenije tov. Angelca Ocepek, sekretarka zveze ženskih društev Hrvaške tov. Šeparovi-čeva, predsednica zveze zadružni c Slovenije tov. Vilma Pirkovič, sekretar okrajnega odbora SZDL Trbovlje tov. Janez Jesenšek in zastopnice pospeševalnih centrov iz Maribora, Celja, Murske Sobote, Novega mesta, Kočevja, Ptuja in Nove Gorice ter Maribora. Vse občinske pospeševaLke so na kratko povedale poročilo o delu občinskih centrov, zastopnice ostalih okrajnih centrov pa so povedale svoje izkušnje pri dosedanjem delu. O poteku posvetovanja bomo pisali v naslednji številki našega lista. , -a 0 družbenem plonu za Seto 1957 Nadaljevanje politike stabilizadje OBSEG INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE BO ZNOVA VEČJI ZA PRIBLIŽNO 15 ODSTOTKOV — POVEČANJE IZVOZA — VEC SREDSTEV ZA ŠIROKO POTROŠNJO — KAJ PA , KMETIJSTVO? NOV PLAČNI SISTEM? A O G R A M . ’ ‘iškega praznovanja v Sevnici Ponedeljek, 5. nov. 1956: PGD »Gledališče mladih« uprizori dramo »Ljubezni in morja valovi« Sreda, 7. nov. 1956: vokalno-instrumentalni koncert PGD Petek, 9. nov. 1956: opereta »Dijak prosjak« gostujejo člani »Svobode« iz Radeč Sobota, 10. nov. 1956: ob 11. uri: kino predstava za dijake Nedelja, 11. nov. 1956: ob 9.uri razvitje gasilske zastave ob 13. uri velike gasilske vaje ob 15. uri nogometni brzotumir za pokal občine Sevnica ob 19. uri slavnostna akademija v gasilskem domu. Nato ljudsko rajanje. Ponedeljek, 12. nov. 1956; ob 8. uri slavnostna seja občin-Ijudskega odbora ob 9. uri spominska svečanost pred spominsko ploščo v Sevnici pred poslopjem sodišča ob 10. uri predvajanje domačih filmov za mladino, za odrasle pa ogled podjetij v Sevnici in izleti v partizanske vasi. Lil. plenum LMS za okraj Trbovlje 0 tdeolosho-poiitičaih problemih dela z mladino Ko se bo prihodnje dni sestala Zvezna, ljudska skupščina na svoje redno zasedanje, bo med drugim obravnavala tudi družbeni načrt za prihodnje leto. Kolikšne važnosti je obravnavanje tega važnega načrta že sedaj pred koncem leta, ni treba poudarjati, saj ni nobenega dvoma, da nam bo to omogočilo nemoteno razvijanje našega celotnega gospodarstva. Poglejmo nekatere najvažnejše značilnosti osnutka novega družbenega načrta za leto 1957. Predvsem se bo nadaljevala politika stabilizacije. Se pravi, uspehe, ki smo jih v letošnjem letu dosegli, bomo skušali še bolj uveljavljati tudi v prihodnjem letu in poiskati še mnoge druge možnosti, da se bo naš trg dokončno utrdil. Gre končno za to, da odpravimo tudi najmanj- ša nihanja cen na našem tržišču. Kljub temu, da bržkone v celoti ne bomo dosegli predvidene letošnje povečane industrijske proizvodnje, predvsem zaradi motenj v pomladnih mesecih, pa nam dosedanje izkušnje povedo, da uspehe s tega področja ne gre manjšati. Gospodarstveniki računajo, da se bo industrijska proizvodnja v letu 1957 povečala za kakih 15 odst., kar ni malo. Dokaj narasli blagovni fondi bodo omogočili znatno večji izvoz. Računajo da se bo izvoz povečal za kakih 19 milijard dinarjev, s čimer bo bolj uravnovešena naša zunanjetrgovinska bilanca. Odveč je vsakršna bojazen, da bi primanjkovalo blaga na domačem trgu. Prihodnje leto III. ebčinski praznik v Brežicah V spomin na zgodovinske dni 28. oktober — spomin na ustanovitev Brežiške čete — Preteklo soboto slavnostna akademija — V nedeljo slovesna seja občinskega ljudskega odbora — Odred p red vojaške vzgoje je do- S porine p bil svojo zastavo — Parada mladosti — Več »Krefti Brežice — največja občina okraja Trbovlje — so v dneh od 26. do 30. oktobra praznovale svoj tretja občinski praznik v spomin na slavne dni v narodnoosvobodilni vojni. V počastitev občinskega praznika so bile v občani razne kulturne prire- »porine prireditve — V ponedeljek premiera kulturnih prireditev tudi v bližnji okolici n« kateri so nastopali združeni pevski zbori in orkester. Nadvse je ugajala kantata Radovana Gobca. Uspele prireditve v nedeljo Lep jesenski dan je prejel minulo nedeljo goste, ki so prihiteli na praznovanje občinskega praznika v Brežicah. Med njimi so biti tudi sekretar OK ZKS Trbovlje Viktor Kovač, republiški poslanec Lojze Mlakar, načelnik Vo-jnega odseka okraja Trbovlje, zastopniki JLA, predsednika občin Videm-Knško ki Radeče, nadalje naši prvoborci, med njimi tudi Ivan Som-Bo->n iz Trbovelj. Slavnostna seja občinskega ljudskega odbora je bila v Pro- drsune svetnem domu v Brežicah, kjer je imel spomnAnsld govor predsednik občine Ivan Kolenc. Id je poudaril pomen praznovanja občinskega praznika in zgodovinskih dni iz NOV, združenih z obletnico ustanovitve prve Brežiške čete. Odred predvojaške vzgoje je dobil zastavo Na stadionu TVD »Partizana« v Brežicah so se zbrali gostje in številno občinstvo. Med igranjem godbe na pihala iz Kapel so se pred slavnostno tribuno postroji!! obvezniki predvojaške vzgoje, katerim je spregovoril predsednik občinskega ljudskega odbora Brežice in izročil komandantu predvojaške (Nadaljevanje na 5. strani) predvidevamo tudi povečanje osebne potrošnje za 9 do 9 odst. Tov. Vukmanovič je s tem v zvezi dejal, da so sedanje nizke plače delavcev in uslužbencev zapreka za večjo realizacijo industrijskega blaga. s čimer se zavira tudi gospodarski razvoj. Zdaj se razpravlja o tem, kako bi povečali kupno moč, predvsem mestnega prebivalstva. Glede standarda daje predvideni družbeni načrt dokaj ugodnejše perspektive, zlasti na področju preskrbe z industrijskim blagom. Na trgu bo še več raznovrstnega blaga, žal pa glede prehrane trenutno ni kakih večjih upov. Kmetijstvo ni izpolnilo danih nalog. Zaostala Je proizvodnja žitaric, napredovala pa je zlasti živinoreja. Investicije v kmetijstvo bodo znatno večje, povečala k bodo zlasti sredstva za melioracije. Prav tako se bo prihodnje leto jel graditi novi prekop Donava-Usa-Donava. s čimer bo Vojvodina kot žitnica naše države ogromno pridobila. Znatno večja sredstva pa bodo dana še za • transport, stanovanja, zdravstveno zaščito in pratrda. Važna Je tudi naslednja novost. Novi predlog družbenega načrta napoveduje nekatere spremembe, ki bodo olajšale obratovanje podjetij, imajo p* tudi ugodnosti sa potrošnika. Spremembe sicer niso v plačnem sistemu, pač v prvi vrsti v finančnem poslovanju podjetij. Zvezni izvršni svet je namreč zmanjšal prometni davek. Predvsem je ta davek odpravljen na proizvodna sredstva. In še nekaj o. plačnem sistemu. Kritika tega sistema je sicer deloma upravičena, pokazalo pa se je. da je vendarle precej vplivala na dosedanje delovanje podjetij. Kaže pa, da bo treba nekatere stvari spremeniti, da bi med drugim omogočili večje sodelovanje podjetij pri dobičku. Izgleda pa, da bodo kmalu začeli študirati nov plačni sistem. Nedavni plenum OK LMS Trbovlje. ki je bil te dni v Zidanem mostu, je bil eden najbolj plodnih razgovorov članov OK LMS in voditeljev občinskih mladinskih vodstev. Plenum je ugotovil, da mladi voditelji dobro obvladajo široko problematiko dejavnosti med mladino. Bogat referat sekretarja OK LMS Trbovlje, tov. Franca Šetinca, je dal podlago za široko obravnavo problemov. Ocena dosedanjega dela in stanja organizacij delavskega samoupravljanja. Pri zadnjih volitvah v DS je bilo izvoljenih v te organe 226 mladih delavcev ali 246 odst. več kot pred dvema letoma. Medtem ko jo bil na tem področju torej dosežen lep uspeh, se na drugi strani še vedno ugotavlja premajhna skrb za vključitev mladih v organe družbenega upravljanja. Tako je od 324 članov upravnih odborov KZ le 6 mladih zadružnikov. Delegati tega plenuma so posvetili veliko pozornost tudi pripravi politično-ideološkega izobraževanja mladine. V razpravi so zlasti poudarili, naj bodo osnova za to delo nedavno izdelani programi višjih vodstev LMS, o katerih smo že govorili v zadnji številki našega lista. K 4 obvezim predavanjem za v So organizirano mladino, pa lahko občinska in osnovna vodstva sprejmejo še dodatna predavanja. Pomemben je tudi sklep, da se k vsem strokovnim predavanjem uvedejo še politična predavanja. Tako se bodo mladi delavci vzgajali strokovno in politično. V mesecu decembru in januarju bodo občinska vodstva izvedla seminarje za sekretarje osnovnih organizacij LM s programom višjega nivoja, na katerih bodo novoizvoljena vod- stva pridobila osnovno znanje za vodenje svojih organizacij. Na gimnaziji Brežice, na rudarskih šolah v Trbovljah in Zagorju, na srednji ekonomski šoli in morda še v nekaterih drugih centrih bi marali zaživeti marksistični krožki, podobni tistemu, ki že deluje na trboveljski gimnaziji Na tej ustanovi dela v tem krožku 60 dijakov. Razen tega je plenum sprejel sklep, da se vsa dejavnost organizacij LM izvede preko tekmovalnega programa. Tekmovanje bi bilo posvečeno rojstnemu dnevu maršala Tita. V ta tekmovalni program naj bi se vključil ideološko-politični program dela, izvedba volitev v vodstva vseh organizacij LM itd. Skratka: vso dejavnost mladine. Plenum se je tudi zavzemal za večjo povezanost mladinskih organizacij s pionirskimi in jim pri njihovem delu včasih tudi pomagati. Prav bi bilo, da bi iz vodstev7 organizacij LMS izbrali mlade ljudi, ki imajo za to delo največ zanimanja in jih vključili v starešinske kakor tudi odredne sosvete. Letos se je mladina trboveljskega okraja pri raznih delovnih akcijah zelo dobro izkazala. Poleg treh MDB so imeli v posameznih krajih tudi razne manjše skupine, ki so delale razne športne in druge objekte. Gradnja teh objektov naj bi ee nadaljevala tudi letos. Ob tej priložnosti je bil formiran štab mladinskih delovnih brigad, ki bo imel nalogo pripraviti 5 mladinskih delovnih brigad, ki se bedo udeležile zveznih ali pa lokalnih delovnih akcij. Navzoči so bili tudi mnenja, da se je treba aktivneje boriti proti raznim kvarnim plivom v mladinskih organizacijah in skrbeti za sistematičen sprejem mladih V članstvo ZK. A. K. Prcdsdn.ik brežiške občine tov. Kolenc govori na slavnostni seji ditve; tako je DPD »Svoboda bratov Milavcev« iz Bretzine nastopila z igro »Strah«, s katero le dostovala v Brežicah in Artičah. Zelo dobro je nadalje uspela preteklo soboto akademija Odkritje spomenika Tonetu Okrogarju in pokop padlega letalca Skromen, kot *e bil skromen Nesti, .1« spomenik, ki so ga v nedeljo odkrili narodnemu heroju in legendarnemu junaku naše ljudske revolucije — Njegov boj |n življenje sta pripadala delavskemu razredu, zato bo njegov lik ostal v našem trajnem spominu Globoko so se sklort.le borbe- Nam in znancem se je poka- letalca našega vojnega letalstva ne in delavske zastave, v nemem zal spomenik umrlega narodne- tovariša Janeza Globokarja. Na spoštovanju je zastala misel de- ga heroja Nestla — borca, ki je poti v prerani gjrob ga je spre-1 x, »- *-»- svoje mlado ž.vljenje daroval za mila velika množica Zagorjanov. zmago delovnega razreda. Vmes lovnega človeka in žarček poznojesenskega sonca je za hip osvetlil vrh marmornatega spo- so padale besede, besede, k, so ______ menika, raz katerega je zdrknila nam razodevale kratko a toli- Prosvetnem domu v Brežicah, državna zastava. kanj bogato življenje sina za- gorskega rudarja. Prehodili srno z njim še enkrat vso tisto pot, ki jo je prehodil pred petnajstimi in več leti in podoživljali smo vse tiste zmage,-ki so bile dela njega in njegovih borcev. Reš: skromen je spomenik, toda saj vemo, da je bil tudi Nesti skromen in takšnega bomo ohranili v živem spomnil. Le odprta knjiga, ki simbolično po-nazoruje ves spomenik, nam bo vedno znova povedala, da počiva pod to rušb eden naših velikih borcev. Žalne komemoracije se je udeležila tisočglava množica Za gorjanov, med gosti pa tudi tov■ Kladivar, zastopnik koroških borcev in podpredsednik OLO tov. Pjurkeljc. Pred spomen.kom je govoril prvoborec tov. Zaletel in tov. Pečar. Spomenik je odkrila mestna organizacija ZB, ki ga je nato predala v varstvo predsedniku gbčine tov Lukaču. Pri komemoraciji je sodelovala godba na p.hala in mešanj pevski zbor Topliške »Svobode*. Isti dan so pokopali posmrtne ostanke tragično preminulega Tisočglava množica je prišla k odkritju spomenika narodnemu heroju Nestlu Praznovanje na Bučki Pngmiue zn ob ne zbore osnovnih organizacij SIDl u zc gorski obtini V zagorska občini se že pripravljajo na občne zbore osnovnih organizacij SZDL, ki bodo v drugi polovici novembra l 1. Nekatere organizacije so že imele razširjene seje s predstavniki društev in organizacij zaradi sestavljanja programa dela za bodoče obdobje, ki ga bodo predložile na obč-nih zborih. Rajonski odbor SZDL Zagorje je ob tej priložnosti napovedal TEKMOVANJE vsem osnovnim organizacijam Socialistične zveze, ki jih je 10 na področju občine Zagorje. Tekmovanje v.sebu;e naslednje točke: Število volivcev, vključenih v SZDL, število članov, ki so plačali . članarino do konca leta (obe točki v odstotkih); odstotek udeležbe članstva na predvolilnih sestankih, odstotek udeležbe na občnih zborih in izvedba občnih zborov (organizacija in kvaliteta izvedbe). Osnovna organizacija Socialistične zveze, ki bo dosegla aajveč točk, bo prejela od občnega zbora SZDL nagrado. O poteku priprav in o problematiki v osnovnih organizacijah SZDL 'n o izvedbi občnih zborov bomo Še poročali Lepo urejena razstava NOB Tretji krajevni praznik na Bučki so v četrtek slo sno proslavili. Praznovanja na Bučki so se udeležili sekretar Izvršnega sveta LRS tov. IVko Simič, zastopnika okrajnega odbora Trbovlje, sosednjih občin, več bivših partizanov, ki so sodelovali leta 1941 pri napadu na Bučko, starši padlega Jožeta Saška in drugi. Ob 9. uri dopoldne je bila v Zadružnem domu slavnostna seja krajevnega odbora, odbora socialistične zveze in Zveze borcev. Po seji so položili vence pred spominsko ploščo padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja Na mitingu je imel obširen govor član krajevnega odbora tov. Z. Iljaš in obudi! spomin na leto 1941 ter na akcijo, ki je bila pred 15 leti na Bučki. Govoril je tudi zastopnik občina Sevnica, nato pa so skupno odšli pred spomenik padlega Jožeta Saška, kjer je bila spominska svečanost in polaganje vencev. V šoli. je bila odprta razstava narodno osvobodilne borbe, ki je nazorno prikazala napad na Bučko Razstavljeno je bilo tudi ročno delo šolskih otrok. Razstavljeno gradivo je okrajni odbor ZB Trbovlje odkupil. kopije pa bodo ostale na Bučki za krajevni muzej. Praznovanja na Bučki se je udeležilo okrog 30C ljudi iz bližnje in daljne okolice. Sodelovala je pa tudi mladinska godba iz Senovega. Proslava Dneva Združenih narodov v Trbovljah V počastitev Dneva Združenih državnih uslužbencev narodov, 24. oktobra, je priredil pododbor Društva LRS za Zdru- ..._________ žene narode v Trbovljah slove- nostnem sestanku članov te pasno proslavo Dneva ZN v torek: ' ” ' 23. oktobra v Domu »Svobode Zasavje«. O pomenu dneva in dejavnosti Združenih narodov je govoril tov. Bogdan Pogačnik, član Društva novinarjev LRS. Slovesnosti je prisostvovalo okrog 200 Trboveljčanov. Predvajal se je tudi film iz NOV »Majer Bauko... . . Tudi sindikalna podružtuca v Trbovljah je posvetila temu prazniku posebno pozornost in je na slav. družnice govoril o pomenu Dneva Združenih narodov tor. dr. Franjo Juhart. Razen tega so bile po vseh šolah kratke slovesnost., posvečene Dnevu Združenih narodov, in so prosvetni delavci govorili šolski mladini o pomenu in de javnosti te svetovne organizacije. 7 ONI POSVETU Kljub temu, da revolucionarni proces na Madžarskem v trenutku, ko pišemo, še ni končan, so vendar že vidni obrisi rezul- Kako se hranijo naši delovni ljudje? Brez malice in često tudi kosila Mnogo je problemov, ki so jih tatov te tragedije. Toda najprej JL°?S22L k dosedanjemu dogajanju. ZK ^ ? h le Madžari, ki so v zudnj.h letih *?*• ”* dovolj osvetlile živeli pod podobnimi okolnostmi a^1.,ce _ naokrog. samo malo ga bo. — Zašli smo v zidanico L?«eta ^Sfcoro vsa. južna,- vzhodna in Udovča . starega aktivista, zgodna stran Malkovca je ob-Na stiskalnici . je že vdrugic Letos, ko so se spet nekoliko opomogli, so nadaljevali. Zadnji mesec so vsi prijeli za delo. Večina domačih opravil je bila na ženskih ramenih, možje pa so pomagali napeljevati žice Speljali so 4 km daljnovoda in 7 km omrežja. Jutri, ko bodo prižgali na Malkovcu elektriko, bo to za njih največji praznik. Zvečer bodo pri luči lahko opravili še nešteto drobnih del, ki so jim zdaj zaostajala. Tudi knjiga jim bo odslej večja prijateljica. Kmet si ne more vzeti časa za branje čez dan Pri jedi lahko le površno prebere časopis in ničesar drugega. Ob zimskih večerih pa, ko bo vse delo opravljeno, bodo prav radi pogledali v knjigo. obesil kamen, tako da je mošt le šp kapljal v škaf. Lepo ute-jend klet krasijo številni groždi. katerih debele in sočne jagode so bile vabljiva paša za oči. Na stenah je z velikimi rdečimi črkami zapisano vse polno dolenjskih zdravic, da smo v začetku pozabili, po kaj smo sploh prišli. »Pridi fantiček na mdlkovški cviček, dobre bo* volje, sreč ti bo bolje!« je zapisano med drugim. Vse je tako prisrčno domače, ljudje prijazni, da se z njimi pogovar-’aš o vsem, kot bi jih poznal že leta. — Letos, — je začel tov. Udovč. — ni kdo ve kakšna letina. — Toda vino bo dobro. Naš cviček, ki je znan daleč naokrog, ljudje radi pijejo. Imel Vsakodnevno opravilo Cimerman je kljub devetdesetim .letom še ves krepak dana z vinogradi. Goste vrste trt se vodoravno spuščajo v doline. Rumenkasto listje polagoma odpade, čez mesec dni bodo ostale le še v zrak štrleče gole trte s koli. Meteorološka hišica Pod Udovčevo hišo je postavljena meteorološka hišica. 18-letna Ida meri dan za dnem temperaturo, veter, padavine in kdo si ga vedi, kaj vse. Svoja poročila dostavlja mesečno v Ljubljano. Poleti, v času nevarnosti peronospore. pa poroča vsak dan — De.b je lahko — je dejal njen brat Lojze, — in zaslužek je temu primeren Pozimi, ko bo velik sneg, bom tole »motovilo« prestavil kar pred hišo. tako da bo svoje delo lahko opravljala kai skozi okno, — se je pošalil. Najstarejši Malkovčan je 90-letni Franc Cimerman. Kljub visoki .starosti opravlja še vsa dela Našli smo ga pri premetavanju gnoja. Prav vesel je bil našega obiska, še bolj pa bo verjetno posnetka, katerega mu bomo poslali. — Zadnje čase težko hodim — je dejal, ‘ — ker me tare revma Delam pa še. delam Se letos sem napravil tole stiskalntoo _ in pokazal nanjo. Zadnja spravila drv Seja občinskega LO Trbovlje (Nadaljevanje z 2. strani) predloge in sicer predlog o ustanovitvi Gospodinjskega centra, o ureditvi Ljudske knjižnice in Revirskega muzeja NOV v Trbovljah Ponovno je bilo poudarjeno pereče vprašanje pomanjkanja prostora v, trboveljski knjižnici, ki je v zadnjih letih zelo povečala število knjig in bralcev. Nujno je. da dobi knjižnica čimprej primernejše prostore Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Lojze Dular je na koncu podal še kratko poročilo o nakupnih in prodajnih cenah mleka Z začetkom odkupovanja mleka v zasavskih krajih je pričakovati da se bo cena Umu važnemu, ž vljenjske-mu predmetu znižala Občinski odbor je na tej seji ustanovil še odsek za narodno obrambo in imenoval komisijo S za narodno obrambo, ki ji predseduje tov. Lojze Dular. Obvarujmo otroka tuberkuloze, Dve s trboveljskih šol Kam prihodnje leto? je geslo Proti tuberkuloznega tedna v dnevih od 28. okt. do 4. nov. 1956. V tem tednu usmerimo vse naše misli na našega ptroka in vprašajmo se, kaj smo in kaj bomo tudi v bodoče storili, da ohranimo njegovo zdravje. Ali se nam ne zdi, da nam naš otroček že s samimi očmi in s smejočim obrazom pravi: »Mamica in očka skrbita zame in me dobro hranita, da bom zdrav, da nae bosta vesela in name ponosna.« Skrb za otroka prične že pri noseči materi. Zato mora nosečnica skrbeti za pravilno in redno življenje. Sem sodi osebna higiena, kakovostna in zadostna prehrpna. Mati naj se ogiba tudi duševnih in telesnih pretresov in vsakega alkohola. Dobro vemo, koliko škoduje alkohol plodu iri s tem tudi potomstvu. 'V »Posvetovalnici za noseče žene« se opravljajo pregledi nosečnic in dajejo potrebna, navodila. Ko novorojenček zagleda iuč sveta, začne za njega in srečno mater novo življenjsko obdobje. Mati mora tudi sedaj budno paziti na svoje zdravje, ker . j e od tega v veliki meri odvisno zdravje njenega malčka. V »Posvetovalnici za matere in otroka« lahko tudi najbblj preprosta mati dobi protrebne nasvete, kako naj ravna z otrokom v rani mladosti. Novorojenček se precej razlikuje od odraslega človeka, pri katerem je razvoj organizma že zaključen. Zlasti pri otroku lahko preprečimo marsikatero bolezen, ki bi jo sicer morati kasneje zdraviti. Mati mora vedeti o pravilni rasti in razvoju otroka, o njegovi prehrani tn obvarovanju pred raznimi boleznimi. V ta namen služijo »Cehtri za zaščito matere in otroka«, kjer so zdravniški pregledi in posvetovanja in dajejo potrebna navodila za zdravo življenje naših malih. Otrok raste in se razvija, ter je na svoji življenjski poti izležen’ raznim nevarnostim, zlasti nalezljivim boleznim. Da se jih bo otrok obranil, oz. laže prebolel, je to odvisno v prvi vrsti od njegove telesne odpornosti in okolice v kateri živi in s giblje. Da ohranimo zdrav naraščaj, je neogibno potrebno, da pravilno negujemo otrokovo telo, da utrjujemo z izleti v naravo, s sončenjem in kopanjem na prostem ter s primemo telovadbo. Tudi s pravilno in zadostno prehrano se krepi otrokovo zdravje m njegovo telo je tak odpornejše proti raznim boleznim. Vsi vemo. da hrana ni polnovredna, če ni v njej vitaminov, ki so potrebni za rast in pravilen razvoj otroškega organizma. Vitaminov je največ v presnem sadju In zelenjavi, v mleku, surovem masla, rumenjaku in ribjem olju. Naš otrok zahteva tudi družbe, veselja, prostosti, ne pa zatohle samotnosti in temačnosti. Ne razvajajmo našega edinčka in ne čuvajmo ga ljubosumno samo zase, temveč pustimo ga med ostale otroke, da se druži z njimi!1 Vse to bo gotovo v prid otrokovemu zdravju, uspevanju n vzgoji. Naša oblast vsestran-ko skrbi iri nudi dovolj možnosti za razvedrilo in pravilno vzgojo otroka. Nam vsem je znano, da'so ravno edtnčki Cesto telesno slabostni in tako manj odporni proti raznim bo-'pznim. V glavnih obrisih smo nazna-čili pot, po kateri naj M stopal naš otrok, da bi se tako obvaroval pred boleznijo, zlasti pred tuberkulozo. Cim mlajši je človek, tem manj je odporen proti tuberkulozni, okužbi. Iz tega sledi, da je tuberkuloza najbolj nevarna dojenčkom in dozorevajoči mladini. Zato je neogibno potrebno, da se pravočasno store vsi ustrezni ukrepd. da bi se otrok zaščitit od eventualnega obolenja. V prvi vrsti je potrebno, da je otrok ločen od vseh tistih, ki kašljajo in pljuvajo. Tuberkuloza je nalezljiva bolezen in bolnik z odprto pljučno tubrekulozo kaj hitro okuži svojo okolico. Ločitev otroka od tuberkulozne matere je seveda hud udarec za njo, vendar mora biti mati tedaj razumna in uvidevna. Ta izolacija je pa še ženo mleko, zato ne pijmo mleka »izpod krave«, temveč ga prej dobro prekuhajmo! Tudi podnebje vpliva na otroka, zato ga opazujmo, kadar ga pošljemo na drug zrak ati v drug kraj. Podnebje lahko zelo koristi tudi pri zdravljenju tuberkuloze. lahko pa tudi zelo poslabša bolezensko stanje kot n. pr. bivanje otroka s pljučno tuberkulozo na morju. Preprečevanje tuberkuloze Je laže in cenejše kakor zdravljenje. to je tudi osnova vsega organiziranega protituberkuloz-nega dela, ki ima en sam cilj, da namreč tuberkulozo —preprečuje. Osnovno načelo v preprečevanju tuberkuloze Je zaščita 2dravih, zlasti v industrijskih središčih, kjer je tuberkuloza najpogostejša. Tu igra važno Vlogo Protituberkulozni Redni pregledi naših najmlajših so najmočnejše orožje zoper zavratno tuberkulozo. vedno boljša, kot pa da otrok zboli za tuberkulozo. in morda ostane revež za celo življenje. Vedeti moramo, kako strašne so posledice pri morebitnem obolenju. Neznanje in zmote o tej bolezni privedejo do tega, da vsako leto zboli brez potrebe na stotlsoče ljudi in jih zaradi neznanja umira nekaj desettisp-čev. Odkrivati moramo vse primere odprte tuberkuloze pri otrocih in odraslih in jih pošiljati na zdravljenje. Zdravstveno prosvetljen in vzgojen človek se vnaprej obvaruje bolezni, kolikor je mogoče. ker ve, da je mnogo laže, zanesljiveje in ceneje ohraniti zdravje, kakor pa ozdraviti bolezen, kot je n. pr. tuberkuloza. Vedeti moramo, kje pretijo našemu otroku nevarnosti okužbe, kakšni šo prvi znaki pčjučne tuberkuloze in kako potekajo. Tudi otroci morajo biti zdravstveno prosvetljeni, posebno pa šolarji. Zelo važno vlogo pri preprečevanju tuberkuloze igra »zaščitno cepljenje« in sicer po metodi BCG. Na milijone otrok, mladeničev in odraslih je do danes bilo že po vsčm svetu cepljeno proti tuberkulozi, vendar se še najde nekaj staršev, Iri se vprašujejo, ali bi dali svojega malčica cepiti ali ne, sumijo v uspeh besežicanja, bojijo se posledic in podobno. Po cepljenju umetno pridobljena odpornost sicer ni trajna, vendar cepljeni otroci dosti redkeje obolevajo In veliko manj umirajo kot pa necepljeni. Tuberkulozna krava dajeoku- dispanzer, ki je zdravstveno — socialna ustanova ter ima prvi in najbližji kontakt z okolico. Vsi ozdraveli m zazdravljeni bolniki morajo bi« pod redno kontrolo dispanzerja, kajti nikoli ne vemo, kdaj lahko zopet postanemo nevaren okužitelj za okolico. Potrebna je tudi stalna zdravniška kontrola za osebje, ki je zaposleno v otroških ustanovah, šolah, bolnišnicah, v otroških kolonijah itd. Kontrolirati se morajo tudi vsi tisti, ki so zaposleni v živilski stroki. V svojem socialnem delu posegajo dispanzerji na vse področje ljudskega življenja, z ljudstvom resnično živijo in se živo zanimajo za sleherno izboljšanje njegovih življenjskih razmer, saj je glavno težišče njih dela — da se zdravi obvarujejo jetike. Vsaka napredna družba se zaveda, da je odvisna njena bodočnost od zdravega naraščaja. Delovna sposobnost, obrambna moč, dolgo življenje, zadovoj-stvo in sreča so dvisni torej v prvi vrsti od zdravja. Zdravje je za vsakega posameznika in za ves narod največje premoženje. Pred'nami je svetla bodočnost, zdrav, krepak in delaven rod, našim otrokom je zagotovljen zdrav razvoj, srečna mladost in srečna bodočnost. Za dosego tega visokega cilja je pa treba volje. ljubezni, hotenja in požrtvovalnosti. Svojo usodo imamo v lastnih rokah in mi jo kujemo a lastno močjo. Tako bo konec socialne bede, z njo po tudi jetike — kot družbene bolezni. Dr. Stojan Cergol Na II. osnovni šoli v Trbovljah, v katere poslopju gostuje še ekonomska srednja šola, otroški vrtec in vajenska šola, se že sedaj ukvarjajo s tem, kani bodo dali prihodnje leto nove učence, ko so že sedaj vsi razredi več ko prenatrpani. V trinajstih učilnicah je skoro vsak dan dopoldne in popoldne približno 1000 otrok, vajencev in dijakov. Pomanjkanje prostorov pa ni edini problem na tej šoli. Mnogo preglavic dela vsem tudi stara, že povsem izrabljena oprava, ki je še skoro v vseh razredih. Že zdavnaj bi jo bilo treba zamenjati. Če k vsem tem težavam šole v Zg. Trbovljah prištejemo še skrbi ostalih trboveljskih šol zavoljo premajhnih prostorov, pridemo le do enega zaključka, ki je bil že večkrat izrečen: trboveljskega šolskega problema ne bo mogoče rešiti drugače kot z gradnjo nove šole v Bev-škem, ki bi znatno olajšala delo obeh osnovnih šol v kraju. Dolgo je sicer še nekako šlo, sedaj pa postaja še aktualno vprašanje — kam z njo prihodnje in naslednja leta? Tudi finančno vprašanje Je na naših šolah letos zelo pereče. Ponekod so potrošili že skoro vsa sredstva, tako da sedaj nimajo denarja niti za najnujnejša dela. 12 dijakov se še vedno vozi z vlakom Kmalu bo dva meseca, odkar dela letos ustanovljena ekonomska srednja šola v Trbovljah. Na šoli postaja vse živahnejc. Ustanovljena je že mladinska organizacija itd. Sedaj je že tudi znano končno število dijakov, ki jih je 65. Največ jih je iz Trbovelj, ostali pa so iz Zasavja in še nekaterih drugih krajev. Ti stanujejo deloma v gimnazijskem dijaškem domu in pri privatnikih, nekateri (Hrastnik, Zagorje) pi hodijo v šolo peš ali na se vozijo z avtobusom. Tud! dijakov iz oddaljenejših krajev je primoranih, da se še naprej vo- zijo z vlakom v šolo in nazaj. S postaje hodijo skoro vsi peš, navzlic dolgi poti. Sedaj še nekako gre, precej teže pa bo pozimi, ko bo sneg, brozga in mraz. Zakaj? Nekatere dijake smo povprašali po vzroku. Povedali so nam, da ne zmorejo plačevati mesečno tako visoke voznino za avtobus, saj preseže 1508 din. To -je res veliko. Mnenja smo. da bi trboveljsko avto-prevezništvo lahko naredilo pri dijakih izjemo in jim omogočilo nekoliko cenejši prevoz. Pri tera podjetje pač ne bi bilo nič oškodovano. -jak JZ BREŽIC OBČNI zbori sindikalnih PODRUŽNIC. •— Pred kratkim je imel občinsk; sindikalni svet v Brežicah sejo, na kateri so v glavnem obravnavali priprav,e sindikalnih podružnic na občne zbore. Sklenjeno je bilo, da na] se občn: zbori izvrše do 15. novembra — v prvi polovici meseca decembra pa bo nato občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Vsak Član predsedstva Je prevzel v skrb po nekoliko sin-dikaln h podružnic, za katere bo skupno s podružničnim odborom odgovoren za .pravočasno in pravilno Izvedbo občnega zbora. Naglašena je hi la važnost priprav za dobro izvedbo občnega zbora in še posebno zbira kadrov V odbore in za delegate naj se kandidirajo predvsem mladinci oziroma mladi delavci in žene. k so sposobni in zaslužijo to čast. Čas je že, da se tovariši, ki majo kar po ducat in še- celo več raznih funkcij, raz-bremene, da bodo lahko vsaj tiste dolžnosti, za katere so se odločili jih obdržati, lahko v polni meri opravljali. Glede tečajev za člane delavskih-svetov je bil storjen sklep, naj bi bili ti tečaji konec novembra oz roma v začetku decembra, ker je sindikalni aktiv sedaj zelo. zaposlen s pripravami za občne zbore ZEOR VOLIVCEV V. BREŽICAH-. — Pred nekaj dnevi je bil zbor volivcev za'mesto Brežice ki je bil še dokaj dobro obiskan, Predsednik občinskega LO tov. Kolenc je najprej poročal o pravicah in dolžnostih zbora volivcev, nato pa proračunu .n predvidenih izdatkih (o čemer smo že poročali) in o utsvarje-nih dohodkih. Proračun občine je b.l sprejet šele meseca junija in je zaradi tega dotok dohodkov neenakomeren in precej slab. — Na zboru so izolili tudi prvi potrošniški svet v občini. — Po zelo živahni diskusiji, v kateri so bil- nakazani najbolj pereči problemi in pomanjkljivosti, se je zbor volivcev zaključil pozno v noč. V. I »Turist« v Trbovljah se je lepo »okorajail«. Pravijo da takih lokalov šo potrebujejo v Trbovljah. Prav je tako, saj jc udobnost in čistoča prvi pogoj za Izboljšanje prometa. Po zasavskih gostiščih Razveseljivo in poučno Vsepovsod tarnajo: če bo šlo tako naprej, niti 80-odstotnih plač ne bomo dosegli! Ljudje pijejo vedno manj in še to le ob praznikih in nedeljah. Čez teden so gostišča prazna! Resi Ugotovitev ni prazna. Vidi se že po tem, da posamezna gostinska podjetja ne bodo dosegla predvidenega prometa. Vprašanje pa je, če tega ne bodo dosegla le zato, ker ljudje manj pijejo, ali pa je tod po sredi še kak drug globlji vzrok,- Prisluhnimo potrošnikom. Povprašali smo v štirih občinah. Čeprav so mnenja deljena, smo vendarle izluščili iz njih ugotovitve, ki so zelo važne za vodstva naših gostinskih podjetij. Prva skupina ljudi sodi, da so gostinska podjetja pozabila, da pišemo leto 1956 in "da se je okus za higieno in čistočo, in če hočete še za udobnost, znatno spremenil. Prejšnja leta so prihajali ljudje v lokale, ne da bi se kaj prida ozirali po tem. ali je lokal čist, pometen, ali so .prti na mizah čisti in če je postrežba hitra. Danes je povsem drugače. Vse tiste zakotne gostilne, kjer se v zadnjih letih niso niti malo potrudili, lokale olepšati, so prazne. Potrošniki celo ugotavljajo, da promet niti stroškov režije ne pokrije. Drugi pa menijo, da gostinska podjetja niso dovolj skrbela za kvaliteto svojih pijač. Vina so bila povrh tega še draga. Ti isti sodijo, da so zasebni gostilničarji vešče izrabili te izkušnje in pri njih se toči le pristno in kvalitetno vino. Tretji pa so ogorčeni, kjer v mnogih gostiščih ni dobiti najosnovnejših toplih jedil. Zavoljo tega zahajajo le v take lokale, kjer lahko poleg poliča vina dobijo še kako toplo jed. Tako! Te tri odgovore smo dobili na vprašanja o našem gostinstvu. Ali ni tudi to vzrok, da marsikatero podjetje ne bo doseglo predvidenega letnega prometa? Za nas potrošnike so te ugotovitve zelo razveseljive in hkrati poučne, saj nam dokaj zgovorno povedo, da je okus Ln smisel za hitro, čisto in kvalitetno postrežbo sila narasel. In drugače niti ne more biti. Res je, da v mnogih podjetjih ni sredstev za olepšanje in popravilo lokalov. Toda mnogo, zelo mnogo je moč storiti z minimalnimi sredstvi, samo dobre volje je treba. Končno pa nam te ugotovitve tudi povedo, da ljudje preudar-neje gospodarijo s svojimi prejemki in hočejo za trdo prislu-žen denar kvalitetno blago. Lepo je res priti v tisti lokal, kjer je čisto, kjer so sveži prti in kjer vodstvo podjetja ve, da je treba gostom ustvariti prijetno vzdušje, kajti le takrat bo posedel pri mizi in spil polič, dva vina. Gornje pa nam pove še to. da potrošniki niti ne tarnajo toliko zaradi dragih pijač, kot pa zaradi slabe kvalitete in nehigienske postrežbe. Torej lep nauk za vse tiste, ki želijo prihodnje leto doseči predvideni promet. M lože Stok — Kčrotan Parl'san$!!ca geJ!» (Nadalievanje) ko prenašali mraz. Milan že ni imel kaj vreči v lonec — imel je le Še skromno merico koruzne moke. Godbenikom se je včasih kar meglilo pred očmi. Najteže pa so težave prenašali a nega jutra ujezil Z.bret, ko je skozi vas korakala Gubčeva brigada. »Kes, da je včasih hudo, toda če si v brigadi, greš v boj, zapleniš hrano in tobak, prideš do soli... Tu pa čakamo na m> Srednja vas je bila še do nedavna vas Kočevarjev. Po fašistični okupaciji pa so se Kočevarji izselili v Brežice, Sevnico in Krško. V vas. so ostale le tri slovenske družine. . Godbenikom novo bivališče ni bilo nič. kaj .všeč. Starejši možje se'sprva niso počutili povsem varne in so ob pečeh venomer godrnjali; »Zašli smo v pravo Sibirijo... vu ne vidiš drugam ko v rak. Mrzlo je pa tudi ko v lvriji... Uh, vražja zima!...* Zanimala ln zabavala jih je >mo koza, ki je v neki hiši hoda po sobah kakor kakšna do-nišljava mestna punčara. Z gla->o je sama odpirala vrata, pri-la v kuhinjo, spila iz škafa ne-aj požirkov vode. odšla v sobo, •e pogledala v ogledalo, si poprav' i fiks in oddrobila po topn.cah v podstrešje. Ža večerjo jc Gračnar pripravil svojim ljubljencem zrezke iz konjskega mesa.. Vrag vedi, kje te staknil tega iimelna. Menda, ga na neki partizanski bgz. niso hote’i sprejeti. Naj si že bo kar-kri1, jed je bila tako okusna, da godbeniki niso hoteli verjeti, da je pripravljena jed res ihaha meso Zrezki so jim bili tako všeč. dn co nagovorili ilegalnega kuharja še za dodatek. Naslednjega popoldne je začeto pri Občinah močno grmeti. Tam so Cankarjevci napadali nemško postojanko. Angleži pa so jo bombardirali. Vendar takšno bobnenje, čeprav so se od njega tresle šipe v oknih, zdaj ni več vznemirjalo godbenike. Hladne krvi in mirnih živcev so si urejali nov dom. Ker so menili, da bodo ostali v vasi dalj časa, so si napravili pograde za ležišča ter mize in klopi za skupne vaje. Začeli so spet redno vaditi. Ponoči je zapadlo precej snega, nato pa je pritisnil še hujši mraz. Pri Žužemberku so divjali hudi boji. Zavezniška letala so nosila v Nemčijo nove tovo-e težkih bomb — smrt in razdejanje! • »Prekleto!* je robantil Grač-nar, ko se mu je pri cepljenju drv zanohtalo. »In to naj bi bil konec vojne, o katerem tako radi govorijo partizanski komisarji!... Hu, vražja zima ...« Narava se je tiste dni sleherni dan oblačila v novo snežno odejo. Mraz se je tako udomačil, da je postal precej gospodovalen, hudomušna burja pa je delala le malo prepogoste obiske. Zato se pod milim nebom ni ka. ~alo zadrževati. Godbeniki, ki so živeli ob slabi hrani, so tež- kadilgi, ki niso imeli ni ti ščepca lost, žulimo neslan koruznik, žicamo tobak ko cigani, zategujemo pasove ... Prekleto ...« tobaka. Sedmega januarja zvečer se je kapetan Ivanov vrnil s poti in povedal, da se ni mogel prebit.) na Štajersko. Tam se dogajajo hude stvari. Nemci divjajo ko zakleti hudiči/ Njegov namig ni ostal brez odziva. Brata Pokleka sta odšla na obisk v Gradec, Kumlanc k rudarjem v Kanižarico, Žibrat in Vezovišek k znancem v Črno- Godbenikl so zavoljo teh vesti, melj, skupina osmih pa h godbi slabo spali. Ob treh ponoči so bili že vsi budni in so se začeli pogovarjati o svojih družinah. Prečistili so vse žepe in zbrali toliko tobačnih smeti, da so zvili cigareto — vsak je potegnil le, en dim. Zunaj je -še vedno snežilo. Snežna plast je bila debela že blizu enega metra. Kljub temu pa so se v Suhi Krajini nadaljevali krvavi spopadi med enotami VII. korpusa in švabobranci. Sredi najhujše zime je v Srednji vasi zmanjkalo drv. Ivan Hrlbanik s komande vojnega področja je ukazal posek v bližnjem gozdu. Godbeniki so takoj prijeli za sekire'in žage, zapazil,; v globok sneg in JH napravljat drva. Spričo hude zime in sestradanosti niso dolgo vzdržali. Po dveurnem delu so že pricok-Ijalt domov. Prinesli ln privlekli so precej suhljadi/ tisti, ki so ostali doma, so jo razžagali iv razcepili, nato po zakurili peči. partizanih. Bili so tnko »Pojdimo v brigade!* se je ra- kakor Izgubljeni olroci, Glavnega štaba. Ko so se drugi dan vrnili, si je zopet jedlo in pilo. Fantje so z vseh štirih strani prinesi; od dobrih ljudi toliko dobrot, da so imeli pri gpdbi domač praznik — tudi tobaka ni manjkalo. ' Ko so si godbeniki malo opomogli, so odšli v Crmošnjice, kjer so prired.lt koncert za ar-tiljerce Vil. korpusa. Ko so tako po dolgem Času spet prišli med borce, se počutili kakor prerojeni. Resnično prerojeni pa so se počutili v ponedeljek, 15. januarja, ko sta se vrnila iz štaba korpusa kapelnik in komisar ter povedala,.da je komandant korpusa Kranjc dovolil, da se godba vrne v Gradac. »Živel komandant Kranjc, Ž,-vel komisar Janez!* je zavpil humorist Volkar in prešerno zatrobil v krilni rog. Vse člane godbe je prevevalo takšno veselje, ko še nikdar v sreču* ko Sc spet vrnejo na svoj dom k ljubljenim staršem. Komisar Savnik je takoj s štirimi borci odrinil v Gradac, da bi pripravil vse potrebno za nastanitev. Komaj so se pozdravili z znanci, jim je bila godba že za petami. Vaščani so sprejeli partizanske znance prav prisrčno in jih povabili na svoje domove. Bill so veseli, ko da so se njihov; svojci vrnili s fronte. E, Gradačani! Kdo bi vam mogel poplačati vso gostoljubnost, ki ste jo izkazali godbi korpusa z besedami in dejanji! Brunov t vojaki so si hitro uredili bivanje v vasi. Ker ni bilo drv, je šla vsa spremljava ponje v gozd. Ko so Jih pripeljali domov, so zagledali na cesti tovornjak premoga. Oho, kaj pa je tof To pa je darilo rudarjev iz Kanižarice! »Oh, kako nas imajo vsi radi/. ]e vzdihnil Stradar. Poslej je bilo v sobah, kjer so stanovali godbeniki, vedno toplo, tako da so lahko imeli red-dne vaje, strokovne ln politične sestanke in opravljali vsa potrebna dela. Hrana je bila kar zadovoljiva, sčasoma pa je postala prav dobra, v loncu se je poznalo, kaj so nametali zavezniki iz letal, ki so tiste dni večkrat zabrnela nad Belo krajino. Zdaj so dobili godbeniki celo vsak po pol dekagrama tobaka. Sredi dopoldneva, 20. januarja, so godben ki zaigrali ranjencem. kt so v vaški dvorani Čakali na prihod letul, da bi jih odpeljali na zdravljenje v Italijo, v Bari. Ob popoldanski vaji pa je nad Belo krajino zabrnelo sedem ustaških aviohov. Sprva so le krožili nad letališčem, nato pa so mitraljirali vojaške objekte in odvrgli nekaj zažigalnih bomb. Ko so odleteli proti Hr-vatski, je nastal v vasi Otok majhen požar. Naslednja noč je bila temna in oblačna. Začelo je znova snežiti, tako da je bilo v nedeljo že vse belo. Po dopoldanski vaji je skupina godbenikov odšla v vaško dvorano in igrala ranjencem, druga polovica godbe pa je odkorakala v Podzemelj, kjer je ■igrala na mipingu. Tam so nastopili tudi partizanski letalci s komičnimi skeči, pel pa je mešani pevski zbor. Po programu se je razvilo živahno rajanje s plesom. Zabave so se udeležili tudi Angleži iz vojne misije, ki je bila na letalski bazi v Kra-sincu. »Že večkrat sem slišal,-da so Angleži skopuhi,* je Kumlanc pripovedoval Brunu, ko se je vrnil z mitinga v Podzemlju. »Danes pa sem se prepričal, da so povrhu, tega še hudobni... Veš, Jože, neki domači n je iz radovednosti, če so zares skopuški, prosil anjjšeškega oficirja za pol cigarete, pa mu je ni dal. Privoščil mu ni niti cigaretnega ogorka in ga je raje vrgel na tla in ga poteptal...« (Dalje prihodnjič) Večer med kulturniki na Kleku Dosti mladine, premalo pomoči — Kaj je z nadaljevanjem gradnje Kulturnega doma narodnega heroja »Tončke Čečeve«? — Lepi načrti za bodoče delo Kulturnoprosvetno društvo »Tončke Čečeve« na Kleku je preteklo soboto polagalo obračun svojega dela. V mali, skromni dvorani še ne dograjenega Kulturnega doma se je zbralo nad 50 mladih prosvetnih delavcev in delavk. Pa ne samo s Kleka, celo s Partizanskega vrha so prišli. Iz poročil predsednika društva tov. Martina Žagarja smo videli, da so v društvu kljub težkim pogojem zadovoljivo opravljali delo. Društvo šteje 85 aktivnih članov in članic, med katerimi je po večini mladina. Zaradi velike oddaljenosti imajo na Partizanskem vrhu svojo igralsko družino, ki deluje v okviru društva. Gledališka družina na Partizanskem vrhu je bila bolj aktivna, čeravno so tu pogoji še težji kot na Kleku. Med letam sta v društvu delovali le igralski družini. Tako so gledališčniki s Partizanskega vrha naštudirali eno igro in z njo gostovali petkrat na Kleku, Dobovcu in' v Čečah. Napravili so tudi izlet na Lisco in v Opatijo. V tei sezoni imajo v načrtu več iger. Igralska družina na Kleku ni imela samostojne igre, pač pa so na Kleku priredili Novoletno jelko in več proslav. — V raz* pravi je prišla do izraza želja, da bi imele trboveljske »Svobode« več razumevanja za sodelovanje s kulturnimi društvi na vasi. Tako je zastopnik »Svobode II« v Trbovljah tov. Kosec predlagal sodelovanje kulturnega društva na Kleku s »Svobo-bo II« v Trbovljah z medsebojnimi nastopi in pomočjo. — Za bodoče so si kulturniki na Kleku zadali za nalogo, da bodo pritegnili v svoje vrste še več mladine in organizirati pevski zbor. Obe dramski družini, bosta naštudirali več iger. V društvu bodo ustanovili tudi šahovsko in izobraževalno sekcijo. Prav tako So napravili sklep, da je treba knjižnico na Kleku povečati in izpopolniti. Težave so z denarnimi sredstvi, kajti v zadnjih treh letih niso dobili nobene pomoči oziroma sredstev. Tako so imeli na Kleku lepe načrte z dograditvijo Kulturnega doma, v katerem naj bi bila v prvem nastropju dvorana za prireditve, več sob in drugih lokalov, v pritličju pa poleg gostišča tudi trgovski lokal, vendar pri lokalnih faktorjih niso naleteli na razumeva- nje. ki tamkajšnjih potreb res ne vidijo ali pa jih morda nočejo videti. Povsod, kamor se Klečani obrnejo, naletijo na gluha ušesa, tako da se vprašujejo, ali je možno kje najti zanje sredstva ati naj upanje na pomoč sploh upuste. Navzlic temu pa na Kleku niso obupali. Še bolj hočejo poprijeti za delo in dokazati, da njihovo društvo ne nosi zaman imena Po narodnem heroju »Tončke Čečeve«. Loke-Kisovec Pred dnevi je bil na Lokah- če delo. Več o tem uspelem obč-Kisovcu občni zbor ondotnega dem zboru v prihodnji številki, delavskega-prosvetnega društva »Svoboda«. Zbora se je udeležil tudi predsednik občine Zagorje, tov. Alojz Lukač in član predsedstva Okrajnega sveta »Svobod« in prosvetnih društev ter zastopnik obeh zagorskih »Svobod«. Največja pridobitev tega aktivnega društva je vsekakor popolnoma prenovljen in preurejen Dom kulture. Na občnem zboru pa so razpravljali še o preteklem in bodočem delu ter sprejeli nekaj smernic za bodo- Miinše Kulturno-prosvetna dejavnost na Mlinšah pr Izlakah bo, kot kaže, v zimskih mesecih znatno večja kot letos. Prosvetno društvo je že sklenilo osnovati moški ali pa celo mešani pevski zbor. Razen tega so ustanovili tudi aktiv Mladih zadružnikov, dramska skupina pa bo pripravila nekaj odrskih del. Prav lepo so uspeli tudi eno-in večdnevni gospodinjski tečaji, ki jh je organizirala vaška organizacija SZDL . Na cbcnem zboru senovške »Svobode1 V kratkem prvi Prosvetni večer Ko so v ponedeljek, 22. oktobra zvečer člani senovške »Svobode« polagali obračun svojega dela, so ugotovili, da je bito leto dokaj zadovoljivo in da je mnogo prispevalo h kulturnemu dvigu tega rudarskega kraja. Izčrpno poročilo o dosedanjem delu je podala društvena tajnica tov. Kristina Radejeva. 'Vseh pet sekcij senovške »Svobode« je v zadnji »sezoni v glavnem zadovoljivo. Včasih so Občni zbor „Svobode 1“ Hrastnik Tolikšno prizadevanje je moralo prinesti uspehe /bora se je udeležil tudi član predsedstva »Svobod« in prosvetnih društev tov. Franu Kimovec-Žiga, ki je pohvalil dosedanje delo tega delavskega društva Čeprav prosvetno hrastniško delavsko društvo »Svoboda /« no to, da se zavedajo, da bodo morali vso to delo, čeprav bo nima lastnega kulturnega doma, pogojeno s težavami, še podese- so Svobodarji z nemajhno prizadevnostjo in neomajno voljo dosegli prav lepe delovne uspehe. Sedem društvenih sekcij je bilo malone brez izjeme skozi vse leto zelo delavnih in malone vse so si prizadevale dajati ljudem najboljše kulturno-pro- tor.ti. Razen tega pa bo njihova največja naloga poživiti društveno življenje, in čeprav nimajo za to ustreznih prostorov, najti način za shajanje ljudi tega dela Hrastnika. Ne bomo navajali kaj in kolikokrat so posamezne sekcije delom člani sami niso bili povsem zadovoljni, saj so v razpravi govonli še o mnogih drugih neizkoriščenih možno stih, ki jih bo treba v letošnjem in prihodnjem letu uveljaviti. To pravzaprav pomeni, da prehaja to društvo že na višjo razvojno stopnjo, in če bodo tako nadaljevali, lahko v bodoče pričakujejo še znatno večje uspehe. Iz poročil predsednika, tajnika in predsednika vseh sekcij je bilo razvidno, da sicer nikjer ni šlo brez težav, pa tudi razprava je odkrila marsikatere vsakdanje tegobe, toda važno je konč- in povedo, da ni bilo nedelje ali praznika, ko bi ostajala dvoranica prazna. Bolj značilno za društvo je vsekakor to, da se ni zaprlo vase, marveč da je pridno pomagalo krčiti ledino tudi »Svobodi« na Dolu. To je pravzaprav laskavo za društvo, posebno zato, ker dolski Svobodarji zelo cenijo to pomoč in si jo v bodoče še želijo. Nemajhno skrb so člani društva posvetili mladim. Čeprav je v njihovih vrstah še ni toliko, kot želijo, so za mlade priredili številne prireditve in jih tako že pripravili do tega, da bodo kmalu lahko dobri člani tega društva. O zabavnih kulturnih problemih so 'se rrA.enja v razpravi križala. Toda videti je bilo. da to niso niti bila neka bistvena nesoglasja, marveč je šlo bo‘j za način tega dela. Društvo je pohvalilo prizadevnost godbe na pihala, ki je menda najaktivnejša sekcija, in pa tudi oba pevska zbora te-lutkovno sekcijo. Program, ki so ga sprejeli na tem občnem zboru kaže, da bodo posvetili pru venstveno skrb smotrnemu izobraževanju odraslih, zlasti pa ljudi bolj navajal^ na branje knjig, saj imajo bogato in lepo urejeno knjižnico, ki ,ma že sedaj okrog 140 stalnih obiskovalcev. Tov. Kimovec je ob zaključku razprave pohvalil prizadevnost Svobodarjev in jim razkril nekatere probleme kulturno-pro-svetnega in izobraževalnega dela. (v) Tretii občinski proznik v Brežicah (Nadaljevanje s 1- strani) jaške vzgoje! Danes, ko vam v /menu občinskega ljudskega odbora Brežice izročam ta zastavo kot prvemu odredu pred vojaške vzgoje v Sloveniji, bi vas spomnil na padle tovariše. K svobodi. Id io danes uživamo, je prispevala svoj delež tudi prva Brežiška četa. — Predsednik občine je čestital mladincem predvojaške vzgoje k občinskemu prazniku in jim želel, da pod okriljem svoje zastave dosežejo čim več uspehov. Parada predvojaške vzgoje, gasilcev in športnikov Na tribuni pred poslopjem občine Brežice so se zbrali vsi predstavniki, gostje in ostali, občinstvo pa je zavzelo prostor ob obeh plcčnikih. Med igranjem godbe So defilirnii mimo častne tribune obvezniki predvojaške vzgoje, športniki, motoristi in drugi. Lepo je bilo gledati to mladino, ki je strumno defHirala in s svojim nastopom dokazala, da skupnost lahko nanjo računa. v športne prireditve v okviru občinskega praznika Tudi športniki so prispevali svoj delež k proslavi občinskega praznika. Na kegljišču »Razlag« pr, železniški postaji so se pomerili v kegljanju moštva »Rudarja« iz Trbovelj, »Proletarca« iz Zagorja in domače kegljaško moštvo »Razlag«. Borba je bila zelo izenačena-Tako je »Rudar« dosegel 359 kli-1 nov, isto število klinov tudi »Proletarec«, domači »Razlag« P* 320. Za prvo mesto so (te še enkrat pomerili; »Proletarec« je podrl 275 klinov. »Rudar« pa 403 in si tako osvojil prehodni pokal občine že drugič. ★ Moto drikam je prisostvovalo preko 2000 ljudi. Tekmovali so dirkači iz Brežic, Krškega, Zagreba, Trbovelj in Hrastnika. Na motorju 125 ccm je zmagal domačin Urek s povpiečno brzi-no 55,5 km na uro; na motorju 200 ccm je prav tako zmagal domačin Stanič s povprečno hitrostjo 83,71 Irm. Na motorju 250 ccm je dosegel najboljšo bnrino Zdenko Flajs z 72,8 lem. V disciplini z motorjem 350 kub. metrov je prepričljivo zmagal Trboveljčan Mirko Bi vic s povprečno hitrostjo 74.5 km na uro. Tudi na 500 ccm jc bdi uspešen Mirko Bivic; dosegel je povprečno hržimo 75,4 km. V handdeapu so sodelovali vsi najboCijšd. Zmagal je Zagrebčan Slavko Jagošt od »Rade Končarja«. * Praznovan je občinskega praznika v Brežicah so zaključili v sicer tu im tam nastale razne težave, ki pa so jih marljivi svobodarjd kaj kmalu prebredli. Najdelavnejša sekcija je bila godba na pihala. Poleg tega, da je priredila uspel celovečerni koncert in sodelovala na številnih drugih prireditvah, je v okviru društva učila 14 mladih Senovčanov tudi igranja klavirja in pri tem svojem hvalevrednem delu dosegla navzdic ne najboljšim pogojem zadovoljive uspehe. Dramska družina, ki ima v svojih vrstah precej sposobnih ljudi, je uprizorila dvoje zahtevnih gledaliških del, med katere še posebno sodi drama »Operacija Altmark«. ki je lepo uspela. Ta gledališki kolektiv za bodoče sicer še nima pripravljenega načrta, omenimo pa lahko že sedaj, da ima namen uprizoriti Tiemayerjevo psihologijo dramo »Mladost pred sodiščem. Tudi Ljudska univerza, ki je skrbela za izobraževalno dejavnost, je v glavnem zadovoljivo opravila svojo nalogo. Skupno z občinskim sindikalnim svetom je pripravila vrsto gospodarskih predavanj, kj so uspela. Pevci so pridno peli, le včasih je bilo malce premalo discipline pri obiskovanju vaj, kar članom vsekakor ni v čast. Člani bi se poč morali zavedati, da se uspehi lahko dosežejo le z vztrajnim delom in številnimi vajami. Ša-•histi so imeli več srečanj s sosedno Bretanico, v bodoče pa se nameravajo pomeriti tudi z moštvi ostalih bližnjih krajev. V zadnjem času se je priključil senovški »Svobodi« tudi mladinski aktiv Mali kamen s svojim Mladinskim gledališčem, ki je zelo delavno. V okviru »Svobode« deluje na Senovem tudi knjižnica, ki ima lep« število bralcev, le izbira knjig še ni takšna, kot bi mnogi želeli. Število sicer vedno večajo in prav gotovo bo tudi v tem pogledu kmalu bolje. C&ani »Svobode« so na zadnjem občnem zboru, ki je bil pred nekai meseci, sklenili, da bodo v svojem društvu ustanovili tudi lutkovno gledališče. Te svoje zamisli letos sicer še niso uspeli izvesti, od nje pa ne bodo odstopili prej, dokler ne bodo uspeli. Takrat so govorili tudi o potrebi po ustanovitvi glasbene šole na Senovem. Edina ovira za ustanovitev te šole je pomanjkanje strokovnga kadra. Takoj ko bi bil ta na razpolago, bi lahko začela z delom tudi šola. I V razpravi, ki je bila zelo plodna, je sodeloval tudi tajnik * * * * v okrajnega’ sveta »Svobod« in prosvetnih društev Trbovlje, tov. Lado Levec, ki je dal članom nekaj koristnih napotkov za njihovo nadaljnje snovanje na kul tu moprosvetnem področju. Bodoče delo društva je zastavljeno na smernicah, ki sta jih dal« jeseniški kongres in nedavna plenum v Ljubljani in bo prav gotovo še bolj uspešno kot doslej. — »Svoboda« namerava že v kratkem pripraviti svoj prvi prosvetni večer, i>a katerem bodo nastopile sknro vse njene sekcije. • -jak Rešitev kvadrata iz 43. številke Pravilna rešitev nagradnega besednega kvadrata fe 43. številke našega li^a se glasi (vodoravno) — 1. cepec, 2. meter, 3. boben, 4. rudar, 5. glava. — V diagonali a — b dobimo ime znanega borca za kmetske pravice: GUBEC. Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev tega kvadrata Matevžu MEJAČU, učencu 4. razreda osnovne šole Loke-Kisovoc, pošta Zagorje ob Savi. Podkraj št. 29 — drugo darilo pa dobi po odločitvi žreba Jože FABJAN, učenec 2. razreda osnovne šole, pošta Boštanj, Staro Dobja št 11. Obema bomo doposlati knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za poslane rešitve in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO Nova nagradna besedna obratnica za pionirje 1 2 3 4 = ime polotoka, kjer je bil pred nedavnim na kratkem oddihu naš maršal Tito 4 3 2 1 = priimek našega skladatelja, ld je uglasbil lepo slovensko pesem »Na trgu (Vasilij....) Ce boste vstavili namesto številk ustrezne črke. pa boste imeli to besedno obratnico rešeno. Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje,^ 11. novembra opoldne. Dva izžrebanca bosta dobila za rešitev po odločitvi žreba po 1 lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto m kraj, kjer ste doma. UREDNISTV” Naš razgovor! Ni še zamuieno! Na nekem letošnjem občnem zboru »Svobode« je po prebranih poročilih nastala mučna tišina. Nihče se ni dvignil, noben član ni hotel prvi začeti govoriti o tem pač, kar se navadno na naših občnih zborih govori. Predsednik je nekajkrat vstal in iskal po dvorani prvega dis-kutanta. Nič čudnega! Vsepovsod Je težko začeti. Najbolj pa na takihle zborih. Pa se je tam nekje v skrajnem kotu dvorane le nekdo pofcorajžil. Videti je bilo, da mn gre nekoliko nerada beseda iz nst. No, to je brž minilo, mož se je zbral in njegovo pripovedovanje je na mah pritegnilo vse navzoče. Vse, kar je povedal, je zvenelo tako prepričljivo, da ni bilo moč podvomiti o tehtnosti vprašanja, ki bi ga morali načeti v vsakem delavskem društvu. Ni dolgo govoril. Ni se niti preveč razvnel, vendar so člani čutili, da se je mož lotil tega problema s precejšnjo zavzetostjo in silno prizadevnostjo. Ko je končal, je postalo v dvorani še bolj tiho. Vsakdo bi pričakoval, da bo njegovo zares važno pripovedovanje dvignilo Se druge člane in da bodo na občnem zboru dokončno opravili s tem vprašanjem. Čudno! Po nekaj mučnih minutah je drugi član, jel govoriti o povsem drugi stvari. Po polurni, nič kaj preveč plodni razpravi, je občni zbor zaključil delo in komisija za sklepe ni niti z besedico omenila razprave prvega diskntanta, čeprav Je le-ta predlagal, naj bi komisija tudi o tem izrekla nekakšno besedo. Kasneje sem prisedel k omenjenemu tovarišu. Zanimalo me je, čemu ni pred zaključkom občnega zbora vstal in ponovno načel važno vprašanje. Trudno je zamahnil z roko in razočarano dejal: »Hotel sem člane opozoriti, da ne smejo pozabiti, da je delavsko društvo pač prvo poklicano gojiti tovarištvo in da v naših vrstah ne bi smelo biti oelavljanja z gospodi in drugimi popačenimi imeni. Prejšnji upravni odbor Je vedel, da se med pevskim zborom nekateri ogovarjajo z gospodi, pojo pa o naši revoluciji, delavcih in socializmu. Nič ni pokrenil, in niti na občnem zboru nismo torej izrekli in povzdignili naš glas v svarilo vsem tistim, ki so pozabili, da nosi naše društvo lepo ime — »Svoboda«. Žal ni tako le pri pevskem zboru, tudi v nekaterih drugih skupinah so pozabili na lepe navade.« Oba sva se zamislila. Kdo je kriv in kdo bo prevzel krivdo nase, če se bo ta, tolikanj grda razvada razširila v naša delavska društva. Odgovor je na dlani Nihče drug, ko mi vsi skupaj. Vse članstvo! Ne gre namreč pozabiti še na drugo stran važnega poslanstva naših delavskih društev. V »Svobode« se vedno v večjem številu vključujejo mladi ljudje. Ponekod so društva celo vključila v svoje vrste učence osnovnih šol in nižjih gimnazij. Ali naj vs* ta mladež že pri prvem koraku v družbeno življenje spozna, da ta društva, o katerih so slišali toliko lepega, niso niti daleč takšna, kot so pričakovali? Zavoljo tega na konpu samo eno: pometimo enkrat za vselej z »gospodi« in »gospemi« vsaj _v naših delavskih društvih, če že ne moremo v vsakdanjem življenju in v občevanju z ljudmi na cesti ali v družbi. O tem zadnjem pa drugič! Predaja zastave odredu predvojaške vzgoje ponedeljek z uprizoritvijo Potrčeve dietne »Krefli«, lci so jo naštudirati gledališčniki Prosvetnega društva »Stanko Černeliča« iz Brežic. V torek le nato sledil koncert gimnazijskega pevskega zbora v počastitev spomina padlih brežiških borcev. Tudi prireditve na Bizeljskem in v Artičah so dobro uspele. Za nadalinje utrievan e zadružnih organizacij Parada pripadnikov predvojašk e vzgoje. (Mimo častno tribune) Z ustanovitvijo Zadružne hranilnice in posojilnce v Brežicah, ki je začela s svojim poslovanjem v letu 1955, je dobilo kmetijsko zadružništvo čvrsto in solidno kreditno ustanovo. Uspehi, ki jih je hranilnica oziroma posojilnica dosegla v času svojega poslovanja s pravilu'm kreditiranjem obratnih sredstev, so pa zelo zadovoljivi. Ne samo, da je pravilno kreditiranje obratnih sredstev omogočilo povečati potrebne zaloge blaga po kmetijskih zadrugah in s tem dvigniti blagovni promet, temveč so tudi mnoge zdruge ustvarile boljše finančne rezultate, od katerih je v glavnem odv sen uspešen nadaljnji razvoj. S tem želimo poudariti, da so namenski skladi, ki jih ustvarjajo KZ, zelo važen činitelj za nadaljnje utrjevanje in razvoj in si brez njih razvoja praktično ni mogoče misliti. Zaradi tega je bilo nujno, da so zadružne organizacije uredile kreditno vprašanje, ki je prva osnova za pravilno poslovanje in organsko rast. Nadalje je Zadružna hranilnica do sedaj precej uspela urediti tudi kreditiranje odkupa m s tem v zvezi reguliranje odkupa vseh kmetijskih pridelkov preko kmetijskih zadrug. Le redke so tiste kmetijske zadruge, ki se ukvarjajo z odkupom le v manjšem obsegu. Vendar pa ta vprašanja še niso rešena v celoti in bo treba še precej razprav in zaključkov, da bo odkupna dejavnost v letu 1957 še bolje organizirana. Tu pa seveda ne pride v poštev zgolj pomanjkljivost v načinu kreditiranja odkupne dejavnosti, temveč se porajajo še druga vprašanja, tako n. pr. pomanjkanje sposobnega kadra, skladišč, embalaže, prevoznih sredstev itd. S prepričanjem pa lahko rečemo, da se bodo obstoječe pomanjkljivosti in težave, ki se pri odkupih pojavljajo, prihodnje leto še v mnogočem zmanjšale, za kar bo po svojih močeh skrbela tudi zadružna hranilnica. Važen korak, ki je bil prav tako storjen pri zadružnih organizacijah, je utrditev finančne discipline. Ne bi sicer mogli trditi, da se je v tem času zboljšala kvaliteta sestav bruto bilanc in ostalih poročil ter da smo dosegli boljšo točnost v dostavljanju teh dokumentacij. V tem pogledu so doseženi uspeh še vedno minimalni, dasiravno je bilo v to vloženo precej truda in prizadevanja. Dosežen uspeh je v glavnem v tem, da so zadruge prilično dobro uredile vprašanje osnovnih sredstev, da ne uoprabljajo obratnih sredstev za investicije, da ni toliko medsebojnega kreditiranja, da se pravočasno izpolnjujejo družbene obveznosti .n da . se namenski skladi pravilno in smotrno uporabljajo. Pripomniti pa je treba, da so nekatere zadružne organizacije morale prenehati s poslovanjem samo zaradi neurejenega finančnega stanja in so bile likvidirane ali pripojene k sposobnejšim za-družn m organizacijam Res je, (Nadaljevanje na 6. strani) S' ran <5 >7 AS A V? K I TE D NI 'J V 1-iVlUlArt 1 C7^»U Perspektive boksarskega kluba „Celuloza“ Brez primernih prostorov bo njihova kvaliteta padla Visoka zmaga ..Proletarca1 Člani boksarskega kluba »Celuloza« so vse poletje temeljito izkoristili.'Od zgodnje spomladi pa do danes si lahko na bazenu v Vidrnu-Krškem videl preko tedna marljive boksače pri rednem treningu. Niso se pa zadovoljili le s treningi. Ob nedeljah so imeli nastope v domačem kraju ali pa so gostovali po Sloveniji in Hrvaški. Kakršen je bil trening, takšen je bil tudi uspeh. Kljub temu, da so imeli vedno močne nasprotnike, so večino srečanj odločili v svojo korist. Nazadnje so se borili proti BK »Mladost« iz Čakovca, BK »Ljubljana« in BK »Jedinstvo« iz Zagreba. Vse omenjene klube so premagali. Zmage, katere so v zadnjem času dosegli, so zelo razveseljive Po vsem pa izgleda, da ne bo več šlo tako naprej. Zanimivo je, da so ostali boksarski klubi pričeli z rednimi treningi se obrnili na nižjo gimnazijo, ki ima telovadnico. Čeprav imajo v tej telovadnici« redno telovadbo člani TVD »Partizana«, pozneje bodo po vsej verjetnosti vedrili v njej tudi plavalci, bi se dal urnik urediti tako, da bi Proletarec—Sobota 4:1 (4:1) Preteklo nedeljo sta se srečal, j« ob odlični v Zagorju v prvenstveni nogometni tekmi domači »Proletarec;« in »Sobota«. Zmagali so domačini s 4;1 (4:1). Takoj v začetku tekme je Proletarec« začel z ostrimi na- lahko prišli na svoj račun tudi boksači. • Upamo, da bodo naleteli na .... - , . ... __ razumevanje, kajti škoda bi bilo gg”*, ^S^kči^S padi, toda napad je bil v za- Proletarčevi« obrambi odbilo. Rezultat je ostal nespremenjen,- Najboljši v domači vrsti so bili: Ocepek, Praznik m Rupnik ter Prašnikar. Gledalcev je bilo okrog 800 dafkotoajo tepene utet; ^ ogrožali domače in dosegli aaj, ko imajo tako lepe uspehe tud. vodstvo y 32 inimiti in dobre boksače. Mariborsko-varaždinska liga Po zaslugi sodnika ..Rudar* ob točko je Pangeršič izenačil iz enajstmetrovke. Sele sedaj je »Proletarec« res zaigral. V dobrih petih minutah so domačini dosegli kar tri gole in sicer Vipotnik, Praš- jem terenu v prijateljski tekmi nikar in Vogrinc. premagalo dobro moštvo - Kla- Po polčasu je »Sobota« začela ,s . zelo ostro napadati, toda vse se divarja« 12 Celja s 17:11. Prijateljska tekma v velikem rokometu Rudar—Kladšvar (Celje) 17:11 Moštvo »Rudarja« je na svo- Proletarec—Odred 63:44 (26:19) V nedeljo je bilo košarkarsko srečanje med »Odredom« iz Ljubljane in »Proletarcem« Domača ekipa je kljub temu, da je manjkalo nekaj najboljših igralcev, prikazala odlično igro in prepričljivo zmagala. Zmaga je tem pomembnejša, ker je »Odred« dosegel v Zahodni košarkarski ligi 2. mesto. Zanimivo je, da so bili domačini skozi vso tekmo v vodstvu. Najboljši pri domačih je bil Otopal (22 košev) ter Strojan in Drnovšek. kn V Varaždinu se je ponovila spet stara pesem: slab napad »Rudarja«, ki ni mogel uspešno tekmovati in je tako izgubil možnost, da prinese zmago domov. Slabemu napadu pa je botroval še slab sodnik Jenko' iz Maribora, tako da je slika popolna. Edini gol, ki je bil dosežen v 41. minuti prvega polčasa, je bil seveda tudi tokrat dan šele sedaj, medtem ko so boks?- iz enajstmetrovke Branilec »Rudarja« Traun je na črti kazenskega prostora trčil z; levim krilcem domačinov, pri čemer sta oba padla. Sodnik Jenko je določil enajstmetrovko, ki pa je bila prestrogo dosojena. Tudi v teku nadaljnje igre je sodnik sodil tako, kakor da bi bil 12. igralec »Slobodc . »Rudar« je v drugem polčasu ostro napadal, toda brez uspeha Opreš:rk je imel v 56 minuti idealno priložnost, toda tudi tu ni bilo nič, vratar nasprotnika je ubranil ostri strel. Moštvo »Rudarja« je trenutno na petem mestu lestvice, ker je či iz Vidma-Krškega sedaj že v polni formi. To vzdržnost in tehniko bi morali tudi obdržati. Nastane pa vprašanje, kako? Redni dnevni treningi so jim onemogočeni. Dokler bo lepo vreme, si bodo tehniko in moč lahko pridobivali še na prostem. Kam pozneje, to za sedaj še ne vedo. Lansko leto so preko zime vadili v prosvetni dvorani na Vidmu. K e," se pa ta obnavlja, razen tega bo preurejena izključno za kino in druge predstave, zato tu ne bo več mesta za boksače. Ne bi bilo povsem pravilno, če bi iskali prostore le na Vidmu. Poizkušali so v »Celulozi« in drugod, toda brez uspeha. Verjetno bi uspeli priti do primerne dvorane v Krškem, če bi Iz Radeč Šah v Radečah. Mladinska ekipa Jagnjenice je v povratnem dvoboju na šestih deskah ponovno izgubila tekmo s šahovsko ekipo Papirnice z rezultatom 4:2. Lovska družina v Radečah. razveljavljena in bo ponovno odigrana 25. novembra v Zagorju. : ; : « ?V • ' V nedeljo bo »Rudar« igral doma proti »Braniku« iz Maribora, ki. vodi na lestvici. Tudi naslednjo nedeljo, U novembra, bo igral doma, fin sicer proti moštvu »Maribora«, medtem ko bo imel zadnjo tekmo v Čakovcu proti »Jedinstvu« - dne 25. novembra pa bo »Rudar« ponovno igral proti »Proletarcu« v Zagorju. Mali rokomet — tekmovanje za Jugo-cup - Rudar—TVD Partizan (Črnomelj) 8:0 V Črnomlju je bila odigrana tekma v malem rokometu med ekipo »Rudarja« iz Trbovelj in domačim »Partizanom«. Z lepo in hitro . igro so prvakinje Slovenije premagale borbene domačinke kar z 8:0. Trbovci sld sohisti v M. Soboti Prejšnjo nedeljo se je pričelo I, kolo moštvenega prvenstva v šahu za leto 1956. Žreb ni .bil naklonjen edinemu zasavskemu moštvu — trboveljskemu »Rudarju« in so. morali revirsk' ša-histi odpotovati v daljnje Prekmurje — v Mursko Soboto. Šahisti. Murske Sobote so goste zelo gostoljubno sprejeli, tekma »Proletarec« — »Rudar«Trboveljčani sp zasluženo zma- gal: s 5:3 in se tako uvrstili v 2. kolo. Za »Rudarja« so bili uspešni: Ceržclj na 2. deski, Frece na četrti, Jazber st. na šesti in Pajk na T, deski. Remizirala sta Jazber ml. na tret j: in Rugel na pe. ti, izgubila pa sta Škribar na Svoboda (Trbovlje)— Rudar (Velenje) 4:5 (3:2) V celjsko-mariborski ligi -sta se v nedeljo srečali v Trbovljah domače moštvo »Svoboda* in »Rudar« iz Velenja. Zmagal je »Rudar«. Na splošno so domačini igrali kot po navadi; večkrat so nevarno ogrožali vrata gostov, vendar niso znali vseh stoodstotnih priložnosti izkoristiti za gol. V prvem in drugem polčasu so vodili domači igralci, na zaključku so pa gostje uspeli zmagati in odnesti kar dve dragoceni točki iz Trbovelj. Omeniti je treba, da moštvo »Svobode« v zadnjih kolih ne nastopa s kompletnim moštvom, saj kar štirje igralci ne morejo igrati. Vendar pa to ne opravi- Radeški lovci so agilni. Prejšnjo r>*wnii£ Timskima drSinam^SenTjanž električar Ignac Žnideršič in Poroke v okra u Trnov! e V našem okraju so se poročili tin Hafner in administratorka sledeči pari: Doroteja Ačkun; trg. pomočnik V OBČINI BREŽICE: oficir Ivan Suhodolčan in trg, pomoč- il. A Dušan Korač in uslužbenka niča Elizabeta Holešek; rudar Klementina Čurin; m.zar Viktor Alojz Sotlar ia gospodinja Ana Cetin in trg. pomočnica Pavla Gričar; elektrumonter Bogomir Vogrinc; kotlarski pomočniK Povše in šivilj, pomočn ca Cvet-Marijan Bitenc in knj govodki- ka Rupnik. nja Jakobina Umek; oficir JLA v OBČIN! VIOEM-KRŠKO: Anton Kočer in trg pomočnica strojnik Marijan prc-skar in di-Ana-Ivana Grubič; poljedelec jaidnja, Marijs-Magd?. Dolinščk; Jože Kolman in poljedelka Ana stroj, ključavničar Milan Stark Dušič; kovač Anton Ferenčak :n in uslužbenka Zdenka-Vekosia- prvi in Kokalj na zadnji deski, čuje' zadnjih 2 porazov; z malo Gostje so imeli v moštvu tri x 1 ’ *" drugbkategornike, štiri tretjeka-tegornike in enega igralca IV. kategorije, za domačine pa so Tirali; dva drugokategornika, ostali pa so bili četrtokategomiki. .... Rezultat je realen. (n) več borbenosti in pazljivosti bi domačinom lahko uspelo osvojiti si vsaj eno točko, V nedeljo bodo nogometaši ■ Svobode« nastopili v Brežicah. Pripqročamo jim, da se na to srečanje resno pripravijo S. L. BrežiCani zapustili igrišče Učinkovita zmaga Drava (PSu ) NK Brejce 5:1 Brežišk nogometaši so v nedeljo gostovali v Ptuju in tamkaj tekmovali z »Dravo«, od katere so bili poraženi kar z 5T. Triindvajset minut pred koncem ki bi le morali obdržati mirno kri in tekmo odigrati do kraja, zlasti še. ker imajo vendar možnost, da vlože protest, če se jim je zgodila krivica (saj tekmo- in Boštanj skupen lov na No- poljedelka Jožefa Zaletel); knjj-vem gradu pri Radečah, kjer poteka meja lovišč posameznih družin. In uspeh? Lovski plen je bil bogat, saj je padlo kar 18 zajcev, najbolje pa so se odrezali Radečani, ki so jih odnesli 12. Po končanem lovu so ostali lovci še dalj časa v prijetni družbi, kjer seveda ni manjkalo priljubljenih lovskih potegavščin. Za nadal nje utrjevanje zadružnih organizacij (Nadaljevanje s 5. strani) da ravno temu vprašanju doslej še nismo posvetili zadostno skrb. Vendar ne zaradi tega, ker se te naloge ne bi zavedali. Razlog je v tem, da v tem kratkem času še nismo uspeli rešiti vseh teh vprašanj. Lot Ji pa smo se gevodja Marijan Uršič in knj govodkinja Marija Golič-Var let. V OBČINI HRASTNIK: rudar ]ja jn gosp. pomočnica Terezija Vincenc Sotlar in gospodinja Tomažin; uslužbenec Anton Rozalija Kajtna; rudar Josip stare in kroj, pomočnioa Marija Ocepek in brusilka stekla Hilda Kunej; poljedelec Franc Preda-Potrata; trg. pomočn k Zdenko nič in poljedelka Marija -Bevc; Pevec In trg. pomočnica Vikto- tesar Albin Slobko in poljedelka rija. Pušriik; mizarski pomočnik Antonija Bogolih; kovač Sfcatvi-Alojz Potušek in kmetovalka sjav Lavrah in delavka Ivana Marija Volaj: ključavničar Mar- pjpj _____________________________ V OBČINI RADEČ?: rudar ——————— Frančišek Sladič :n poljedelka Frančiška Tomažič; rudar Frančišek Žonta in poljedelka Ljudmila Tprpažšč; delavec Franc Vezovišek in kroj. pomočriipa Silvestra Gorenjec;' elektrotehnik Alojz Frece in tovarn, delavka Ana. Škofič: steklarski de- 'gre pa- So Brežicam' zapustili valna komisja rada rešuje pro-igriŠCe,. ker je sodnik Švajger taste, posebno če gre v korist dosodil gol ki je bil dosežen fe klubov mariborske podzveze). ofside pozicije. Daši ravno je bilo Korak NK Brežice torej ni bil tako, NK Brežice tega ne bi smol pravilen, storit ih tud? ni v tet ne vod- V nedeljo bo NK Brežice igral Župane in trg pomočnica Aloj- Qienc in poljedelka Zofija Jo£t; i74i^e v pipoevetni dvorami ob tx>Iago, glede postopka pri na- ele}ctnčar Črtomir Čargo in r*fc. lflu30 M ^ Mlinj&e v pro-jetju teh posojil pa imajo vse reiiser Uamjeki Obcrč, roj. Po- wetni dvorani; 4. nav ^ 10*\,.rl lak; zidar Ladislav Perinozer in delavka Viktorija Jerovšek. V OBČINI ZAGORJE: organ LM Marijan Zupan in gosp. pomočnica Angela Hauptman; radarski nadzornik Karel Močilnika r in stroj epska Olga Toma- kmet jske zadruge potrebna navodila. To je istočasno dokaz, da je tudi okrajni ljudski odbor kot oblastni organ živo zainteresiran nuditi pomoč, kjer je ta potrebna, da se tudi individual-njihovo ni kmetijski proizvajalci odloči-Za- jo na ta ali oni način iskati pot tehnični risar Ivan Dimic in za dvig kmetijske proizvodnje. Metka Haupt- V številkah izgleda dejavnost man mtzar otmar Juvan in de-Zadruzpe hramln ce in posojil- Juslina vi6 č. rudar Jože Rupar in delavka Zdenka Ber-zin; knjigovodja Leon JuhtmAn nico v Brežicah takole: za osn. šolo Cemšentk v pnosv. d\"arani, ob 14. uri za osn. šolo St .Gotard v prosv. dvorani, ob 17/uri za osn. šolo Kolovrat v prosvetni dvorani: 5, nov. ob 12.30 za osnovno šolo Radeče v Domu Svobode Radeče, ob 10.30 za nižjo gimnazijo Radeče teto-tam, ob 14.30 z® oen. šolo Svib-no in Jagnjenico v šoli Jagnjeni ca, ob 17. uri za osn. šolo Vrhovo v prosvetni dvorani; 6. novembra ob 9. uri za osn. šolo in ta knjigovodkinja Sonja Juvan- gimn Do, prj Hrastniku v za Število obratnih kreditov iela 1955 30. vi. 56 68 17 18 17 so v glavnem KZ Zadružna podj. V prednjem opisali dosedanje delo in dosežene uspeha v navedeni ustanovi in prinesli nekaj misli o bodočih načrtih Zavedamo so, tla nas čaka še obilo dela, vendar 33 ga na bojimo, ker misli čič; rudarski tehnk [.adislav Kos in knjigovodkinja Jana Kovač; mesar Ludovik Drofenik, ta -*»“»•"'» ST./ 200.100čm 215.8P0/m gosp. pomočnica Matilda Novak; nov.oo*-. r 159.100*m 167.500/ni Rn j igo vodi a Jože Drnovšek ta uslužbenka Pavla SikoveC; rudar Nikola Šiles in strojepiska Ana Omahne; mizar V nko Lu-žovec in gosp. pornočnica Miroslava Vičič; rudar Janez Vrtačnik in, delavka Frančiška Medved; rudar Alojz Hauptman , ih drugah in ostalih zadružnih organizacijah, kjer bo to pač potrebno, ne bomo samo izboljšali naših medseboj. odnosov, temveč bomo dosti doprinesli k finančni disciplini, realnosti in pravilnosti knjigovodskih podnt- družni dvorani rta Dolu, ob 14. uri za osn. šolo Podkum v prosvetni dvorani, ob 16. uri za osn. v šoli Polšnik: 7. nov. oo is. uri za osn. šolo Čeče v prosvetni dvorani; 8. nov. ob 9. uri za osn. šolo Trbovlje II v dvorani Svobode II, ob 11. url za nižje razrede gimnazije Tr- mo, da bomo tudi v bodoče kos kov ter k smotrnemu izkorišča- šyilja \na izgoršek: rudar Ivan nalogam, ki nam bodo naložc- nju Obratnih sredstev in k do- Bergant in trg pomočnica Mane Prepričani smo, ds z vsem bremu gospodarjenju z namen- rija Štrbant uslužbenec Franc kar bomo storili za usposobitev skimi skladi zadružnih organi-kadra po naših lunetljskih za- zacij. I. G. Globokar ta Marija Vran, gosp. pomočnica bp vij o v dvor.mi Svobode II, ob M uri za osn. šolo Vode Iztokom; dne 7. nov. ob J 7. uri in 19. uri v Kotredcžu — v gostilni pH »Frančku«, Ktao »Svoboda-Trbovlje ‘II« bo predvajal od Sobote, 3 do ponedeljka. 3. nvembra ameriški film »ROBIN HOOD AVSTRA- LIJE«: v sredo ta četrtek, 8. nov. domači film »PESEM S KUMBARE«; od petka, 9. nov. do nedelje ital. film »KRUH. LJUBEZEN IN FANTAZIJA«. KINO BREŽICE predvaja 3. novembra nemški film »DOKLER BOS PRI MENI«; 4. novembra Amer. barv. film »PETER PAN« (matineja ob 10.) ob 15. dri »STEZA SLONOV« in ob 17. in 19.30 fone. film »LU-KRECIJA BORGIA«; 5. novembra prireditev oen. šole Brežice »Princesa ta pastirček«; 6. in 7. nov. ital. franc, film »BURJA«; 8. in 9. novembra jug. film »NE OBRAČAJ SE SINE«; 10. nov-emer. barv. we$tem »RDEČA PCiDVEZA«. KINO SEVNICA predvaja 3. ta 4. novembra nemški film »TROBENTA«; 10. ta 11. nov. ital. film »NI MIRU MED OLJKAMI«. KINO BRESTANICA predvaja 3. ta 4. nov. amer. barvni film »BAGDADSKI BERAČ«; 7. in 8. nov. češka drama »DIVJA BARBARA«; 9. do 11. novembra amer. barv. vojaški film »DO POSLEDNJEGA«. Vtemeasko napoved V drugi polovici tekočega tedna obilne padavine z ohladitvijo ta snegom do nižin. Ob zaključku tekočega tetina ali v prvih dneh prihodnjega tedna bo nastopilo suho oziroma jasno, toda zelo hladno vreme z mrazom ponoči. Proti koncu prihoda:'ga tedna otop.itev in padavine, deloma sneg. * V TEM TEDNU :oro. ’■:a pcraluJaHe vsa!: oan oh 5.95, 7,00. 13.00. 15.09. 17.00 :n 19.00 l»- difcju dnevni« ter oh 22,10. ..želeli ste. — poslušajte" eh cle.avr.iL.h oh 14,-19, ob nedetjaii pa ob 14,15. Kmetijske nasvete in kcne’ijsko universo vsak delavnik ob 12.50. „Mai jedilnik" vsaa delavnik ob 7,20. oddaja ..Dobro jutro, dra*: poslušalci" (re?i»r g.a.fceni rpo-l*d) pa vsak delavnik cal 5.00 do 7.00. NFDELJA. 4. OKTOBRA 6.00—7,00 Pisan spored slovanskih narodnih pesmi a pnjetao nedeljsko jutro. 7,35 Zabavne ntekijtje. 9.22 ..Pod vaško lipo" . . (sporod slovenskih narodnih pesmi). 9.45 še pomnite toverUi - Jo.*.e Mekinda Franci: Komandant Stane. 13,30 Za n»a> vas. 16,00 Detele, ki ,Jo oblivajo pljuski kontinentalnih velemest (report.). 21.00 Knltuir: rateledi. 21.15 Doa Kihot. SanOo pansa in nrorje (vesela clasbena oddaja). P0HEDELJEK. 5. NOVEMBRA 11.35 Venček slovoujiih narod”,:!] pesmi. 12.40 Pohorski lantje pojo m israjo. 13.15 Za vsakogar :ia:;a| (lahka 'n zabavna glasba). 15 40 Utrinki ir literature — Mahmud Taimur: Vaški «ro-bar. 15,00 Družinski porovori. 18,30 Radijska univerza — prot. Jerko tvi-nik: Zakaj nastene ljebljanska megla. 20,00 Mladinska oddaja. TOREK. 6. NOVEMBRA 8-00 Operetne melodije. 8.60 Slovenske narodne pesmi izvajaijo: Voka'n: kv‘ntet Niko Štritof in Veseli godci. 9.15 Sodobna poljska lirika (ponovitev). 10.30 Jezikovni pogovoti (ponovitev). 11.15 Za dem in žene. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tednike. 17,10 Zabavna in plesna glasba. 18.00 športn, tednik. 18.30 Iz slovcmke solistične g!a»be-sodelnjejo: Cvetka Souček. Dana Hubad in Marijan Lipovšek- 20.00 Domače aktualnosdi. SREDA. 7. NOVEMBRA 12.05 Opoldanski operni spored (odlomki iz opere ,.Porgy m Bess '). 12-40 Pojeta Dolival Caym; in Angela Maria. 13.30 V plesu in pesmi po Jugoslaviji 15.40 Utrinki h literature: Deset dni. ki so pretresi: svet. 16,00 Koncert po željah. 17.30 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Kulturni pregled. 18.15 Slovenske pesmi poje Mariborski komorni »bor p-v. Rajka Sihoška. 18.30 Zunanjepolitični feljton. 20,00 G. Puccini: Madame Butterfly — 1. in 2. stika. ČETRTEK, 8. NOVEMBRA 11.00 KaSt najmlajsi pojo. 12.40 Odlomki iz Verdijev« oper« Travinta. 13.30 Popularne melodije iz' orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — Jordan Leov: lov na domače gosi. 18.00 Radijska univerza — Miran Borko: 0 izrab; sončne energije. 18.30 Reportaža. 20.10 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in sopsti. 21,00 Odmev; revolucije v sovjetski prozi. PETEK, 9. NOVEMBRA 10.15 Popevke in ritmi. 11.00 Za dom in žene. 12,00 Iz arhiva slovenskih na-todnilt pesmi. 13.15 Od melodije do me-lodtje. 15.40 Utrinki ;z literature — Gregor Strniša: Pečmi. 17,10 športniki, pozor! 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 Slovenske ,,zaljubljene pesmi" poje Planinski oktet. 18.30 Iz naših kolektivov. 18.45 Igra kvintet Joieta Kvmpiia. 20.00 Tedenski zunanje polipčni pregled. 20.15 S pesmijo po. Kitajski (Glaibena komentirana oddaja). SOBOTA. 10. NOVEMBRA 11.00 Igra trio Dorka Skobcrneta. 12.40 Za staro m mlado (operetna m lahka glasba). 13-15 15 minut s Kmečko godbo 14.20 Zanimivosti n: znanosti in tehnike. 15.40 Novi lilmi. 18,00 Okno v svet. 16-30 Jezikovni rognvori. 18.45 Igra tamburavkl orkester p. v. Matka Silakovi«. 20.00 Veseli veter 22.15— 73.00 Oddaja za naSe izseljence.____ LISTNICA UREDNIŠTVA piscu Članka o Šolskih PROBLEMIH NA RAKI. — Anonimnih . dopisov ne objavlj-imo. Toliko v vednost vam ta ostalim dopisnikom. Vsa pisma brez podpisov in točnih naslovov romajo v koš! Uredništvo UGODNO PRODAM novo moško obleko ta zimski plašč, primemo za starejšo osebo. ■ Alfonz Vervega, Brežice, Gregorčičeva ulica 2. KMETIJSKA ZADRUGA ČATEŽ PRODA bo ugodni cerhi mlatilnico »Zmaj«. UGODNO PRODAM nov radio aparat znamke »Tesla«. — Naslov v upravi Mota. I8CEM PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v Vidmu-Kv-škem ali bližnji okolici. — Naslov v upravi našega lista. ZAHVALA Iskreno te zahvaljujem upravi »Zasavskega tednika« za izplačilo nezgodnega zavarovan i t ter priporočam vsakomur ta »st; isto velja zn Etržavnj zavarovalni zavod v Krškem. Rudolf Kepa. Sevnica. ZAHVALA Iskrena zahvala vsem ki so spremili našega dobrega očeta, moža, brata, starega očeta IVANA PERMETA na zadnji P0*' ta darovali venci: in cvetje. Pooebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju, godbi, pevcem ta govorniku za to'až'1-ne besed««, sosedom in vsem, ki so i nami sočustvoval L Trbovlje Jesenice, Bolzano. Žalujoči: žena. hčerke in ostalo sorodsi/0.